!jLtnotekoči račun št. 24. — Conto corrente con la postn. Posamezna štrvflka 2() sVmnr. Izhaja ; vsakpondcljekin četrtek popoldnc. Mane za celo lcto ll> L. „ pol leta 8 „ ? . n četrt „ 4 „ *si mozematvo celo leto M ^ L "si naročila brcz do- Poaiane naročninc se ne morcmo ozirati. udgovorni urednik: Voldc Kemperk. mßKAÜMA št. 87 V Gorki, v četrtek 13. novembra 1924. uu> vn. Ntfrunkirana pismu se ne sprejemujo. Oglusi se računajopo dogovoru in se plučujo v nuprej. List izduja konsorcij „GORIŠKt STRAŽE" Tisk Zudružne fiskarnc v Gorki Riva Pmzzuiia it. 18. Uprava in uredniötvo .• ulica Mumcli štev. 5. — (prej Scuolc). — Tako branijo ljudske koristi. , y^lika, toda polna odgovornosti jc socialna naloga, ki jo mora vršiti l'^avo ljudsko glasilo. Pojasnjcvati ."üra čitatcljem važne dogodke ter !ln> tolniačiti prave vzroke. Ni to la.h- ia naloga, še posebno če je potrcbno PP.izvrševanju svete dolžnosti, poza- ?'*> in zatrcti ozire do oseb. Zato re- ^ zdravo glasilo večkrat brez ozira ? desno in levo, brez ozira na osc- 5 ki trcnutno uživajo uglcd, vča- 'll tudi brcz ozira "a to, da ga bodo /Juje napak tolmačili in morda celo °osc>clili. ^aš boj proti Jadranski banki. .Jtogodck, ki je iiašemu Ijn-dstvu še ;lv° v spominu. je bila zanie"java j J "lilijonov lir Jadra"ski banki na ' :Koo svojili težnjah in svo.iem duliu h[ Pitalistična in protiljudska. Saj so Jl iržaški voditelji od njene ustano- ^lve dalje s to banko v najtesnejšili li(^aUH)]jši dokaz za našc trditve jc ui al° Klasilo tržaške politične orga- ji^llc'je »Edinost«, ki jc pri"esla „ ?ri*j na ccli prvi strani prosluli čla- l^ Prcdscdnjka dr.ja Wilfana v o- , ^ibo Jadranske baiike, a v škodo dj?cniu zadrnž"ištvu. Obramba Ja- DrJUske bankc jc bila v tcm članku r ()vrstna, a malo primerna za na- i,fc ,lcKa voditclja. Našemu ljudstvu \- )K)do sle nikoli iz sponiina bcsedc, ^•j|" k nai>isal v tistein članku dr. ^. ?n» da je z Jadransko banko n- lJženo našc »narodno imc«. S pol- njj Poudarkoiii je našc glasilo zavr- Dolvl0 *rditev predsednika tržaške rod "e °rKanizacijc. Slovenski na- J..H ni inicl nikdar nobcnc zveze z ^'nsko banko. Z njo so bili zdrn- ijj \ 'e nckatcri slovcnski kapitalisti. rif^?' inicli od nic tudi svoj mästen °b'Ček. f*olom Jadranske banke. k h e socialno načelo ie Irilo vedno tfo;7;/^'/IÖ/< slovcnskem Ijudstva y i>UrlaŠe liranllnicc, ki so najbolj si- tifciv" (lcnar'ii zavotli. Tržaška poli- v,Ju |>i*Kunizacija, njcni odgovorni % Jl in »Jcno Rlasilo »Cdinost« sc ke]' n}[)x\\.ločili od »Jadranske ban- 1qLj' Uüirat, ko ie presla v fasis- h o/ ' rokc- Tcžko nam ie in iwradi °o/n inw> da iifiotuvljamo tudi ob >h)Jliu Jadranske banke soodgovor- zij!UZran nretrneti slovenski vlima- '•itiü |ICeni° na "tlJSov01"'^ Slovcnsko thJ^o zaupa cdino lc slovcnskcmi] čiisr • '" PrcdvstMii slovciiskcnin ?.;, jP'Mu? Kdo jc dclal i)r<)pagand<> i^,1 M'drunsko banko? Ali niso bili U) fcj» !1CI1° ^rliJsili tržaške politične or- l^j: 's lcije »l:dinost« in »Istarska 4^< Ali niso vsakemu čitatcljn vtiii!'-1()sti<< osta'i globoko v spominu Kl »nserati «Bankc Adriatikc«. ki jih je priobčevala do zadnjega dne- va pred polomom!? Tudi »Qoriska Straža« je dobila nebroj pozivov od ravnatcljstva Jadranske banke, da naj sklcne ž njim pogodbo za oglase. Olasilo goriške politične organizacije Pa sc jc zavedalo, da inn slovensko ljudstvo zaupa in da ne sme zlora- biti njegove zvestobe s tem. da pri- poroča protiljudski zavod, ki je bil v slnbih rokah. Sadovi kapitalističnega duha. Radi tistih tisočakov, ki jih jc do- bila »Edinost« od Jadranske banke jcčijo danes rnnoge slovenske in lir- vatske zadruge, premnogi slovenski zasebniki, žene in otroci amerikan- skih izseljcncev, ki so zaupali svoje težko prislužene prihranke tej krasni banki. To je sad protiljudskega, pro- tisociüliicga ter kapitalističncga miš- Ijenja in dulia tržaške politične orga- nizacije in njenega glasila. Goriška politična organizacija pa mora s ponosom ugotoviti, da je slo- vensko ljudstvo obvarovano pred vsako škodo povsod tarn, kjer se je držalo njegovih navodil ter se okle- ni!o njegovega zdravega socialnega dirha in načel njegovega glasila. Po p<»ioniu »Jadranske banke« je skoro izključno prizadeta tržaška pokra- jina in slovenski del Istre. Opraviče- no izjavljamo. da bi bili priliranjeni težki milijoni našemu narodnemu go- spodarstvu, cc bi bila prepojena vsa slovanska narodna enota z duhom goriške politične organizaciie in z zdravo politično načelnostjo njego- vega glasila. Ta enotnost ie Slova- nom v Italiji prepotrebna in do nje bomo tudi dospeli, čctudi po naj- težjib boj'ili. Kaj se godi po svetu? Jugoslavija stoji se vedno pod moč- nim vtisom, ki ga je napravil odstop Davidovičeve vlade. Politična jav- nost se povprašuje, kako je bilo mo- goče, da je Pašič vrgel vlado. ki se je naslanjala na večino v parlamentu. Nikola Pašič ni porazil Davidoviča v odkriti parlain^ntarni bitki. temveč s silami, ki delujejo izven parlamenta in ki so za navadne ljudi skritc in ne- vidne. To je bila zanj edina pot, ako je hotel zmagati. Kdor jc v zbornici v inanjšini, mora iskati pomoči kje drugjc, ali se pa. mora vdati in pre- pustiti oblast svojemu nasprotniku. Pašič in Pribičevič se pa nista liotcla vdati in sta delala toliko oasa. dokler nista zniagala. Scdaj nastane le vpra- sanjc, kakSne so bile tiste sile, kate- rih sta sc ona dva poslužila, da sta doscgla svoj namen. Omcniti liočemo danes le eno važno in odločilno silo, in sicer vojaštvo. Voditelji jugoslo- vanske vojskc ali generali so glavni vzrok, da je padel Davidovič. Borba za vojsko. Da bodo čitatelji »(joriške Straže« razumeli, zakaj so bili generali na- sprotni Davidoviccvi vladi, jim ho- čemo opisati malo pobliže borbo za organizacijo vojske v Jugoslavs. Stefan Radic ima v svojem programu zahtevo, naj se zniža stalna vojska za eno tretjino. »Naši najboljši vojaki« — je rekel Radio — »naj staknejo glave in naj najdejo tak sistem na- rodnc obranrbe, da bomo vojasko ne- premagljivi, a da nas vojska finan- čno preveč nc pritiska, nikar pa še gospodarsko vničujc.« Radič zahtc- va, naj se izdatki za vojsko zmanj- šajo najmanj za eno tretjino. kajti 4 miljardc letnih stroskov se mu zdi odločno preveč. Istih nazorov ko Ra- dic je iiidi Slovcnska ljudska straiiisa in šc druge skupine iz bivše vladne večine. Vsak vojak naj služi na domači grudi. Stefan Radio ima nadalje v pro- gramu, da se'mora vršiti vojaško službovamjc v ožji domovini. On je protiven, da bi na primer Hrvatje in Slovcnci shizili v Albaniji in Make- doniji. On pravi, da ju to potrebno toliko i/. vojaskili kolikor iz zdrav- stvcnih razlogov. »Drugače bomo okužili z malarijo vse naše kraje in imičili ves narod. Vojvodina jc na primer od tcga že vsa okuzena.« Nadalje zahteva Radič. da mora biti vojni minister civilist. in siccr clan parlamenta. Proti temu vojaskemu programu se odločno upira vcčina vojaških kro- gov ter navaja v svoj prilog nastopne razloge. Število vojaštva se ne sme zmanjšati. Zakaj Jugoslavija ima ninugo so- vraznikov, ki prežijo nanjo. da bi jo ob prvi ugodni priliki napadli. Ako nima Jugoslavija krepke in trdne voj- s]fe. postane žrtev svojili grabcžljivili sosedov. Edino oborožena sila vzou- ja spoštovanje in prisili nasprotnikc, da se ne dotikajo svobode iugoslo- vanske države. Kdor ni moean, tega oroi>ajo brž vseh njegovih pravic. Razen tcga opažamo pri vseh sose- dih, da vcčajo svojo armado in jo izpopolnjujcjo. Italija gradi na primer nove zrakoplove, posveča mnogo tru- da in žrtvuje ninogo denarja za top- ništvo in skrbi sploh za prvovrstno organizacijo vojske. lsto delajo druge države v Evropi. Kdor zahteva v ta- kih razmerah manjšanjr voj^ke, sko- duje lastni domovini. Kako odgovarjajo nasprotniki? Radič in Ljudska stranka odgo- varjata, da je krepka obramba drža- vc potrebna, a da to ni odvisno od števila stalnc vojskc. Boljše je, da je vojska manjša. toda dobro opremlje- na in temeljito izvcžbana. V slučaju vojiie se pa spravijo itak milijoni na noge, da hite branit domovino. Mi- ljarde, katere se odvzamejo vojnemu ministru, se vporabijo za zidavo do- brib cest in gradnjo železnic, ki ne sltižijo lc trgovini. ampak tudi voj- ski. Dobre ceste in železnice so za vojno ravnotako važne kakor topovi. Kaj pomaga velika vojska, ako nimaš hitrili žclezFiic, da mcčejo vojaštvo iz encga bojišča na drugo in ga pre- skrbujeo točno in naglo s hrano in municijo? Ali niso Nemü zinagovaÜ v svetovni vojni tudi radi tega, ker so imeli izvrstno železniško omre- žjc? Milijardc, ki sc u|X)rabljajo za želcznice in za ceste koristijo mo- gočno obrambi države in dvigajo po vrhu gospodarsko moč prcbivalstva. Naš ])rogram jc torcj blagor Ijudstva in okrcpitev obrambne moci Jugo- slavije. Vojaki morajospoznati vso državo. Vojaški krogi se upirajo tudi zah- tcvi, da bi služili jugoslovanski voja- ki v svoji ožji domovini. Oni pravijo: Slovcnci naj služijo v Srbiji all Ma- kedoniji. Srbi v Sloveniji, Hrvati v Srbiji in Albaniji, novinci naj se sploh pomcšajo po vsej državi radi tega, ker morajo spoznati^ in vzljubiti vse deiele Jugoslavije. Cutiti se morajo povsod doma, vedeti morajo, da je vsa Jugoslavija njihova domovina. Kakšcn vtis napravi recimo na srb- skega vojaka iz Šumadije ix>gled na morje, ako služi v Dalrnaciji in vidi prvič ladije svoje države! On vzlju- bi tiste kraje in v slučaju vojne ve, zakaj se bori. Kako hočete z druge stiani, da se bodo Slovenci navduse- no vojskovali v Makedoniji ali na ogrski meji, ako niso videü nikoli teh krajev in Ijudstva, ki tarn živi? Zato je neobhodno potrebno, da potujejo vojaki iz kraja v kraj in slnžijo v od- daljenih deželah. Ko so dal.ee od dru- žine, postanejo tudi l)olj samostojni, se priuče prnvi vojaski disciplinj in se privadijo povrhu jeziku in nava- dam svojih bratov. Le na tak način se ustvari v vojski pravi duh skup- nosti in enotnosti. Ravnajmo se po vzgiedu velikih drŽav. Nasprotniki ugovarjajo: vaši na- incni so dobri, toda uspehi slabi. Ako pošljete Hrvata aJi Slovenca v Alba- nijo in Makedonijo, morate vedeti, da ga pošljete v kraje in razmere, na katere ni navajen, v podnebje, ki škoduje večkrat njegovernu zdravjn itd. Slovenci in Hrvatje pridejo p stokrat v kraje, kjer je drug. :¦ hrana, ki jim ne prija, med vojakc, s katerimi morajo ravnati poveljniki povsem drugače kakor bi s sainimi Slovenci in Hrvati, vse to vpliva na mlade fante slabo, jim vzbuja neza- dovoijjjost in potrto.M. Vj »ločete u- stvariti med vojaŠtvom enoten duh, vzgojiti v njih navdusenje in ljube- zen, pa dosežetc ravno nasprotno. Kako naj bo n. pr/ navduscn fant, ki se vrne domov z inalarijo? Pustite zatorej vojake v ožji do- movini. Saj je delala tako tudi Av- strija, delala jc tako tudi Ncrnčija, ki je imela najboljšo vojsko na svetu. Ali so se radi tcga Nemci slabsc bo- rili na enem bojišču nego na drugem? Na vseh mejah in na vseh frontah so se Nemci borili z enakim pogumom in z enako vztrajnostjo. Ljubezen do skupne domovine naj se vcepi mladi- ni že v soli, pri vsej mladeniški vz- goji in s primernim poukom pri vo- jakih. Končno vedite pa še to, da so samo zadovoljni fantje dobri brani- telji države. Zmaga vojaških krogov. Teli zalitcv bivsih vladnih strank voditelji vojske niso hoteli priznati. Ztiele so se jim nevarne in za državo skodljivc. Prepričani so bili. da bi se s takimi spremembami zmanisevala vojaška moč državc in tcga niso ho- tcli za nobeno ceno pripustiti. Pašič in Pribičevič sta bojazen vodilnih generalov spretno^ izrabila in nepre- mišljeni govori Štefana Radiča so bili kakor nalašc ustvarjeni. da jima pripoinorejo do zmage. Tako jc voj- ska Davidoviča vrgla in Pašič je zo- pet na krmilu. To niso bile edine. pač pa najvaž- ncjše izvcnparlaincntarne sile, ki so prisilile Davidoviča k odstopu. Mussolinijev govor. Ob otvoritvi parlamenta sta vzbu- dila v Italiji veliko pozornost dva do- godka: govor, ki ga jc drzal Musso- lini poslancem vladne večine^ in pa proglas, katerega je objavjla združe- na opozieija na italijanski na rod. Mussolini je govoril to pot čisto drugačc, kakor jc njegova navada: mirno, popustljivo in rnehko. Razrne- re, v katerili je govoril Mussolini so nainreč precej drugačne. kakor so Se bile pred meseci. Vladna večina je Stran 2. ¦OORISKA STRATA« razmajana in poka na vseh koncih hi krajih, nevarno je, da se razcepi na več skupin, ki ne bodo vse z vla- do. Radi fašistovskih nasilstev od 4. novernbra so mnogi poslanci veči- ne zelo razdraženi, pri govoru Mus- solinija je manjkalo 40 posla'icev bivših bojevnikov. Mussolini je v dolgem govoru na- števal zasluge in uspehe fašistovske vlade ter pozival poslancc večine, naj mu ostanejo zvesti. Preveč vas spoštujem, da bi gla- sovali proti vladi. Zelo značilno za politični položaj je to, da je ministrski predsednik po- udarjal, kako ga hočejo njegovi na- spiotniki spraviti v manjšino. da bi ga prisilili na odstop. Oni računajo, da pritegnejo na svojo stran del ve- čine, ki bi se združila z opozicijo. »Toda jaz imam« — je rekel Musso- lini — »preveč spoštovanja do po- slancev večine, naj spadajo k tej ali oni stranki, da bi si mogel misliti, da se oni spuste v to malenkostno par- lamentarno igro.« Prvič, kar obstaja fašizem. se je zgodilo, da računa Mussolini z ne- varnostjo, da bi zgubil večino v par- lamentu Kar je še bolj zanrnivo jc u, da Mussolini celo javno priznava to nevarnost. Prenehajmo s ceremonijami ! Olecie fašistovske stranke obljub- ljii Mussolini, da se bo pomirila in postala dobra. »Treba je nehati pred- vsem s ceremonijami, shodi in para- danii. Ljudstvo je ceremonii trudno. Treba je počistiti brez usmiljenja iz fašizma vse neodgovorne ljudi, ki škodujejo samo ugledu stranke in vlade.« Ljudstvo hoče miru in reda in je sito nasilstev. Tej ljudski želji je treba ustreči. Proglas opozicije. Obljubam ministrskega predsedni- jca opozicija nič več ne verjame in nadaljuje odločno svojo borbo proti vladi. Poslanci opozicije so se zbrali na posvetovanje ter sklenili. da se ne bodo vdeleževali sej parlamenta. Sestavili so progras na narod, v ka- terem pravijo, da ne bodo odnchali in vrgli orožje vstran, toliko časa, dokler ne pride Italija zopet do svo- bode. Vladujoca stranka je pokazala v vsem svojem nastop.ii skoro blaz-) no voljo, vladati nad vsemi drugimi in ne priznati nobeni drugi organi- zaciji pravice do življenja. V volit- vah 6. aprila, ki ostanejo še dolgo eden najbolj sramotnih spominov na- še politične zgodovine, je ugrabil fa- šizem večino poslancev in na pragu nove zakonodajne dobe je postal vr- hu vsega morilec (Matteottija.) Ljudstvo naj vlada. Od uinora Matteottija se razmere v državi do danes niso zboljšale. še vedno hočejo biti fašisti popolni go- spodarji države in z orožjem v roki branijo ljudstvu in njegovim zastop- nikorn, da bi prišli na vlado lastne dežele. Fašisti bi se radi skrili za Parlament, češ, da se njihova vlada vrši na zakoniti podlagi, toda to je navadno goljufanje javnega mncnja. Videz zakonitosti je dežela mnogo časa trpela, opozicija pa hoče temu napraviti konec in javno obtožuje vlado, da tepta temeljne zakone dr- žave. Register nasilstev. Svoboda tiska je bila po umoru Matteottija postavljena pod jarem samovolje prefektov, ki služijo slepo objestnosti vladajoče stranke. Svobo- da shajanja, kakor jo dovoljujejo dr- žavne postave, je vničena v škodo opozicionalnih strank, občine ječvio pod pestjo komisarjev, delavstvo se neusmiljeno preganja in tlači, mnogo svobodnih državljanov je odtrganih od domačih ognjišč in pregnanih v tujino, kar dela Italiji sramoto pred vsem, omikanim svetom, oseb- ne pravice se davijo dan na dan, do- čim iinajo pretepaci in gorjačarji svolx>do, da krožijo po deželi pod zascito snopa, ukazi sodnikov, näj se fašisti aretirajo, se ne izvršujejo, ta- ko da je delovanje sodnij pod tako vlado zelo težko. Saj se načelnik vla- de niti ne zaveda, da bi moral odsto- piti, ker morajo sodnije vršiti preis- kavo radi njegovega delovanja, ki ga je vršil kot notranji minister za časa Matteottijevega umora. Kot zaščitnica te pravne in morai- ne zmešnjave stoji oborožena faši- stovska milica. Draginja. Te razmere povzročajo gospodar- sko nazadovanje, ki se vidi v rasto- či draginji, v padanju delavskih plač in v slabšanju naše valute. Kjer ni reda in svobode, postane tudi gospo- darsko zivljenje negotovo. Svobodne volitve. Edini izhod iz teh potlačenih in ža- lostnih razmer so svobodne volitve, v katerih naj pride ljudstvo do bese- de. Volitve morajo biti svobodne, vse stranke morajo biti enakopravne pred zakonom. Današnja vlada ne daje nobenega jamstva za tako svo- botio in enakopravnost in zato se mo- ra umakniti in dati prostor drugi, ki bo v interesu Italije in miru dala ljudstvu prostost, da svobodno pove svojo voljo pri volitvah. 1 aka je vsebina proglasa opozicije. Iz njega razvidimo, da bo šel boj proti vladi do konca, do popolne zrnage ene ali druge strani. Sprava je danes več nemogoča, bitka je v svojem najbolj ljutem raz- rnaliu. DNEVNE VESTI. Dogodki na Slapu pri Vipavi. (Ovaduško delovanje zdravnika Del- pina.) »Goriška Straža« je že poročala, da so bili pretekli teden aretirani sla- penski fantje ob priliki nabora. Nji- hovo aretacijo je ix>vzročil obč. komi- sar dr, Dclpin, ki mu Slapenci pla- čujejo 50 lir dnevno. Fantje so zapro- sili poslanca drja Besednjaka, ki se je radevolje zavzel za fante-naborni- ke, ki niso zagrešili nobenega deja- nja, radi katerega bi bili morali po zakonu biti aretirani. Posredoval je v petek zjutraj pri državnem pravd- nistvu, da jili izpusti na svobodo. Državni pravdnik je temu takoj u- stregel, ker uiso bili predkaznovani. Veselje fantov in njihovih družm je bilo veliko. Vrnili so se domov, o- kinčani z belimi rozami, med njimi je bil godec z harmoniko. Ko so stopi- li v vas, so srečali zdravnika in obč. komisarja drju Delpina, ki so ga ne- kolikq prevce po fantovsko pozdra- vili: 7a\\q Delphi! Na to so se razšli mir no po svojih domovih in peli scin in tie slovenske pesmi: Al' me boš kaj rada imela? Pozdrav fantov je Delpina tako razkačil, da je takoj vložil izrnišljeno in popolno- ma lažnjivo ovadbo proti n.iim pri o- ro-žnikili. V svoji ovadbi je Delpin obtoži! fante, da so se vračali z rdečimi in s slovenskimi trakovi, da so vsklikim' »Abasso Italia« in Evviva Comunis- mo ter da so prepevali iredentistične pesmi. Kako je mogel priti ta prečud- ni Delpini do te ovadbe? Ali se mu je zmešalo? Kdo naj mu verjame, ali orožniki, podprefekt, ali mogoče sod- nik in državni pravdnik, da so sc fantje okrasili s kornunističnimi in slovenskimi trakovi, radi katerili jih je spravil že enkrat po krivici v luk- njo!? Kdo naj vzame za resno nje- govo trditev, da so fantje kričali »Ab- basso Italia« in »Evviva comunismo«, ko so komaj prišli po več dncvih mučnega čakanja iz zapora? Ali je za Delpina iredentistična pescm: Al' me boš kaj rada imela? Svojim trdit- vam niti Delpin sam ne veruje, ker se dobro zaveda, da se iih je kratko- malo izmislil. Delpinjeva ovadba pa je imela, žal, uspeh. V soboto ob 2. popoldne so prišli orožniki na Slap. Zločince so iskali po hišah in na po- lju ter aretirali 13 oseb. Ob tej priliki so se vršili naravnost pretres- ljivi prizori. Med drugimi so bili are- tirani tudi trije starčki: Žorž Jernej (61 let star). Uršič Jakob (62 let) in Nussdorfer Franc (63 let.) § Ko je neka ženska videla, da so o- rožniki uklenili te tri može in še po- sebno vedno bolehnega Nussdorferja, ki ni zapustil zadnje štiri dni poste- lje, ji je prišlo slabo, da so ii morali prinesti vode. V nedeljo zjutraj so prišli možje in fantje iz Slapa v Oorico in napro- sili poslanca drja Besednjaka, da znova posreduje za aretiranee. Po- slanec I3esednjak je takoj posredoval pri orožniškem poveljstvu in pri podprefekturi v Oorici, kjer so mu izjavili, da je zadeva žal že izročeiur sodniji in mu nasvetovali, da naj pre- išce ves dogodek na lieu mesta. Dr. Besednjak je nato odšel z mož- mi in fanti na Slap. Tarn se je srečal s podkomisarjem drjem Naroccoin in orožniki. Ko je ljudstvo zagledalo o- rožnike je vse prestrašcno bežiilo iz his na polje. Čuden je bil ta prizor. Kako naj si ga tolmačimo? Ljudstvo bi moralo vendar zreti z vso zaup- ljivostjo v može javne varnosti in re- da. Ravno nasprotno se je tu dogodi- lo. Ali se je mogočc zbaJo. da so o- rožniki prišli aretira vso vas? Dr. Besednjak je pozival ljudi, dn naj sc vrnejo in jih je pomiril. Nato je poslanec o vseh dogodkili zaslišal nešteto ljudi, ki so izpričali vsi nedolžnost aretirancev. Kdo je odgovoren za vse razbur- jenje, za vse pretepe in za vse stro- ške? Kdo drugi, če ne dr. Delpin, ki je zakrivil iz čuta maščevalnosti dva- kratno aretacijo slapenskih mož in fantov. Vi ste se pritcpli v našo Vipaivo g. Delpin, od slovcnskih žuljev živi- te, mi vas redimo, od nas ste odvis- ni in ne mi od Vas. Za vsa grda deja- nja boste morali prevzeti pred sod- nijo polno odgovornost. Kako je skušala Jadranska banka potegniti „Gor. Stražo" na svojo stran ? V nastopnern priobčuiemo dobe- sedno dopise Jadranske banke. ki 'jih je njeno ravnateljstvo vstrajno poši- Ijalo na upravo »Goriške Straže«. Dopisi jasno pričajo, da ie hotela Ja- dranska banka pridobiti naš list za to. da bi delal zanjo reklamo potom oglasov. »Gor. Straža« je bila in ie še ved- no v velikih denarnih težkočah. Saj je bila eno leto v pregnanstvu v Tr- stn, bila je večkrat zaplenjena, proti njenemu odgovornemu uredniku sta se vršila dva kazenska procesa. Vse to preganjanje ji je povzročilo ogrom- ne stroske. Toda nose načelno in ljudsko glasilo je odklonilo Jadran- ski banki vsak Inserat, če tudi bi list luhko zaslužil z inserati lepc tisočake. Ko so gospodje okoli Ja- dranske banke videli, da je nemogo- če nridobitt upravo »Gor. Stražc« za njihovo banka, so se lotili urednikov lista in delavcev v goriski politUni orzunizaciji. Ponovnokral so gospo- dje upravitelji bar'yj pri njih posre- dovali, da naj vpliw !o na upravo. da bo phporočala slov; :iskemu ljudstvu potom oglasov njihv.v zavod. Pri (em so arednikom in poiiiičnim deluvcem tudi namigovali, da ne igra denar nobene vloge. Toda tudi uredniki »Gor. Straže« in goriški nolitični delavci so ostali trdni na braniku do- mačega ljudskega gospodarstva. —o— Jadranska banka prosi upravo »Goriške Straze«, da bi priobčevala njene inserate: Trieste, 28. deccmbra 1923. UjjI. UpravniStvo »OORIŠKE STRAZE«. S slcdcčim Vas uljudno naprošamo, da I" sc Vaš ßospod upravitelj prijavil ob pf''* svojega prilioda v na.se mesto pri nas in sl' ccr pri našcm upravnem svetniku, tf°sP' Alcssatidro comin. Rossini, v svrlio dogovo- ra za inserat v Vašcin cenj. listu. V tcm pričukovanju belcžimo z odlicn"11 spo.štovanjem BANCA ADRIATIC* Podpis. Trieste, 16. januarja \92l UrI. Uprava »Ooriškc Stražc« V vezi.z našim dopisom od 28. decent 1923. Vas sledečim nlj. naproSaino, da se" priliki svoje^a prihoda v naze mesto javl N naSih uradih pri našem ravnatclju ^roSP' Wildmann-u, Vaš gospod upravitelj v svn'0 dogovora na inserat v VaSeni cenj. listUi. V tcm pričakovanju beležimo z ocllič1"" spoštovanjem BANCA ADKIATICA, SEDE Dl TRlEsTf' Podpis Ljubljana, dne 7. januarja 1^24. P. n. urcdništvo .QOR1SKE STRAZE« Po naloRu in v imenu nadzorstva jJa dranske banke a. d. Beograd« prosi Pocl1"' sani predsednik istejfa, da naj to uk1c(J!|J jredniStvo blajrovoli priobčiti proti P'ač'1' dotične tarifne pristojbine priložcno »P SLANO« v priliodnji stevilki svojeRa ccn' lista. Tarifno pristojbino izvolite sporočiti Ja dranski banki centrali v Ljubljaiii. Zahvaljnje sc vnaprej na uslu^i belcžiTTl z odličnim spoštovanjcn" Podpis Jadranska banka odpovc »G°r' Stražo« : Ljubljana, due 25. 6. l^4' P. n. UpravniStvu CioriSke Stražc, Vsled naloga na^cKa centraIncga r^^ tcljstva v BeoRradu Vas uljudno Pr°sil1^ da nain s 1. julijem t. 1. vstavite dostavlJaI1) VascRa cenj. lista. podpis Napredek v Gorici. Naše izobražcvalne društvo »^* dika« v (iorici stre-mi vedno za >*\, šini in popolncjšim. Velik naprea se zlasti opaža. pri pcvskem v°?' J Da hi se izognili še tistim nedostatKO> ki so se opazili na zadnjem kon&r' so sklenili voditelji zbora, da sc ^ nuje pevskai sola za člane zbora. podukom se bo takoj pričelo, ke\^ zato pripraven čas ob ziinskih vC c rih. Posrečilo sc jc dobiti tudi do» učne mc>či. Člani kažejo za ^J^ liko zanimanjc. Le taiko naprej1- N pokažemo, mora biti dovršeno! Zborovanje italijanske katoli§k mladine Začetkom tega tedna se je otv^a- lo v Hinui zborovanje italijanske ' toliške mladine (OCI). Zbrali so (xlposlanci 5Ü00 mladinskih knr^ razstresenih širom Italije. med ^ tudi Slovcnccm znani dr. Avrelij ' mieri, sotnidnik »Soc. Misli«. ™.ert kongrcsa jc bil iK)globitev idcjne»o pokreta, a tudi zunanjemu ^111 ,/ posvcčali pažnjo, kar je razvid'10 ., sklepov o zbinmju sredsfev 7A\ h]]o. jone, ziineinarjeno deco in P^Äe- Zbor se je vršil pod geslorn: >>11^ mo, da ostanc Italija se dalie 1^ 0 ljica kulturc!« Da bi le to resn^ postalo! # . Donesek knaši politični zgodoV« *I:dinost« ra.zmotriva P° nOv zgodovino primorskih .lu^oslova' y. iz zadnjih šestih let in priobčuic !^cf zabavne članke o tern predinctu- j.j pa mislimo, da jc njen '/-Ko^oW' pregled nekoliko pomanjkljiv. Pj" ,,, šamo skronmi donesek na llV( ^,111 mestu in ga priporočamo gosi>° . v v marljivo branje, da bodo \Sl y\\\ bodočnosti lx)lj točni v züodoviiü» obrisih. »GORISKA STRA2A« Stran 3. 1 Požrtvovalnost italijanskih ljudovcev. Po zadnjem izkazu so nabrali pri- stasi ital. ljudske stranke za svoje Klavno glasilo »II Popolo« 245.053 Lir. To dokaziije politično zrclost popolarov. Kdaj bo-mo mogli mi po- dobno poročati o naših ljudeh? Huda brca. Pred dnevi se je razširila v Rimu vest, da bo izvoljen za podpredsedni- ka državne zbornice fašistovski pr- vak Farinacci. »Oiornale d'ltalia« in »Mondo« sta radi tega breobzirno napadla glavnega zastopnika faši- stoyskega nasilstva, a Farinacci je napovedal radi napadov urednikoma obeh listov dvoboj. Urednika sta pa izjavila njegovim zastopnikom: Ne smatravai g. Farinaccija za tako časti vrednega, da bi se ž niim dvo- bojevala, Beda briških kolonov. V Brdih so gaspodarji obnovili lc 'nalo kolonskih his. Nekateri gospo- durji so tuji državljani in sploh ne «Jobijo vojne odškodnine, drugi pa ni- so dobili še predujmov na voino od- Skodnino. Vslcd tega trpijo pred vsem koloni, ki jim bolehajo družine, pa tudi živina kolonska trpi, ker ni shra- •Jjena v primernih prostorili. Najhuj- še še pride. Koloni so prejeli v zad- "icin oasu pozive, da naj plačajo yojui materijal; odgovorili so potom čiipanstcv, da ne morejo plačati. U- rud v Krminu pa vstraja na svoji zah- tcvi. Potrebno je, da se goriški pod- Prefckt nobriga za to zadevo. Bojimo sc, da bi sc tudi kolonom tako ne y'K()dilo kot se je zgodilo že mnogim flnigim. Prišli so namreč nasilniki ^ odkrili revežem barake in hlevc. p. podprefekta opozarjamo pravo- Casno na, bcdo briških kolonov. Kje dobiš pristno, domače vino in po ceni ? V Vinarski zvezi v (lorici. Via Ma- n}eli št. 8 v bližini nckdanjc gimna- ziie. Krčinarji in trgovci, zahajajte fdino v to klet. Podpirajte domačega kmeta. Konsumenti, zahtevajte po- Vsod le domače vino. Zaupnikon političnega društva „Edinosti" v Gorici. „ Sporočitc takoj društvencmu tajni- sfvu, če se ne poučuje na liutfski soli Hl()venšcina v dodatnili urah. Tajništvo. Vojnim oškodovancem. Tajništvo Kmetske-delavske zve- ^ v Oorici še vedno razni vojni o- |kodovanci pismeno in ustmcno vpra- SuJejo, če je rok za vlaganje vojno- ^skodninskih prosenj podaljšan tu- ?j za zasebnc vojne odškodovance? V()Jni oškodovanci naj vedo. da je '°k za vbganje prošenj podaljšan do . '• dec. 1924. samo za iavna bitja n ne za zasebne vojne oškodovance. Koiiko jih je pod kijučem? . Kazcnsko postopanje je uvedeno Ui*nes v državi proti 5305 fašistom, y. Ječah jili tiči 845. Koliko jih jc ta- Klil> ki hi spadali v zaix>r. a so prosti? Burja. v pondeljck nas je zopet obiskala .ll[r* znanka burja. Precej močno *m° jo občutili v Oorici. Še bolj pa v? |e nvcljavila v Trstu, kjer je di- *Ju'a s liitrostjo do 90 km na uro. Ni ;^> da je 20 osebam kosti tako r'^aliljala, da so morale sikati ^ravniškc pomoči. Narcdila jc tudi psti škode na hišah; posebno na d17-«. .le bila pa tudi nckoliko hu- ^°>nušn.a, ker je odnesla izpred po- ^rišča Narodnega doina oder, pri- L^Jen za stavbo, ki na.i skrije ža- Ost»o sliko. Nov voditelj komunistov v Ljubljani. ^ukor so časopisi poročali. jc bil Ja»i načelnik komunističnega giba- yl* v Slovcniji dr. Lemež aretiran in jjprt čcš, da je imcl vines svoje pr- v' Pri trboveljskem krvoprclitju. ^)nilmisti so pa kmalu dobili novega n^ra!a v osebi inženirja Oustinči- ča, ki je vodil konnmiste pri nas, dokler se ni naveličal in odpotoval na Dunaj k boljševiški centrali v propa- gandni odsek za Jugoslavijo. Sedaj je prevzel vodstvo komnnistične stranke v Sloveniji. Mestne novice. * Glasbcna sola »Pcvsketra in glasbeneKa dru^tva« v Oorici. Opozarjamo, da sc šc sprcjincjo nekateri učenci za klavir in Kosli. Vpisovanje vsak dan od 9.—11. urc in od 2.-5. urc pop. v »TrR. dotnu«., vhod via Petrarca št. 1. * Kr. gimnuzija - lice} v (Jorici. Vodstvo Kimnazijc - liceja v Oorici nas naproša, naj objjvimc», da sprcjema stranke samo ob dnc- vih pouka od 1(J—12 tire prcdpoldnc. Sirankc naj se točno drže tcga urnika. ker je vod- stvo ob drujfih urah in dneh prcobložcno t notranjimi posli zavoda. „Nebesa na zemiji" v Gorici v Trgovskem domu. Burka, »Nebesa na zemiji" je taka burka, da kmalu ne najdeš zlejxi ta- ke. Smejati se moraš od začetka do konca in ako bi ne bilo konca bi se sploh ne nehal smejati. Igra nam predstavlja dva prijatelja, ki hočeta na vsak način imeti nebesa na zem- lji. Nenadoma pa se pojavi tu zapreka za zapreko. Prvi slepari svojega ta- sta, da pride 'do denarja, da bi ž njim poravnal samčevske dolgove. ki so nastali radi »žensk«. Zato se mu zlaže, da si lioče kupiti poscstvo na kmetih. Tast mu tudi na to posodi 40.000 L. Drugi ima zelo bogato teto v Bcsni, ki mu je v oporoki zapustila vse svoje premozenje, toda nod po- gojem, da se mora v teKu enega leta po tern oženiti. On pa je plašljiv in se žensk takorekoč boji. Da pa reši ded- ščino, sporoči teti, da se je oženil. Slučaj je hotel, da se naenkrat po- javita tast oziroma teta na obisku pn svojih dragih. Tast hoče na vsak na- čin prebiti dopust na zetovem po- sestvu. Teta pa je prišla nalašč da spozna ženo ncčakovo. Kai storiti? Sijajna ideja jinia sine v glavo. Prvi posodi drugemu ženo, drugi prvemu posestvo za toliko časn, dokler osta- neta tast in teta pri njih. Kako se bo vsa zadeva razpletla se bo lahko vsak do prepričal na lastne oči v so- lx>to in v nedeljo v Trgovskem domu. Pejanje se vrši deloma v Gorici de- loma pa na Pliskovci. Med odmori igra godba. Pričetek predstave je v soboto, ob 9. uri in v nedeljo ob 16. Prosvetna zveza. * Dramaticni oddelek. Vaje za igro „Bratec in scstrica" se vršijo jutri v „Mladiki" ob 8.30 zv. Igralci točnost! Rcžiser Darovi. Za Slovensko sirolisče: P. n. župnik Jan. Kalan v Kncžaku 30 L, Posojilnica v Ajdovr- ščini kot zbirko 45 L, Ncimcnovana 10 L. Pn »Vrhovcu« nabral Frid. Ivančič med par prijatclji 10 L in 1 in tri Cctrt dinarja. Namesto cvetja na srob pok. Marije An^cli darujc Frid. Ivančič 20 L. P. n. Stefan pi. Posarclli, župnik v Škrbi- ni nabral na banketu med Rosti o priliki bla- Roslavljanja šolskeca poslopja v Kostanjc- vici 80 L. Kajje novega nadežeii? Podgora. V naši občini imanio od 1. t. in. elcktrično razsvetljavo. Razsvetljeni sta le vasi Podgora in Pcvrna. ne pa druge podobčine: Št. Maver, Podsa- botin in Oslavje. Tudi zelo prometna frakcija; podgorsko Cerje, je ostala brez luči. Vsi ohčinarji se torej niso razveselili tega dogodka, pač pa so v Pevmi in ]K)sebiio še v Podgori z zadovoljstvom doznali, da bo vendar se pred zimo uvedena razsvetljava. Mandolinistični klub je proslavil ta dogodck z bakljado (3 balončki). Ve- sele mandoliniste jc nagovoril naš g. poštar, zastopnik občinskega ko- misarja za vas Podgoro v ital. jeziku. Zeliino, da bi tudi pri novi cesti dose- gel kak uspcli, kakor ga jc imel gledc razsvetljave. Potrebno bi bilo, da poskrbi za premestitev sesalke (pum- pe) v Britoiu proč od ccste, na var- nejše mesto. -— Naši mandolinisti imajo svoj jx)seben vzrok. da pro- slavljajo koristne cine g. kornisarja, saj jim je dovoJil ta mesec ze dva- krat javni pies!! Enako gre naš ko- misar tudi »brcarjem« na roko in jim je dovolil menda že denarno podpo- ro ter jim dopustil, da izkopajo na igrališču, tik ob pokopaliscu, — ka- nal. Opozarjamo g. komisaria, da je svojčas bil tarn potok. ki ga je stare- šinstvo že pred vojno odpravilo. Tre- ba bo torej zopet starešinstva. da ix;- pravi to, kar sedaj g. komisar greši. Bil bi že skrajni čas, da se te raz- mere na kak način uredijo, Novelo pri Temnici. V soboto 8. t. m. se je poročil g. Angel Antonič z gdč. Klementino Rogelja. Mlademu paru obilo sreče! Iz Kozane Več ko mesec dni je že preteklo, odkar se je začel pouk na naši dvo- razredni ljudski soli. Z veliko skrbjo in radovednostjo smo stariši dan za dnem povpraševali svojo deco prve- ga azeda: »Se učite že slovensko v soli? «Ne! Ta žalostni ne se še vrcdno ponavlja. Mi teh krivic nc rnoremo več prenašati. Zavedanio se dolžno- sti in pravic do svojih otrok. Ni do- volj, du je že vlada zagrešila veliko krivico nad slovensko deco. ko je u- ničila slovensko šolo. Še tisto drob- tinico par tedenskih ur slovensčine nam krati y Kozani učiteliica. Mi stariši smo svojo sveto dolž- nost izpolnili in zalitevali slovenski pouk za svoje otroke o pravem času. Zalostno pa je to, da imamo gosp. učiteljico. ki je še hujša od vlade in katera še tri bore tedenske ure kra- de naši deci s tern, da jo ne poučuje. »Gospu, kje imute vest?« Nočemo Vas podrobnejše izpraševati. Samo še to Vam rečemo: »Ako Vas višja o- blast ne prisili, da bodete vestneje izpolnjevali svojo dolžnost, Vas pri- silimo mi s tern, da Vas posljemo o- pravljati drugo službo, ki Vas bo rxjlj veselila nego sola. S tern nasirn člankom upamo, da Vam bo dovolj jasno povedano, kaj zuhtevamo od Vas. Stariši. Tolminsko. Po Tolminskem je krožil pred krat- kim novi tajnik trža^kega politične- ga društva, student Gabršček. Ruval je pri raznih društvih proti »Pro- svetni zvezi« in »Političnemu dru- i>tvu »Edinost« v Oorici. Posebno so- vraži duhovščino, ki ga je s svojimi žulji zredila in izsolala v gimnaziji. Tolminci ga svarirno. da se preveč ne širokousti. Ali ne ve, da sc joccjo danes mnoge družine vsled polorna za- druge, ki jo jc on zafural? Naj bo tih, da ne izpregovorimo o neki drug! čedni stvari, ki bo njem.u silno nepri- jetna. Kobljeglava Draga Straža! Zt dolgo ni bilo no- benega dopisa iz nase vasi. Cita se po časnikih, da je marsikje taka bo- lezcn, da ljudje spijo več dni. Taka bolezen jc obvladala po vojnem času tudi kraskega Slavčka v Kobjeglavi; ta revež pa je spal kar cela leta. Mi- slili so ga prebuditi pred par leti, pu so se ustrašili ovir in tako je lenuh spal dalje. Ko smo pa čitali v Straži, da je dovoljeno drustva ustanavljati brez dovoljenja oblastva. smo skle- nili da obnovimo drustvo >'Kraškega slavčka«. Najlx>lj sta se za to potru- dila J. P. in F. A. Zato jirna jc tucH mladina dolžna hvaležnost. Hvalcžni morajo biti člani tudi našemu pevo- vodji, ki je prevzel učenje pctja. L \z Idrije. Srčna kap je zadcla g. Fr. Liker, ki je po par dnevili uinrl. Pokojnik jc bil vnet izdelovaitelj nagrobnih spo- menikov. N. v rn. p. Požnrite se! Nagrada je razpisana! Slapenski fantje — drugič aretirani, raz- ' l pisujemo za vso Vipavsko dolino nagrado 5000 lir! - 5000 lir.1 - 5000 lir! za tistega» ki nam dokaže, da smo nosili ob povratku iz zapora rdeče ali pa slo- venske trakove in da smo vsklikali: Živijo komunizem! Abbasso Italia! ter da smo ZZZZ peli iredentistične pesmi. ZZZZ Čas za dokaze traja eno celo leto. Plačam najvisje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev i. t. d. i.t. d. Prodajam pasti in posebno me so za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje. 0^** Nihče nima pravice kupovati zame. - — ¦ Halter Kindspach - Gorico Via Cardiicci Utev. 6. Pozor na izpremenjeni naslov! Posestniki, pozor na domačina! Inž. Bogomir Sfiligoj III In zapris. Izvedenec, autor. civ. geometer - Dom. Rocco bivSI Ini. geom. pri katasfru v Qorlcl Gorica, Piazza Vitloria - Travnlk S St ran 4. »G0R1SKA STRA2A« Sv. Lucija Narodna čitalnica pri Sv. Luciji ob Soči priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3.h pop. v dvorani gostilne »Mi- kuž« veselico s sledečim vsporedom: 1. Capponi: La quercia canuta, (de- Ulamacija). 2. Lajovic: Medved z medom, (mešani zbor). 3. Adamič: Ne maram za te! (mešani zbor). 4. Lajovic: Pastircki (tnešani zbor). 5. Oangl: Sin (drama v 4 dejanjih).. Po prireditvi prosta zabava. K obilnl udeležbi vljudno vabi odbor. Vipava. Mladina tukajšnjega katoliškega- slovenskega izobraževalnega društva nas je na Martinovo nedeljo razve- selila z narodno igro »Zaklad«. Ra- znn enega, so vsi igralci in igralke nastopili v prvič na odru in vendar — vsi so prav dobro pogodili svoje vloge. Igrali so v dvorani g. lirova- tinove. Huda burja je zabranila, da niso prihiteli prijatelji poštene zaba- ve iz Vrhix)lja, Budanj, Slapa in Podrage. Pa v drugič na svidcnje! Mladina vipavska, dvigni zaklade prosvete, kl jih imaš v sebi in si jih lahko še pomnožiš v svo.iem društvu in podaj jih narodu, ki želi prave iz- obrazbe in poštene zabave! Kolaei v Brdih Ker setn tam pol-eti pomagal Bri- cem močnik kuhati in potico peči, sem nameraval tudi birmske kolače pokusiti. Pa sem jili zamudil. Šele te dni sem bil zopet v Brdih. Čudno se mi zdi, da Brici sa.mi niso »Straži« nič sporočili o birmi. Še sedai se po- vsod livalilo, kako je bilo o birmi le- po in veselo, in kako so Prevzvišene- mu hvaležni za Njegov neumorni trud. Ko sem pa slišal,, da so zadnjl birmski dan imeli kar v treh krajih >p!as« (namreč v Kojskem. v Kozani in na Oobrovem), se mi je zdelo — en pikič preneumno. Posebno za.merim Kojščanom, ki že tako skoro sleher- no nedeljo škripljejo in drgnejo. Na dan birme ples, pa naj bo tudi »v ko- rist vojnim sirotam«, je pač kojščan- ski privilegij. Inieiia »vo.inih sirot« za danes zamolčim. Na Dobrovem so mi pripovcdovali. kako se je dobravski dohtar tepel (kar je že bilo v »Straži«) in inenda za.to vitez postal. Ko so mu vitežki križcc pripenjali, ga je gledalo samo 29 ljudi, večinoma vnanjih. Rckli so mi, da ga je to tako razjezi- la, da je odšel na kratek obisk k za- konski ženi v Toskani. — Fašistovski učitelj Sfiligoj odide najbrže z-a nad- zornika, ker se je pri letošnji skušnji zopet odlikoval. Ko se je lani podob- no odlikoval, je postal nadučitelj. — V HUjani so pravili. kako jim bo po odhajajočem župniku-dekanu mons. Kumarju težko. Tudi jili skrbi. kdaj in odkod pride naslednik. Ko ie bila fara razpisana, menda ni nihče za-njo prosil. — V Višnjeviku sein slišal o iinenitni svatbi, ko se je županov sin oženil v znani Sirkovi liiši in o nagli sirirti zidarskega mojstra Ignacija Melinka. — Nckje so se še sedaj sme- jali tistemu možu, ki je pri sprejemu knezonadškofa materinski jezik — »zgubil«. Izgubilo se ie pa po vseh Br- dill dosti črnih srajc, ker jih je le ma- lo priseglo. — Povsod sem slišal tož- be o rastoči draginji in o izterjevanju raznovrstnih davkov. ______________Prijateli Brd. GLASOVIR (pianino) znamke »Bre- mitz«, skoraj nov, je na prodaj via Monadic St. 14 II. nadstropje. Fotograf Anton Jerkič ponsalaJe CORSU VERDI 36 (prej Via Giardino). — Tovarniška zaloga nemških slatnoreznic, 10 in 12 col, z verigo in brez verige. Naks Križe - Postojna trgrovlna z železom. Razglas. (llasom sklcpa civ. in kaz. tribunala v Gorici z dnc 8. oktobra 1924 S 12-24-27 je konkurzni upravitclj Cooperative »Lalx>r« dr. Vladimir Orel pooblaščen, da /here po- nudbe potom tiska tfl^de ofcrtalne licitacije sledečih predmetov nahajajočih so v Avčali štev. 97 v varnosti Andreja Laščak: 1. približno 2200 kosov strešnih planetov vredni približno Lit 374.— ; 2. približno 1800 strešnih korcev (žlcb- kov) vredni približno Lit 468.—; 3. pcska irr 1.700 po L 15 za m3 vredni približno 25.50; 4. 0.120 m:1 apna KaSenejfa po Lit 80 za m3 vredno približno 9.60; 5. 4 lescne zaboje (kište) za nuilto stare po L" 1.50 skupaj Lit 6. V to svrho se pozivljajo ponudniki, ki imajo namen kupiti te prcdmetc, da sestavijo 'svoje ponudbe na odv. dr. Vlad. Orel v (io- rici, Corso Verdi 32, kateri prcdloži vse do- šlc mu ponudbe konkurzncmu komisarju v odločitev. Oorica, due 31. oktobra 1924. Zgubljeno - najdeno Jožef Vodopivcc iz Zalošč št. 377 pri UornberKii je našel dne 7. t. m. denarnico z dvtma menicama. Kdor jo je zifiibil naj sc zulasi istotam. Listnica uredništva. Pevma: Ker ni podpisa, ne moremo pri- občiti. Da ne boste v zmoti Vam samo po vemo, da dotični ne dela v »Zadružni tiskar- nic, kjer sc tiska »OoriŠka Straža«. FJoditc zato pri svojih razjjlabljanjih bolj previdni. Valuta. Dne 12. novembta si dobil : za 100 franc, frankov 121.90 do 122.40 Lir za 100 belg. frankov —.— do —-.— Lir za 100 švic. frankov 443.— do 446- I-ir za 100 češ.-slov. kron 68.75 do ft). 10 Lir za 100 dinarjev 33.20 do 33.50 Lir za I sterling —.— do .— Lir za 1 dolar 23.05 do 23.15 Lir za 1 zlato marko 5.45 do 5.55 Lir za 100 avst. kron 0.0320 do 0.0330 Lir Beneške obligacije. Dne 12. novembra: Srednji kurs L. 82.80, v Trstu . ; v Milanu S2.40, v Rimu 82.90 L ABÄDIE? Evo vam Abadie Najfzvrstncjši cigaPEtni popip zzL Samo pri domaci tvrdlcl Rudolf Knez zaloga manufaklurnega blaga v Gorici - Piazza De Amicis štev. 13 (na Hornu) Bogata izbira moškega suhna, perila in drngega blaga za neveste. Izgotavija se moSke in ženske oblekc po meri. Na drobno I cene Mutmw, Na debelo! o s A 0 (8 2 Akoželite nakupitidobro blago in elegantno izgotovljene obleke po najnižji ceni obrnite se edino na domačo tvrdko Andrej Mavrič Via Carducci 3 — GORICA — Via Carducci 3 Tam dobite blago po sledečih cenah: Družinsko platno 150 cm. . od L. 8.—- naprej Madonna 150 cm..... „ „ 8.— „ Madonna 80 cm...... „ „ 3.50 „ Madapolan Reclam 80 cm. . „ „ 3.— „ „ Sposalizio 80 cm. „ „ 4.50 „ Kuhinjske brisače..... „ „ 1.90 „ Prtiči......... „ ,, 2.50 „ Brisače........ „ „ 3.— „ Odeje volnene...... ,, „ 34.— „ ,, finejše vrste . „ „ 65.— Posteljna pregrinjala bela in barvana....... „ „ 25.— „ Gradl za postelje..... „ „ 3.20 „ Zephir za srajce..... „ „ 3. „ Perkali rožasti...... „ „ 3.20 Krminsko za srajca . . . . od L. 3.50 naprej Saten črn in barvan .... „ „ 3.50 „ Naglavne rute...... „ „ 2.50 „ Panama za srajce boljše vrste „ „ 4.80 „ Popelin za ženske obleke . . „ „ 14.50 „ Volno fina Gaberden ... „ „ 23. „ Moške hlače...... „ „ 14.— „ srajce...... „ „ 15. v „ spodnje hlače . . . „ „ 9. ¦ Zenske srajce...... „ „ 8. „ Žamet moški...... „ „ 9. ¦ „ Hlačevina....... „ „ 4. „ Moškc obleke...... „ „ 60. „ Obleke otroške..... „ „ 30. - Izgotovljene štrainace ... „ „ 50. „ Velika izhera moSkega sukna. „ ,, 10. „ Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah. UBliko hrojacnica, Mm sprejme vsaho narociio ter ga izvrši točno in po zmernih cenah. ^.---~^^===---^—^ Za vsako naročilo se jamči. Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani ANDREJ MAVRIČ - trgovec ff (0 0