Poštnina plačana v gotovini.
30. štev.
V Ljubljani, 26. julija 1923.
Posamezna številka stane 1. Din
Leto V.
•radniMro m uprava v UtiblJimJ, •radlSC« *fc 7. —	K.	71
NflRODNO-SOCUflLISTIČNI TEDNIK
Mb
Preko neznačajev naprej po začrtani potil
Tudi narodno-socijalistična stranka, dasi so se v njej zbirali najbolj pošteni in idealni možje, ima zabeležiti v svo. jili zapiskih nekaj uskokov. Zanimivo pri celi stvari pa je to, da so se pri-prosti delavci pokazali bolj značajne kot inteligenca. Nedavno je neki delavec iz Kočevja izjavil: »Mi ne dezertiramo, kakor so to storili nekateri naši inteligenti, ker bi nas bilo kaj takega sram. Ostati hočemo zvesti naši stran, ki tudi v težkih dneh do zadnjega zdihljaja!«
Tako govore priprosti delavci, tako govore poštenjaki in značaji. Človek bi si mislil, da inteligent bolj občuti sramoto neznačajnosti, ker je več študiral in bi vsled tega moral lažje ločiti dobro od slabega. Toda ne! Kaj je značaj-nost, to ve bolje neštudirani, priprosti delavec. On zna bolje ločiti dobro od slabega, njegov notranji čut mu pravi, da je uskoštvo nekaj grdega, nečastnega in največje obsodbe vrednega, tako da se človeku zdi nehote, da so si izobraženi ljudje z učenjem izkvarili ta naravni človeški čut, ker bi sicer ne skakali brez sramu iz ene stranke v drugo.
Morda pa je dobro, da je prišlo tako. Smo vsaj za eno izkušnjo bogatej. ši- Ob ustanovitvi naše stranke se nam te Pridružil marsikdo z nečednimi nameni, hoteč pri nas doseči to, česar ni mogel dobiti pri drugih strankah, in sicer ne za celokupnost, kar ne bi bilo nič slabega, marveč zase! Za take ljudi ni bil merodajen naš program, radi katerega se nam tudi niso pridružili, ampak osebne koristi. Dokler so pričakovali, da jih bo NSS dvignila kvišku, so se ji hlinili, ko pa so po izidu letoš. njih volitev opazili naše nazadovanje, so stranko kratkomalo zapustili ter šli k drugim strankam, od katerih sedaj pričakujejo to, kar so prej pričakovali od NSS.
Pregovor pravi, da se v nesreči najbolje spozna prijatelje. Tudi mi smo jih spoznali. Ti, ki so tudi po 18. marcu ostali zvesti praporu narodnega socija. lizma, so pravi naši prijatelji, so zvesti narodni socijalisti, ki se v vsakem slu. čaju lahko zanesemo nanje. Največ takih je med nižjimi, med trpečimi sloji. Le-ti se dobro zavedajo, da je navadna Prevara, ako se jih kot proletarce vabi v meščanske stranke, češ te stranke so velike in močne in lažje kaj dosežejo. Oni dobro vedo, da tam za svoj stan, za proletarski razred ničesar doseči ne ™orejo, ker se interesi buržuazije kri. zajo z interesi proletarijata. Zato raje vstrajajo v NSS, katera odgovarja njihovim čustvom in zahtevam. Na prigo. varjanje, češ NSS je še šibka, pa odgovarjajo agitatorjem: kadar bodo pristo. pili vsi tisti, ki vanjo spadajo, takrat bo tudi NSS velika in odločujoča stranka in sicer v interesu ponižanih in teptanih. To se bo tudi zgodilo in mislimo, da tem lažje sedaj, ko se je stranka očistila raznih elementov, ki niso nikdar vanjo spadali. S temi pa, ki so ostali zvesti našemu praporu, se da delati in organizirati. Organizacija samih Prepričanih in značajnih mož, pa četudi ni tako številna, je močnejša od: arma-
c brezznačajnih, korumpiranih el e-m en tov.
., Pa,.,ne delajo Prav vsi ti, ki so izdali
idejo narodnega socijalizma, to jim be.
remo na obrazih kadar jih srečavamo. Mi si bomo vse te »značaje« dobro zapomnili in nikdar ne bomo več računali žnjimi. Kdor dezertira v času bitke in Pade v hrbet svoji lastni armadi, kakor se je to zgodilo pri zadnjih volitvah, ta drugega tudi ne zasluži. Prepričani
pa smo, da tudi druge stranke ne bodo imele sreče z njimi. Kajti, kdor je zmožen dezertirati danes, za tega nikdo ne garantira, da ne bo dezertiral tudi jutri.
Nič mnogo boljšega mnenja nimamo o tistih, ki se na tihem sicer še prište. vajo k nam, a se boje tudii javno pokazati, da so narodni socijalisti. O vseh teh veljaj, da se morajo pokazati piri delu v naših organizacijah, ako hočejo, da dobimo o njih boljše mnenje. Mi nismo od danes do jutri, ali muha enodnevnica, kakor nas je večkrat nazval dr. Žerjav, omalovažujoč naš pokret, ampak smo stranka, ki ve, kaj hoče, in ki ji pripada velika naloga skupno z bratsko češko socijaliistično stranko udejstviti slovanski socijalizem. Ako bi bila naša ideja prazna in brez podlage, bi ne stali za njo veliki slovanski mož. je, kakor sta Klofač in zunanji minister dr. Beneš, ki je priznan kot eden prvih evropskih politikov.
Nas neznačajneži, izdajalci ne bodo spravili iz ravnotežja. Šli bomo s podvojeno silo' po začrtani poti naprej, opiraje se na kader značajnih mož, ki so od prvega početka, ko se je v Trstu rodil naš pokret, ostali zvesti veliki ideji slovanskega socijalizma, ki prinese odrešitev proletarijatu slovanskih narodov.
Na tej poti vstrajamo in bomo tudi zmagali.	B.
Politične vesti.
Službena pragmatika.
Narodna skupščina je sprejela službeno pragmatiko za javne nameščence. Veliko se je pričakovalo od uzakonje. nja službene pragmatike, toda, kakor je bilo pričakovanje veliko, tako je sedaj razočaranje še večje. Stalnost nameščencev je suspendirana za tri leta in prejemki določeni še vedno tako nizko, da daleko ne zadostujejo za golo preživljanje. Upokojenci so še posebej hudo udarjeni. Noben dosedanji upokojenec ne bo preveden na penzije po novem zakonu, ampak ostanejo vsi pri starih pokojninah in draginjskih dokladah. Radikalna vlada torej z uzakonjenjem službene pragmatike ni popravila vnebovpijočih krivic, ki so se godile javnim nameščencem. Nasprotno! Po nekaterih določilih nove službene pragmatike so se razmere javnim nameščencem celo izdatno poslabšale.
Predno je bila sprejeta službena pragmatika, je bil sprejet vojaški zakon, ki je pa pri plačah vse drugače radodaren, kot službena pragmatika za javne nameščence. Pri vojaškem zakonu se je dajalo s celo roko, dočim so se civilnemu uradništvu prikrajšali prejemki, kjer se je le dalo. Nimamo nič proti temu, da se vojaške nameščence dobro plača. Vendar prav isto merilo bi moralo veljati za civilne uslužbence. Samo dobro plačana vojska še dolgo ne pomeni, da je zadovoljen celokupen državni aparat, pri katerem civilni javni nameščenci igrajo izredno važno ulogo.
Narodna skupščina odhaja na počitnice. Naj vedo tisti poslanci, ki so glasovali za zakon o javnih nameščencih, da so klaverno zaključili svoje parlamentarno delo. Izdali so interese javnih nameščencev, zatajili voljo svojih volilcev. In še eno: Škodovali so državi ker niso hoteli dati javnim uslužbencem niti moralne, niti materi-jelne opore, da bi lahko resnično delali v korist državne uprave.
Razni kapitalistični ljudski zastopniki bodo na počitnicah------------Javni
nameščenci pa se bore v svojih žalostnih domovih, s skrbjo, kaj prinese jutrišnji dan, s skrbjo za svoj in za obstanek svojih lačnih družin--------!
Bo, ali ne bo?
Cel teden se je ugibalo, ali bo vlada zaprla Radiča, ali ne. Kdor je prebiral beograjske vesti, se je nehote spomnil na štetje gumbov: da>, ne, da, ne ... Takega kolebanja še zlepa nismo imeli prilike opazovati, kot ga je pokazala vlada glede ukrepov proti Radiču. Če že vlada ne ve, kaj in kako bi, potem naj bi njeno časopisje.vsaj molčalo! — Radikali se vsaj za enkrat še ne upajo zapreti Radiča. In to ne mogoče radi obetane revolucije na Hrvatskem, ki ne bi nikdar izbruhnila, ampak vlada se zato ne upa nastopiti proti Radiču, ker je preslabotna in nima pravzaprav v zbornici za seboj nikake večine. S praznimi strašili je pa vlada nedvomno zelo omajala državno avtoriteto in predvsem, to je povdariti, s svojim tam-tamom proti Radiču. To se pač ne bi bilo smelo zgoditi.
Sploh smo mnenja, da bi radikalna vlada brez zapornih pretenj lahko rešila notranjepolitično krizo, ki divja po državi. Brez Radičevega sodelovanja lahko vlada ustreže zahtevam Hrvatov in tudi Slovencev. Saj so zahteve splošno znane. Zadnji čas bi že bil, da se konča neplodno politično barantanje in preide do dejanj. In prav dejanj smo pričakovali od homogene radikalne vlade. Toda, kaj se hoče! Radikali pozabljajo na reorganizacijo, hočejo le kuluk in robote, mesto demokracije in svobodnih državljanov.
Veleizdajalska aiera.
Zagrebško policijsko ravnateljstvo je objavilo ta-le komunike:
»Dne 7. t. m. je bilo policiji javljeno, da se je v Zebičevem hotelu v Vla-ški ulici nastanila neka dama, ki se je zdela zelo sumljiva in je hotel kmalu zopet zapustila. Prijavila se je kot Lidija Krušnjak. Policija je takoj preiskala njeno prtljago. Našli so se akti, ki so povzročili sum, da dama opravlja špijo-nažo. Po vsestranski preiskavi je uspelo Krušnjakovo dne 9. t. m. aretirati, pri čemer se je ugotovilo, da se piše Danica Androlič. Bila je zaslišana in je priznala, da za neko tujo državo opravlja vohunstvo. Na podlagi njenih izpovedb so bili še aretirani:	Sulejman
Avdagič, Junus Omeragič, Eduard Mlinarič, Hildebert Sirš, Franjo Ivanetič, Ivo Hamelton in Josip Fulanovič. Nadalje se je dognalo, da je bil glavni vir Androličinega vohunstva Makedonija in Beograd. Zato so bile vse navedene osebe včeraj odpravljene v Beograd. Preiskava se nadaljuje. V interesu preiskave se ne morejo izdati nobena na-daljna obvestila.«
Po poročilu belgrajskega »Preporoda« se je vršilo vohunstvo predvsem v korist Italije. Isti list spravlja v zvezo z vohunsko afero Radičeve pristaše in celo klerikalne »Orle«. Koliko je na tem resnice, bo pokazala preiskava.
Zbirajte za stavkuloče rudarje! — Berite tozadevni oklic pod rubri-ko .Strokovni vestnik*!
Svetovni presled.
MUSSOLINIJEVA VOLILNA REFORMA.
Volilno reformo, kot so si jo zamislili italijanski fašisti, je italijanska zbornica s 178 proti 157 glasovom odobrila. Tista stranka, ki bo dobila vsaj 33 % vseh oddanih glasov, dobi v zbornici absolutno večino, to je 365 poslancev. Vse manjšinske stranke skupaj dobe komaj eno četrtino mandatov. Volilni red je potemtakem skrajno reakcijonaren. 2e vnaprej se lahko reče, da bo prihodnja italijanska poslanska zbornica popolnoma v rokah
fašistov. Fašistom bo toliko lažje doseči 33 % vseh oddanih glasov, ker se bodo v dosego svojega volilnega uspeha gotovo posluževali največjega terorja in z revolverji in podkupovanjem potvorili mnenje italijanskega ljudstva. Ojjozicijonalne italijanske stranke v parlamentu niso pokazale pri obravnavanju volilnega načrta prav nobene odporne sile. Vse je podleglo cinični gesti Mussolinijevi, ki je danes neomejen gospodar Italije. Slovenski poslanec dr. Wilfan je v italijanski zbornici odločno protestiral proti novemu volilnemu redu. Njegovi ugovori, kakor tudi predlogi za gotove izpremembe volilnega reda, je zbornica odklonila. Narodne manjšine v prihodnji italijanski zbornici ne bodo zastopane. Novi volilni red jim to onemogoča. Vsekakor je to brezpravnost najhujše vrste, ki ni mogoča nikjer drugje na svetu.
KONFERENCA V SINAJI.
Kakor smo že poročali se vrši 28. julija konferenca v Sinaji, katere se udeleži poleg zastopnikov male antante tudi poljski poslanik v Bukarešti. Na konferenci se bodo predvsem obravnavali zunanjepolitični odnošaji male antante napram Bolgariji in Madžarski.
Jugoslovanska delegacija bo na konferenci zastopala stališče, da mora mala antanta podvzeti najodločneje korake proti Bolgariji, kakorhitro bi kršila mirovno pogodbo; predvsem mora Bolgarija izvesti razorožitev. Poleg tega naj intervenira mala antanta glede komitaških akcij v Macedoniji, katere neposredno podpira oficijelna bolgarska vlada. Prav to, kar za Bolgarijo, velja tudi za Madžarsko, da mora namreč točno izpolnjevati mirovne pogodbe in se enkrat za vselej odreči vsem aspiracijam na Banat, Bačko in Baranjo. Konferenca v Sinaji bo sklepala o tem, da mora madžarska vlada prepovedati vse revanžne organizacije, ki so naperjene proti Češkoslovaški, Rumuniji in Jugoslaviji. Tudi glede zasedbe albanskega prestola bo razpravljala konferenca v Sinaji. Rumunski kraljevi princ reflektira, na poziv albanskih veljakov, na albanski prestol. Kandidaturo romunskega princa podpira baje tudi Italija, ki ima že od nekdaj dobre zveze z Rumunijo.
LOZANSKA MIROVNA POGODBA.
V Lozani je sklenila Turčija novo mirovno pogodbo z velikimi zavezniki, ki pomenja temeljito revizijo severske mirovne pogodbe in s tem zmago turške diplomacije. Lozanska mirovna pogodba ugotavlja skozi turške morske ožine svoboden prehod ladij vseh narodov, vendar brez posebne kontrole zaveznikov. Smirna in vzhodna Traki-ja pripadata Turčiji; Armenija ne dobi avtonomije. Turčija ne plača nobenih reparacij. I udi Grčija ne dobi za škodo, ki jo je imela v bojih v Mali Aziji nobene odškodnine in se je zadovoljila že s tem, da ji je Turčija priznala Karagač. Turčija bo po lozanski pogodbi lahko imela armade in vojnega brodovja, kolikor bo sama hotela.. Velesile tudi niso dosegle od Turčije nobenih koncesij za izrabljanje turških petrolejskih zakladov. Tekom šestih mescev morajo vse vojne sile velike antante zapustiti turško ozemlje.
BOLJŠEVIŠKA STRAHOVLADA.
Decembra mesca lanskega leta je petersburški revolucionarni tribunal obsodil devet socijalnih revolucionarjev na smrt. Koncem preteklega mesca je boljševiško kasacijsko sodišče razpravljalo o pritožbi obsojencev in potrdilo smrtno obsodbo. Prav tako kot devet socijalnih revolucijonarjev je bil pretekli mesec obsojen na smrt maksi-malist Baturin, ki je bil vnet borec delavcev v Sibiriji. Glede obsojenih soci-
jalnih revolucijonarjev je pripomniti, da so pripadali svoj čas dunajski inter-nacijonali, dočim k hamburški interna-cijonali niso hoteli pristopiti, ker jim je bila preveč reformistična in premalo re-volucijonarna. Iz povedanega torej sledi, da so bili na smrt obsojeni socijalni revolucijonarji prav ekstremni socija-listi. Samo to »napako« so imeli, da se niso strinjali z boljševiško vlado v Rusiji. Tako izgleda svoboda prepričanja v boljševiški Rusiji. Vsakdo, ki samo zadvomi o boljševiškem bogu, je obsojen na smrt in naj je potem še tako odločen nasprotnik kapitalizma in še tako velik propagator socialističnega družabnega reda.
Poročila z dežele.
Zagorje ob Savi, Veseljačenje in pijančevanje se je v naši občini grozno razpaslo — veselice se prirejajo od raznih društev kar naprej in naprej, posebno ob plačilnih dneh, ko imajo delavci denar. Društva so menda popolnoma pozabila na svoj pravi namen, ker prirejajo le še veselice. Ljudstvo se odvrača od resnega dela in razmiš-ljevanja, se mehkuži, ter troši težko prisluženi denar. Posebno mladina se bo pri tem popolnoma uničila. Žganje se dobi skoraj povsod, kakor žegnana voda. Zakaj politična oblast k vsemu temu nič ne reče? — Našim klerikalcem rastejo grebeni od zadnjih volitev sem. Z demagogičnimi obljubami glede avtonomije, glede znižanja davka, glede vojaških olajšav itd., so si znali tudi v Zagorju pridobiti precejšnje število glasov. A kako so izpolnili svoje obljube? Naši fantje bodo še nadalje služili v raznih oddaljenih krajih naše domovine, davek se ne bo znižal, pač pa bodo zanaprej plačevali kmetje 5 krat večji davek, kot dosedaj, pa tudi sicer se je zvišal davek za 30 %, — mesto avtonomije so nam podarili zloglasni »kuluk«, to je tlaka po cestah. To so torej pridobitve Korošca & komp. Treba bo tem ljudem posvečati več pozornosti, kajti bolj gorki so nam, kakor druge stranke. — Evo vam en slučaj: Ko so zadnjič o priliki burne debate o meščanski šoli zapustili odborniki NSS ogorčeni občinsko sejo, izrazil se je gospod Flisek tako-le: »Naj gredo, saj bodo pri prihodnji volitvi popolnoma pogoreli.« To si naj zapomnijo vsi tisti tovariši, ki so dosedaj merili klerikalce z drugo mero, kakor druge stranke. Klerikalcem pa kličemo: »Niso nas uničili drugi, ne boste nas uničili vi, pač pa bomo šli med narod ter temu pojasnili vašo demagogijo, s katero ga varate.«
Strokovni vestnik.
Stavka trboveljskih rudarjev.
Po dolgih bojih so se morali rudarji Trboveljske premogokopne družbe zateči k stavki, da pridejo do tega, kar popolnoma upravičeno zahtevajo. Že junija mesca so zastopniki rudarjev vložili zahtevo, da se jim zvišajo prejemki po indeksu življenskih potrebščin. Vršila so se razna pogajanja, a se je družba vedno le igrajčkala z zahtevami delavstva in ni pokazala niti malo dobre volje, da bi prišlo do sporazuma. Rudarji, četudi v bedi in pomanjkanju, so strp-ljivo čakali, da se družba vendar ukloni in jim vsaj toliko zviša prejemke, da ne bodo slabši od beračev. Toda potrpljenja je bilo konec, ko se je na zadnjem pogajanju druž-bin zastopnik norčeval iz rudarske bede. Po dolgem računanju in vsestranskem-zavijanju je ta gospod izračunal, da bi družba sicer morala znatno povišati mezdo rudarjem, vendar je cinično izjavil, »da družba preko treh dinarjev, ne bo zvišala mezd«. Že sama ta izjava je zadostovala, da je v vseh revirjih izbruhnila stavka,, ki do danes še traja. Zastopniki vseh strokovnih organizacij so se takoj sestali in ukrenili vse potrebno, da bo stavka potekla dostojno in mirno in upati je, da bodo združeni rudarji vendar enkrat porazili družbo in dobili to, kar zahtevajo. Takoj sestavljeni centralni akcijski odbor v Trbovljah je za soboto 21. t. m. sklical
javni rudarski shod v Trbovljah, kateremu je predsedoval član Zveze rudarskih delavcev Forte. O poteku pogajanj s TPD je obširno in stvarno poročal tajnik ZRD Princ, nakar je dobil besedo tajnik NSSZ tov. Kravos, ki je v daljšem govoru orisal bedo rudarja in ugotovil, da ne bi družba trpela na premoženju prav nič, če
bi ugodila vsem rudarskim zahtevam, temveč bi se le delničarjem malenkostno zmanjšala dividenda, sicer pa bi se ta izdatek prav nikjer ne poznal. Pozival je k složnosti in vztrajnosti ter izjavil, da je NSSZ vedno in povsod pripravljena braniti interese delavstva in da bo tudi tu korakala složno ramo ob rami s stavkujočimi do popolne zmage. Nastopilo je še več raznih govornikov in je shod potekel jako mirno. Preko 3000 glav broječa množica pa je enoglasno odklonila sramoten protipredlog Trboveljske družbe, da se zvišajo mezde za 3 dinarje in zahtevala, da se boj nadaljuje do zmage. Po stvarnem referatu tajnika Princa se je dovolila varnostna straža v rudnikih. Istega dne ob štirih popoldne se je vršil v Delavskem domu v Zagorju
velik shod zagorskih rudarjev,
kateremu je prisostvovalo nad 2000 rudarjev. Shodu je predsedoval zastopnik ZRD, ki je kot prvemu podal besedo tajniku NSSZ tov. Kravosu. Kakor dopoldne v Trbovljah, je tudi tu povdarjal, zakaj so rudarji nastopili skrajno pot. Naglašal je, kje naj bi si kapitalistična družba iskala kritje za izdatke in pozival vse rudarje, naj složno vztrajajo v započetem boju. Njegovo izvajanje je množica burno pozdravila, ravno tako kot v Trbovljah. Za tem je tajnik ZRD, Kovač, iz Hrastnika poročal o poteku vseh pogajanj, in sicer prav stvarno in obširno. Tudi tu je sledilo več govornikov in pokazalo se je, da so zagorski rudarji iste odločne volje kot trboveljski. 1 a dan so se vršili še razni sestanki, ki so povsod potekli mirno in pokazali enotnost in discipliniranost rudarskih mas. V nedeljo se je vršil
velik shod kočevskih rudarjev
na vrtu gostilne Bizjak v Šalki vasi pri Kočevju, na katerem se je sklenilo nastopiti solidarno z ostalimi v boju se nahajajočimi rudarji. Prvi je govoril predsednik Strokovne Zveze rudarjev iz Trbovelj tovariš Kukman, ki je orisal potek pogajanj, katera so se razbila po krivdi Trboveljske premogokopne družbe. Za njim je dobil besedo tov. Brandner, ki je govoril v imenu NSSZ. Bičal je Trboveljsko družbo, ki dela v celi Jugoslaviji največje profite, kar dokazuje 50 % dividenda, ki jo je izplačala delničarjem, dočim svoje delavstvo najslabše plačuje. Da bo kmalu zopet prišlo do izbruha, je bilo predvideti že pri lanskem zaključku pogodbe, ker je bila ista v pogledu indeksa pomanjkljiva. Boj rudarjev je upravičen in dolžnost vseh, pa naj bodo organizirani kjerkoli ali nikjer, je ta, da složno vodijo boj, ki jim je bil vsiljen. Veliko razburjenje je nastalo, ko je tovariš Brandner jel govoriti o šikanah nemško-avstrijskega državljana inž. Kecka in ravnatelja, ruskega vvranglovca Biskupskeia. Delavci so vpili: »stran ž njima!« Govornik je navajal slučaje neutemeljenih odpustov delavcev in delavk, ki so služili v podjetju že nad 27 let. Sramota bi bila, da bi se dali naši ljudje preganjati od tujcev, ki sploh ne bi smeli biti zaposleni v naši državi, dokler je dovolj naših ljudi te stroke nezaposlenih. Ker izrabljata gostoljubnost, ki jo tu uživata, moramo najodločneje zahtevati, da sc čimprej odstranita. Z enoglasnim pritrjevanjem je bil sprejet predlog tov. Brandnerja, da se pri končnih pogajanjih zahteva odstranitev inž. Kecka in ravnatelja Biskupskyja. Tov. Brandner je zaključil svoj govor z besedami: »Ostanimo složni! Izdajalcev ne sme biti med nami! Ali skupno zmagamo, ali skupno pademo!« Za tov, Bradnerjem je govoril so-drug Mravljag iz Trbovelj, ki je izrazil solidarnost v imenu ZRD iz Trbovelj in končno poslanec Kremžar, ki je istotako kot ostali govorniki povdarjal potrebo složnega skupnega nastopa vseh rudarjev, ki morajo vztrajati do končne zmage. Napadal je vlado, ker se je premalo odločno postavila na stran rudarjev. Shod je bil nato zaključen in rudarji so že isti večer zapuščali Kočevje. S tem se je začela stavka tudi v Kočevju.
Na vseh shodih se je torej pokazala enotnost in močna volja do vztrajnosti. Trboveljska družba je že začela »pojasnjevati« v raznih meščanskih listih in je seve zvalila vso krivdo na rudarje. Mi, ki smo z rudarji v skupnem boju, bomo znali v gotovih trenutkih nastopiti brezobzirno proti izkoriščevalcem delavske sile, znali pa bomo nastopiti tudi proti vsem tistim, ki bi si drznili iz sedanjega boja kovati politični kapital.
Trboveljski rudarji! Prisiljeno in v največji bedi ste šli v boj! Sprejeli ste vrženo vam rokavico. Vaše zahteve so tako
pravične, da jih mora vsa poštena slovenska javnost braniti. Ostanite složni in v strnjenih vrstah, neustrašeni in jeklene volje, pa vam je zmaga sigurna. Trpini v boju, pozdravljeni!
VSEM PODRUŽNICAM IN SLOVENSKI JAVNOSTI.
Trboveljski rudarji so stopili prisiljeni v boj. V boju so očetje mnogobrojnih družin. Te družine so ostale brez kruha. V boju se nahaja tudi mnogo članov NSSZ. Ker presegajo podpore moči naše Zveze, prosimo vse socijalno čuteče tovariše in občinstvo, da priskoči s prostovoljnimi prispevki na pomoč. Vsa darila namenjena rudarjem sprejema tajništvo Narodno-socijal-ne strokovne zveze v Ljubljani, Narodni dom. Tovariši! Nabirajte povsod in ob vsaki priliki za stavkujoče rudarje. Vse občinstvo pa še posebej opozarjamo na to, da s tem, če podpira stavkujoče rudarje, prepreči podražitev premoga, ker hoče Trboveljska premogokopna družba po vsej sili prevaliti vse izdatke na konsumenta, samo da ji ostanejo naravnost ogromni profiti. Zahteva rudarjev je, da jim družba zviša mezde. To pa ne na račun konsumentov, temveč iz prekomernega svojega dobička. S tem, da rudarji stavkajo, branijo obenem interese konsumentov; zatorej, podpirajte jih, da vzdrže in zmagajo!
Jesenice. Pri nas stanje mezdnega gibanja neizpremenjeno. KID sili še vedno s svojim postopanjem delavstvo v stavko. Če merodajni krogi ne podvzaniejo takoj energičnih korakov, je stavka neizogibna. Da bodo posledice tega katastrofalne, ni potreba povdarjati. Ob dvanajsti uri kličemo KID, naj se strezni, delavstvu pa: vztrajajte, niti za ped nazaj! Naprej v boju za vaše pravične zahteve!
Zagorje. V torek 10. t. m. se je vršil v gostilni pri Janu sestanek NSSZ, na katerem je strokovni tajnik iz Ljubljane poročal o pomenu strokovne organizacije in o poteku mezdnega gibanja pri TPD. Sestanek je bil jako dobro obiskan in je za delavska vprašanja vladalo veliko zanimanje. Predsedoval je tov. Drnovšek.
Polzela. Zadnji teden bi se morala vršiti pri nas uradna preiskava v zadevi odpusta tov. Artnika in drugih. Podjetje pa si je Znalo tudi topot pomagati iz zagate in je moral zato nenadno zboleti g. ravnatelj. Njegov zastopnik je jahal na uradni formalnosti in ni pripustil preiskave. Narodno-socijalna strokovna zveza je podvzela potrebne korake, da ta gospoda ne uide zasluženi kazni in se bo zavzela, da dobita oba Nemca inž. Lajos Laccot in pa Post potna lista v blaženi »rajh«.
Iz stranice.
NAŠI SOMIŠLJENIKI, POZOR!
Z Dolenjske smo dobili poročila, da tamkaj radikali agitirajo proti naši in za svojo stranko s tem, da so nekatere naše vodilne osebe — imenujejo celo imena tovarišev Brandnerja in Rupnika — prestopile v radikalni tabor. Ugotavljamo, da so vse te vesti navadne izmišljotine, ki jih širijo naši nasprotniki z namenom, škodovati naši stranki. Od strani članov strankinega načelstva in osrednjega izvrševalne odbora ni nihče prestopil v kako drugo stranko, česar bi mi ne zamolčali, kakor ne zanikamo, da so prestopili dr. Ravnik v Mariboru in profesor Polovič ter postajni načelnik Repovž v Kočevju, prvi v radikalno, druga dva pa v demokratsko stranko. Toda noben izmed navedenih ni bil član strankinega vodstva! Rade volje smo pripravljeni dati našim somišljenikom vse potrebne informacije o onih osebah, ki so se izneverile našemu programu, prosimo jih samo, da se ne puste begati od nasprotnikov, marveč naj se vselej obračajo po informacije na strankino tajništvo.
Tajništvo narodno-socijalistične stranke v Ljubljani.
Delegatsko zborovanje NSS v Mariboru. Načelstvo NSS vabi na zborovanje delegatov NSS za mariborsko okrožje in Prekmurje, ki se vrši v nedeljo, 29. julija, ob pol 10. uri dopoldne v strankinem taj-nštvu v Mariboru, Grajski trg štev. 1.
Dnevni red:	1. Poročilo strankinega
načelnika, 2. naša stranka in sedanji no-tranje-politični položaj, 3. sklepi strankinega zbora z dne 21. maja, 4. enotnost v komunalni politiki, 5. slučajnosti. O predmetnih točkah dnevnega reda bodo govorili člani strankinega načelstva, ozir. osrednjega izvrševalnega odbora. Prosimo točne in zanesljive udeležbe, da bomo mogli pri temeljiti razpravi tekom dneva dovršiti dnevni red zborovanja.
Shod NSS v Celju. Krajevna organizacija NSS sklicuje za soboto, 28. julija, ob 8. uri zvečer strankin shod v društvenih prostorih pri Wilsonu. Dnevni red: Sedanja notranje-politična situacija. Govori tov. dr. Ivo Politeo iz Zagreba.
Okrajna konferenca NSS v Litiji. Pretekli četrtek se je vršila v prostorih gostilne Medic v Litiji okrajna konferenca NSS, ki ji je predsedoval tov. Bizjak. Predvsem se je razpravljalo o okrožnici strankinega tajništva ter so se storili primerni sklepi, ki bodo nedvomno zelo koristili razvoju narodno-socijalistične misli v litijskem okraju. Strankin tajnik tov. Brandner je podal poročilo o sedanji politični situa-ciij in stališču naše stranke, posebno pa o prisrčnih odnošajih med našo in bratsko čehoslov. socijalistično stranko, ki sta si stavili za bližnjo svojo nalogo, organizirati pod enotnim praporom ves slovanski prole-tarijat. Končno se je sklenilo prirediti večkrat okrajne konference.
Krajevna organizacija NSS v Sp. Šiški je na svoji seji, v torek, sklenila prirediti širši sestanek članov v soboto, 4. avgusta, ob 8. uri zvečer v gostilni pri Križu. Na sestanku bodo poročali člani strankinega načelstva.
Socijašna politika.
Socijalno-higijenska zaščita dcce.
V Ljubljani se je pod vodstvom dr. M. Ambrožiča otvoril zavod za socijalno-hi-gijensko zaščito dece. Delokrog zavoda obsega celo Slovenijo.
Zavod obstoji iz doma za matere in dojenčke in iz dispanzerja za deco, ki tvorita obenem tudi higijensko šolo materinstva. Dom za matere in dojenčke sprejema pod svoj krov one matere z deco na prsih, katerih eksistenca je kakorkoli ogrožena in one dojenčke na materinih prsih ali umetno hranjene, katerih zdravje in razvoj sta ogrožena. Dispanzer za deco pa vrši te-le naloge: kot brezplačna poliklinika je odprt vsak delavnik v dopoldanskih urah za ambulatorno zdravniško preiskovanje in zdravljenje neimovite dece do 14. leta. Kot posvetovalnica za matere je odprt dvakrat na teden popoldne za vse matere in red-nice z dojenčki in deco v predšolski dobi brez ozira na imovitost, da dobe higijenski pouk in socljalne nasvete za odgojo svoje dece. Dispanzer bo imel poleg tega na razpolago sestre, ki bodo obiskovale deco po domovih in praktično pomagale materam pri higijenski negi detet. Dispanzer bo imel urejeno kuhinjo, kjer se bodo pripravljala umetna hranila za dojence.
Najvažnejša naloga zavoda je šola materinstva, ki bo v Ljubljani in po deželi prirejala za žene in dekleta predavanja ter stalne in potujoče tečaje o dečji higijeni.
Pozdravljamo ustanovitev tega zavoda. Socijalna in higijenska zaščita sirot, nezakonske dece, dece obolelih starišev, dece starišev, ki so v kaznilnicah, dece abnormalnih, zanikernih in socijalno upropašče-nih starišev itd. je prav posebno v današnjih časili neobhodno potrebna. Statistika o umrljivosti otrok dokazuje, da je tudi deca, ki ima na razpolago sredstva za preživljanje in vzgojo, skrajno zanemarjena. Novi socijalni zavod bo imel tudi na tem polju dovolj dela.
Zavetišča za mladostne delavce. V Nemški Avstriji skrbe s posebno socijalno akcijo za zdravstveno šibke vajence. Od leta 1918 do danes je ustanovljenih v to svrho 5 zavetišč, kjer je v oskrbi 1400 vajencev. Dosedaj je bilo oskrbovanih v zavetiščih vsega skupaj 25.000 obrtnih vajencev obeh spolov. Tudi pri nas bi bila podobna zavetišča nujno potrebna.
Preskrba vojnih invalidov. V Angliji je še sedaj v državni oskrbi 72.000 oseb, ki so bile v vojni ranjene ali so v vojni zbolele. Letno porabi Anglija za oskrbo invalidov 70 milijonov funtov in je dosedaj izdala za zdravljenje vojnih poškodovancev 500 milijonov funtov.
Angleška statistika o brezposelnih. Z
8. julijem je znašalo število brezposelnih v Angliji 1,118.000, to je za 296.000 manj kot 1. januarja t. 1.
Na Poljskem je. izbruhnila splošna stavka v tekstilni, železni in gradbeni industriji. Povod stavke je bil neznosni socijalni in gospodarski položaj delavstva. Komunisti so jo pričeli izrabljati v politične svrhe. Stavka se vedno bolj širi in ni upanja, da bi bila kmalu končana.
Socijalizaclja na Angleškem. Delavska stranka je že pred mesci vložila v spodnji zbornici obširen predlog za socijalizacijo angleške industrije. Pretekli teden je zbornica s 368 proti 121 glasovom odklonila
predlog delavske stranke, ki ie zahteval,	dobi v Beogradu za 3 Din, pri nas beograj-
da' se nadomesti današnji kapitalistični si-	ske češplje za 15 Din; 1 kg govedine v
stem z novo družabno in industrijsko ured-	Beogradu 18 Din, pri nas 26 Din; 1 kg naj.
bo, pa kateri bi bila podržavljena vsa pre-	finejše moke v Beogradu 5 Din, pri nas_8
dukcijska sredstva. Pred glasovanjem je	Din; 1 1 banaškega vina v Beogradu 6 Din,
izjavil voditelj delavske stranke, Macdo-	v Ljubljani .12 Din itd. Istotako je s cenami
nald, da obstojata na Angleškem z ozirom	v manufakturi in špeceriji, ter pri drugem
na gospodarsko-politično sporna vprašanja	blagu. — Zakaj tako, to bi radi vedeli? Si-
samo dve stranki:	kapitalistična stranka,	cer vemo, od kot vse to. Bolje je, ako vpra-
ki ie razdeljena v razne frakcije, in pa de-	šaino, zakaj se dopušča tako odiranje in iz-
lavska stranka. Kakor je glasovanje poka-	koriščarije? Ali hočete izpiti ubogemu Ijud-
zalo, zaenkrat v Angliji še vedno odločuje	stvu zadnji mozeg in ga uničiti popolnoma?
kapitalistična	stranka.	Zakaj se dopušča to veriženje, zakaj dru-
 -------- god tega ni? — Nikari tako, ljudstvo je
^	lačno in ne bo več dolgo tega mirno gle-
Tedenske novice«	dalo. Le idite, gospodje, med ljudi in slišali
Pritožbe. - Na upravo lista kakor tu-	boste lahko svoi° lasino °bs°dbo!
di na strankino vodstvo prihajajo pritožbe	Diagnoza bolezni pri di*ž. uslužbencu,
zaradi iztirjevanja zaostale naročnine. Vsi	Zdravnik svojemu novemu pacijentu dr-
prizadeti naj pomislijo, da se mora naš list	žavnemu uradniku, predno ga prične pie-
vzdrževati sam. List ne dobiva od nikogar	iskovati; »Prosim, vaš poklic?« »Dr-
subvencij kakor razni drugi listi. Tiskar-	žavni uradnik.«	»No, potem vatu
niški stroški, poštnina ter drugi upravni	kar naprej povem, kaj vam je: Oslabeli ste
stroški pa so dandanes ogromni. Uprava	popolnoma, vaš organizem živi samo še od
more izhajati samo pod pogojem, ako vsi	Pičle rezerve, kar je še ima; nove orga-
naročniki pri sedanjem številu redno pla-	nične hrane pa telo ne proizvaja več. Iz-
čuiejo naročnino. — Zato smo se postavili	črpani in onemogli ste. Od včeraj ste vi 15.
na to strogo stališče in pričeli redno z iz-	bolnik, pri katerim ugotavljam isto bolezen,
tirjevanjem. Opomine za plačila smo v	Izprememba zraka, preskrbite si dobro in
splošnem priobčevali v listu; one naroč-	tečno hrano, mir, proč s skrbjo, pa bo takoj
nike pa, ki nanje niso reagirali, smo opo-	bolje!« — Bridka ironija!
minjali tudi pismeno na način, da je bilo	Razprave na kongresu Udruženja jugo-
čim manj stroškov, ter šli pri tem tudi do	slovanskega učiteljstva v Ljubljani. Letoš-
skrajnosti. — Ako se je slučajno komu zgo-	nji kongres jugoslovanskega učiteljstva dne
dila krivica, kar je pri raznoličnih načinih	7. avg. bo razpravljal v prvi vrsti o treh
vplačevanja lahko mogoče, naj nam to	najnujnejših problemih, in sicer:	1. Višja
oprosti. Storili smo to v korist naše skupne	učiteljska izobrazba v zvezi z vprašanjem
stvari. — Nihče naj nam ne zameri — na-	visoke pedagoške šole, o sprejemanju uči-
sprotno, skuša naj dobiti novih naročnikov,	teljstva na univerzo in reorganizacijo uči-
da se bo list bolj okrepil in lažje vzdrževal,	teljišč. 2. Problem moderne vzgoje v jugo-
Uprava.	slovenskem pravcu, razpravlja naš ožji ro-
Komuiiisti in klerikalci. V »Glasu Svo-	jak dr. Stanko Rape, učitelj v Ljubljani in
bode«, glasilu komunistov, neprestano či-	3. o edinstvu osnovnega pouka v naši	dr-
tamo napade na klerikalce. Človek, ki ni	žavi, s posebnim ozirom na učne predmete
poučen o dejanskili razmerah, bi si mislil,	v katerih je treba izvesti edinstvenost in
da si komunisti in klerikalci stoje nasproti	enotnost pouka v celi državi,
kot pes in mačka. Toda v resnici je stvar	Prireditve o priliki kongresa jugoslo-
drugačna. Komunisti sede v ljubljanskem vanskega učiteljstva v Ljubljani. Običaj je občinskem svetu pri eni mizi s klerikalci, s	bil, da so dosedaj vsa mesta: Beograd,	Za-
katerimi tvorijo večino. Na eni strani ko-	greb in Sarajevo priredila v narodnih	gle-
munisti kriče proti klerikalcem, na drugi	dališčih slavnostne predstave na čast uči-
strani pa podpirajo to reakcijonarno, agrar- teljskim gostom. Ker pade letos kongres no-kapitalistično stranko. Ali si je mogoče	izven sezije, v Ljubljani ne bo gledališke
misliti večjo hinavščino? Ali pametno in	predstave, pač pa se vrše druge priredit-
pošteno delavstvo še ni izpreglcdalo dvoj-	ve. Dne 5. avgusta je pozdravni	večer na
ne igre svojih voditeljev, da bi jih nagnalo,	vrtu restavracije »Zvezda«. Dne	7. avgu-
kamor spadajo?	sta se vrši ob 7. uri zvečer velika javna
Casi se izpremlnjajo. Ko sta naša dva	telovadba, ki jo priredi Jugoslovenski So-
poslanca stala v bivšem parlamentu v opo-	kolski savez na čast udeležencem kongresa
ziciji proti vladi, ki ni bila naklonjena jav-	jugosl. učiteljstva na trgu labor; po kon-
nim nameščencem, so se demokrati vedno	čanem sporedu prosta narodna zabava. Dne
pritoževali nad njima, češ vladnim stran-	7. avgusta priredi ob pol 9. uri	zvečer v
kam naj bi se pridružila in delala naj bi, pa	veliki dvorani hotela »Union«	Glasbena
bi bilo drugače. Danes je v istem položaju	Malica koncert na čast udeležencem kon-
prof. Reisner. Tudi on se v »Jutru« bridko	gresa. Istega dne se vrši v kinu »Matica«
pritožuje proti vladi, ker se za njegove	predavanje s skioptičnimi slikami Slovenije
predloge niti ne zmeni. Kajti ko bi prišili oni	in neodrešenega ozemlja. Predavanje pri-
danes z istim orožjem in bi rekli: »Ne kri-	redi Jugoslovenska matica,
čite, delajte! Pridružite se vladni stranki	Tujski pfomet za čas Ljubljanskega vcle-
in tam z delom in ne s praznim kričanjem	sejma
pokažite svoje sposobnosti!« Tako so nam-	,
reč ravnali demokrati; zato je potrebno, da	Ljubljanski	velesejem,	kateri ,e kot dojil, danes,	ko	so	prišli	neprostovoljno	v	opo-	bro organiziran, priznan tud, v inozemstvu.
a .	- .	vzbuja v	celi državi vei ko zanimanje. P rizično,. na to opozorimo. Casi se namreč iz- v«,uuja	,	,	,
preminjajo	*ave na industnlcev’ trgovcev in obrtnikov k	udeležbi se zaključujejo, priprav-
Famoznl	uradniški	zakon.	-	Ta	vse-	,ja se žg	yse> da se opozori tujce na prjre.
buje med drugim tudi to, da se za prehod-	ditev _ pri-ela sg je obširna rekiama in
njo dobo treh let državnim nameščencem	propaganda za pridobitev kupcev. Javljeni
odvzame definitivnost. To se pravi: dr-	sQ skupnj posetj (posebni vlaki) že iz Sa-
žavni nameščenci bodo tri leta na milost in	rajeya> skoplja) Vel Bečkercka, Novega
nemilost izročeni beograjski porodici. Vsa-	stey.,en	objsk	se	pri5akuje	iz	Zagre.
kega državnega uslužbenca se lahko v tem	^ Bcograda in južnih krajev naše države.
času »baci napolje«, ako komu ne ugaja	_ po tgb informacijah se sklepa, da pride
in ako je padel v nemilost pri kakem članu	y jesenj y dobj desetih dpi ca 6Q do 80
one »partije«, ki je slučajno pri vladnih ko-	^ tujcey y Ljubljano. Tej ogromni mll0.
ritihTo pa brez vsake- pravice na penzijo.	žip. bo treba preskrbeti prenočišča, zato
—	lo je najnovejsa srbijanska nesramnost. . f -	.	,	-	.	-	t-	t
, v	w	.	.	.naj Ljubljančani pokažejo gostoljubnost in
Vsi državni nameščene, »morajo jesti	na Q mesca aygusta stap odddku ye_
z roke«. Zakaj pa tud, groze vedno s	lesejma prostc sobe _ Ljubljanski vele.
štrajkom in bogsigavedi s čim se! - No,	sejem b() ,etos najskrbne]e organiziran,
da jim preide tudi to veselje, so iznašli	Ja najyečja manifestacija naše industrije.
novo strasi o.	trgpvjne	naj	najbolje	izpade.	—
Poslancem in ministrom sedanje dnev-	Stotisoč oči se bo divilo delu naših prid-
nice ne zadostujejo ter zahtevajo povišek	njbj delavnih rok po tovarnah in drugih
in sicer od 180 na 250 Din na dan. — Po-	podjetjih. — Razdeljevanje prostorov: Povišanje se mora izvršiti takoj, še predno	hodnji teden se prično razdeljevati prosto-
gredo gospodje na počitnice!	Seveda	se ri, za kar je že zadnji čas. Kdor	zamudi
bo tej zahtevi brez vsega takoj ugodilo.	prijavni rok, ki se zaključi 24. t.	m., bo
Ali mora biti tako? — Ali ni mogoče	uvrščen po možnosti razpoložljivega pro-
napraviti reda? — Dovoljujemo si staviti	štora v skupni oddelek ne glede na stroko,
ponižno vprašanje na pristojne oblasti (ka-	— Vsi, ki so se dosedaj prijavili bodo po-
tere so to, je težko ugotoviti), zakaj tako	razdeljeni po velikih skupinah, tako, da jih
velikanske razlike v cenah med Beogradom	bo našel kupec, ki se zanima za dotično
in Ljubljano. V Beogradu stane 1 kg jabolk	blago, producenta brez truda in dolgotraj-
2 Din, pri nas se prodajajo pripeljana iz	nega iskanja. Poleg tega je velesejmski
Beograda po 10 Din; 1 kg kumar stane v	urad letos organiziral »Posredovalni odde-
Beogradu 16 para, v Ljubljani beograjske	lek za kupčije«, ki bo za borzni značaj ve-
kumare po 8 Din; 1 kg svežih češpelj se	lesejma in za dobre uspehe udeležencev,
THE REX Cn., Ljubljana
Gradišče 10. • Telefon št. Z68 int.
Osljenš (carbon) papir, navaden h.
tako razstavljaicev kot kupcev, velike važ-	Z neprikritim zanimanjem opazuje opravila
nosti. Vsi paviljoni so bili letos ponovno	svojega ljubljenca in moža s krinko,
prekriti, tako, da se v slučaju	dežja ni	Teror vozi že zopet po Temzi navzgor,
bati, da bi zatekala v paviljone voda.	Ko zavozi v svoj mali pristan in se dvigne
— Čevlje kupujte od domačih tovarn	na vodno gladino,, se že dani. Mož s krinko
tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Pe-	se približa Bessy, ki molče stoji poleg Ed-
ko, ker so isti priznano najboljši in najce-	varda, vsa zatopljena v čuda, ki jih je prav-
nejši. Glavna zaloga na drobno In debelo v	kar doživela pod morsko gladino ter na dnu
Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.	morja.
»Hrabra in odločna deklica ste, gospodična VViikes. Prav veseli me, da ste bili pri jzvdljencu svojega srca tudi pri tej vožnji. Ker v bodoče ni izključeno, da zapoveduje Terorju Edvard sam, vam dovoljujem, da se, če varu	je drago udeležujete	voženj s
podmornico.«
Prijazno poda obema rokoi, potem od--	1	ide iz čudne ladje. Ko .prideta v hišo Edvard
UCOSjjlOClclfSvVOa	in Bessy, je že odšel z doma.
Koliko je vreden dinar ?	Mladi mož spremi Bessy do njene sobe.
Prejšnji	»Dobro spavaj, srček moj! Neprespana
Ta teden	teden	nod (e jc gotovo močna utrudila!«
dinarjev	ne	grei< (udj b k počitku?«
100 švic. frankov stane 1085-— 1635’—	„ge nc Sedaj moramo najprej denar,
100 franc, frankov	„	560'	550'—	kj smo ga dvignili iz dna morja, spraviti v
100 laških	lir	„	411*5	404'—	zakladnico. To delo nas bo zamudilo precej
100 Soških	kron	„	280'—	280'—	časa. Toda danes zvečer se zopet snideva
100 nemških mark	„	0'0235	0'04	k daljšemu kramljanju.	Spančkaj	dobro,
100 poljskih mark	„	0'065	0-0775	moja dušica!«
100 avstrijskih kron „	0T335	0-1335	gc en poljub, potem odide Edvard zopet
100 ogrskih kron	,,	0'65	1-025	v .pristan k	podmornici.	Tam je	že	začela
100 bolg. levov „	92-68	84’—	odnašati dvojica resnega, molčečega ladji-
100 dolarjev	„	9400-— 9300-—	nega kapitana vrečice, napolnjene s cekini.
100 angl. funtov „	43400-	— 42500' -	Edvard	vodi delo. Pri tej priliki si prvi-
Razpredelnico čitajte tako:	Kdor hoče	krat natančnejše ogleda osofoje, zaposleno
kupiti n. pr. 1011 franc, frankov mora dati	na zag0netni podmornici. Zvečine so to
zanje ta teden Din. 560. , pri tem ko bi	možje srednjih let. Iz potez v obrazu je
bil plačal prejšnji teden le Din. 550.	sklepati, da je bila v prejšnjih časih njihova
Curiška borza.	....	...	usoda: beda in pomanjkanje. Izraz njihovih
25. julija 18. julija (0d resen jn tih, toda ne neprijazen, ven-švicarskih frankov	dar pa tak() odločen, da more pač vsakdo
100 dinarjev	je stalo 6'—	6 29 uvideti, da je nemogoče in povsem izklju-
100 franc, frankov	„	33'47	33'40	5en0 p.rj takih ljudeh dobiti tudi najmanjše
100 laških lir	,,	24-55	24'60	podatke. In ker Edvard dobro ve, da so ti
100 čeških kron	„	16'65	17 20	Jjudje čnrerikave in zaprte nravi, omeji svoje
100 nemških mark	„	0'0014	0'0024	nadzorovanje le na to, da jim	daje kratka
100 poljskih „	„	0'0038	0-0047	navodila, katera izvrše s pravo	vojaško dis-
100 avstrijskih kron	„	0.0079	0-0081	ciplino in pokorščino.
100 ogrskih „	„	0'0425 0'065	Zaklade z dna morja preneso v malo
100 bolg. levov	„	5.50	5-20	zakladnico, kjer jih zlože v to določene pre-
100 dolarjev	„	559'—	575-—	daie. Bliža se že poldanska ura, kioi se mo-
100 angl. funtov „	2572 — 2637'— Tej0 končno ljudje, ki so skladali zaklade,
Kdor je hotel 25. t. m. kupiti na curiški	vrniti na Teror,
borzi n. pr. 100,— franc. fr. je moral dati Ker tudi Edvard čuti utrujenost, se ho-zanje 33.47 švic. frankov; pred enim tednom če ravnokar podati k počitku v svojo sobo. je stalo 100.— franc. fr. 33.40 švic. frankov.	Tedaj pa pride po stopnicah, ki vodijo iz
---------	kleti, krmar Tom, ki je ravnokar popravil
—	-	.	. ■	malo hibo na krmilovem kolesu.
I 3JinStV0ni	morilce Edvardu je mladi prijazni mornar ved-
•	...	no prav ugajal; tudi je on edina oseba raz-
ven	inaskiranca, s katero je tupatam imel
kak	daljši razgovor.	Tudi sedaj ga Edvard
prijazno nagovori:
»Kajne, precej dela in truda nas je »No, moja sladka ljubica, kaj porečeš K	da|a ravnokar končana vožnja?« '
čudom morja?«	»Da, gospod! Kljub temu sem pa prav
Bessy odgovori samo s pogledom, iz	vesel, da smo podvzeli tako dolgo vožnjo,
katerega se dobro vidi njeno začudenje.	Hej, kako je letela ladja, skoro kot ptica.
»Pojdi z menoj, Bessy. Sedaj boš še	Kako bj se mogel meriti z nami tudi naj-
marsikaj videla.«	hitrejši parnik? Teror bi ga v nekaj minu-
Na prednji strani kajute odrine zaklop- jab pustil daleč zadaj.« nico. Bessy vidi še večji del morskega dna.	Edvard	takoj opazi,	da	leži	mlademu
Toda kako ostrmi, ko zapazi pri svitu elek-	mornarju še nekaj drugega na srcu, ker v
trične luči velik parnik, ki ima v spodnjem	zadregi ves čas vrti med prsti svoje po-
delu široko zevajočo odprtino. Njeno začu-	krivaia
denje se	še	poveča,	ko	vidi	v	vodi	več	oseb	»NOi iiubj Tom,	ali vam morem storiti
v potapljaških opremah, ki se bližajo potop-	kakp usiug0?s
lieni	ladji	in	izginejo	v	njeni	notranjosti.	»0hi gospod, če	mi ne boste zamerili,«
Precej časa poteče, da se zopet prika-	rgče obotavijaje Tom> >>Potem bi že imel
žejo. Seboj vlečejo težak , zaboj, katerega z	nuko pr0Šnj0 (<
močnimi udarci z jeklenim cepinom odpre	|g povejje SVOjo željo. Ako mi bo
za to določeni potapljač. Z začudenjem vidi	mogoče, vam jo sigurno izpolnim.«
Bessy, kako jemljejo potapljači iz zuiboja	»Drugo	nedeljo bi rad sam	šel iskat go.
male vreče in jih nosijo na Teror. Ko je	spodi5no Qordon <<
zaboj prazen, gredo zopet v potopljeno	Edyard	^
ladjo. Se tri zaboje spravijo ob svitu elek-	>>a	_ radj tega ng imejte
trične luči iz ladje ter neso iz nji na	skrbii jom, sami pojdete iskat deklico in
cror celo kopico maj mi i vrecic.	j0 pospremite semkaj. To vam lahko zatr-
Bessy pomigne Edvardu, da bi ga rada	dbn. Upam, da vas ne bomo potrebovali
nekaj vprašala. Takoj pristopi k njej.	na Terorju.«
»Edvard, kaj se pravzaprav nahaja v	Tomu zažari obraz veseija. prav iskre-
tistih vrečicah?«	no se zahvali Edvardu za uslugo ter odide
»Samo suho zlato, moja draga, cekini v	na podmornico,
vrednosti 800.000 funtov šterlingov, ki jih je	Ko	pa pj bilo zopet nikogar v hod-
vozil potopljeni parnik Britanija!«	nikUi se prav nalahko odpro vrata. Med
»Ali je na dnu morja tisti parnik?«	yrati se pokaže iepj, 0d roganja spačeni
»Da, in ljudje, ki jih vidiš nositi vrečice	Elizin obraz,
iz parnika, so naši potapljači.«	^ ^ |)apre]U izpregoyori komal
Delo na dnu morja traja več ur. Ura je	s]jšno »Denar je shranjen v sobici; vhod
ze tri zjutraj, predno potapljač, opravijo	yanjo m, je sedaj tudj zpan z yamj) za.
svoj posel in se vrnejo v zanje določeni od-	ljub!jenimi naivneži, bo moj Jim že prav
delek na podmornici Ko vstopijo vanj, ga	hitro oprayi, Vj ysj bi nama bi,. zelo v
zapro za seboj z močnim pokrovom. Seveda	na(Jleg0< istQtako tudj Ressy Jaz ,n Jim
ie poln vode, katero pa takoj izsesajo iz	hočeya	bm sama tu neomejena gospo.
njega stroji. Ko je to izvršeno, se prične	darja!<(
Teror takoj dvigati od morskega dna.	_________________________
Bessy ne občuti niti najmanjše utruje-	Odgovorni urednik Anton Brandner.
nosti, in dasi jo Edvard ponovno prosi, da	PravH*.
naj se poda k počitku na divan v sosednji	I^aja konzorcij »Nove Pravde«.
kajuti, ostane vendarle na sedanjem mestu.	Tiska	»Zvezna tiskarna« v Ljubljani,
deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Imat boleCIne v obrazu? V celem telesu ?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Potrebuješ dobrodelno In okrep-tulofe mazilo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
AH te mu« glavobol? Zobobol? Trganje ?
Uporabljaj Elza-Fluid!
AH ielii najboljše za negovanje zob, koie, glave?
Uporabljaj Elza-Fluid!
AH >1 prevet občutljiv glede mrzlega zraka?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali ieliS dobro domaie In kos-metsko sredstvo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš:
Ha je najboljše. ii
Išči Elsafluid v vseh dotičnih poslovnl" c a h, vendar pa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 Din 12dvojnatih„ 4 špecijalne steklenice 84 „ 24	.	8 špecijalnih steklenic 146 „
36 „ . 12 . » 208 „ Kot prlmot: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza-montolni črtniki 4 Din; Elza-švedska tinktura za želodec 10 Din; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok 9 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-gozdni duh za sobo 15 Din; Glycerin 4 Din in 15 Din; Lysol, Lysoiorm 12 Din; Kineški čaj od 1 Din dalje; originalno Radikum francosko žganje, velika steklen. 13 Din; Elza-mrčesni prašek 7 Din sirup za podgane in miši 7 Din. — Za pridatek se pakovanje in poštnina posebej računata.
K tem cenam se računa sedaj še 5 °/0 doplačila. Naslavljajte natančno;
EUGEN V. FELLER
lekarnar, STUBICA DONJA
Elzatrg št. 344, Hrvatsko.
■ ■
£ Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles S ■ v ognju in lakiranje avtomobilov se priporoča s
| Tone Malgaj f
Ljubljana
\ Kolodvorska ulica št. 6
H
■niča i
v [eljuf.no. z.
Pisarna: CELJE, Aleksandrova ul.4.
Nalvlile obrestovanle Vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na dalJSe odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In 114 od 2. do 6. ure popoldne.
Gradbeno podjetje
Ing. OUKIČ in DffllB.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorll
v lastni hiši v Celju, Kralja Petra c. št. 33
ter imam vedno na razpolago
prvovrstno sveže pecivo.
Postrežba solidna In točna!
Jakob Lopan,
p pekovski mojster v Celju. |
74
Priporoča se
delikatesna trgovina in zajtrkovalnica
Frece s Plahuta
v Celju,
Aleksandrova ul. 7.
Vedno sveže pivo ter izvrstna ljutomerska in bizeljska vina.
Edino narodno podjetje te vrste v Celju!
Cenjeno občinstvo zagotavljam, da bom skušal s točno in solidno postrežbo vsestransko zadovoljevati.
Za obilen obisk se priporoča
A. Tomšič. •
Lečnik Anton
urar in juvelir
Celje, Glavni trs.
Inserirajte v Jovi Pravdi"!
IVAN JeLAČIN, Ljubljana
Uvoz kolonijalneinšpecerijske robe
Tvrdka ustanovljena leta 1888. gi Solidna in točna postrežba.
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu prevzel s 1. julijem
uljudno naznanjam,
11
katero bodem dalje vodil z istimi predmeti kot dosedaj in bodem cenjene odjemalce le z dobrim blagom postregel kot n. pr.: sukno, volneno hlačevino, modrovino, Sifone, razno perilo i. t. d. in vse potrebščine za krojače in šivilje.
Opozarjam cenj. občinstvo pri nakupu,da sem cene znatno znižal ter se za obilen obisk najtopleje priporočam
Postrežba solidna in točna.
Cene nizke!
Miloš Pšeničnik.
172
♦
♦
Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, akoravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni, v provizoričnih prostorih na Poljanskem nasipu št. 40, II. nadstr. (stara cukrarna), kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev.
ir
specialist za ortope-dična in anatomična obuvala in trsovec s čevlji
Ljubljana.
m	m
Naznanilo! •••
Slavnemu ljubljanskemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel znano in priljubljeno
A
T
▲
▼
£
▼
♦
♦
■ III lili II III lili IH
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se s 1. julijem preselil v svoj lastni
hotel „Balkan“
v Celju, Gosposka ulica št. 7,
katerega sem popolnoma prenovil. Na razpolago imam renovi-rane, lepe tujske sobe, vsak dopoldan za zajuterk sočni gulaž, tripce, pljučka itd.
Točim prvovrstna ljutomerska, haloška in dolenjska vina. Lastna kavarna v hiši. Senčnati vrt. Vsak večer koncert.
Za obilen obisk se priporoča
Draso Bernardi.
										
										•••
•										l
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
| podružnice*! j || Šelenburgova ulica štev. 1 :. M—Mft || f ekspoziture: 1
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) &
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenj gradeč Slovenski
a Bistrica
Kapital in rezerve Dinarjev 17,500.000'—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA.	—	—	Telefoni:	139,	146,458.
■s Bji |M|«aN ‘euengnn j|f|QXvN(13a O BUIAOBJI e>|«n>i|9«uoM