DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Sejni zapisi
21. izredna seja (30. marec 2010)
Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Ljubljana, 2010
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 21. izredna seja (30. marec 2010)
Sejo so vodili dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora in mag. Vasja Klavora, podpredsednik Državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.00.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam 21. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Janja Klasinc, dr. Andreja Črnak Meglič, Milenko Ziherl, mag. Branko Grims, dr. Vinko Gorenak, Janez Janša, Anton Colarič, Mirko Brulc od 15.30 dalje, Vili Rezman, Bogdan Barovič, Zvone Černač od 15. ure dalje, Rado Likar, Franc Bogovič in mag. Franc Žnidaršič ter Jožef Jerovšek.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade k vsem ostalim točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 21. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem seje 29. marca 2010. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 65 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti nihče.
(Za je glasovali 65.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 21. izredne seje Državnega zbora določen.
Proceduralno. Ja, mogoče najprej kar jaz, rekel bi predvsem to, da predlagam, da za 15 minut prekinemo sejo, ker vam poročilo matičnega delovnega telesa še ni dostavljeno na klopi.
Gospod Tanko, prosim proceduralno.
JOŽE TANKO: Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora.
Ker ste že napovedali prekinitev seje, bi predlagal, da razčistimo še eno zadevo. 16. marca smo dobili zahtevo s podpisi poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora. Tu je predložene gradivo z datumom 8. 3. Žal to gradivo ni napisano v slovenskem jeziku, ker manjkajo, praktično v vsem besedilu,
strešice na črki Č. Tako imamo zdaj "opcine", pa imamo "proračun", pa imamo "clen", pa "clan" in tako naprej. Sprašujem, po katerem besedilu predloženega zakona je tekla obravnava na delovnem telesu in po katerem besedilu bomo delali mi. Žal so to zahtevo za sklic izredne seje s tem pomanjkljivim neslovenskim gradivom podpisali tudi nekateri eminentni poslanci, celo slavisti.
Me tudi ne čudi več, da v Državnem zboru sprejemamo tudi zakone, v katerih je izrecna določba, da znanje slovenskega jezika ni več potrebno. In preden kakorkoli nadaljujemo z obravnavo tega, bi spoštovani predsednik prosil, da nekdo natančno pojasni, ali je to gradivo, ki je bilo vloženo kot zahteva za izredno sejo s podpisi poslancev in priloženo tudi besedilo zakona, podlaga za delo Državnega zbora in njegovih delovnih teles, ali se je karkoli v tem postopku vmes še spreminjalo, pa poslanci Državnega zbora nismo bili obveščeni. Prosim tudi za to pojasnilo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Dobro. Lahko dobite podrobno pojasnilo tudi po nadaljevanju seje. Ampak nihče od pristojnih služb, ki morajo skrbeti za korektno in pravilno vloženo gradivo, ni reagiral, in postopek je potekal tako, kot je potekal. S tem da ocenjujem, da je pomanjkanje šumnikov in sičnikov v gradivu resna, bi rekel, malomarnost, nikakor pa ne vsebinska postopkovna napaka. Gospod Tanko, zdaj ne boste več dobili besede. Če so še dodatna potrebna, boste to pojasnilo dobili v nadaljevanju seje. Postopkovno? Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa, spoštovani. Meni je to zelo pomembno, ker tudi navedbe krajev, ki imajo črko "č", niso pravilno napisane. Ne gre samo za to.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Tanko.
JOŽE TANKO: Zanimivo je, da imate Catež, namesto Čatež, da imate Decja vas, namesto Dečja vas. Teh krajev ni...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Torej ste sam ugotovili, da gre pri Decji vasi za Dečjo vas in pri Catežu za Čatež...
JOŽE TANKO: Že, že...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: In problem je razrešen. Hvala lepa.
JOŽE TANKO: Spoštovani predsednik, ni razrešen.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Tanko, hvala lepa. Nadaljevali bomo sejo ob 14.20. Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 14.06 in se je nadaljevala ob 14.20.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo prekinjeno sejo
Preden preidemo na 1. točko dnevnega reda, bi rad povedal, da je poročilo pripravljeno in ga boste dobili na klopi. Zato predlagam, da nadaljujemo. V času predstavitve stališč bo poročilo prišlo na klopi. Tako bi nadaljevali sejo, razen če ni kdo proti temu.
Preden dam besedo za proceduralni predlog gospodu Jelinčiču, sem dolžan pojasnilo na proceduralno vprašanje, ki ga je postavil gospod Tanko. Predlagatelji so tekst, ki ste ga dobili v pobudi, ne v zahtevi, prenesli iz baze podatkov Lotus Notes v wordov dokument. In tu se včasih zgodi, da se izgubi strešica na črki "č". Ker gre za, recimo temu, lepotno in ne vsebinsko pomanjkljivost, se šteje tekst za verodostojnega. V osnovnem zakonu, ki je bil vložen v bazi Lotus Notes, je tekst povsem pravilen in kot tak relevanten in ste ga lahko dobili vsi poslanci. Obravnava se uradno vloženo besedilo, to pa je besedilo iz Lotus Notesa in ste ga vsi poslanci dobili tudi v fizični obliki.
Prosim, gospod Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik Državnega zbora! Ne gre za pobudo, tu piše "zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora". To ni pobuda.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: No, vsekakor, zahteva.
JOŽE TANKO: To je zahteva. Tako da ste vi že na kolegiju to komentirali...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Sem se popravil...
JOŽE TANKO: ... in tudi sedaj. Druga stvar pa je, da imamo dve verziji besedila, kajti to besedilo, ki je priloženo zahtevi, ima datum 8. marec 2010, tisto, ki je pa v Lotus Notes, ima pa 11. marec 2010. Gre za razliko, ki je pomembna. In mene pravzaprav zanima, kdo je ta gradiva zamenjal. Ker če je vložena zahteva za sklic seje Državnega zbora, se obravnava po tistem, kar je vloženo, z obrazložitvijo, in tistim, kar je obrazložitvi priloženo. Očitno pa se je pri tej ihti v Državnem zboru zgodilo nekaj, da imamo sicer formalno zahtevo 24 podpisnikov, gradivo je pa čisto neko tretje, tri dni kasneje priloženo ali pa vladno gradivo, ki je bilo kasneje vloženo. Gre za zelo veliko nedoslednost. In mislim, da pojasnilo, ki ste ga dali, ne odgovarja dejanskemu stanju. In me zanima, katero gradivo je tisto, ki se ga obravnava. Če gre potem tu za obravnavo, recimo, v 2. členu besedila, potem je Sveti Jurij ob Ščavnici ni Sveti Jurij ob Scavnici.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Tanko, prosim vas!
JOŽE TANKO: Treba je zadeve ustrezno urediti. Gradivo pa je s podpisi poslancev tisto, ko je bilo vloženo 8. marca 2010. To se vidi iz tega, kar ste dali naprej . In če to gradivo ni pravo, potem me pa tudi zanima, kdo je pa sploh sklical izredno sejo Državnega zbora. Kdo je sklical izredno sejo, če je niso poslanci, 24 poslancev, ki so priložili gradivo z 8. 3.. To je vprašanje potem, da tukaj sploh nimamo sklicatelja seje. Kolegij tega ni odredil, zato ker je zahteva oziroma sklic seje odrejen na zahtevo poslancev, 24 podpisanih poslancev iz koalicijskih strank, plus Jakoba Presečnika. In ne razumem, da lahko ti poslanci predložijo gradivo z datumom 8. 3., vi pa se sklicujete na gradivo, ki ima datum 11. 3.. Rad bi pojasnilo. Kdo je sklical sejo? Katero gradivo? In zakaj do teh napak prihaja v Državnem zboru? Hvala lepa.
PREDSEDNIKDR DR. PAVEL GANTAR: Zelo enostavno, kratko. Uradno besedilo je v Lotus Notesu. In to besedilo ste dobili na razpolago vsi. Sklicana je seja na pobudo 25 poslancev in seja ima pravilno vloženo gradivo in je seja veljavna. S tem smo to razpravo o tem zaključili.
Proceduralno je želel gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod predsednik. Dne 14. 3. je bila v Dnevniku objavljena vaša izjava, Dnevnik.si, da ni trgovanje z glasovi v parlamentu, kot sem jaz rekel, nič nenavadnega, da je to nezaslišano. In rekli ste tako: "Mislim, da je to zelo nečastno dejanje, da gospod Jelinčič, svojo lastno prakso, ki jo je očitno uporabil...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prvi opomin!
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: ...in potem se je večkrat - pojasnil bom, gospod predsednik - večkrat šušljalo, poskuša razširiti in vplesti...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Jelinčič, drugi opomin!
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: ...vse poslance in poslanke v Državnem zboru. Včeraj, gospod predsednik, smo iz medijev izvedeli, da je proti vam osebno, gospodu Pavlu Gantarju, proti gospodu Luki Juriju in pa proti ministru Gjerkešu vložena prijava za sum kaznivega dejanja jemanja podkupnine in v zvezi s tem proti gospodu Gregorju Veselku, direktorju Luke Koper, za dajanje podkupnine.
Jaz bi vas prosil, gospod predsednik Državnega zbora, da se v tem primeru suma kaznivih dejanj izvzamete tako iz vodenje Državnega zbora v tej zadevi kakor tudi iz glasovanja
pri tej zadevi. Enako tudi mislim, da bi bilo smiselno, da se tako naredi tudi z gospodom Jurijem. Jaz sodim, da v Sloveniji nimamo dveh vatlov za merjenje določenih zadev, enega za opozicijske poslance in drugega pa za koalicijske poslance, še posebej, če so to prvi med enakimi kot ste vi, gospod predsednik. Zato sodim, da bi bilo smiselno ali, če uporabim vaše besede, da bi drugače bilo nezaslišano, če tega ne bi storili, da prepustite vodenje Državnega zbora pri tej točki nekomu drugemu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Jelinčič, to bi si vi
verjetno želeli, ampak se ne bo zgodilo. Hvala lepa.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Vem, da se ne bo zgodilo ../Izklop mikrofona./..
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTANOVITVI OBČIN TER o DOLOČITVI NJIHOVIH OBMOČIJ -skrajšani postopek. Predlog zakona je v obravnavo Zboru predložila Vlada. Besedo dajem predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev predlog zakona. Besedo ima dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Prosim.
DR. HENRIK GJERKEŠ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.
S Predlogom zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij Vlada tehnično zaključuje postopke za ustanovitev občin, ki so v Državnem zboru potekali v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi. Predlaga se skrajšani postopek sprejemanja zakona, saj predlog temelji na postopku za ustanovitev občin, kot ga določa Zakon o lokalni samoupravi, in že izvedenem predhodnem postopku v Državnem zboru ter po opravljenih referendumih, s katerimi je bila ugotovljena volja prebivalcev.
Predlog zakona je samo posledica predhodnih postopkov. V okviru predhodnega postopka je Državni zbor ugotovil, da območji predlaganih občin Ankaran in Mirna izpolnjujeta pogoje za ustanovitev. Za ustanovitev novih občin je bila izražena volja prebivalcev na teh območjih na referendumu 8. 11. 2009, in sicer za ustanovitev nove Občine Ankaran s sedežem v Ankaranu je glasovalo 956 volivcev ali 55,45%. Za ustanovitev nove Občine Mirna s sedežem na Mirni je glasovalo 1306 volivcev ali 88,24%. Pri predlaganju Občine Ankaran je bilo proučeno tudi vprašanje, ali nova razdelitev upošteva interese italijanske narodne skupnosti in jim omogoča udeležbo v predlagani lokalni samoupravni skupnosti, kot jim jo zagotavlja ustava. Strokovna presoja je, da ustanovitev Občine Ankaran ne zmanjšuje pravic pripadnikov italijanske narodne skupnosti, ki so jim zagotovljene z Ustavo Republike
Slovenije. Iz predloga za ustanovitev občine Ankaran ni razviden namen poslabšanja položaja italijanske narodne skupnosti. Zakon določa, da enega člana prvega občinskega sveta izvolijo pripadniki italijanske narodnosti na podlagi posebne volilne pravice kot svojega predstavnika. Predlog zakona vsebuje tudi spremembo imena občine Sveti Jurij, v občino Sveti Jurij ob Ščavnici, in sicer v skladu s četrtim odstavkom 9. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da se ime občine praviloma določi po središčnem naselju, ki je praviloma tudi sedež občine. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot matično delovno telo. Besedo dajem podpredsednici Renati Brunskole za predstavitev poročila odbora. Prosim.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod minister s sodelavcem, kolegice in kolegi!
Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 13. nujni seji danes kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku poslala Vlada Republike Slovenije.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 55. seji 16. marca sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor je bil pred obravnavo seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, z dne 26. marca, mnenjem Komisije za narodni skupnosti, z dne 29. marca, mnenjem Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, z dne 30. marca, ter mnenjem občinskega sveta Mestne občine Koper v zvezi s postopkom za sprejem predloga zakona, z dne 18. marca, ravno tako tudi z mnenjem občine Trebnje in mnenjem občine Sveti Jurij.
Seje so se udeležili predstavniki Službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, predsednik Komisije za narodni skupnosti ter predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Predstavnica Vlade, državna sekretarka gospa Duša Trobec Bučan je v dodatni uvodni obrazložitvi členov predloga zakona pojasnila, da je Vlada predlagala sprejem zakona po skrajšanem postopku.
O vsem navedenem ter o ugotovitvi referendumske volje prebivalcev v bodočih novih občinah Ankaran in Mirna ter o spremembi imena občine Sveti Jurij v Sveti Jurij ob Ščavnici je pred menoj že v obrazložitvi povedal predstavnik Vlade, minister za lokalno samoupravo dr. Henrik Gjerkeš. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju ugotovila, da predlagani zakon predstavlja zakonodajno izvedbo odločitev, sprejetih v okviru tako imenovanega predhodnega postopka za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij. Pri tem je posebej opozorila, da je zakonodajni postopek časovno
determiniran z rokom iz drugega odstavka 14. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da mora Državni zbor postopek za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine končati najkasneje 3 mesece pred rokom, ki z zakonom ureja lokalne volitve. Komisija za narodni skupnosti je predlog zakona sicer podprla, vendar je v mnenju opozorila na stališče predstavnikov avtohtone italijanske narodne skupnosti, ki so ga podali tudi v svojem pisnem mnenju, ki so ga predhodno poslali Državnemu zboru. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla predlog zakona v delu, ki se nanaša na ustanovitev nove občine Mirna ter preimenovanje občine Sveti Jurij v občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Komisija pa ni podprla predloga zakona v delu, ki opredeljuje ustanovitev nove občine Ankaran. V razpravi danes so bila izražena deljena mnenja o podpori predlaganemu zakonu v točkah, ki se nanašata na ustanovitev novih občin Ankaran in Mirna. Na eni strani je bilo izraženo mnenje, da je etična odgovornost poslank in poslancev Državnega zbora, da po opravljenem postopku ustanavljanja občin v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in pozitivnih referendumskih rezultatih na območju predlaganih novih občin v zaključni zakonodajni fazi postopka ustanovi občini Ankaran in Mirna. V razpravi so bila izražena različna mnenja o možni interpretaciji referendumskih rezultatov, predvsem na območju mestne občine Koper, kjer so volivci odločali o razdelitvi občine na območju naselja Ankaran, hkrati pa tudi o ustanovitvi nove občine. Odbor je sprejel amandma k 1. členu, v prvem odstavku, da se črta besedilo, kjer je navedeno pod točko 1.a, nova občina Ankaran, in potem nadaljevanje tega člena, ravno tako tudi črtanje besedila v drugem odstavku, tretjem odstotnem in uvodni stavek četrtega odstavka. Ravno tako tudi k 3. členu, da se v besedilu člena besedi "petnajsti dan" nadomestita z besedama "naslednji dan". Odbor pa ni sprejel amandmaja, ki ga je predlagal kot svojega, k 2. členu, torej da se črta, to je izločitev naselja Ankaran iz mestne občine Koper.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Cvetka Zalokar Oražem v imenu poslanske skupine Zares. Prosim.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod minister, spoštovani kolegi in kolegice! V poslanski skupini Zares v zvezi s problematiko in z zakonom, ki ga obravnavamo danes, nimamo enotnega stališča in menja. Predvsem v tistem delu, ki se dotika ustanavljanja dveh novih občin. Lahko pa povem, da bomo podprli spremembo imena občine, ki je predlagana.
Seveda smo se znašli v precejšnji zadregi, kajti obstajajo argumenti "za" in obstajajo trdi argumenti tudi "proti". Ne nazadnje stranka Zares na načelni ravni ne podpira ustanavljanja novih občin, ne podpira nadaljnjega drobljena občin in seveda smo na nek način razočarani, da nam ni uspelo v koaliciji dovolj zgodaj pripraviti takšnih sprememb zakonov, ki bi zaostrili pogoje za nadaljnjo drobitev in ustanavljanje novih občin, vendar situacija je tukaj šla svojo pot in imamo na mizi različne argumente. Pri nekaterih prevladajo eni, pri drugih prevladajo drugi, predvsem pa je jasno tudi, da smo se znašli v precejšnji zadregi, kajti referendum, ki je bil izveden, nam vendarle govori, da bi ga bilo treba upoštevati.
Situacija je, lahko rečemo, zapletena, tudi prepletena, na takšen in drugačen način so prepleteni tudi interesi. Vidimo, kaj vse se na obrobju te zgodbe dogaja, tako da enotnega stališča Poslanske skupine Zares v zvezi z omenjenim zakonom ne bo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil, Franc Pukšič. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Lep pozdrav, poslanke in poslanci, gospod predsednik, minister s sodelavci.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, mir v dvorani.
FRANC PUKŠIČ: Kot je minister rekel, da se s tem postopek ustanavljanja občin zaključuje za Vlado, mislim, da ne bo tako. Vemo, da teče na Vrhovnem sodišču pritožba oziroma zahteva za revizijo druge odločitve Upravnega sodišča in z današnjim zakonom, s sprejetjem današnjega zakona, se odpirajo možnosti tudi za pritožbo na Ustavno sodišče. Pa vendar, da začnem po vrsti.
V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da z ustanovitvijo novih občin podpremo bistveno boljši razvoj v tistih območjih. To dokazujejo dejstva, to dokazujejo občine v zadnjih štirih mandatih in to dokazujejo državljanke in državljani, saj do danes ni bilo niti ene zahteve za združitev občine. Res pa je, da se pa kaže iz dneva v dan, iz leta v leto, še kako velika potreba po ustanovitvi pokrajin, kar pa očitno ta koalicija ne želi in ni sposobna priti niti z enim predlogom, ki bi vsaj lahko opozicija ali podpirala ali kritizirala. V Slovenski ljudski stranki bomo podprli spremembe in dopolnitve Zakona o ustanovitvi občin. Istočasno pa bomo podprli tudi amandma, ki smo ga pripravili k Zakonu o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, kar je edino logično, saj na delovnem telesu, kjer je bil prvi amandma zavrnjen, torej ni bil izglasovan, o drugem pa je bilo glasovanje neodločeno, postavlja zadevo v nepravni položaj.
Pričakovali bi, ko je že vendar Državni zbor odločil z 39 glasovi "za" razpis referenduma, da se danes o tem, ustanovitev občine, da ali ne, ne bi pogovarjali. Eden od poslancev ali pa nekaj poslancev s strani koalicije je na odboru sicer jokalo, ravno toliko, da jim nismo posodili robčkov, zakaj vendar ni bila...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Pukšič, stališče Poslanske skupine SLS, prosim, ne o robčkih.
FRANC PUKŠIČ: ... sprejeta takšna zakonodaja, ki bi omogočala nek drug postopek. V Slovenski ljudski stranki, ki smo v tem mandatu v opoziciji, možnosti vpliva na spremembo zakonodaje pač nimamo. Sicer smo že poskušali z nekaj dobrimi predlogi zakonov, pa zaradi politike moči niso bili izglasovani.
Glede na to, da sta bila istočasno dva referenduma, kjer se je 55% Ankarančanov odločilo za ustanovitev občine in 75% proti razdružitvi občine Koper, je njihova odločitev skladna in logična, saj v predlogu za razdružitev občine Koper ni bilo občine Ankaran. Niso za takšno razdružitev, kjer občine Ankaran ne bi bilo, so pa za samostojno občino Koper. V Slovenski ljudski stranki bi pričakovali vsaj načelnost poslank in poslancev, ki se zelo radi sklicujejo, češ, voljo ljudstva bomo spoštovali. V tem primeru je torej dvakrat eksaktno jasno pokazana volja ljudstva, kaj in kako si želijo. Res pa je, da je tudi v tem primeru ustanavljanja občin oziroma razpisa referendumskih območij prišlo do kršitve enakosti, enakopravnosti ter arbitrarnega odločanja v Državnem zboru v glavnem v vseh ostalih primerih. Celo več, v povezavi s sklepom Državnega zbora je bilo zapisano, da bo celo recesija, ki je trenutno problem domala celega sveta, vplivala na nekaj posameznih občin, kjer se je arbitrarno odločalo, na občino Mirna pa recesija ne bo vplivala.
V Slovenski ljudski stranki bomo načelni, tako kot smo vedno, in tako kot sem rekel, podprli ustanovitev novih občin.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev bo predstavil Matjaž Zanoškar. Prosim.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala. Spoštovani predsednik, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Dovolite, da predstavim stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Pred nami je predlog zakona, s katerim odločamo o noveli zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij, ki predvideva, da se bosta dvestodesetim občinam, obstoječim občinam, pridružili še dve, in sicer občina Mirna in občina Ankaran.
V Poslanski skupini DeSUS nasprotujemo drobljenju občin na manjše in menimo, da je treba male občine, ki že obstajajo, spodbuditi k združevanju. To je namreč tudi generalno in načelno stališče Vlade in ministrstva. Dejstvo je, da od trenutno dvestodesetih obstoječih občin več kot polovica ne izpolnjuje enega od temeljnih pogojev, in sicer ne dosegajo števila 5.000 prebivalcev. Glede na razlike v velikosti občin prihaja tudi do velikih kvalitativnih razlik med njimi. Zato se na tem mestu lahko upravičeno vprašamo, ali imajo vsi državljani v tako različnih občinah enake možnosti dostopa do vseh javnih storitev oziroma uresničevanja svojih pravic. Obenem je treba opozoriti na enega izmed največjih problemov lokalne samouprave. To je problem financiranja občin. Prihodki občin doslej vsa leta naraščajo. Letos bo pa prvič, ko bodo padli. Še večji padec zaradi načina upoštevanja dohodnine lahko pričakujemo v naslednjem letu, letu 2011. Prihodki se izjemno zmanjšujejo. Večajo pa se izdatki na socialni strani, na kateri je tudi občina dolžna zagotoviti sredstva za svoje občane. Treba je zagotoviti sredstva za uresničevanje z zakonom določenih nalog občin, vedno manj pa je sredstev za razvojne naloge, za investicije, zlasti investicijsko vzdrževanje v šolah, vrtcih in tako dalje.
Kot rečeno, bomo v Poslanski skupini DeSUS podpirali združevanje majhnih občin, ne pa nadaljnjo drobljenje. Zaradi našega trdnega stališča o nasprotovanju delitve občin na manjše, smo se v Poslanski skupini DeSUS v tem trenutku znašli v precepu. V prid morebitni podpori predlogu novele nam govorijo rezultati referenduma, na katerem je bila večinskoo izražena volja prebivalcev za ustanovitev obeh novih občin. Proti podpori novele pa nam govorijo pomisleki o smiselnosti drobitve Slovenije na mini občine, in to je tisto o čemer sem že govoril. Če bosta danes ustanovljeni dve novi občini, pa upravičeno v Poslanski skupni DeSUS pričakujemo, da je to vendarle konec nekega procesa, ki ga narekujejo interesi, tudi kdaj političnega ozadja, za ustanavljanje novih občin in da bi po tej fazi prišlo do tega, kar zaznavamo v celotni Evropi, torej do združevanja občin, do njihovih skupnih uprav, do zmanjševanja stroškov delovanja majhnih občin in s tem njihove večje učinkovitosti.
Prav zaradi tega razcepa, o katerem sem govoril, bomo v Poslanski skupini danes glasovali vsak po svoj vesti in svojem prepričanju. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Zmago Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa za besedo. Pravzaprav bi človek bolj pričakoval, da bo šlo v Sloveniji za združevanje občin, ne pa za razbijanje občin, pa vendar, če pogledamo na drugi strani, da imamo občino Osilnica, ki ima kakšnih 400
ljudi, in po drugi strani ne bi dovolili Ankaranu, da bi imel svojo občino, ki je bila izglasovana pravzaprav na referendumu, ki je najvišja oblika demokracije, potem tega pač ne smemo dovoliti. Zato pri nas podpiramo to, da se ustanovi Občina Ankaran.
Ne vem, res je, da so "baje" nekateri že prej omenjeni gospodje celo po direktivi direktorja Luke Koper zavlačevali z umestitvijo zakona v razpravo, da naj bi, tako kot pravi prijava za sum kaznivega dejanja, dobili celo denar za to, da bi ta zakon nekako bil odrinjen. Jaz upam, da bo gospa Kresalova, takoj uvedla preiskavo proti gospodu Luki Juriju, Pavlu Gantarju in pa ministru Gjerkešu, da se bo priključila na telefonske priključke vse mogoče, gor, dol, levo, desno, njihovih staršev.../Izklop mikrofona./..
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Jelinčič, ali imate stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke do predloga zakona, ki ga obravnavamo? Mikrofon, je odprt. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, da ste odprli mikrofon. Imam stališče in ravnokar ga pojasnjujem, čeprav vas boli, da ga pojasnjujem na malo drugačen način. Res je, da nisem v vaši politični opciji, nisem tudi v koaliciji, ampak, gospod predsednik, to vam ne daje pravice, da mi kratite možnost izjave v imenu Poslanske skupine...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Jelinčič...
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: ...Slovenske nacionalne stranke.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...prekinil vas bom še enkrat, da vam sporočim, če se boste ukvarjali s tako imenovano prijavo suma korupcije, ki leti tudi na moje ime, bom storil nekaj, kar seveda nikoli nisem mislim, da bom naredil kot politični funkcionar. In to je, da bom prijavitelje in tudi vas tožil za čast in dobro ime.
Zdaj pa nadaljujte. Toliko, da veste vnaprej!
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: No, hvala lepa, gospod predsednik. Zdaj pa tudi razumem, zakaj so včeraj eno uro po oddaji odstavili gospoda Travna na Svetu na Kanalu A in zakaj je moral danes gospod Slak odstopiti.
Gospod predsednik Državnega zbora, mogoče boste užaljeni, ampak jaz imam tukaj eno kopico gledališkega denarja, pa vam ga puščam tukaj na mizi, kot eno takšno simbolično... .../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Hvala lepa.
Prosim, da službe poberejo ta ničvredni papir z odra. Naj nekdo pride in naj pobere. Lahko to pobere tudi prinesitelj sam, glede na to, da ima obliko denarja.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Ker imam, baje, veliko denarja vam ga prepuščam....../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Stališče Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil Anton Anderlič.
Prosim.
ANTON ANDERLIČ: Zgleda, kot da imamo točko, ob kateri naj bi se sprostili, naj bi se zabavali, vendar po mojem prepričanju govorimo o zelo resni stvari, govorimo o tem, da je ta isti Državni zbor v postopku, ki je predviden za spreminjanje območij občin, napotil volivce in volivke na referendume in da je dobil rezultate ter se s temi rezultati tudi seznanil.
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije verjamemo, da se ne bomo mogli izogniti niti v tem primeru nekaterim opredeljevanjem "za" ali "proti" samo zaradi tega, ker je nekomu ljubo, drugemu pa manj, da bo več občin, kot jih je zdaj. Da bodo mnoge razprave predvsem emocionalne in poskušale dokazati, kako je prav edino to, kar je napisano v zakonu, da po izraženi volji volivcev tudi ustanovimo dve novi občini. Ni enostavno danes odgovoriti tistim, ki so bili že v procesih, ko so želeli spremeniti območja svojih občin, pa niso te pravice dobili, ali niso izpolnjevali pogojev, ali se je to dogodilo arbitrarno. Vendar ko pride do te faze, v kateri smo sedaj, ni na poslancih in poslankah, tako smo prepričani v našem poslanskem klubu, da rečemo, da smo malo preizkusili voljo ljudi, kaj si mislite, ker nismo verjeli v argumente takrat, ko ste predlagali, da gremo po poti spreminjanja občinskih meja, in sedaj smo to izvedeli in tukaj zadevo končamo. Tega početja po našem prepričanju ne smemo odobravati. In to je izigravanje volje ljudi. V poslanskem klubu verjamemo, da je potrebno iti legalno in, če hočete, legitimno ali kakorkoli po poti naprej, zaključiti ta postopek, verjamemo tudi, da bo vsak glasoval po svoji vesti, kot sem danes že nekajkrat slišal. Pri nas smo se dogovorili, da je zaključek tega procesa naravno tak, da je treba zakon podpreti, vključno z amandmajem, ki je vložen. In to je tisto, kar nam daje tudi upanje, da bo o lokalni samoupravi, o pristojnostih, o financiranju in podobnih stvareh tekla beseda v Državnem zboru, in to zelo kmalu. Nesporno je, da so se vsa predhodna dejanja v preteklih letih vedno vračala nazaj h kriterijem za ustanavljanje občin, k financiranju, k pokrajinam, k povezovanju, k večji učinkovitosti tako občin kot lokalne samouprave kot take, pa vendarle vedno tako rekoč v vseh mandatih nekako na silo pokrpamo nekaj, ko gre za eno občino več ali eno občino manj.
Mi smo pristopili k tem spremembam v lokalni samoupravi tudi z ambicijo, da se začne obratni proces, kot je bilo danes tukaj že rečeno, in to tako, da smo imeli izraženo voljo vodstev občin, tako Šentrupert in Mokronog, Trebelno kakor tudi ene krajevne skupnosti iz sedanje občine Trebnje, da naredijo skupno združbo, tako imenovano Mirensko dolino, eno občino, kjer imajo veliko skupnih projektov in tudi, kot vemo, se na nekatere stvari, ki se tičejo komunalne infrastrukture in podobno, pripravljajo skupaj, delajo projekte, vlagajo vloge za financiranje. In podobno in to je tisto, kar bo po našem trdnem prepričanju tudi nujno na drugih področjih in verjamemo, da bo to zgled. Žal je vmes med proceduro prišlo do ugotovitve, da ta pot, dva referenduma v dveh občinah plus odcepitev neke krajevne skupnosti, da bi to lahko predstavljalo neke težave v zakonodajnem smislu, zato do tega ni prišlo sedaj. Verjamemo, da bo to v prihodnje.
Podprli bomo, kot rečeno, .../Znak za konec razprave./... zakon, pa tudi vse druge stvari, ki bodo še prišle ne dnevni red. Mislim da je zakon o lokalni samoupravi, ki bo spreminjal kriterije, že v proceduri, pa roke pa še kaj drugega, in to bomo tudi podprli takrat.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine narodnih skupnosti bo predstavil Roberto Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Brezpravje se nadaljuje. Napaka je bila storjena seveda že ob glasovanju za referendum pri morebitni občini Ankaran. Povedal bom z vidika italijanske narodne skupnosti, kaj vse je kršeno.
Prvič, zakonski rok je sedaj s strani Vlade opredeljen kot instrukci j ski, ne pa kot prekluzivni. Sklicuje se na to, da je bilo v preteklosti nekaj občin ustanovljenih po preteku roka, ki je sicer v zakonu predviden. To pomeni, da kršitev zakona v preteklosti dovoljuje kršenje še naprej. Vemo, da na sodiščih nespoštovanje rokov pomeni zastaranje zadev, kar ima določene posledice. Tu pa to ne velja.
Kršen je, in to zelo grobo, 5. člen Zakona o lokalni samoupravi, kajti morebitna občina Ankaran ne zagotavlja osnovnih pogojev za uresničevanje pravic italijanske narodne skupnosti. In to je predvsem pomanjkanje šole in vrtca z italijanskim učnim jezikom. Ko smo ustanavljali občine - sam sem bil sicer proti, ampak ko smo ustanavljali občine v Prekmurju, vse tiste občine imajo tudi zagotovljeno dvojezično osnovno šolstvo oziroma za potrebe madžarske narodne skupnosti. V tem primeru tega ni.
Kršen je 13.a člen Zakona o lokalni samoupravi, kajti morebitna občina Ankaran nima 5 tisoč prebivalcev, lahko se ustanovi občina, ki ima manj kot 5 tisoč prebivalcev, ampak pod določenimi pogoji. In ti pogoji so: geografski, obmejni,
narodnostni, zgodovinski ali gospodarski. Nobenega od teh pogojev morebitna občina Ankaran ne izpolnjuje, narodnostnega pa še najmanj.
Tudi če jih vzamemo posamično, tudi če bi držal samo eden, niti eden od teh pogojev ni izpolnjen v morebitni občini Ankaran. Geografskih ni, polotok je geografska enota, ankaranski polotok je geografska enota, skupaj s Hrvatini. Zgodovinskih sploh ni. Tisto naselje obstaja od leta 1980 dalje. Tisto ni bilo nikoli nekaj samostojnega. Nikoli v 2000-letni zgodovini mesta Koper. Gospodarskih ni, edina gospodarska analiza, ki jo imamo, je ta, ki jo je podala občina Koper, in ta pravi, da jasne so gospodarske posledice za ustanovitev take občine. Vlada ne govori o tem, ni povedala, kje so gospodarski razlogi za ustanovitev občine Ankaran. Obmejnost ni definirana kot eden od razlogov, zakaj je treba sploh ustanoviti občino. Nasprotno. Ko se je delala razmejitev z Italijo, je bila ravno enovitost eden od argumentov za tako razmejitev, kot je bila dosežena.
Mi zmanjkuje časa, bom v razpravi še povedal, kaj vse je kršeno v tej raboti in kakšno stopnjo brezpravja v bistvu inducira v populaciji in posebej še v odnosu do italijanske narodne skupnosti. Mi nimamo pravne varnosti v tem primeru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Bojan Kontič. Prosim.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, predsednik. Spoštovani gospod minister s sodelavci. Kolegi in kolegi!
V Poslanski skupini Socialnih demokratov vse od pričetka reforme na področju lokalne samouprave nasprotujemo pretiranemu drobljenju Slovenije na, po naši oceni, premajhne lokalne skupnosti. Pri tem se zavedamo želja posameznih delov, da bi na podlagi do sedaj izvedene teritorialne reforme tudi sami želeli imeti svojo občino. Razlogi, ki jih vodijo v to razmišljanje in zahteve ter seveda tudi predloge, so različni. Največkrat so vezani z nezadovoljstvom glede statusa in posledično tudi finančnega položaja, ki ga ima njihovo naselje v primerjavi s preostalimi deli trenutne občine. Kar je pomembno izpostaviti, je seveda obstoječa zakonodaja na področju financiranja občin. Na to opozarjamo od samega začetka. Ko je seštevek prihodkov obeh občin, novih občin višji, kot je bil prihodek dotakratne občine, je seveda samoumevno, da prebivalke in prebivalci želijo na svoje. Običajno je prisotno še nezadovoljstvo z obstoječim vodstvom lokalne skupnosti in karte so zložene. Se pa pri tem zastavlja vprašanje, ali Slovenija to zmore, ali javne finance to vzdržijo. Tudi argument dosedanje prakse je vedno znova naveden kot razlog za ustanovitev nove občine. Zakaj ste ustanovili občino, ki ravno tako ni izpolnjevala kriterijev,
zakaj ste ustanovili občino, ki ima manj prebivalcev in podobno, nam pa tega ne omogočate? To seveda pomeni, da se ta proces ne bo nikoli končal in da številka 212 še zdaleč ni zadnja številka. Na vse to smo opozarjali pri odločanju o razpisu referenduma. Tako zelo prozorno je bilo zagovarjati stališče, naj se ljudje odločijo. In zdaj so se ti ljudje odločili. Odločili so se tako, kot so se, in o novih občinah ste odločili pravzaprav tisti, ki ste glasovali za razpis referenduma.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov večina ne bo podprla današnjega predloga, tako amandmaja kot tudi zakona v celoti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Jože Tanko. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi!
Postopek ustanavljanja novih občin v tem mandatu od začetka pa do današnjega zaključnega glasovanja, ki se bo še zgodilo, kaže na to, koliko je ta koalicija zavezana načelu, prava pot je pravna pot in kako tudi koalicija upošteva glas ljudstva, voljo ljudi, izraženo na referendumu.
V	13. in 13.a členu Zakona o lokalni samoupravi so točno navedeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se sploh lahko začne postopek za ustanovitev nove občine. Koalicija teh pogojev ni upoštevala dosledno, saj ni razpisala referenduma v Ločah, Framu in Zgornji Polskavi, čeprav so te občine imele večje število prebivalcev kot, recimo, občina Mirna ali pa Ankaran. Dve celo bistveno več. Tudi v pritožbah na upravnih sodiščih so te kandidatke uspele in upravna sodišča so dala Državnemu zboru možnost, da opravi popravni izpit, da ponovno odloči, vendar tudi na teh ponovnih odločanjih koalicija ni pritrdila stališčem oziroma odločbam upravnih sodišč v teh treh primerih, kar je zelo zanimivo. In to samo potrjuje, da pravne poti ni.
V	Mirni in Ankaranu je bil razpisan referendum. V obeh je posvetovalni referendum uspel. V 90. členu Ustave je zelo jasno zapisano, da je Državni zbor pri odločanju vezan na izide referenduma. Vendar očitno v tej koaliciji ne samo zakon, tudi ustava ne pomeni nič, sicer se ne bi moglo zgoditi, da bi na delovnem telesu izglasovali odločitev, ki je v nasprotju z odločitvijo ljudi in v nasprotju z 90. členom Ustave. To je povsem evidentno. Koalicija ima tudi zapisano, da je ključni cilj vsakega urejanja družbenega razmerja poglabljanje demokratizacije in približevanje odločanja ljudem. Vendar je to v koalicijskem sporazumu, praksa je v konkretnih primerih povsem drugačna. Ne samo, da se prepoveduje neposredno odločanje na referendumih, tudi takrat, kadar so referendumske odločitve jasne in znane, je ta koalicija sposobna odločiti drugače.
Vendar je tu treba povedati še nekaj. Najstarejša nerealizirana odločba Ustavnega sodišča se nanaša na razdelitev Mestne občine Koper. Res, da v nekaterih primerih, kjer je bil razpisan referendum, referendum ni uspel, je pa uspel v Ankaranu. Očitno je, da ta koalicija ni sposobna materializirati niti referendumske odločitve, ki ima podlago v odločbi Ustavnega sodišča. Noben problem ni realizacija ustavne odločbe pri izbrisanih, noben problem ni v kakšnem drugem spornem primeru, je pa problem realizirati referendumsko voljo in odločbo Ustavnega sodišča v primeru Mestne občine Koper.
Tukaj je več kot očitno, da prihaja v koaliciji do suspenza tako zakonitosti kot tudi ustavnosti. In ta koalicija zelo hitro razglasi za neustavno in nezakonito, na primer, dejanje, če vrhovna državna tožilka pokliče enega kriminalista in ga povpraša o tem, kako poteka proces na neki neprijetni zadevi, verjetno za koalicijo, in to je razglašeno za neustavnost in nezakonitost. Ko pa pravzaprav to isto želimo doseči oziroma to isto nezakonitost pa ta koalicija ne prepozna tem, kjer sama dejansko krši tako zakon kot tudi ustavo.
In jaz upam, da boste tokrat glasovali "cum laude", z odliko, to se pravi, boste podprli predlog za ustanovitev novih občin.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajam na razpravo o členu in vloženih amandmajih.
Predno gremo formalno na razpravo, bi rad povedal, da imamo vložena dva amandmaja, in sicer prvi je amandma s prvopodpisanim Francom Jurijem in amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, ki sta po vsebini identična. O njih bomo opravili razpravo in glasovanje skupaj. Vložen imamo še en amandma k 1. členu, za katerega pa je napovedan popravek. Dokler ni popravka, ne moremo vedeti, ali bo ta amandma po vsebini identičen ali ne, ali se bosta prva dva amandmaja izključevala s tretjim oziroma se bo tretji amandma izključeval s prvima dvema. Dokler ne dobimo popravka, ponovno prekinjam sejo za 15 minut, ki jo bomo nadaljevali ob 15.26...
Proceduralno? Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa, spoštovani predsednik! Če sta amandmaja, ki sta vložena, vložena korektno k 1. členu, potem ni nobene potrebe, da prekinjate... Umikamo potem zadevo.
PREDSEDNIK DR. PAVLE GANTAR: Amandma Poslanske skupine SDS je umaknjen.
Zato lahko preidemo na razpravo k členu o vloženih amandmajih. Kot sem rekel, v razpravo dajem 1. člen ter amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem in amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Kot
rečeno, sta amandmaja po vsebini identična. Razlikuje se samo napovedni stavek in obrazložitev pri obeh. Zato bomo, jasno, razpravljali skupaj in tudi skupaj glasovali o obeh amandmajih.
Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo.
Besedo ima Roberto Battelli, prosim.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa.
Kar zadeva odločbo o neustavnosti občine Koper, tudi Vlada priznava, da morebitna ustanovitev občine Ankaran gre v smeri, kar sicer pravno, ne vem, kaj pomeni, ampak še Vlada si ne upa reči, da je to uresničitev odločbe. Ker ni. Odločba pravi, da je spornost občine Koper zaradi diskrepance med mestnim jedrom, katerega del je Ankaran, in zaledjem, ki je ruralno. Ankaran ni ruralni del Mestne občine Koper. Ta problem z ustanovitvijo občine Ankaran ni rešen. Občina ostaja neustavna. So pa resni razlogi za to, da se dokaže neustavnost občine Ankaran. Jaz spoštujem globoko nezadovoljstvo ljudi v Ankaranu, ki se je na nek način pokazala na referendumu, ampak treba je vedeti, da je to vezano z nasprotovanjem določeni politiki župana v Kopru. In to nezadovoljstvo je bilo razpihovano v delu, ko gre za odnose z Luko in v delu, ko gre za nasprotovanje županu v Kopru. Ti ljudje, ki imajo zdaj neke ambicije, in ki tudi ne stanujejo v Ankaranu, iz političnih ambicij so razpihovali to nezadovoljstvo na ta način. To ni zakonski razlog za ustanovitev ene občine. Treba je poraziti na volitvah župana in reševati probleme, ki/če obstajajo v Ankaranu glede tega. In ne pozabimo, da govorimo o obalnem območju, kjer so zemljišča in spremembe njihovih namembnosti zlata jama. In da se marsikaj tam spreminja na tej podlagi v popolnoma osebne interese posameznikov, kar z lokalno samoupravo nima nobene zveze, kvečjemu s kakšnimi drugimi pojavi, kot vemo.
Kar zadeva italijansko narodno skupnost - ona ima po tej zakonodaji in ustavi svoja predstavništva, svoja predstavniška telesa, ta, ki so izvoljena s strani vseh, v Kopru tudi, s strani vseh pripadnikov narodne skupnosti, ki imajo volilno pravico. Njihova legitimnost in legalnost ni pod vprašajem in ne sme biti postavljena pod vprašaj, ker je taka in se narodna skupnost v skladu z zakoni organizira in tudi nastopa. Preberite si 15. člen Zakona o samoupravnih narodnih skupnostih. Narodna skupnost je vedno nasprotovala od leta 1994 naprej drobitvi narodnostno mešanega območja oziroma občine Koper v tistih delih. To ni vezano na tega župana, na onega župana, na to barvo, na ono barvo. To preprosto izhaja iz zavesti, da vsaka drobitev tega območja naredi tako šibko narodno skupnost še šibkejšo. V Ankaranu ni nobene posebne oblike organiziranosti narodne skupnosti ta trenutek. Italijani iz Ankarana so bili proti cepitvi preko stališči samoupravne narodne skupnosti Koper, preko stališč skupnosti Italijanov Hrvatini-Ankaran, ker so tam združeni, tam je šola.
Vedno se bo našel kakšen posameznik, ki bo ali podpisal ali bo želel biti podžupan ali karkoli. Ampak ne preko legitimnih predstavništev narodne skupnosti. To bi morala ta država upoštevati, ker je to del zakonodaje, sistema, ureditve. Nihče ni tega upošteval. Še najmanj Vlada. In še obstaja koalicijska pogodba, kjer je majhen del, ki govori o tem, da se Vlada zavezuje, da bo stališča narodnih skupnosti upoštevala. Odgovor službe je bil, "pojdite na Ustavno sodišče". To je interpretacija zakonodaje pri nas. Poglejte, v Trstu obstajajo ideje, da bi se Trst spremenil v tako imenovano (v italijanščini) "area metropolitana". To bi bila širša mestna enota, recimo temu tako, in slovenske občine iz okolice Trsta temu nasprotujejo. Zakaj nasprotujejo? Zaradi tega, ker se njihova vloga razvodeni v takem konceptu. Tu se pa razbija narodnostno mešano območje in s tem tudi italijansko narodno skupnost in se ustvarja presedan za celoten obalni pas. Močna Mestna občina Koper že po zdravi pameti bolje in lažje kljubuje tistim ambicijam Luke, ki so legitimne, ki v bistvu posegajo v urbanost prostora. Posegajo v kvaliteto življenja. Dosti bolje je, če se vodijo pametne politike kot pa neke razdrobljene enote. Ker tam imamo tako zgodovinsko situacijo, da ni mesto nastalo okoli Luke, ampak je Luka nastala okoli mesta, je obrnjeno.
Skratka, ni zakonskih podlag, pa tudi ni potreb. Če damo na tehtnico negativne učinke ustanovitve občine Ankaran s pozitivnimi, od pozitivnih ne ostane ničesar. In najboljšo uslugo ljudem v Ankaranu bi naredili, če ostane to močna in enotna mestna enota, ki lahko bolje, če se vodijo prave politike, uresničuje tudi svoje posebne interese - interese, ki morajo biti interesi celotne skupnosti, ki so javni interesi, ne interesi političnih ali drugačnih posameznikov. In ta projekt je rojen iz teh razlogov, ne pa zaradi javnega dobra in javnega interesa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kot predlagatelj amandmaja bi rad utemeljil ta amandma, ki praktično vrne besedilo v prvotno stanje in omogoča ustanovitev dveh občin na podlagi jasnega rezultata posvetovalnih referendumov. Sicer bi se znašli z besedilom, ki bi bilo invalidno, ki bi ga bilo treba uskladiti, kajti kot veste, na odboru je prišlo do glasovanja, ločenega glasovanja o dveh amandmajih, zato bi bilo besedilo zdaj neusklajeno.
Jaz kot predlagatelj takratne pobude za referendum občine Ankaran bi želel pojasniti nekatere vidike, ki se stalno porajajo in ponavljajo v vseh razpravah, vseh razmišljanjih, ne glede na to, da vsakdo, ki je udeležen k tej razpravi, ima svoje argumentacije, ima tehtne argumente, ki jih je treba seveda upoštevati in je treba prisluhniti in nato ustvariti
neko mnenje. Jaz sem si ga ustvaril nekaj mesecev po tem, ko so me kontaktirali podpisniki pobude za ustanovitev občine Ankaran, ko so zbrali 650 podpisov. Za tiste, ki prihajamo iz Mestne občine Koper, vemo, da ena taka pobuda ne nastaja brez konkretnega tveganja, ker vsakdo, ki se izpostavlja z imenom in podpisom na taki peticiji, je na prepihu razno raznih pritiskov in tudi maščevanj.
Zato sem ocenil, da ta pobuda je nastala predvsem pogumno. Jaz ne vem, kakšno naj bi bilo ozadje, o katerem nekateri zelo radi govorijo. Išče se precej razlogov v nepremičninah, v gospodarskih interesih posameznikov. Seveda lahko širimo diapazon teh interesov in bomo našli zrcalne podobe tistih, ki zagovarjajo nekaj, kot tistih, ki temu nasprotujejo. In če postavimo na tehtnico dejansko specifično težo tovrstnih interesov, verjetno je interes na strani nasprotnikov občine Ankaran bistveno večji. Tam je govora o velikem gospodarskem sistemu, o veliki gospodarski družbi, ki ima legitimno pravico opozarjati na določene posledice nastajanja novega subjekta na teritoriju, s katerim se bo moral ta gospodarski subjekt soočati. In to je dejstvo. Vsi vemo, da je predsednik uprave Luke Koper opozoril na nekatere scenarije, posledice, ki bi lahko nastale ob ustanovitvi občine Ankaran. In iz vidika poslovneža, z vidika menedžerja so pozivi razumljivi. Iz vidika politika, ki prihaja s tistega prostora, in ki je dolžan prisluhniti tudi civilni družbi, krajanom in njihovim stiskam, je legitimno razmišljanje v drugi smeri.
Kaj je pravzaprav javni interes? Osebno menim, da ni nujno javni interes samo tisti interes, ki izhaja iz računov nekega podjetja, ampak je treba kombinirati te interese z interesi neposredno prizadetega prebivalstva. In za to gre. Po šestih mesecih obotavljanja in premisleka sem se takrat odločil, da posredujem to pobudo Državnemu zboru. Predpogoj za to je bil spoštovanje zakona, torej zakonitosti in ustavnosti, tudi in predvsem v delu, ki se nanaša na italijansko narodno skupnost. Šele takrat, ko sem ugotovil, da je v dokumentaciji, v elaboratih, ki jih je pripravila skupina pobudnikov, to upoštevano, sem se odločil, da nadaljujem pri tem posredovanju. In kaj je pravzaprav steber zagotovitve narodnih pravic, ki gredo po ustavi prebivalcem, tudi prebivalcem italijanske narodnosti na tem območju? To, kar je zapisano v dokumentih ustanovitelja oziroma pobudnika. Prvič, dvojezičnost in to na celotnem ozemlju nastajajoče ankaranske občine, ki bo prva in edina občina v slovenski Istri, ki bo tudi dvojezična v celoti.
Drugič, ustanovitev samoupravne skupnosti Italijanov, kot steber samouprave narodnosti na ozemlju.
Tretjič, navzočnost, ki je zapisana tudi v zakonu, navzočnost posebnega svetnika italijanske narodnosti v trinajst članskem občinskem svetu. Kakšne bodo in katere bodo potrebe, posebne potrebe in posebne pravice, ki jih je treba
implementirati na tem ozemlju, se bo odločalo znotraj teh okvirov. Jaz upam, da v tesnem sodelovanju z obalno samoupravno skupnostjo Italijanov in tudi z občinsko samoupravno skupnostjo Italijanov, za katero menim, da bo dobro, če bo prevzela oziroma bo sprejela dialog z nastajajočo občino, kajti druge možnosti ni. Tukaj se bo treba usesti in oblikovati načrt za nadaljnje delo.
Kar zadeva šole in vrtca. Po 5. členu Zakona o lokalni samoupravi mora vsaka občina na narodnostnem mešanem območju zagotoviti posebne pravice narodnosti, brez navajanja kakšne in katere morajo biti te posebne pravice narodnosti. Nekaj sem jih že navedel. Šola in vrtec je pravica, ki jo mora zagotoviti občina. Občina Ankaran še ne obstaja, obstaja samo Mestna občina Koper. Mestna občina Koper ni zagotovila v Ankaranu niti tiste podružnice, ki bi jo lahko v okviru osnovne šole, ampak je smatrala, da za to ni nobene potrebe in je odprla podružnico oziroma obdržala podružnico v krajevni skupnosti Hrvatini. Če bo potreba po odprtju te podružnice oziroma šole in vrtca v Ankaranu, bo nova občina dolžna to postoriti. To pomeni, da poleg že zagotovljenega statusa quo, ki ga imajo zdaj, se z novo občino ponuja tudi italijanski narodnosti instrument, s katerim je možno implementirati dodatno te pravice na ozemlju, kjer te družine živijo. Stvari ne gredo vedno gladko in avtomatično. Je treba skrbeti za to, da bo ta volja izražena in da bo ta volja upoštevana.
V zvezi z domnevno neustavnostjo, ki bi ostala v občini Koper tudi, če pride do ustanovitve ankaranske občine, ni treba biti ustavni pravnik, da ugotoviš, da se odločba Ustavnega sodišča nanaša na sedanjo koprsko občino. V trenutku ko ta občina spremeni svoje meje, ta odločba ni več veljavna. Ponavljam, ta odločba je v tistem trenutku konzumirana, je ad acta. Občina ni več neustavna, treba je sprožiti nov postopek, da se ugotovi ali je tista občina še neustavna oziroma je že ustavna. Posvetujte se z ustavnimi pravniki in boste videli, ali ni tako.
Tretja in ključna zadeva: odnos do ljudi. Veliko je bilo govora danes, končno sem slišal tudi nekaj besed spoštovanja do tistih krajanov, ki so se izrekli na posvetovalnem referendumu. Mi kot politiki smo dolžni upoštevati neko voljo, ki je bila izražena. Nismo zavezani, se lahko odločimo drugače. To je bil posvetovalni, ne zakonodajni referendum. Ampak če menimo, da je posvetovalni referendum nebodigatreba, dajmo se čim prej dogovoriti, da ga ukinemo. Če pa obstaja kot institut, imajo politiki dolžnost, da spoštujejo in upoštevajo določeno politično etiko. In to je odnos do takih referendumov. Če bi bila ustanovitev te občine neustavna in nezakonita, do tega referenduma ne bi prišli.
Mi smo dali skozi vse postopke po zakoniti proceduri, ki je bila potrjena prej v Vladi, nato v Državnem zboru dvakrat, ko smo glasovali za referendum in nato ko smo potrdili izid referenduma v Državnem zboru. Ugotoviti danes, da je vse
skupaj neustavno in nezakonito, ni resno. Ni resno. Je tako, kot je napisal komentator Primorskih novic danes, zvonjenje po toči. Tukaj se postavlja vprašanje resnosti politike, ki je tako vijugasta, ki v določenem trenutku se zavezuje, da bo upoštevala neko voljo, nekaj tednov kasneje, po enem pismu, pa spremeni mnenje, kar je legitimna pravica vsakega politika, ampak tukaj imamo lahko različna stališča o tem, ali je to tista politika, ki jo od nas pričakujejo državljanke in državljani.
Toliko netransparentnosti je tudi v zvezi s poslovanjem Luke Koper, da je dejansko potrebna večja jasnost. Zato smo v stranki Zares in v koprskem odboru Zares že eno leto in pol zahtevali najprej revizijo, to resno revizijo, in nadaljevanje tudi preiskav pri tistih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi z Luko Koper. Seveda ne povezujemo tega z vprašanjem Ankarana. Ampak dejstvo je, da tisti sistem, ki je deloval desetletja, je temeljil, ne glede na barvo ali na stranke, ki so vladale v koprski občini, na vezani trgovini med velikim gospodarskim sistemom Luka Koper, ki je nacionalnega pomena in tega se zavedamo vsi, in lokalno oblastjo. In na tej relaciji se je odvijalo vse. Krajani in krajani so bili nekje zapostavljeni, so bili manj pomembni, ko so opozarjali, ko niso želeli recimo razsutega tovora. Zato menim, da je ta situacija ena lepa priložnost, da spremenimo tudi ta sistem, da odpremo možnost krajanom, ki so najbolj neposredno prizadeti, da svoje povedo, ko se načrtuje razvoj Luke Koper znotraj Kopra in znotraj, morda nastajajoče občine Ankaran, ki ima eno najlepših obal naše slovenske Istre. In tudi za to gre. Jaz kot Koprčan si želim v naslednjih štirih letih in še kasneje gledati ta polotok do Debelega Rtiča neokrnjen. Ne z betonom pozidan in uničen. In tudi za to gre.
Amandma podpiram in z amandmajem tudi zakon.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim za prijavo.
Besedo ima dr. Luka Juri. Prosim.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Doslej smo slišali marsikaj, kar drži in kar ne drži. Drži, da je bil na območju krajevne skupnosti Ankaran izveden referendum o izločitvi, na katerem je 55% udeleženk in udeležencev glasovalo za, 45% proti. Ob 64% udeležbi. To pomeni in je prav, da povemo, da je 35% volivk in volivcev s tistega prostora glasovalo za, 29% volivk in volivcev s tistega prostora je glasovalo proti in 36% volivk in volivcev, ali se jim ni zdelo vredno priti na referendum ali se je odločilo, da drugim prepusti možnosti, ampak se ni opredelilo. Nedvomno torej je za izločitev Ankarana glasovalo 35% vseh volivk in volivcev. Moramo pa priznati, ker je bila udeležba nižja, to pomeni 55%, torej rahla večina tistih, ki so se referenduma udeležili.
Hkrati je na območju celotne občine, in tudi ta referendum smo razpisali v Državnem zboru, potekal referendum
o razdružitvi Mestne občine Koper na štiri dele, ki bi edini, ampak to bom kasneje razložil, ker vidim, da se ne razumemo, rešil vprašanje ustavnosti. Samo na območju krajevne skupnosti Ankaran, ne bom vam dajal rezultatov celotne občine, ker je za celotno občino Koper 90% Koprčank in Koprčanov glasovalo proti razdelitvi občine na štiri dele. In kot je bil ta referendum posvetovalni in tisti referendum posvetovalni, oba nosita neko sporočilo, ki je, odvisno, kako interpretiramo, kompatibilna ali ne. Samo na območju Ankarana je 73% ljudi na tem drugem referendumu glasovalo proti razdružitvi Mestne občine Koper. Kot rečeno, lahko interpretiramo, ali so bili zmedeni, nekateri celo naj bi mislili, da samo z glasovanjem na enem referendumu rešijo vprašanje obeh. Torej naj bi vladala zmeda, ampak da se interpretirati. Drži, da morda pa so šli in glasovali proti temu, ker niso želeli razdružitve na štiri dele, ampak so pa hkrati želeli izločitev Ankarana. V redu. Tudi ta logična interpretacija je ena od tistih, ki jo moramo, če hočemo biti korektni, sprejeti. Zagotovo pa se moramo vsi strinjati, da je tisti dan v Ankaranu za marsikoga bil dan, kjer je vladala referendumska zmeda. Tu je nekorektno, če to zanikamo.
Ne glede ta dva rezultata, mislim, da je ustanovitev občine Ankaran neprimerna tudi iz drugih razlogov. Z zakonskega vidika namreč občina Ankaran ne izpolnjuje treh zakonskih pogojev. Nima najmanj 5 tisoč prebivalcev, seveda izpolnjuje pa izjemo 2.000 prebivalcev. Nima lastne knjižnice in lastne osnovne šole. Pa bom razložil, zakaj ju nima.
Najprej moram takoj odgovoriti tistim, ki govorijo, češ, saj ni važno, če danes nima vseh strukturi, tako ali tako še niso občina. Odločitev Ustavnega sodišča - pa če so se moji predhodniki posvetovali z ustavnimi pravniki, bi bilo prav, da bi si vzeli še pet minut in se še o tem posvetovali - 2/06, Ustavno sodišče posebej opozori, da mora nova občina že v trenutku zahteve po novi občini oziroma njenega vzpostavljanja imeti vso potrebno infrastrukturo in izpolnjevati ostale ustavne in zakonske pogoje. Citiram: "Ustavno sodišče ugotavlja, da ne zadostuje samo zatrjevanje, da bo bodoča občina šele pristopila k potrebnim investicijam." Zakaj trdim, da Ankaran ne izpolnjuje pogojev knjižnice in osnovne šole? Ima šolsko knjižnico in osnovno šolo, ki je nova, zgradila mu jo je lani tista mačehovska Mestna občina Koper. Tista mačehovska Mestna občina Koper je sicer zgradila osnovno šolo, nima pa osnovne šole z italijanskim učnim jezikom in italijanske knjižnice. Zakaj je to pomembno? Zato, ker 5. člen Zakona o lokalni samoupravi jasno govori, da se občine na območjih, kjer živijo pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti, oblikujejo tako, da je v njih zagotovljeno uresničevanje posebnih pravic narodnih skupnosti. In kaj je ena od osnovnih posebnih pravic, če ne pravica do šolanja v lastnem, narodnem jeziku? Od predhodnikov bi pričakoval, da bi se tega zavedali.
Bom samo dva kratka stavka iz mnenja Samoupravne narodne skupnosti izpostavil. V primeru Ankarana govori: "Spričo tega je položaj pripadnikov italijanske narodne skupnosti, ki živijo v Ankaranu, še toliko slabši, saj so izpostavljeni dodatnim negativnim vplivom, ki so posledica njihove številčne majhnosti." Pa še: "Podružnična osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio Geparo" in vrtec Delfino Blu delujeta v Hrvatinih in pokrivata potrebe otrok in učencev italijanske narodne skupnosti, ki prebivajo v Ankaranu. V Ankaranu teh struktur danes ni. Drugače bi bilo, če bi se predlagala ustanovitev občine Ankaran in Hrvatini. Kot se je, bodimo iskreni, naredilo pred leti in ko se je ugotovilo na osnovi referenduma, da se tam ne da razbiti občine Koper, se je poskusilo drugje. In prepričan sem, če bi v Ankaranu glasovali proti, bi pa našli drugje neko nišo, kjer bi lahko razbili občino Koper, dokler jim to ne bi uspelo. Opozoril bi na 64. člen Ustave Republike Slovenije, kjer med drugim piše: "Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na število pripadnikov te skupnosti." Toliko v odgovor tistim, ki govorijo, češ, saj v Ankaranu jih je samo 20 ali 30. Žalostno, glede na to, da bi se morali zavedati bogastva, ki ga prinaša druga narodnostna skupnost na določenem območju. Italijanski narodni skupnosti nam ni v interesu samo zato čeprav je zelo pomembno zaradi načelnih razlogov, ker želimo spoštovati multikulturnost, ampak zato, ker se zavedamo, da je ta multikulturnost nekaj, kar prinaša bogastvo vsem, ki živimo na tistem območju, ne korak nazaj ali pa težava. Prednost. Veste kolegice in kolegi, koliko ljudi iz Kopra, Izole in Pirana na primer lahko dela nemoteno v Italiji zaradi tega, ker je vpeto v tem tudi italijansko-beneškem kulturnem prostoru, pozna italijanski jezik in ima to primerjalno prednost do Italijanov onkraj meje. Ko hočejo poslovati s Slovenijo, kaj morajo celo narediti, ker ne poznajo slovenščine? Spet najeti slovenske državljane, prevajalce, ki poznajo oba jezika, da jim lahko pomagajo. To je praktičen element bogastva, ki bi ga morali prepoznati kot načelno bogastvo. Žal ga nekateri ne.
Mednarodnopravni vidik, spomenica o soglasju oziroma londonski sporazum leta 1954, govori, citiram "Na območjih, ki pridejo pod civilno pravo Italije ali Jugoslavije, niso dovoljene nobene spremembe meje osnovnih administrativnih enot z namenom, da bi ogrozili etnično sestavo ustreznih enot". In Slovenija je pravna naslednica teh sporazumov. Seveda bodimo korektni, težko bi bilo ali pa težko bo pred Ustavnim sodiščem dokazati, da je z ustanovitvijo Ankarana bil uresničen namen ogrožanja italijanske narodne skupnosti. Jaz tudi sam mislim, da to ni namen pobudnikov. Vendar bo pa izjemno lahko dokazati, da je to ogrožanje sestave posledica takšne ustanovitve tako za mestno občino Koper, ki bo izgubila del svojega italijansko govorečega prebivalstva, kot za občino Ankaran, kjer bo to prebivalstvo zaradi svoje majhnosti v
večji nevarnosti asimilacije. In ko danes spreminjamo ime ene občine, upam, da ne bomo jutri črtali dvojezičnosti v Ankaranu, ker jih je itak tako malo.
Pa še mednarodnopolitični vidik. Zavedamo se ga. Kršitev določil osimskega sporazuma, kar bi lahko danes storili, bo še en element v prid tistim, ki v Italiji govorijo proti nadaljnji pomoči in podpori slovenski narodni skupnosti na tistem območju. Vsako leto se borimo za to, da bi italijanska vlada vendarle zagotovila tisti milijon evrov, ki ga slovenska narodna skupnost dodatno potrebuje. Jutri s takšnim glasovanjem nam bodo v Rimu rekli: "Fantje moji, če vi ne upoštevate, se tudi mi ne bomo več trudili za slovensko manjšino." Katastrofa, napačno razmišljanje, ker tudi v Italiji bi se morali zavedati, da je slovenska narodna skupnost na tistem območju njihovo bogastvo, ampak, žal, se marsikdo tega ne zaveda. Omenila se je odločitev Ustavnega sodišča o neustavnosti mestne občine Koper. Če bi si to prebrali, bi vedeli, da Ustavno sodišče v tisti odločitvi govori o neskladnosti urbanega in ruralnega dela in o potrebi po delitvi občine Koper na osnovi ruralnega in urbanega dela. Zato ni naključje, da v vseh dosedanjih predlogih, ko se je želelo uresničiti neuresničeno odločbo, se je vedno delilo na štiri, tri ruralna območja in eno urbano, kjer je vedno bil Ankaran skupaj s Koprom, Žusterno in Markovcem vedno bil upoštevan kot en sam urbani del. In jaz menim, da je sprenevedanje argument, da ko Ankarana ne bo več, bomo rešili ustavnost. Ne, odločitev Ustavnega sodišča se bere vsebinsko. In vsebina bo ostala ista oziroma še večja bo ta neskladnost.
In materialni vidik. Koprski zaliv po mojem mnenju zaradi prisotnosti kapitalskega in prostorskega velikana, to je Luka Koper, potrebuje enotno upravljanje svojega prostora. Dva dejavnika lokalne oblasti v odnosu do skupnega zaliva in Luke Koper bosta lahko, ne obvezno, ampak bosta lahko pripeljala do konfliktnosti in do tekmovalnosti. Ko se bo pred lokalnimi volitvami dogajalo tekmovanje, kdo je bolj zelen, kdo je večji nasprotnik kapitala in Luke Koper, pozabljajoč, da večina občank in občanov dela z Luko Koper ali posredno je povezano z Luko Koper. Ampak, ne glede na to, demagogija bo delala svoje, in se bo tekmovalo, kdo je bolj proti Luki Koper in bolj za svoje ljudi, še enkrat pozabljajoč. Luka Koper je 50 let dušila severni del središča Koper, pa smo s tem živeli, ker smo se zavedali, da je to del našega razvoja. Ko bomo vedeli, da polovica Luke Koper ni več naša, se bodo tudi v Kopru odprla vprašanja, zakaj bi morali še vedno trpeti Luko Koper tako, kot jo danes. Toliko se govori o tretjem pomolu. Ampak tudi če bo tretji pomol zgrajen, bo še vedno dober kilometer stran od središča Ankarana. Veste, koliko je oddaljen prvi pomol od središča Kopra? Manj kot 200 metrov. Pa ne glede na to, smo 50 let živeli s tem, ker se zavedamo, da je Luka Koper bistveni del ne samo koprskega razvoja, ne samo jugovzhodne
Slovenije in njenega razvoja, ampak preko svojih multiplikatorjev dejavnik razvoja celotne Slovenije.
Če imamo torej na eni strani odločitev o referendumu, kjer se niso plebiscitarno, ampak vendarle večinsko so se ljudje odločili za izločitev, posvetovalnem referendumu, kjer pa smo vendarle potem poslanci in poslanke klicani, da odgovorno ugotovimo, kaj je najboljše za kraj in kaj je treba narediti po črki zakona, imamo po drugi strani argument drugega referenduma, ki če ne drugega, je celotno zadevo naredil zmedeno in konfuzno. Imamo vprašanje zakonskih pogojev, pomeni spoštovanje osnovnih pravic, uresničevanje osnovnih pravic italijanske narodnosti, določila londonskega sporazuma, možne posledice za našo skupnost v Trstu, vprašanje celovitega upravljanja in Luke Koper.
Moram reči, da me boli, da po 16-ih letih, leta 1994 je bil prvi poskus, po 16-ih letih poskusov delitve koprske občine s strani več ali manj, legitimno, zagotovo, s strani desnice, bo danes to morda uspelo potem, ko je občino izdal del levice. Malo se počutim, kot da bi mi brat dal nož v hrbet ali pa stric. Srčno upam, da se to ne bo zgodilo in da bo rumeno sonce, ki krasi koprsko modro zastavo, tudi po današnjem glasovanju še vedno sijalo v vsej svoji moči. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Ker ste omenili brata in strica, ima repliko Franco Juri. Prosim.
FRANCO JURI: Je omenil tudi predhodnika prej, tako da me je nekajkrat omenil. Jaz ne bom polemiziral. Samo rad bi pojasnil tri vidike, ki so ostali zelo megleni in nejasni. Prvič, omemba londonske spomenice in morebitne kršitve 7. člena posebnega statuta.
Poglejte, 1994. leta, to je treba povedati zlasti mlajšim poslancem, so se meje občine Koper spremenile, tako, da je to v bistvu vplivalo na zmanjšanje odstotka italijanske manjšine, kajti zajela je tri nove krajevne skupnosti: Rakitovec, Zazid in Podgorje, ki so do takrat pripadale občini Sežana. Precedensi v tej smeri so že bili, takrat bi kvečjemu prej presodili, da je prišlo do vpliva na narodnostno strukturo. Tokrat nihče ne spreminja polja zagotovljenih pravic. Druga stvar, drugi referendum. Referendum o delitvi na štiri občine je bil politični manever same občinske uprave. To vemo. Zato, da bi zameglili situacijo. Ampak Ankarančani so točno razumeli, za kaj gre, zato so glasovali za lastno občino in proti predlogu, da bi delili občino na štiri različne občine.
Ena od teh je bila Koper z Ankaranom. Če mi sledite, oni so dosledno z glasom za ustanovitev občine Ankaran glasovali proti ustanovitvi občine, kjer samostojnega Ankarana ne bi bilo, ampak bi bil del občine Koper. Izid glasovanja je bil jasen. Ne drži teza, da je bila situacija konfuzna in da so Ankarančani bili zmedeni. Niso bili zmedeni, glasovali so
točno tako in dvakrat potrdili željo, da ustanovijo lastno občino.
In na koncu o šolstvu italijanske narodnosti. Mene veseli toliko pozitivne energije in toliko skrbi za šolstvo in upam, da bomo čim prej skupaj zagotovili denarna sredstva za obnovo glavne osnovne šole v Kopru Paolo Vergerio, ki že nekaj let čaka na določitev postavke, ki bo omogočila obnovo. Občina je že zagotovila sredstva, zdaj ta sredstva pričakujemo še od države.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Čas za repliko je potekel, gospod Franco.
FRANCO JURI: Hvala. In to je tudi vse.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Čeprav je bila to pravzaprav bolj razprava, ampak dobro.
Besedo ima Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ: Hvala za besedo.
Pred nami stojijo številni izzivi, ki terjajo od nas, da se vprašamo, na kakšen način se bomo na novo organizirali, da bomo pri izzivih, ki stojijo pred nami kot narodom in kot skupnostjo, učinkovitejši pri preseganju teh izzivov. V 20-letni zgodovini te države se je izkazalo, da je drobitev Slovenije na vedno več in več manjših občin recept, ki ni dal želenih rezultatov. Zaradi tega procesa Slovenija ni nič bolj decentralizirana, kvečjemu obratno, zaradi tega procesa drobitve Slovenije na vrsto majhnih občin je vedno bolj centralizirana. In majhne občine tu ne morejo predstavljati učinkovite protiuteži močnemu centru. Učinkovito protiutež močnemu centru lahko predstavljajo le močna regionalna središča.
Danes bom spoštoval svojo načelno opredelitev, da ne podpiram nadaljnje drobitve slovenskih občin. Obratno bi si želel, da bi v Sloveniji začeli proces ponovnega združevanja slovenskih občin v močnejše enote, ki bi bile bolj sposobne in bolj samozadostne pri načrtovanju svojega razvoja, v želji, da zagotovijo kakovost življenja in blaginjo svojim prebivalkam in prebivalcem. V tem pogledu je na mestu očitek, zakaj pa niste predlagali ustreznih sprememb Zakona o lokalni samoupravi z zaostritvijo kriterijev. Da, res je, tega nismo storili. Moram pa reči, da to pričakujem od Vlade, da v najkrajšem času predloži takšne spremembe.
Še več. Da bo z ustreznimi zakonodajnimi spodbudami zagotovila tudi spodbude za to, da se bodo slovenske občine ponovno začele združevati. To, kar smo danes že slišali, žal do zdaj ni bila praksa.
Kar se tiče Ankarana. Osebno se mi postavlja vprašanje, ali ne bi sprejem tega amandmaja in zakona, ki bi uveljavil občino Ankaran, povzročil protiustavnih posledic, glede na to,
da 8. člen Ustave zelo jasno govori, da so del našega pravnega reda tudi mednarodno sprejete obveznosti, da morajo naši zakoni, in to je predvsem odgovornost Državnega zbora, biti v skladu sprejetimi mednarodnimi obveznostmi naše države. Londonski memorandum, osimski sporazumi, to so vendarle dokumenti, na katerih je utemeljena naša državnost, ker ti dokumenti določajo našo zahodno mejo. V tem pogledu se strinjam s tistimi, ki mislijo, da bi utegnila ustanovitev občine Ankaran povzročiti takšno neskladje z ustavo in potencialno nevarnost za obstoj italijanske narodne skupnosti v sedanjem naselju krajevne skupnosti Ankaran, zato želim tudi v tem konkretnem primeru ostati zvest načelni ureditvi proti ustanavljanju novih občin. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Roberto Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Jaz bi si želel, da se v tej razpravi vendarle ne obravnava italijanska narodna skupnost kot nekaj, kar ne ve, kaj misli, in tudi kot nekaj, čemur bi bilo treba povedati, kako naj misli. Če je le mogoče, prosim se izogibajmo temu.
Poglejte, 5. člen in 13.a člen nista nekaj za prihodnost. So pogoji. To mora biti uresničeno prej, preden se sploh ustanovi ena občina. Razporeditev šol na tako imenovanem narodnostno mešanem območju je sestavni del teh mednarodnih sporazumov. In je jasno, če vemo, kakšna je naša ureditev glede osnovnih šol, da če nič drugega, se bo zgodil osip obiskovanja šole v Hrvatinih, če nič drugega. To, da bi bila ustanovljena šola v Ankaranu z italijanskim učnim jezikom, pa čeprav podružnična, to je vezana trgovina ali kako bi rekel. Potem je treba spremeniti tudi kaj na italijanski strani. Jaz verjamem in sem prepričan, da pobudniki v Ankaranu niso imeli namena z ustanovitvijo te občine ogroziti položaja italijanske narodne skupnosti, ampak to se bo objektivno zgodilo. Mi ne moremo sedaj kot odgovorni upravljavci z javnimi zadevami reči, "pa naredimo sedaj nekaj, bomo že potem videli, kaj bo," če bo špičasto bodo vile, če bo ploščato bo lopata. Kaj je to? To, kar me čudi, in sem res zaprepaden, je da te zakonske zadeve niso bile predmet nobene pozornosti pravnih služb. Ne službe za lokalno samoupravo Vlade, ne Zakonodajno-pravne službe parlamenta. Ko smo začeli zdaj na novo razpravljati o regionalizaciji Slovenije, regij ne bo. To veste vsi. Ne v tem mandatu in verjetno ne v prihodnjih. Razen, če se ne vem kako spremeni sestava strank itn. Ko se je začelo s tem, sploh ni bilo med ustavnimi podlagami za regionalizacij o 64. člena, torej obveznosti lokalnih skupnosti do narodnih skupnosti. Tega sploh ni bilo na seznamu razlogov za določeno artikuliranje pokrajin. Ta dimenzija ne obstaja. To se vse samo ruši. Dobesedno. To, kar pravi italijanska narodna skupnost, je nekaj nelegitimnega, obstaja zmeraj nekdo, ki bo
kakšnega drugega mnenja, ampak institucionalne oblike izražanja teh mnenj, ki jih predvideva ureditev, se ne upoštevajo. Pojdite na Ustavno sodišče. 5. člen se ne upošteva, 13.a člen s tistimi pogoji, celo se trdi, da narodnostni pogoji bodo izpolnjeni zaradi tega, ker bo tam en svetnik. Ali vi razumete, kaj pomeni imeti svetnika? Ti ljudje v Ankaranu, pripadniki italijanske narodnosti, s to operacijo bodo pravzaprav izkoreninjeni iz svojega bivalnega zgodovinskega prostora.
Izločeni bodo iz zveze z mestom in tudi iz organske zveze z ostalimi Italijani v Hrvatinih, kjer obstajajo te strukture. Zdaj govorim o tem, kar zadeva našo skupnost. Hočem to pojasniti. Hočem, da veste, da to ni iz trte izvito in da nimamo nekih političnih interesov, ki bi bili levi, desni ali kakršnikoli pri takih vprašanjih. So pa, ampak o tem so že predhodniki govorili, mnogi drugi razlogi, ki govorijo o tem, da ni pametno, ni racionalno, ni resno, da se ustanovi občina iz krajevne skupnosti Ankaran. Če je treba, raje spremenimo zakonodajo. Dajmo se usesti in spremenimo zakonodajo, zato da bodo taki primeri, kot so v Ankaranu, kjer se določene problematike v zvezi z Luko dogajajo in tako naprej. Dajmo dograditi zakonodajo na način, da bodo ljudje bolj zavarovani pri teh stvareh. Tako pa z ustanavljanjem občin - samo ustanavljanje občin tistih problemov razsutih tovorov, onesnaževanja ali česarkoli, tretjega pomola, z ustanovitvijo občin se te stvari ne rešujejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi!
Vlada je junija lansko leto ugotovila, da več območij izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev novih občin, ne samo Ankaran in Mirna. Vendar sta potem na samem odboru, matičnem telesu, šli skozi sito samo dve območji, in sicer, Ankaran in Mirna. Območje občine Mirna z argumentacijo, da bodo potem na območju treh občin, Mokronog, Trebelno, Šentrupert ter Mirna, da se bodo združile v eno občino Mirnske doline. Res je, da imajo tudi sedaj že skupne projekte, vendar se mora najprej ustanoviti občina Mirna, da se lahko združijo, ker je ta postopek tudi najbolj enostaven. Za območje občine Ankaran so bili različni argumenti in ne bi zdaj o tem. Vendar tudi tam so vsi pogoji. Po 13. in 13.a členu Zakona o lokalni samoupravi izpolnjuje te pogoje, poleg ostalih območij, vendar ostala območja niso dobila zelene luči. Državni zbor je potem potrdil ravno ta dva predloga in razpisal referenduma na teh dveh območjih. Izid teh referendumov je različen. Na območju občine Mirna je bil izid skoraj 89%, kar jasno kaže namen občanov na tem območju, na območju občine Ankaran pa 55%, ker verjetno jih je zavedel drugi referendum, ki je bil po mojem mnenju zavajajoč oziroma je hotel zamegliti prvi referendum za
ustanovitev nove občine, vendar zame je merodajen samo ta referendum, ko so se ljudje odločali za ustanovitev nove občine. Do zdaj, jaz ne vem, da bi kdaj v zgodovini parlamenta bil sprejet zakon v nasprotju z voljo ljudi na referendumu, če je bil referendum že razpisan. Vem pa za nasprotno. Da je bila določena občina z zakonom, čeprav je bil referendum negativen. Primer občine Žužemberk. Ampak če zdaj vprašate te občane, nikoli ne bi glasovali proti občini, ki jo imajo zdaj že 12. leto. Tako je Vlada predlagala tudi zakon. Zanimivo je to, da je Vlada predlagala tak zakon, kot je bila volja ljudi izražena na referendumu. In zdaj imamo čudno situacijo, ko največja opozicijska stranka složno podpira zakon, ki ga je predlagala Vlada. Kolikor smo slišali tukaj, niti ena pozicijska stranka ne bo soglasno za ta zakon. Mislim, da je zdaj, kot je napisal novinar v Primorskih novicah "kot bi zvonil po toči", da so bili vsi postopki že sprejeti za ustanovitev nove občine in mora Državni zbor samo ugotoviti voljo in pravilnost vseh postopkov do zdaj in potrditi zakon, ki ga je predlagala Vlada oziroma amandma, ki je bil vložen, da se zakon spravi v prvotno stanje, kot je bil predlagan.
Rad bi pa povprašal tiste, ki bodo podprli ustanovitev tistih dveh občin, kaj se bo zgodilo, ko bo Ustavno sodišče odločilo v prid tistim območjem, ki so sedaj šla skozi Vrhovno sodišče in ko se bodo pritožili na Ustavno sodišče, ko bo Ustavno sodišče, če bo upoštevalo vso zakonodajo, izdalo odločbo, da mora parlament omogočiti referendumsko voljo tudi še na tistih območjih, ki imajo boljše pogoje za svoje občine, kot jih imate občini Ankaran in Mirna. Ali bomo tudi takrat oziroma boste tudi takrat glasovali za to, da se ne razpiše referendum oziroma da se ne ustanovijo občine na tistem območju. Mislim, da moramo biti načelni in upoštevati zakonodajo, tako 13. kot 13a. člen.
Mislim, da moramo ta amandma, ki je bil vložen s strani Slovenske ljudske stranke in skupine poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jurijem, potrditi in zakon, kakršen je bil predlagan s strani Vlade, tudi sprejeti.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Ivan Grill.
IVAN GRILL: Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, spoštovani gospod minister.
Tisti, ki nas zdaj gledajo, mislim, da je več kot očitno, da gre tudi pri tem zakonu za zelo veliko politično kuhinjo. To odraža predvsem koalicija oziroma njihovo mnenje, ko so predstavljali stališča poslanskih skupin. Sam pa sem prepričan, da bi ta seja morala biti izredno, izredno kratka, če bi upoštevali, kar je naša dolžnost, predvsem poslank in poslancev, da spoštujemo voljo ljudi, bi morali samo glasovati za ustanovitev teh dveh občin, Mirna in pa Ankaran, ki sta na
referendumu povsem jasno povedali, da želita imeti svojo občino.
Očitno je, da ste bili v koaliciji nespretni oziroma neuglašeni, ko se je razpravljalo o razpisu referenduma. Ampak ko je do tega prišlo, je to končano dejstvo. In danes ni drugega, kot da to tudi potrdimo. Jaz sam bom potrdil amandma in tudi sam zakon.
Me pa žalosti, da tisti predlogi, ki so bili tudi posredovani oziroma pobude za nove občine, niso bili deležni zadostne podpore, kljub temu da obstaja interes lokalnih oziroma krajevnih skupnosti, ki bi želele postati občine, zaradi verjetno premalo poguma ali pa vplivnih ljudi, ki bi znali zlobirati tiste, ki so sedaj podprli vsaj ti dve občini.
Pa se vprašajmo, zakaj ljudje pričakujejo in želijo svoje občine? V Sloveniji jih 2010, s tema dvema, če jih bomo uspeli dobiti, jih bo 212 in sem prepričan, da bo tudi v naslednjih letih vedno znova in znova želja po novih občinah. Izključno je edini, po mojem, razlog v tem, ker zgodovina kaže, da vsaka občina, ki se osamosvoji iz okrilja večje občine, ima možnost hitrejšega razvoja. To je ključni razlog. In to bo vedno tudi motiv v naslednjih letih. Zato, velikokrat sem že povedal, dajmo zbrati dovolj politične modrosti, volje, pa ustanovimo pokrajine, kajti to bo verjetno zajezilo potrebe po osamosvajanju novih občin. V prejšnjem mandatu sem bil sam predlagatelj za novo občino Straža. Če danes pogledamo, po skoraj da štirih letih oziroma treh pa pol, kakšen razvoj so dosegli, je razlika več kot očitna. Če pogledamo občino Šentrupert, občino Mokronog-Trebelno, ki so v prejšnjem mandatu bile odcepljene od matične občine Trebnje. Ta primer navajam, ker je tudi občina Mirno iz tega področja, kažejo povsem jasno, kako velik razvoj v obeh občinah je bil v teh treh letih in pol dosežen. In to je, kot sem rekel, tisto, kar bo tudi v nadaljevanju vedno znova in znova poganjalo ideje o novih občinah. Danes je bilo predvsem s strani poslanskih skupin kar nekaj razprav o tem, da imamo pretirano drobljenje občin. Kaj pa je to pretirano? Bodimo bolj konkretni. O tem, da občine ne izpolnjujejo temeljnih pogojev. Kaj pa so ti temeljni pogoji? Tisto, kar je v zakonu napisano. Poglejmo si zgodovino samostojne Slovenije, pa kako so vsak mandat občine nastajale. Imamo občine od 300 prebivalcev pa do nekaj 10 tisoč. Kriteriji so bili vedno takšni, kolikor je bilo politične kuhinje pa lobiranja. To je bil vedno eden izmed razlogov.
Govorimo ali pa želja je, predvsem v koalicijskih strankah, da bi se spremenil Zakon o lokalni samoupravi, kjer bi se določali novi kriteriji, novi pogoji za ustanavljanje malih občin. Zakaj zdaj spreminjati? Zakaj sedaj stvari delati neenakopravno, če smo pa v preteklih 18 letih vedno znova in znova bili priče, da se je tudi zakon, ki je že do zdaj natančno določal, izigravalo in nismo upoštevali vseh zakonskih določil. Tako sam menim, da je edina prava pot, da
se čim prej poenotimo, ustanovimo pokrajine in da skozi pokrajine zagotavljamo tiste potrebe, ki jih občani tudi pričakujejo, da na ta način pride tudi do decentralizacije. In verjetno lahko pričakujemo, da se bo pa takrat marsikakšna občina ali več občin skušalo združiti in na ta način, z neko večjo gospodarsko ali finančno močjo uspelo zagotavljati večje projekte.
Mislim, da danes pred nami ni drugega kot to, da potrdimo obe občini. Sam ju bom seveda tudi potrdil, ker sem prepričan, da se bo vsaka razvijala hitreje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Battelli, proceduralno.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa. Proceduralno v dobesednem smislu, kajti amandma - amandmaja, ki sta skoraj enaka -, o katerem razpravljamo, je nekako zavajajoč. To, kar je bilo sprejeto na Odboru za lokalno samoupravo, je bil amandma, ki je, poenostavljam, črtal občino Ankaran. Medtem ko je Mirna sestavni del preostalega osnovnega zakona. Psihološki učinek je pa ta, da ta, ki bo glasoval proti tistemu delu amandmaja, ki se nanaša na Ankaran, bo črtal tudi Mirno.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Battelli, postopkovni predlog, prosim. To je vaše mnenje o tem amandmaju.
ROBERTO BATTELLI: Ne. Amandma, in sicer ta drugi del, je nepotreben, ker to je obstoječi del zakona, ki je prišel z Odbora za lokalno samoupravo. Saj to je jasno. To hočem pojasniti...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Take amandmaje smo dobili.
Amandmaja nista enaka, sta pa po vsebini identična. Zato razpravljamo o obeh amandmajih skupaj in tudi glasovali bomo o obeh amandmajih skupaj. Žal, to ni bil postopkovni predlog.
ROBERTO BATTELLI: Seveda je bil. Ampak, dobro, se nisva razumela, predsedujoči.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Po moji razlagi ne. Odpiram prijavo za prijavo. Prosim? Preklicujem. Postopkovni predlog, dr. Luka Juri. Res postopkovni.
DR. LUKA JURI: Predlagam, predsedujoči, če lahko služba preveri dejansko smiselnost amandmaja, tako kot je tukaj napisan. Kajti razlog je v tem, da dejansko drugi del amandmaja, kjer piše, da se doda nova točka 90a, nima smisla, kar z amandmajem na odboru ta točka ni bila brisana. Namreč, v amandmaju - predlagam, da si ga tudi vi pogledate, piše, da se doda točka 1a in da se potem doda točka 90a. Rad bi opozoril samo, da ta točka ni bila brisana. Torej ne vidim razloga, da
bi v amandmaju pisalo, da se ta točka doda. Morda predlagam, da dobimo pojasnilo, kar se tega tiče. Hvala.
ROBERTO BATTELLI: To sem tudi sam povedal.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Tukaj piše, da besedilo 1. člena se spremeni tako, da se glasi: "in se nadomesti". Ne vem, jaz sem prej oba prebral, oba dva sta res po vsebini identična, nista pa enaka. Če greste dobro gledati, boste videli, da sta dva kraja spodaj zamenjana, in sicer glede na abecedni red S, Š, T. Š in S. Stara Gora - ni nekaj podobnega. Skratka, nič posebnega. Izvolite. .../Oglašanje iz klopi./... Hvala lepa. Še enkrat odpiram prijavo za razpravo o obeh amandmajih. Gospod Anton Anderlič, ste že vstali.
ANTON ANDERLIČ: Hvala. Gre za enostavno dilemo pri tem amandmaju. Preprosto vrniti besedilo v tekst, kot je bil pričakovan in zapisan tudi v zakonu po rezultatih referenduma in po strokovni presoji Vlade oziroma službe, ki je pregledana vse, kar je bilo opravljeno, in pripravila korekten zakon.
Meni je žal, da danes poslušamo stvari, ki so relevantne, ki so pomembne, ki bi jih morali verjetno obravnavati večkrat, predvsem pa bi morali enkrat narediti, recimo temu, eno zaokrožitev lokalne samouprave z ureditvijo tudi nekega vmesnega nivoja, kot so pokrajine in podobno, ampak danes nimamo tega opravka. Danes nimamo tega posla s temi zakoni, ampak imamo na mizi konkretno odločanje o potrditvi oziroma nepotrditvi dveh novih občin in določitvi spremembe imena pri tretji občini. Zato je škoda, če dajemo sporočila javnosti, da ne glede na to, kaj je predvideval zakon, ne glede na to, kakšne so ustavne pravice, ne glede na to, kaj rečejo volivci na referendumih, če jih že tja pošljemo, lahko v Državnem zboru naredimo ravno, kar si izmislimo. To mislim, da je slabo poročilo. Res je po svoji vesti skladno z ustavo vsako odločanje -ni nobene zadrege. Tukaj tudi sam se večkrat sprašujem po svoji vesti, ali je tisto, kar v danem trenutku počnem, najbolj v skladu s pričakovanji zainteresirane javnosti, pa konec koncev tudi prizadete javnosti, saj imamo vedno več stvari v igri. Nekateri imajo interes, nekateri imajo pričakovanja, drugi imajo pa tudi odpor proti nekaterim odločitvam, ali pa zavračajo nekatere stvari, ker jim preprosto niso všeč, ali menijo, da se jim krati neka svoboda, ali se jim omejuje neka iniciativa, ali kar koli drugega, zato v tem zavračanju našega početja imajo seveda vso pravico, da to tudi na glas povedo.
Sam sem od vsega začetka prepričan, da ko pride pobuda, tako je narejena zakonodaja, se je potrebno o njej odločiti -najprej seveda ugotoviti, če izpolnjuje pogoje - se je treba odločiti, izpeljati postopek in ga tudi zaključiti. Tudi takrat, ko sem se skupaj z ostalimi poslankami in poslanci spraševal zakaj tega zakona še nismo obravnavali, ker danes,
mislim, da smo dobili na Odboru za lokalno samoupravo pojasnila Vlade okrog rokov, ali je res, da bi morali do 8. marca to že vse opraviti, če ne, je tudi to današnje delo brezpredmetno in ne bo imelo teže. Ampak takrat in danes me vodi isto: postopek se je začel, postopek se je izpeljal, jaz sem svoje mnenje povedal in tako bom tudi glasoval. Nujno pa je, da odgovorno zakonodajalec opravi svojo nalogo tako kot mu narekuje zakon, torej, da pridemo do konca.
Bilo bi res neprijetno in neodgovorno, da po vsem tem sedaj rečemo: "Malo smo se hecali, pojdite še na sodišče, če bo pa sodišče reklo, da imate prav, potem pa bomo mi še enkrat šli odločati in bomo pa takrat stvari naredili drugače, kot se je to, recimo, zgodilo leta 2006." Jaz za takšno početje nisem, pa sem večkrat glasoval proti ustanovitvam nekaterih občin kot pa za ustanovitev v vsej zgodovini pri teh dvesto desetih občinah. Ampak sam vidim načelo in tukaj se zahvaljujem tudi kolegom iz SDS-a, ki pravijo, da je edina prava pot pravna pot, da podpirajo splošna načela in recimo temu, da niso samo parole, ampak principi, po katerih naj bi se delalo. Verjamem, da so mislili tako za naše početje kot pa za svoje lastno, in to je korak naprej. To je spodbudno, tukaj je škoda izgubljati besed in jaz verjamem, da bomo zdržali še tri ure in opravili to delo pokončno, s pritiskom na gumb. Ne vidim potrebe, da bi dodatno utemeljeval, najsibo pogoje, naj si bo koristno ali škodljivost neke odločitve za ali proti ustanovitvi občine, ampak vidim nujo, da opravim do konca korektno tisto delo, ki je za opraviti in zato nimam zadržkov pri glasovanju.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Silven Majhenič, prosim.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči.
Za ustanovitev novih je bila izražena volja prebivalca, kar je njihova legitimna pravica, na nas, poslancih pa je dolžnost, da se o tej zahtevi in pravici odločimo pravilno in v korist tam živečih ljudi. Kot izhaja iz referendumske volje ljudi, je za večinsko prebivalstvo, kar izkazujejo tudi rezultati za ustanovitev novih občin. Kljub očitnim pritiskom italijanske skupnosti, kot izhaja iz medijev, ni bilo izglasovano negativno mnenje do novele zakona, ko je o ankaranski občini razpravljala komisija za narodnostna vprašanja. Sigurno pa je zaznati nasprotje v koaliciji, ki niso enotna iz različnih razlogov.
Še posebej je zaskrbljujoče v tistem delu, ko se v medijih piše in govori o korupciji in podkupovanju poslancev, ki so prejeli podkupnino - po izjavi gospoda Gregorja Strmčnika pobudnika za ustanovitev ankaranske občine, ter govori o konkretnih imenih in priimkih iz visokih rangov politike. Še bolj pa me zaskrbi, ko pove na TV kolega Juri Luka, da je v Državnemu zboru po izjavi nekoga, mogoče bo on
dopolnil, kar sedemindvajset lobistov - poslancev, ki jih je treba preveriti. Nimam razloga, da kolegu Juriju ne bi verjel, in moram vam povedati, da se bom zavzemal za to, da se bodo preiskale zadeve, ki kažejo na sum storitve kaznivih dejanj.
Seveda se spomnim besed gospoda Gantarja, ko je v primeru Prijatelj povedal, da je nedopustno, da se to dogaja med poslanci, in tukaj se z njim popolnoma strinjam. Zato je tudi prav, da se obelodanijo vsa koruptivna dejanja od prej in od danes.
Kot sem že povedal, interes Ankarančanov je treba spoštovati. Napačno si je razlagati, da gre tukaj le za interes posameznikov. Ravno sprotno se dokazuje, da je interes posameznikov na drugi strani, kjer se, kot slišimo, s podkupovanji hoče prepričati tudi politike. Zavlačevanje z referendumsko voljo je sigurno v moči politikov, ki jim je prej kot volja ljudi pomemben kapital, ki ga bi iztržili na račun in nesrečo malih ljudi. Ustanovitvi občine Ankaran nasprotujejo v koprski občini ter se sklicujejo na zakon, po katerem bi morala občina šteti najmanj 5 tisoč prebivalcev. Seveda me to ne prepriča, saj imamo veliko število občin z manjšim številom prebivalcev, pa so uspešne. Čisto odvisno je od županov in njihovih sposobnih sodelavcev. Sigurno bi bilo za državo boljše in ceneje, če bi bilo občin za polovico manj. To bi tudi podprl, vendar dokler je politika razvoja posameznih regij takšna, kot je, podpiram sistem, ki sicer ni najboljši, pa vendar, se vsaj kažejo rezultati razvoja v posameznih krajih.
Strinjam se s prebivalci Ankarana, da je bil kraj razvojno pozabljen kraj, saj je to vrsto let moja počitniška destinacija, kjer sem lahko spremljal tudi razvoj kraja, ki ima, kot navajajo Ankarančani, številne možnosti v razvoju turizma, podjetništva, ribištva, zdraviliške dejavnosti in rekreacije, pa od tega vse ni bilo do danes nič. Ko bodo dobili svojo občino, jim bo to vse omogočeno, kar so do sedaj bile le sanje. Zato jim s svojim glasom "za" dajem svoj prispevek, da se jim sanje tudi uresničijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod dr. Luka Juri ima repliko.
Prosim.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Mislim, da kolega pred menoj ni najbolj razumel - morda gospod Majhenič, če me poslušate, da vam obrazložim to vprašanje, ki ste ga odprli. Nisem jaz govoril o 27 obiskih. Javno je izjavil gospod Gregor Strmčnik, pobudnik ustanovitve občine Ankaran in razbitje Mestne občine Koper, da je imel v Državnem zboru 27 lobistov, ki so delali za to, da se to občino ustanovi. In glede na to, da je bila podana anonimna prijava, za katero jo je morda dal prav gospod Strmčnik gospodu Kosu, o morebitni korupciji, kot ste pravilno povedali, sem gospodu Kosu prvo predlagal, naj se to čim prej razišče, kajti malo smešno je, da se dejansko v eni prijavi
zajame ne samo poslanca, ampak se zajame celo predsednika Državnega zbora, ministra za lokalno samoupravo, predsednika uprave Luke Koper. Ampak dobro, naj se razišče, nimam kaj skrivati. Sem mu pa predlagal, naj se hkrati tudi ugotovi -glede na to, da je sam gospod Strmčnik izjavil, da je imel 27 lobistov - naj se ugotovi, kdo so ti lobisti oziroma kako so bili plačani, kajti lobisti lobirajo, ker so za to plačani, kaj so obljubljali za to, da so izlobirali in predvsem, kdo jih je plačal. To je tisto, kar bi bilo smiselno ugotoviti, da lahko dejansko neobremenjeno zavržemo vse pomisleke, da za ustanovitvijo občine Ankaran stojijo privatni interesi. Upam, da bo gospod Kos kmalu to ugotovil in da bo kmalu zavrgel, da ne stojijo privatni interesi in da je pri pobudnikih dejansko res iskrena želja po tem, da bi v Ankaranu živeli bolje.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Breda Pečan.
BREDA PEČAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Rada bi povedala, da ko bi nasprotniki ustanovitve občine Ankaran pogledali - jaz govorim o obeh amandmajih, zaradi tega, ker ta dva amandmaja se v bistvu nanašata samo na vrnitev teksta, ki ga je pripravila Vlada v 1. člen, ker se dejansko nanaša na vrnitev oziroma možnost, da danes potrdimo občino Ankarana kot novo občino, skupaj z Mirno na Dolenjskem. Pri tem pa bi rada opozorila, da razlogi, zakaj teh amandmajev in tudi zakona potem, če bosta amandmaja sprejeta, ne bi sprejeli, so zlasti oprti na krivice, ki bi se zgodile italijanski narodni skupnosti, v kolikor se Mestna občina Koper razdeli. Povedala bi samo to, da že gradivo, ki sploh še ni, ki so ga pripravili pobudniki referenduma in potem tudi ustanovitve občine, kažejo na to, da so razmišljali o uveljavljanju in skrbi za pravice italijanske narodnosti zaradi tega, ker je že v prvem gradivu, ki je bilo pripravljeno za referendum, bilo na notranji strani platnic kar nekaj italijanskih besedil - ljubkih, otroških, vendar italijanskih in slovenskih. Isto velja tudi za publikacijo, ki so jo izdali ob 8. marcu, ki ni namenjena nam, ampak je namenjena ženskam v ankaranski krajevni skupnosti, kjer je zelo veliko teksta v italijanščini, slovenščini in celo v angleščini in nemščini. Dejstvo pa je, da je pobuda in zahteva za osamosvojitev občine Ankaran, za izločitev občine Ankaran oziroma Krajevne skupnosti Ankaran iz Mestne občine Koper je pravzaprav posledica tega, kakor pri množici drugih malih občin, ki so nastale v Sloveniji zaradi tega, ker se centralna oblast v posamezni veliki občini ni zanimala za svoje podeželje, za svoje dele občine, ki so bili zaradi tega depriviligirani in se je neprestano črpalo iz teh območij in se je zlivalo v osrednje predele. To isto se je dogajalo v zadnjih šestih, sedmih letih v Mestni občini Koper in tu je
reakcija prebivalcev. Jaz pač ne morem drugega reči sicer s težkim srcem, vendar ne morem drugače, kot da podprem ta dva amandmaja in da podprem zakon - tako kot sem, čeprav sem bila malo okregana, tudi podprla predlog za razpis referenduma. Ker mislim, da v tem primeru pa ni mogoče drugače, kot da se omogoči ustanovitev občine Ankaran, ker pač enostavno ne vidijo možnosti, da bi lahko normalno živeli naprej v krogu Mestne občine Koper.
Še nekaj. Če uporabljamo tako zelo močne besede, kot so "rabota" za dejanja, ki jih izvajajo državljanke in državljani te države, potem mislim, da bi se morali tisti, ki so zelo kulturne, civilizirane publikacije, dopise in tako naprej, dobivali v roke s strani pobudnikov referenduma in Krajevne skupnosti Ankaran, razmisliti, ali je primerno, da se na tak način izražamo o njihovih dejanjih s takimi grobimi besedami na njihov računa. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Anton Kampuš.
ANTON KAMPUŠ: Hvala, spoštovani podpredsednik, spoštovani minister, kolegice in kolegi. Torej, vsak danes gradi svojo odločitev na nekih izkušnjah, na poznavanju svoje okolice ali pa širše okolice. Seveda se strinjam z vsemi tistimi, ki so danes jasno in glasno govorili, da je edina pot pravna pot. To je bilo danes rečeno velikokrat. Edina pot je pravna pot. To pa pomeni, da je treba danes dobro pretehtati. Pretehtati pa to, ali je novonastala, bodoča, občina Ankaran znotraj dogovorjenih parametrov, ki pomenijo ustanavljanje novih občin. Če si preberem 13. a člen Zakona o lokalni samoupravi, ki pa pravi, "izjemoma se ustanovi občina, ki ima manj kot 5.000 prebivalcev". Izjemoma manj kot 5.000! To pa pomeni, če bi imela ta občina Ankaran več kot 5.000 prebivalcev, bi glasoval za to. V tem trenutku pa ima manj in ne bom glasoval za ustanovitev novonastale občine.
Seveda bilo je tudi veliko govora danes, kaj pa je to pretirano drobljenje manjših občin. Za mene je pretirano drobljenje manjših občin še tisto, kar pravi, "vendar pa ne manj kot 2000 prebivalcev." Za mene je pretirano drobljenje občin, torej tistih ustanovljenih, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev. To je za mene pretirano. Takega predloga ne bom podprl. Je pa res, da je v isti sapi treba povedati, da je Zakon o lokalni samoupravi slab, ker spodbuja ustanavljanje novih občin. Zakon se mora modernizirati, uskladiti, in to s popravki, ki bodo prinesli interes združevanju občin. Vse sem vas danes to slišal govoriti.
Na področjih, kjer je možno priti do združevanja, imamo nekaj odličnih primerov, ki so danes v praksi že uvedeni, kot na primer medobčinske inšpekcijske službe - veliko je takih primerov. Imamo različne medobčinske zavode - veliko je takih primerov. Najnovejši primeri so tudi skupne občinske uprave,
imamo že več kot 20 takšnih primerov v naši Sloveniji takšnih, ter druge smiselne oblike združevanja, ki jih je treba finančno stimulirati, drugače verjetno iz tega ne bo nič. Nekateri v tem parlamentu pa še danes ne razumejo pravo bistvo občine in ne strinjam se s tistimi, ki jim občina pomeni samo pločniki, asfaltna prevleka, pa še mogoče društvo. To je premalo. To je premalo, to ni občina. Danes se je potrebno odgovorno obnašati. Kaj pa to pomeni - občina? To pa pomeni tudi razvoj gospodarstva, ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva, pomeni industrijske cone, pomeni obrtno-poslovne cone za storitvene dejavnosti, pomeni turizem, ki se ne konča na občini, torej na meji med občinama - občine seveda med seboj morajo biti povezane - je tudi kmetijstvo, je kultura, je osnovno šolstvo, je predšolska vzgoja, so tudi knjižnice, če ne druge, pa seveda regijske, so tudi muzeji, posebej čista pitna voda za celotno področje - danes si več ne moremo predstavljati čiste pitne, da bomo gradili samo za eno občino, saj to več ni mogoče. Pred kratkim smo podpisovali pogodbo o čisti pitni vodi za eno izmed regij, 27 občin znotraj te regije, in je ta projekt vreden tam okoli 120 milijonov evrov - in seveda, niso bili vsi župani prisotni! Dva izmed občin, ki imajo manj kot 1000 prebivalcev, nista bila prisotna. Ne vem, verjetno nista čutila takšne potrebe, ker se ne zavedate te problematike, ki je strahovita problematika.
Danes je veliko govora o pokrajinah. Ne vem, jaz se tudi strinjam s tistimi, ki pravijo, da to danes ni tematika, ampak treba je reči: minister Gjerkeš se je odlično "prijel" in spravil zakonodajo tako daleč, da se z njo resno pojavlja na poslanskih skupinah. In res me interesira .../Opozorilni znak za konec razprave./... spoštovane kolegice in kolegi, ali boste podprli to zakonodajo, ko bo na mizi .../Nerazumljivo./.... Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa.
Na kratko lahko povem, ker sem bila sama tudi podpisnica za ustanovitev nove občine Mirna, sem prepričana, da bo v prihodnosti to postala občina Mirnska dolina, združena iz treh občin, Mirne, Mokronoga, Trebelnega in Šentruperta. Zato bom glasovala po svoji vesti.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Franco Juri, izvolite.
FRANCO JURI: Hvala, gospod predsedujoči.
Bom zelo kratek, ker imam malo časa na razpolago. Samo pozval bi k trezni razpravi in dialogu, kjer naj ne bi bilo mesta za omalovaževanje osebnosti oziroma posameznikov, ki jih morda tudi ni med nami danes. Da se ne poslužujemo nekaterih
nizkih argumentov, kot je nekakšna prijava Kosovi komisiji, ki je po mojem mnenju povsem neutemeljena, kajti obtoževanje "ad personam" preusmerja pozornost s prave vsebinske razprave. Vse to so špekulacije, ki jih ne gre niti upoštevati niti podpreti. Ne želim politikantstva. Držimo se racionalnih argumentov. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Miran Györek.
MIRAN GYÖREK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
S predmetnim zakonom oziroma vloženimi amandmaji bomo z odločanjem dali ali zavrnili podporo z demokratičnim referendumom izraženi volji prebivalcev določenega geografskega območja v naši domovini. Naša legitimna odločitev, nas, 90 poslancev, bi morala biti v skladu z večinsko voljo prizadetih prebivalcev. To je naša moralna zaveza. Referendumska odločitev je popolnoma utemeljena in vsi tu dobro poznamo dejanske razloge za ustanovitev občine in istočasno za ločitev od Mestne občine Koper.
Sprva smo mislili, da naj bi šlo zgolj za, če tako rečem, nesprejemljivega župana, ki je s svojim avtokratskim nastopanjem in vodenjem vzbudil odpor in zavračanje velikega števila prebivalcev; da je šlo za mačehovski odnos Mestne občine Koper do prebivalcev Krajevne skupnosti Ankaran in za nesprejemljivo razpolaganje s premoženjem Ankarančanov in še nekaterih krajevnih skupnosti. Gre namreč prav za konkretno siromašenje, z načrtno razprodajo zemljišč za oškodovanje ankaranske krajevne skupnosti in nedopustno poseganje v prostor in premoženje Ankarana, Valdoltre, Debelega Rtiča in Lazareta. Dogodki, polemike, politične akcije in vpletanje Luke Koper pa kažejo na očitno razgaljeno ozadje čistih kapitalskih interesov. Nekateri vso zadevo povezujejo celo z nacionalnimi interesi, nevarnostjo propada ekonomije cele regije in še kakšne paranoične špekulacije nasprotnikov, ki jih je slišati. Popolnoma neutemeljeni in izraženi strahovi predstavnikov narodnostne skupnosti pa vsekakor nimajo nobene zveze z omenjenimi kapitalskimi interesi vse bolj razraščajočega se neoliberalizma v Sloveniji. Mislim, da je še najmanjši problem uvedba kakšnega dvojezičnega vrtca ali osnovne šole. Problem pa je vsekakor bodoča delitev premoženja in trajnih dobičkov, prilivov kapitala Luke Koper. In to je tisto, kar muči nasprotnike ustanovitve nove občine. Za trajnostni razvoj in perspektive navedenih krajevnih skupnosti jim je le malo mar. In v želji preprečiti ustanovitev nove občine, se poslužujejo vseh političnih in še kakšnih sredstev. Zakaj nihče ne polemizira in problematizira ustanovitev občine Mirna? Očitno niso v igri tako veliki denarci in zato tudi zapletov ni. Lobiranja pri poslancih so v polnem teku. Nekdo bi rekel, da gre celo za koruptivnosti, vsekakor pa za dokaj intenzivni politični kliring, ki je vsekakor ves čas prisoten in se izvaja ne samo tukaj, v Državnem zboru, ampak še na
mnogih drugih ravneh, tako lokalnih in tudi gospodarskih sferah, predvsem tam, kjer je denar.
Čisto hipotetično, če bi se te dni kakšna ministrica slovenske vlade odločila za prisluh oziroma priklop na komuniciranje poslancev, županov, ministrov, mnogih gospodarstvenikov, bi bilo vsekakor zanimivo spremljati dejavnosti policije in tožilstva. Glede na nedavne dogodke bi lahko rekel, da bi morale ovadbe kar deževati in biti časopisi polni sumov in sumničenj glede korupcije, klientelizma in političnega trgovanja. Žal bi pa kot običajno udarilo po malih ribah. Velike so, žal, nedotakljive, imajo preveč denarja in jih praktično v takšnem razsulu sistema ni možno vtakniti v pripor in zapor.
Torej v kratkem, referendumsko sporočilo nam, poslancem: Ankarančani in krajani še nekaterih krajevnih skupnosti želijo sami odločati o svoji usodi, življenju in svojem nadaljnjem razvoju. To je tudi njihova ustavna pravica, da se ne bom ponavljal. Občina Koper in z njo povezan kapital očitno zavira in preprečuje razvoj določenega območja, ne zastopa interesov prebivalcev na tem območju. To so dejstva. Torej, zakaj ne zaupati Ankarančanom? In zakaj sploh izgubljamo tukaj čas? Hvala. Glasoval bom za.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Roberto Battelli. Izvolite.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa. To, kar manjka pri ustanovitvi občine Ankaran, je pravi razlog in duh obstaja lokalne samouprave in njegovega smisla. To je pravzaprav kulturni pojem. Še bi prosil enkrat Vlado, ker ima možnost nastopati, bi jo prosil, naj pove v zvezi s 13.a členom, kako geografski, obmejni, narodnostni, zgodovinski in gospodarski razlogi botrujejo nastanku občine Ankaran. Mislim, da javnost in mi, ki smo prizadeti, imamo pravico do tega odgovora in prosim, naj ne bo odgovor tak, kot sem ga večkrat dobil: da je Vlada to celovito upoštevala, ker to je nerazumljivo. Če nekdo reče, da je te stvari celovito upošteval, se ne razume nič. To je način, kako se izogniti odgovoru, ne pa odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: To vprašanje, ki ste ga ravnokar izrekli ni v popolni zvezi z dvema amandmajema, o katerih razpravljamo. Sicer, če želi gospod minister odgovoriti, lahko. Prosim, izvolite.
DR. HENRIK GJERKEŠ: Hvala lepa, gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci. V razpravi, ki se dotika dopolnitve zakona o ustanovitvi občin ter njihovih območij, se dotikamo oziroma se dotikate v razpravi različnih vprašanj, ki so bolj ali manj povezana z današnjo tematiko.
Če začnem pri koncu, pri vašem konkretnem vprašanju, je Vlada tudi na vaše poslansko vprašanje podala odgovor, ampak
krovni odgovor za to vaše vprašanje je, da imajo na nekem teritoriju prebivalci ustavno pravico, da se odločijo, kako in na kakšen način živijo v lokalni samoupravni skupnosti. In tu niso važni tisti kriteriji, ki jih navajate, kako jih ovrednoti - geografske teritorialne in ostale, ki ste jih navedli, so v tem primeru drugotnega pomena. Moram pa poudariti, da je Vlada - ko na Vlado naslavljate to vprašanje - Vlada je v temu celotnemu postopku tehnično sodelovala, tehnično zaključila s predlogom, ki ga danes obravnavamo. Torej tehnično je sodelovala v postopkih, ki so v Državnemu zboru potekali v skladu s postopki, ki so določeni v Zakonu o lokalni samoupravi. Stališče Vlade je znano, ampak zakon je takšen, kot je, dopušča tudi zaradi izjem možnosti, v katerih lahko določene stvari različno razlagamo, zato je Vlada tudi pristopila in že pripravila in že uskladila dopolnitev Zakona o lokalni samoupravi, ki temelji na finančni in funkcionalni analizi, ki smo jo opravili in tam bodo navedeni eksaktni pogoji za ustanovitev občin in nabor izjem.
In še druga zadeva, ki je pomembna je ta, da bo to navaden zakon. Torej občina se bo ustanovila z zakonom, seveda skladno z ustavo in Evropsko listino o lokalni samoupravi, ampak bo to kot navaden zakon.
Tudi kot smo slišali o združevanju občin, mislim, da Ustava prepisujejo, na kakšen način je možno občine združiti, tako da tudi Zakon o lokalni samoupravi ali kakšen drug zakon tega ne more predrugačiti. Bo pa Vlada pristopila k problemu razdrobljenosti Slovenije z povezovanjem lokalnih skupnosti, s povezovanjem občin, z motiviranjem povezovanja. Ker občine, ki se želijo združiti, se lahko združijo samo tako, da prebivalci ene in druge občine jasno izrazijo svojo voljo na referendumu. Torej v današnjih razmerah drugih mehanizmov ni. Ampak to je že druga zgodba in tukaj naj bi razvodenili razpravo, ki je danes tukaj v zvezi z zakonom o ustanovitvi teh dveh občin.
Bi pa tudi v zvezi z vašo razpravo glede pokrajinske zakonodaje rad povedal, da smo tukaj pri predstavitvi, pri vas jasno povedali in pokazali pozitivno diskriminacijo predstavnikov manjšin na območjih, kjer živijo. in ta je predvidena v številu zastopnikov in v Zakonu o volitvah je jasno izražena pozitivna diskriminiranost. In če je še mogoče treba razpravljati, da se to bolj poudari, je zakonodaja za javnost dostopna in smo odprti tudi za takšne predloge. Konec koncev smo se tako tudi dogovorili na našem srečanju.
Naj na koncu še omenim igračkanje s predstavniki parlamenta, tudi s predsednikom, z ministrom, po moje celo z dvojnim ministrom od danes naprej. To bi vzel kot igračkanje -z domnevno korupcijo in tako naprej - če ne bi bilo to že večkrat omenjeno. In ko je večkrat omenjeno, tisto "domnevno" počasi izgine in ostane samo še korupcija. Tako da tu jasno in glasno protestiram in ne želim, da se ponavlja v tem kontekstu moje ime, dokler postopek, ki ga je nekdo sprožil - očitno
lahko to pri nas naredi kdorkoli -, ne bo razjasnjen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima še gospod Mirko Brulc, šest sekund.
MIRKO BRULC: Londonski memorandum in Osimski sporazum pravita: "Lokalne skupnosti se ne delijo." To vodi v nespoštovanje teh sporazumov in v metropolitansko občino Trst, ki bo uničila slovenske občine na Tržaškem. Brez soglasja italijanske manjšine ne bi smeli deliti občin. Jaz bom glasoval proti. Hvala za sekundo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želi še kdo razpravljati o amandmajih k 1. členu? Prijava teče.
Gospod Marijan Križman, nimate več časa, ste v rdečih številkah. Gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, spoštovani kolegi!
Danes je v Državnem zboru dan, ki si ga pravzaprav ne bi želel. Ugotavljam, da je takih dni v tem mandatu v Državnem zboru izredno veliko. Namreč, predlog za novo občino Ankaran je vložil koalicijski poslanec Franco Juri in ta predlog je skupaj še z enim dobil zadostno podporo pri glasovanju v Državnem zboru. Med drugim je ta predlog podprlo najmanj 11 poslancev koalicije, zato je bil izglasovan z 39 glasovi "za" in 33 "proti".
Če koalicija na enem od predhodnih glasovanj v Državnem zboru tega predloga, ki ga imamo danes, ne bi podprla, danes ne bi razpravljali o ustanovitvi novih občin. Mnogi med vami so ta predlog podprli, lahko si preberete izpisek glasovanja 25. septembra 2009. Mnogi med vami so to podprli! In moram reči, da zdaj ko so bili izpeljani vsi nadaljnji koraki, ko je bilo povzročenih kar nekaj stroškov, referendumske kampanje, tudi stroškov izvedbe volitev oziroma referenduma, zdaj smo prišli v situacijo, ko nekateri razmišljajo o tem, ali je ta predlog primeren, v skladu z zakonom, v skladu z ustavo in tako naprej. Prišli smo v neko situacijo, ki zagotovo za delo Državnega zbora, za delo države, za delo Vlade ni dobro. Jaz si ne predstavljam, da je bilo 25. septembra 2009 spoznanje v koaliciji takšno, da sta ta dva predloga dobila zadostno podporo, da sta bila takrat zakonita, da sta izpolnjevala pogoje iz 13. in 13.a člena in da smo ta postopek potem nadaljevali z razpisom posvetovalnega referenduma. Danes tu poslušamo obrnjeno zgodbo v koaliciji, da eden ali celo oba predloga ne izpolnjujeta zakonskih pogojev, da ne izpolnjujeta pogoja iz 13. in 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi.
Treba bi se bilo, če ta dva predloga ne bosta dobila podpore, vprašati po zdravju v tej hiši in tej koaliciji. Samo
dokaz več, da koalicija deluje konfuzno, da ne deluje organizirano, da ne deluje sinhrono in tako naprej.
Tu imamo na mizi zdaj predlog Vlade in minister mirno izrazi stališče, da je Vlada opravila samo tehnično opravilo za Državni zbor, da je bila servis Državnega zbora, da je Vlada to opravila, ta predlog besedila, na osnovi ne vem česa. To lahko naredijo službe Državnega zbora, to konec koncev lahko naredi kdorkoli v katerikoli poslanski skupini tak predlog. Problem je v tem, da to, kar je predložila Vlada Državnemu zboru, je bilo na Vladi izglasovano. To je vladni predlog. In zdaj koalicijski poslanci zelo konfuzno razpravljate o tem, ali je vladni predlog primeren ali vladni predlog ni primeren, je skladen z zakonom ali ni skladen z zakonom.
Sprašujem se, kakšno oblast imamo, da nam predlaga v postopek, v obravnavo v Državni zbor zakon, ki ni skladen z določbami nekih drugih določb zakona. Recimo, 13. a člena ali 13. člena Zakona o lokalni samoupravi. Sprašujem se tudi, na kakšen način deluje koalicija v Državnem zboru, če ob tako pomembnih odločitvah, ki smo jih pripeljali praktično do zaključka, praktično po enoletno obravnavi, sedaj razmišlja o tem, kaj je in kaj ni v skladu in s čim ni v skladu. Kje so takrat bile službe poslanskih skupin, kje so takrat bile službe Državnega zbora in, nenazadnje, kje je takrat bila služba Vlade, ki je predloge več ali manj v svojem mnenju v prvi obravnavi opremila s stališčem glede izpolnjevanja pogojev?! To je bilo vse opremljeno. Ta dokument imate, lahko pogledate in lahko tudi o tem razpravljamo in se pogajamo naprej. Ampak tako je to, tako ste to sprejeli.
Da nekaj pri tem pristopu k ustanavljanju novih občin ni dobro, kaže že to, da je Vlada potrebovala izredno veliko časa, da je sploh predložila zakon v Državni zbor. Tu je najbrž šlo že za neko sistemsko zaporo, za sistemsko odločitev, za vladno odločitev, da se zakona pravočasno ne predloži. S tem, da se, ne glede na to, da so bili ti predhodni postopki, vključno z referendumom; izpeljani, prepreči ustanovitev dveh novih občin. To je bil najbrž temeljni razlog in to je bila vladna odločitev. Kajti tako enostavnega zakona, kot je ta zakon, pravzaprav ni noben problem napisati ne v dveh urah, ampak v nekaj desetih minutah, kajti to tipično lahko prepišete zakone, ki so vloženi, in samo z novimi imeni zadevo opremite. Nobenih težav. Vendar očitno se je Vlada, ki da tako veliko na zakonitost, ki da tako veliko na ustavnost, ki da tako veliko na spoštovanje mnenja ljudi, odločila, da bo kršila tako zakonitost, da bo kršila tako ustavnost in da bo povozila mnenje ljudi in da bo postavila tistega, ki razpisuje volitve, to pa je predsednik Državnega zbora, v nek zelo težak položaj.
Veste, mi smo imeli primer nedavno tega, ko je vrhovna državna tožilka samo poklicala nekoga izmed preiskovalne skupine, nekega policista in se pozanimala glede odvijanja
nekega primera in v koaliciji, v ministrski ekipi se je takoj to opredelilo kot kršenje zakonitosti in kršenje ustavnosti. Dva pravnika v vladni ministrski ekipi, dva ministra sta to potrdila v en glas, brez da sta predložila en sam dokaz, kljub večkratnim pozivom. Tu, v tem primeru pa je pravzaprav zelo eklatantno, zelo očitno, da s temi odločitvami, ki se napovedujejo, prihajamo v navzkrižje z zakonom; z Zakonom o lokalni samoupravi in tudi s kršitvijo referendumske volje, 90. člen Ustave je tukaj zelo jasen, in nihče od vladni pravnikov, nihče od vladnih ministrov niti ne poskuša opozoriti poslance Državnega zbora, da so in da bodo s svojim ravnanjem glasovali protizakonito in proti ustavni ureditvi -po tej odločitvi, po tej določbi 90. člena Ustave. To je zelo zanimivo.
Tukaj je prej gospod minister povedal, da je v koalicijskih krogih pravzaprav že usklajena nova novela zakona o lokalni samoupravi, ki bo nekatere zadeve, predvsem pa ustanavljanje novih občin, drugače urejala. Veste, za ta mandat je to, končano, to kar boste v koaliciji pripravili, to velja za naslednji mandat. Samo enkrat v mandatu Državnega zbora se lahko sproži postopek ustanavljanja novih občin. In to je ta postopek, ki se naj bi danes v temu delu zaključil.
Mislim, da je pravzaprav nepotrebno, da vladna koalicija ureja zakonodajo za naslednji mandat. To bi lahko storili na začetku tega mandata, to bi lahko zlahka uredili, popravek Zakona o lokalni samoupravi, takoj na začetku leta 2009, recimo, in takrat bi tudi lahko sprožili ta postopek, ta poziv, da se berejo ti predlogi za ustanavljanje novih občin na osnovi nekih novih vsebin, nekih novih določb. Sedaj pa, ko bodo ti roki iztekli, ko bodo postopki zaključeni bodo naslednje lokalne volitve leta 2014. 2014! To se pravi, da bo to veljalo samo za naslednji mandata. Mi po letošnjih lokalnih volitvah v temu mandatu ne moremo več ustanoviti novih občin na zalog. Ne gre; ker je ureditev takšna in te zadeve tako potekajo.
Zanimivo je tudi to, da so proti vladnemu zakonu pravzaprav zelo izrazito tudi v največji vladni stranki, iz katere prihaja predsednik Vlade. To je zelo zanimivo in zdaj je najbrž tudi mnogim v Republiki Sloveniji jasno, zakaj nekatere težje, bolj pomembne odločitve, ki bi jih morali v temu mandatu sprejemati, kot so, recimo, protikrizni ukrepi ali pa ukrepi, ki so vezani na sprejeto izhodno strategijo, ne zagledajo luči sveta, če ima Vlada že pri tako enostavnih rešitvah, pri tako enostavnih predlogih toliko težav, da dobi podporo v svoji lastni koaliciji pa sploh tudi v svoji največji koalicijski partnerici, največji koalicijski stranki. To je neverjetno! Mislim, da nekih dobrih rezultatov dolgoročno najbrž ne moremo niti pričakovati.
Zdi se mi tudi zelo neodgovorno, da smo razpisali v teh dveh občinah posvetovalni referendum, da so bile odločitve na teh dveh posvetovalnih referendumih jasne, bila je očitna
večinska podpora in sedaj naj bi se zgodilo, da bomo po vseh teh postopih v enem in drugem primeru prišli do zaključka, da najbrž zakon kot celota z amandmajem ali brez ne bo sprejet. Celo to se lahko zgodi pri glasovanju v Državnem zboru! Mislim, da najbrž ni odgovorno, ni korektno, da se vladna koalicija loteva dela na tak način. Zelo hitro se v Državnem zboru tudi nekako razglasi, da je nekaj, kar je pravzaprav kot prekluzivni rok zapisano, da je to instruktivni rok. Imamo, imeli smo primere, ko je, recimo, Mandatno-volilna komisija sama, interno razpisovala predloge za zbiranje kandidatur in ko je bil predlog, da se ta rok podaljša in bil je čas, da bi to tudi na isti seji obravnavali, je bila odločitev poslancev v tej mandatni komisiji, da se to ne stori. To je odločila večina. Sedaj, ko imamo pa tu zakonsko določen rok, ko ni bilo zbiranja internih predlogov, ampak je zakonsko predpisan rok, pa se govori o tem, da je ta zadeva instruktivna - se upošteva ali pa ne.
Zdaj, če smo se odločili oziroma če ste se odločili, da ste zapisali pomembne rešitve, ki so vezane na pravo, uporabo prava, na pravno državo, v koalicijsko pogodbo, potem bi najbrž morali te interpretativne zadeve eliminirati in se odločiti in zadeve peljati v skladu z zakonodajo tako, da so te zadeve prekluzivne. Tudi v tem primeru bi ta stvar morala biti tako urejena.
Moram reči, da me je tudi zelo zmotilo, da so predstavniki vladne koalicije - mislim, da je kar nekaj poslancev podpisalo, nekaj več kot 20 poslancev podpisalo to zahtevo za izredno sejo. Če ste vedeli, da je to prekluzivni rok, da sedaj vlagate zahtevo za izredno sejo Državnega zbora, ker te zadeve meljemo in meljemo in nismo in ne bomo obravnavali te zadeve na nek drug način na redni seji Državnega zbora. Če je to instruktivni rok, potem bi lahko tudi na prvi redni aprilski seji to obravnavali, saj ne bi nič zamudili, nič se ne bi zgodilo in tako naprej, nič se ne bi spremenilo v tem delu. Vendar zadeva je bila tako očitno nujna, tako očitno potrebna, da je bilo potrebno sklicati izredno sejo Državnega zbora in na tej izredni seji, zato ste predložili tudi zelo čudna gradiva, s pomanjkljivo slovenščino, "bukolica bi mogoče to bila, danjčica, ne vem, kaj ste tam imeli v mislih, vendar ni bilo to gradivo predloženo niti v slovenskem jeziku. In toliko nepozornosti in toliko ihte in toliko hitenja, da se po eni strani neke rešitve sprejmejo, po drugi strani pa jih v tem istem koalicijskem sistemu zavirate, mislim, da ne obeta in ne prinaša to naši državi popolnoma nič dobrega.
V naši poslanski skupini bomo podprli predlog amandmaja, ker menimo, da je potrebno postopek korektno zaključiti, tudi kar zadeva občino Ankaran, kajti korektno so bili izpeljani vsi predhodni postopki, tako na Državnem zboru, referendum je bil korektno izpeljan in ni pravzaprav nobenih tehtnih zadržkov, da bi zadevo obravnavali drugače kot kateri koli
drugi predlog v tem Državnem zboru. In podprli bomo tudi zakon.
Nas pa ob tem pravzaprav tudi moti, da vladna koalicija pri svojih odločitvah, ko smo obravnavali te predloge novih občin, ni dosledna. Da so iz razpisa referenduma izpadli nekateri predlogi, ki so tudi po vladnem predlogu izpolnjevali vse predloge. Nekateri predlogi so bili celo dvakrat večji, kot je sedanja ali pa kot bo nova občina Mirna če bo izglasovana, dvakrat več prebivalcev so imeli in izpolnjevali vse pogoje, in v koaliciji, predvsem zaradi raznoraznih relacij, ti predlogi niso dobili podpore. To pa kaže na to, da vladna koalicija ravna pri svojih ravnanjih izredno dvolično. Izredno dvolično! In tu se je težko skriti za drugo interpretacijo, kot da ugotovimo to, da je predvsem izredno pomembno, kdo predlaga, od kod prihajajo ti predlogi. Če pogledam, kdo so bili predlagatelji, recimo, Frama, če pogledamo, kdo je predlagatelj za novo občino Loče in, recimo, občino Mirna in pogledamo tudi glasovanja, potem je očitno, da niso tu zadaj temeljne odločitve, tehnični razlogi oziroma podlage iz zakona, ampak so neke druge podlage, neke druge preference odločale. In žal je takih glasovanj v Državnem zboru izredno veliko. Izredno veliko! Da celo v istem postopku, v istem procesu, ko ustanavljamo, recimo, nove občine, pri nekaterih ni dovolj 4.700 prebivalcev, zato da bi dobili možnost razpisa referenduma, pri nekaterih drugih je pa dovolj že 2.200, 2.300, ob sicer ostalih istih pogojih. To je pravzaprav izredno težko razložljivo nekemu državljanu in tudi ne gre v kontekst tistega, kar pravzaprav govorite, da morajo biti občine samozadostne, dovolj velike in ne vem kakšne. Mislim, da je potrebno nekatere kriterije ali pa nekatera pravila dela koalicije verjetno precej ali pa temeljito popraviti, ker sicer bo izredno veliko prepiranja. In o tem, kdo je, kaj je s podpisovanjem - podpisovanja sem, podpisovanja tja, lobiranja levo in desno in tako naprej. Če zadeve v Državnem zboru in tudi kjerkoli drugje ne tečejo po nekih tehnoloških postopkih in pravilih, se, če gre za tehniko, verjetno tam vse podre. Statično sistem ne zdrži in pade. In nič drugače ni tudi v družboslovnem delu ne. V to bodite prepričani. Tudi tam, če forsiraš neke deformacije ali pa spustiš v sistem neko deformacijo, se bodo slej kot prej zadeve porušile. In predlagam, glede na to, da je kar nekaj tehnične inteligence tudi v Državnem zboru, da si koalicija pač postavi neka pravila, neka čvrsta pravila, neko formulo delovanja, da se bo enake predloge ali pa sorodne predloge merilo z enakimi vatli, ne glede na to, ali jih predlagajo koalicijski ali jih predlagajo opozicijski poslanci. Tukaj v tem primeru občin je tipično, da taka pravila, taka formula ne drži in je barva ključna, vsebina pa irelevantna. Tudi moram reči, da me je zmotilo, da potem ko so bile tudi sprožene pritožbe na Upravno sodišče ali pa upravna sodišča in so upravna sodišča odločila o teh primerih in so, bi rekel,
pritožbam ugodila, tudi na ponovnem glasovanju v Državnem zboru niso ti predlogi dobili podpore. Govorimo o pravni državi, govorimo o ločenosti vej oblasti, govorimo o neodvisnosti itn., in presoja upravnih sodišč je bila taka, da so odločili drugače, kot je odločil Državni zbor, vendar Državni zbor tudi tega popravnega izpita ni opravil - pa ne zaradi opozicije, zaradi koalicije! Koalicija je tista, ki tem ugotovitvam oziroma izrekom upravnih sodišč ni pritegnila. In najbrž bomo v Državnem zboru izredno težko delovali na tak način, da si pravo, sodne odločbe in tudi ustavne odločbe razlagamo drugače. Tudi se morda pri nas včasih kakšno stvar drugače uredi, ampak v tem primeru pa je šlo pravzaprav za zelo eklatantne zadeve. Ugotovili smo že v Državnem zboru, da zadeve ne stojijo, ugotovila so jih upravna sodišča in kljub temu je koalicija v Državnem zboru odločila drugače. Podlage za odločitve, da ste zavrnili sodbe upravnih sodišč, niso bile skladne z zakonom. To lahko ugotovite tisti, ki nekoliko bolje poznate pravo in imate tudi v Državnem zboru nekoliko daljšo kariero kot mi, ki smo šele tretji mandat.
Kar pa zadeva tudi realizacijo ustavne odločbe. Mislim, da je sodba Ustavnega sodišča jasna, da sicer v tistih primerih, ko naj bi dejansko bile občine izločene, na referendumu ni bilo podpore, vendar v tem primeru tudi ni ničesar takšnega, kar bi oviralo odločitev in sprejem amandmaja in potrditev predloga, ki je vložen.
Kot rečeno, sam bom podprl tako predlog amandmaja, kakor tudi predlog zakona za potrditev dveh novih občin.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister, imate besedo.
DR. HENRIK GJERKEŠ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci.
Gospoda Tanka je pač zaskrbela opravilna sposobnost Vlade, odgovoriti mu moram, da ni treba, da je v skrbeh. Tudi ostali postopki v redu tečejo. Je pa res, da je kasnejša predložitev tega zakona v sprejem v Državnem zboru povzročila, da Državni zbor ne bo mogel zakona obravnavati in sprejeti v roku, predpisane z Zakonom o lokalni samoupravi. Vendar kot ste že sami ugotovili in kot je ugotovila tudi služba za zakonodajo, je rok instrukcijski in je namenjen temu, da se na območju novih občin pripravijo, opravijo vse priprave za izvedbo rednih lokalnih volitev. In dosedanja praksa je že pokazala, da se te priprave lahko opravijo tudi v krajšem roku, kar je vam zelo dobro znano, saj je bilo v letu 2006 ustanovljenih pet novih občin v času po začetku roka treh mesecev pred rokom o razpisu lokalnih volitev. To ni onemogočilo izvolitve organov novih občin, ki so začele normalno delovati in delujejo še danes.
Zato Vlada meni, da skrajšanje navedenega roka ne bo imelo negativnih posledic v postopku.
Ko ste pa omenili, da je sprejetje Zakona o lokalni samoupravi v tem mandatu trivialno za ustanavljanje novih občin, lahko povem, da ni, ker sem povedal, da bo predlagan navaden zakon za ustanovitev novih občin z eksaktnimi pogoji in brez posebnih predhodnih postopkov. Občine se bodo lahko še v tem mandatu ustanovile. Res pa je, da volitev ne bo možno izvesti, vendar ustanovile se bodo pa lahko. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Tanko, izvolite. Replika, kajne?
JOŽE TANKO: Spoštovani minister, v prejšnjem mandatu so bile najbrž v roku znotraj treh mesecev ustanovljene samo občine na osnovi zahtev sodišča. Tu imamo pa reden postopek, ki bo padel znotraj občine. Tam je šlo za izjemno okoliščino, ker je tudi v tistih primerih upravno sodišče zahtevalo od Državnega zbora pojasnilo, zakaj so bile občine zavrnjene. Takrat smo se odločili, da tega ne bomo utemeljevali in smo rekli, da bomo tudi te primere spustili naprej. To drži. V tem primeru, ki ga imamo pred sabo, gre pa za reden postopek in zadeva zamuja. V prejšnjem mandatu so bile tiste občine, ki so šle po tem postopku, ustanovljene pravočasno. Samo izjemoma so šle po naknadnem delu v ta del.
Me pa zanima, kaj pomeni "navadni" zakon. Kako se ustanovi občina z "navadnim" zakonom? Zanima me, kakšen je ta zakon, ki ga imamo zdaj pred sabo. Je to poseben zakon? Je to zakon, ki se sprejema po neki drugi večini in tako naprej? Me zanima pravzaprav definicija, kaj je to "navadni" zakon.
Kar zadeva pa ostale postopke, spoštovani minister, pa najbrž ne tečejo dobro, če pride do takih razpršenih zadev v Državnem zboru, takrat ko Vlada nekaj predlaga. Tudi kar zadeva pokrajinsko zakonodajo, smo v veliki zamudi. Tudi ustanovitev občine za leto 2014 je pravzaprav nepotrebna, ker niti sami ne veste, na kakšen način in kako se bo sprejemanje tistega zakona zaključilo, ki naj bi ga predlagali in naj bi se potem zadeva obravnavala po navadnem postopku. Rad bi tudi to obrazložitev.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Prosim, gospod minister, čeprav me to spominja bolj na vprašanja poslank in poslancev.
DR. HENRIK GJERKEŠ: Zelo na kratko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Lepo prosim.
DR. HENRIK GJERKEŠ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Torej, ne glede na to, kako je prišlo do skrajšanega roka, ki ni več bil v skladu z ZLS-jem, gospod Tanko, je bil rezultat isti. Čas je bil krajši od tega, ki je predviden v Zakonu o lokalni
samoupravi, in postopki so se lahko normalno izvedli, torej priprave na volitve in tako naprej. Skratka, ni važen vzrok, ampak posledica.
Kar se pa tiče naše novele, torej predloga novele zakona o lokalni samoupravi, bom pa takrat pojasnil, kaj pomeni ta skrajšani oziroma poenostavljeni postopek, ki ga jaz imenujem navadni zakon v primerjavi s tem, kar je danes. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Milan Gumzar.
MILAN GUMZAR: Hvala za besedo. Uvodoma želim povedati, da bom vloženi amandma, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem, tudi podprl, saj sem dal tudi svoj podpis.
Podprl pa ga bom predvsem zaradi tega, ker sem glasoval tudi za določitev referendumskega območja in na tem referendumskem območju se je izkazala volja ljudstva, da pravzaprav so se opredelili za samostojno občino. In če želim kot poslanec spoštovati ljudstvo in ljudsko iniciativo, bom glasoval za ta amandma. Prav tako bom tudi glasoval za zakon v celoti.
Želim pa poudariti, da je danes pravzaprav prepozno se pogovarjati o tem, ali imamo v Sloveniji preveč ali premalo občin, ali so te občine prevelike ali premajhne, predvsem zaradi tega, ker smo zamudili nekatere roke, to pa pomeni takrat, ko smo se začeli pogovarjati o razpisu posameznih območij, smo dve območji spustili tako rekoč skozi sito, nekatera druga območja pa ne, čeravno so tam bili izpolnjeni celo boljši pogoji kot pri teh dveh zadevah.
V nadaljevanju se je v Državnem zboru večkrat, pa tudi danes, slišalo, kako je drobljenje Slovenije na več občin problem, kako se ne znamo povezovati oziroma se ne znamo združevati. Jaz želim povedati to, da so nekatera območja na katerih se občine sploh niso razbijale, so pa nekatera območja, kjer so se občine iz velikih občin razbijale v manjše število občin in bi si človek moral postaviti vprašanje, zakaj to. Če bi tisti župani ali občinski sveti in tisti, ki so bili v vodstvu v velikih občinah, skrbeli za enakomerni razvoj celotne regije ali pa celotnega območja, ne bi prišlo do tega. Zato tako kot sem seveda uvodoma že dejal, bom podprl amandma tako skupine poslancev kot tudi sorazmerno ta amandma, ki ga je vložila Slovenska ljudska stranka. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želi še kdo razpravljati o amandmajih k 1. členu? Prijava teče. Besedo ima gospod Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Samo pojasnilo gospodu Tanku, da ne bi ostala ta njegova izkrivljena resnica v javnosti. Ko na eni strani govori, da smo vse zamudili, na drugi strani očita, da je
nekdo, ki je hotel, da se zadeva sanira, naredil tudi slabo. Šele ko sem prebral v medijih, kaj naj bi se zgodilo s temi postopki 13. 3., sem pravzaprav sprožil tudi iniciativo, da ta postopek čim prej končam. Zato, da se na drugi strani odpre možnost, če smo že mi kot zakonodajalci in skupaj z Vlado, kakor koli se že temu reče, ali spregledali ali zamudili rok, ne smemo na drugi strani onemogočati tistim, ki so zainteresirani, ki imajo tudi legitimacijo, da sprožijo ustrezno varstvo zakonitosti, da to naredijo v nekih rokih.
Pogoji so bili celo, da bi razširili sejo prejšnji teden, izredno sejo državnega zbora, s to točko dnevnega reda, ampak je potem odločilo tako, da sta dve seji sklicani. In samo za to gre. Vse ostalo so špekulacije, vse ostalo je bujna domišljija, česar pa ne manjka, očitno, pri slehernem primeru, ki se zgodi v tej Sloveniji. Zato se mi je zdelo prav, da pojasnim, da ne bi to ostalo v zraku.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Zvonko Lah, izvolite.
ZVONKO LAH: Hvala lepa.
Poglejte, tukaj poslušamo stališče poslanskih skupin, kako so načeloma proti drobljenju občin in ustanavljanju novih občin, pa bi rad slišal, kakšni so argumenti proti ustanovitvi občine Mirna.
Do sedaj je bilo ustanovljenih verjetno petdeset občin z manjšimi pogoji, kot jih ima občina Mirna. Glede na to, da je bil referendum tukaj razpisan, da se je na referendumu odločilo skoraj 90% vseh občanov - ne vseh občanov, tistih, ki so bili na referendumu - to je skoraj plebiscitna odločitev; da je sedanja občina Trebnje soglasno sprejela sklep za ustanovitev nove občine, za odcepitev občine Mirna - in danes tukaj razpravljamo ne vemo koliko časa in kolegice in kolegi trdite, da ker ste načeloma proti, ne boste podprli tega zakona za ustanovitve občine Mirna. Kakšen obraz imate? Koliko občin je bilo ustanovljenih, ko je bilo bistveno manj pogojev izpolnjenih? Področje občine Mirna oziroma krajevna skupnost Mirna izpolnjuje vse pogoje po Zakonu o lokalni samoupravi, tako 13. kot 13.a člena. Nihče ni bil proti; niti Vlada niti sedanja občina, nihče. In pozicijske stranke oziroma člani, poslanci pozicijske stranke tukaj trdite, kako ste načeloma proti in boste glasovali proti. Kakšen obraz imate do teh ljudi, ki se hočejo odločiti za svojo občino in potem skupaj z ostalima dvema občinama Mokronog-Trebelno in Šentrupert, ustanoviti verjetno v prvi fazi skupne občinske uprave, da bodo bolje funkcionirali in kasneje tudi se združiti v eno občini Mirnske doline, ki gravitira stran od sedanje občine Trebnje. Ne vem, kako boste to zagovarjali...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Lepo prosim, govori naš kolega poslanec!
ZVONKO LAH: Moram govoriti bolj na glas? Mislim, da sem dovolj glasen. Poglejte, tukaj okrog nove občine Ankaran je tudi šlo vse skozi. Tudi referendum je bil sprejet. Mestna občina Koper, normalno, da je proti cepitvi oziroma odcepitvi določenega dela, ki nese zlata jajca! Del Luke Koper. Ampak če so prebivalci tam odločili za svojo občino, da želijo ohraniti en košček naše obale take, kot je - sem že na odboru razpravljal o tem, da Luka Koper se bo lahko širila kljub temu. Da je to projekt nacionalnega pomena, da se sprejema državni prostorski načrt za širitev Luke Koper, ne občinskih, da občina ne daje več soglasja, ampak samo mnenje k državnemu lokacijskemu oziroma prostorskemu načrtu, da ni nobenega strahu in mislim, da gre tukaj zgolj gre za politične igrice, kar tudi piše novinar v Primorskih novicah, da bi bilo logično, da danes parlament potrdi voljo prebivalcev in se ustanovita ti dve občini. Toda ker je politika, kot pravijo, najstarejša obrt na svetu, ne moremo ničesar z gotovostjo reči, zato je večurna razprava tu brezpredmetna, ker bi morali na hitro to izglasovati. Ali pa je zadaj še bojazen, da bodo tudi tista območja, ki so dala pritožbo na Vrhovno sodišče, ena je bila menda celo uslišana, ostale pa imajo možnost pritožbe na Ustavno sodišče. In ne verjamem, da bi Ustavno sodišče odločalo drugače, kot je že nekajkrat do sedaj, v prid tistim, ki so imeli vse pogoje. Imajo boljše pogoje kot občina Mirna. Kaj bomo rekli potem, ko bo sklep Ustavnega sodišča? Ponovno razpravljali nekaj ur o tem, ali bomo uslišali sklep Ustavnega sodišča ali ne? Tudi tem moramo potem omogočiti, da bodo imeli referendume, da bomo sprejeli zakone, in časa bo seveda zelo malo. Ali pa bomo rekli: ne, zamudili ste ta vlak, na svidenje čez štiri leta, zato ker mi nismo upoštevali zakonodaje. Tako kot je bilo pri projektih regionalnih spodbud, ko je bil prvi februarski rok zavrnjen, zato ker projektov ne moremo primerjati z izvedbenimi načrti, ker jih nismo pregledali, in bodo vsi projekti zavrnjeni. In potem se skrajšuje občinam roke za izvedbo projektov in končnega poročila o izvedenih projektih do konca septembra. Sami sebi kopljemo jamo in potem bomo morali hiteti, zato da bomo zadostili oziroma da bomo "kao" pravna država. Glejte, to nima smisla! Zakone, ki smo jih sprejeli oziroma ste jih sprejeli v preteklosti, moramo spoštovati in spoštovati moramo tudi voljo ljudstva, izraženo na referendumu. Ali pa boste, ko bo Ustavno sodišče izdalo sklep, da je treba razpisati referendume še na preostalih območjih, glasovali o tem, naj Ustavno sodišče odloči, ali to ne povzroča ne vem kakšne škode za državo, kot je bilo v nekaj primerih že storjeno, da se onemogoči razpis referenduma? Ne vem, kam bomo prišli. Rad bi slišal - žal vam je zmanjkalo časa - od nekaterih koalicijskih strank razlago, zakaj proti občini Mirna, ko so bili vsi postopki izpeljani tako, da že dolgo ne za katero drugo občino.
Gospod minister, od vas bi rad slišal, kako razlagate to, da je Vlada predlaga zakon, ki je v skladu z vso zakonodajo,
vsemi postopki, zdaj pa tukaj koalicijske stranke nasprotujejo temu zakonu in bodo glasovale proti ustanovitvi občine Mirna.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Robert Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Roberto, hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Oprostite.
ROBERTO BATTELLI: Ja, zdravje je začelo pešati septembra lani in zdaj slišimo, da je Vlada tehnični servis za to, podlaga za ustanovitev občine so članki, ljubki promocijski materiali. Nek postopek, ki se je začel, ga je pač treba končati in tu je ljudska volja. Razlogi za ustanovitev občine Ankaran, razlogov pa ni. Danes ni nihče govoril o razlogih, zakaj mora biti občina Ankaran. Jih ni! To je projekt ljudi, ki imajo neko animoznost do župana v Kopru, izpostavljeni so zelo v tej bitki, polemiki z njim, in ker to prihaja iz strank, potem zgodi se, kar se zgodi v Državnem zboru. In ti isti ljudje, ki so tudi v konfliktu z županom, nekateri resno, tudi sodišča so zraven in tako naprej, in potem ti ljudje računajo, jasno, na "štango" opozicije; in to je celotna zgodba o občini Ankaran.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želi še kdo razpravljati o amandmaju k 1. členu? Ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o obeh amandmajih k 1. členu, tako kot smo razpravljali, bomo o obeh tudi glasovali. Prosim, če prej pregledate še svoje glasovalne naprave. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 39, proti 21.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 21.) Ugotavljam, da sta amandmaja sprejeta.
Končali smo glasovanje o amandmajih in drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.
Ugotavljam, da je Državni zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaja k 1. členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k temu členu vložiti amandmaje? Ne. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? (Ne.) V lastnem imenu? Gospod Luka Juri.
Še prej bom vprašal, kdo v imenu poslanske skupine? (Ne.) V lastnem imenu? Gospod Roberto Battelli. Prosim.
ROBERTO BATTELLI: Poslanke skupine.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Tako je.
ROBERTO BATTELLI: In potem tudi v svojem imenu.
To, kar se dogaja tukaj, je zelo resna zadeva. To je izigravanje zakonodaje. Zgodilo se je septembra, zdaj se ponavlja. In to ne daje nekih dobrih znakov javnosti, ljudem in pravna varnost tukaj ni najbolj, kako bi rekel, cenjena roba. Tako bom jaz proti zakonu glasoval. Vsaj za občino Ankaran pravim, da ni razlogov za ustanovitev občine. To ni mnenje. Niso podani! Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: V lastnem imenu želi kdo obrazložiti svoj glas? Dr. Luka Juri.
DR. LUKA JURI: Jaz bom obrazložil, pa mislim, da kdor bo hotel, se bo v tej obrazložitvi našel.
Prijatelji, Rimljani, rojaki, posodite mi svoja ušesa. Prišel sem do Cezarjevega pogreba, ne da bi ga pohvalil. Kajti zlo živi tudi po smrti ljudi, ki ga prizadenejo, dobro pa odide skupaj z njihovimi kostmi. Torej, naj odide tudi s Cezarjem. Častitljivi Brutus nam je povedal, da je Cezar ambiciozen. Če bi bilo tako, bi bila to napaka, vredna obžalovanja. In z obžalovanjem je nato cezar odgovoril: "Tu z dovoljenjem Brutusa in ostalih, kajti Brutus je časten človek, saj so oni vsi častni ljudje, sem prišel, da govorim na Cezarjevem pogrebu. Bil je moj prijatelj, zvest in pravičen do mene. Ampak Brutus pravi, da je bil ambiciozen in Brutus je časten človek. Cezar je privedel veliko ujetnikov domov v Rim in splošno polnil našo blagajno. Nam je takrat Cezar izgledal ambiciozen? Kot so revni objokavali, je Cezar tolažil, ambiciozen človek bi bil trši. A Brutus pravi, da je bil ambiciozen, in Brutus je častni človek. Vi ste videli, da sem mu trikrat ponudil kraljevsko krono in on jo je trikrat zavrnil. Je bilo zaradi ambicije? Brutus pravi, da je bil ambiciozen, in zagotovo je Brutus častni človek. O, pravičnost, pobegnila si od teh zveri in ljudje so izgubili svojo razsodnost. Moje srce je v krsti, tam s Cezarjem in sedaj utihnil bom, dokler se ne bo vrnilo nazaj k meni. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa, gospod Luka Juri. Sicer lep zgodovinsko-literarni vložek, vendar obrazložitve pa v njem ni bilo. Ali ste vi za ali je Brutus za? Gospod Zmago Jelinčič, prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: "Ave Lucus morituri te slatutat."
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Glasovalo je 65 poslank in poslancev, za 39, proti 20.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 20.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE OBRAVNAVA OBVESTILA PREDSEDNIKA VLADE, DA BO FUNKCIJO MINISTRA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO NAMESTO GOSPODA PROF. DR. MILANA POGAČNIKA, KI JE S FUNKCIJE MINISTRA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO ODSTOPIL, ZAČASNO OPRAVLJAL DR. HENRIK GJERKEŠ, MINISTER BREZ RESORJA, ODGOVOREN ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNI RAZVOJ.
Predsednik Vlade gospod Borut Pahor me je z dopisom dne 29. marca 2010 obvestil, da bo funkcijo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poveril dr. Henriku Gjerkešu, ministru brez resorja, odgovornemu za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
V zvezi s tem Državni zbor Republike Slovenije na podlagi 234. člena Poslovnika Državnega zbora ugotavlja, da bo funkcijo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namesto prof. dr. Milana Pogačnika, ki je s funkcije ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odstopil, začasno opravljal dr. Henrik Gjerkeš, ministru brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Gospodu ministru želim uspešno delo.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Državni zbor bo v okviru te točke obravnaval obvestilo Okrožnega državnega tožilstva v Kopru za odločanje o imuniteti v kazenskem postopku zoper poslanca Državnega zbora ter predlog sklepa o razrešitvi in izvolitvi podpredsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Prehajamo na obravnavo obvestila Okrožnega državnega tožilstva v Kopru za odločanje o imuniteti v kazenskem postopku zoper poslanca Državnega zbora.
Obvestilo je v obravnavo Državnemu zboru posredovalo Okrožno državno tožilstvo v Kopru. Obvestilo je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je Državnemu zboru predložila predlog sklepa. Prehajamo na odločanje.
Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor na podlagi tretjega odstavka 83. člena Ustave Republike Slovenije ter 22. člena Zakona o poslancih v zvezi z obvestilom Okrožnega državnega tožilstva v Kopru številka KT 1192/09, 234/10 z dne 24. 3. 2010 o predlogu za odločanje o imuniteti poslanca Državnega zbora Srečka Prijatelja zaradi očitanih kaznivih dejanj napeljevanja k nedovoljenemu sprejemanju daril po členu 241/I Kazenskega zakonika in napeljevanju in dajanju daril po členu 242/I Kazenskega zakonika v zvezi s tem členom 37. Kazenskega
zakonika ter dveh kaznivih dejanj poskusa izsiljevanja po členu 231/I Kazenskega zakonika v zvezi s členom 34 Kazenskega zakonika ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora Srečku Prijatelju in dovoli vodenje kazenskega postopka.
Na podlagi 207. člena Poslovnika Državnega zbora, Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave. Glasujemo. Glasovanje teče. Glasovalo je 66 poslank in poslancev, za 63, proti nihče.
(Za je glasovalo 63.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o razrešitvi in izvolitvi podpredsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Čeprav so se prijavili k razpravi in obrazložitvi, ne bo nihče razpravljal, zato zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb razreši podpredsednik Zmago Jelinčič Plemeniti, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, za podpredsednika pa se izvoli Silven Majhenič, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.
Ob tem vas želim opozoriti, da bo sklep sprejet, če bo zanj glasovala večina poslancev, to je 46 ali več. Glasujemo. Glasovanje teče. Glasovalo je 64 poslank in poslancev, vsi za, nihče proti.
(Za je glasovalo 64.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem tudi 21. izredno sejo Državnega zbora.
(Seja se je končala 30. marca 2010 ob 17.56 uri.)
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................2
JOŽE TANKO...................................................2
JOŽE TANKO...................................................3
JOŽE TANKO...................................................3
JOŽE TANKO...................................................3
JOŽE TANKO...................................................3
JOŽE TANKO...................................................4
JOŽE TANKO...................................................4
JOŽE TANKO...................................................4
JOŽE TANKO...................................................5
DR. PAVEL GANTAR.............................................5
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.....................................5
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.....................................5
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.....................................5
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI..................................... 6
1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTANOVITVI OBČIN TER O DOLOČITVI NJIHOVIH OBMOČIJ (ZUODNO-G), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 943-V... 6
DR. HENRIK GJERKEŠ........................................... 6
RENATA BRUNSKOLE.............................................7
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM........................................8
FRANC PUKŠIČ................................................. 9
FRANC PUKŠIČ................................................. 9
FRANC PUKŠIČ................................................ 10
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................. 10
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 11
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 12
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 12
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 12
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 13
ANTON ANDERLIČ.............................................. 13
ROBERTO BATTELLI............................................ 14
BOJAN KONTIČ................................................ 15
JOŽE TANKO.................................................. 16
JOŽE TANKO.................................................. 17
ROBERTO BATTELLI............................................ 18
FRANCO JURI................................................. 19
DR. LUKA JURI...............................................22
FRANCO JURI.................................................26
FRANCO JURI.................................................27
MATEVŽ FRANGEŽ..............................................27
ROBERTO BATTELLI............................................28
ZVONKO LAH.................................................. 29
IVAN GRILL..................................................30
ROBERTO BATTELLI............................................32
ROBERTO BATTELLI............................................32
ROBERTO BATTELLI............................................32
DR. LUKA JURI...............................................32
ROBERTO BATTELLI............................................33
ANTON ANDERLIČ..............................................33
SILVEN MAJHENIČ.............................................34
DR. LUKA JURI...............................................35
BREDA PEČAN.................................................36
ANTON KAMPUŠ................................................37
RENATA BRUNSKOLE............................................38
FRANCO JURI.................................................38
MIRAN GYÖREK................................................39
ROBERTO BATTELLI............................................40
DR. HENRIK GJERKEŠ..........................................40
MIRKO BRULC.................................................42
JOŽE TANKO..................................................42
DR. HENRIK GJERKEŠ..........................................47
JOŽE TANKO..................................................48
DR. HENRIK GJERKEŠ..........................................48
DR. HENRIK GJERKEŠ..........................................48
MILAN GUMZAR................................................ 49
ANTON ANDERLIČ..............................................4 9
ZVONKO LAH.................................................. 50
ZVONKO LAH..................................................51
ROBERTO BATTELLI............................................52
ROBERTO BATTELLI............................................52
ROBERTO BATTELLI............................................52
ROBERTO BATTELLI............................................53
DR. LUKA JURI...............................................53
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI....................................53
2.	točka dnevnega reda: OBVESTILO PREDSEDNIKA VLADE, DA BO FUNKCIJO MINISTRA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO NAMESTO PROF. DR. MILANA POGAČNIKA, KI JE S FUNKCIJE MINISTRA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO ODSTOPIL, ZAČASNO OPRAVLJAL DR. HENRIK GJERKEŠ, MINISTER BREZ RESORJA, ODGOVOREN ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNI RAZVOJ, EPA 975-V.......54
3.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.............54
Obvestilo Okrožnega državnega tožilstva v Kopru za odločanje o imuniteti v kazenskem postopku zoper poslanca Državnega zbora,
EPA 976-V...................................................54
Predlog Sklepa o razrešitvi in izvolitvi podpredsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, EPA 970-V........................................................... 55
SEZNAM GOVORNIKOV
A
ANDERLIČ, ANTON..................................... 13, 33,	4 9
B
BATTELLI ROBERTO................ 14, 18, 28, 32, 33, 40, 52,	53
BRULC, MIRKO................................................42
BRUNSKOLE, RENATA........................................7,	38
F
FRANGEŽ, MATEVŽ.............................................27
G
GANTAR, DR. PAVEL............................................5
GJERKEŠ, DR. HENRIK.............................. 6, 40, 47, 48
GRILL, IVAN................................................. 30
GUMZAR, MILAN...............................................4 9
GYÖREK, MIRAN...............................................39
J
JELINČIČ PLEMENITI, ZMAGO.................5, 6,	11,	12,	13,	53
JURI, DR. LUKA.................................. 22,	32,	35,	53
JURI, FRANCO.................................... 19,	26,	27,	38
K
KAMPUŠ, ANTON...............................................37
KONTIČ, BOJAN............................................... 15
L
LAH, ZVONKO......................................... 29, 50, 51
M
MAJHENIČ, SILVEN............................................34
P
PEČAN, BREDA................................................36
PUKŠIČ, FRANC............................................ 9, 10
T
TANKO, JOŽE.........................2, 3, 4, 5, 16, 17, 42, 48
Z
ZALOKAR ORAŽEM, CVETKA.......................................8
ZANOŠKAR, MATJAŽ............................................ 10