Leto VIL
V Celji, dne 29. oktobra 1. 1897
Štev. 44.
/Jriiflja vsaki petek t tedna. — »opisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in oicer rankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne "tfrftint ter od vsake peUtrTrete po 10 kr. ssa reakokrafe; za večje inserate, kakor tidi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina ca celo leto 3 gkL, m
pol fete 1 fld. 60 kr., za Četrt leta 80 kr., kate-a naj se pošilja: OpraTništvu .Domovine" v Celji.
Politično razmerje.
Čas gine, ž njim ginejo ljudje, a narodi ostanejo. Ljudje kujejo svojim narodom usodo. Tako slabe in v tej slabosti tako močno spremenljive usode menda ni nobeden narod imel, kakor mi Slovenci. Že pesniki so tožili, da Slo-venc je nesrečen od zibeli do groba. Prestali smo mnogo bojev fizičnih in političnih, zato so nam vsi živci otrpnili. Mi prenašamo udarce višjih sil mirno in ponižno, in to je bila in je vsikdar naša napaka.
Pustimo preteklost, pečajmo se s sedaj-nostjo in poglejmo, kaj nam časi obetajo, če ostanemo taki, kakor smo bili!
Kot ministerski predsednik ,vlada sedaj avstrijsko polovico Poljak, gr$f Kazimir Badeni. O njegovem značaju se ne more najboljšega reči. On je vladal Avstrijo še za časa prejšnjega parlamenta, ko je obstajala parlamentna večina iz čifutov, zagrizenih Nemcev in iz, za svoje slovanske brate neobčut.nih poljskih plemičev. Grof Badeni je takrat vladal z Nemci in z« Nemce Za Slovane, posebno za Slovence ni storil nič dobrega, pustil nas je v istih neznosnih razmerah, v katere nas je posadil deloma birokrat Kielmansegg in deloma Windischgratz. On se ni zmenil za nas, ravno tako ne njegovo ministerstvo. Ogibali so se naših zastopnikov, kolikor so se mogli, ker so vedli, da iž njih ust ne morejo čuti druzega kakor pritožbe. Če je bil že ta ali oni prisiljen ž njimi govoriti, je ob ljubljal lepe stvari z istim čutom, kakor Ribni-čan, ki je rekel: „Vsaj je dovolj, če obljubim. Obljubiti je jedna, spolniti pa druga".
Prišle so volitve, voljeni so čisto drugi po slanci. Po nekoliko pravičnejši volilni spremembi prišli so Slovani do nekolike moči. Badeni je videl, da brez njih ne bo mogoče izhajati. Kle
čeplazil je za pomoč osoli Mladočehov. Poljaki so se seveda udali brez prošnje, in moledoval je tudi pri naših poslancih — vsem tem se je pri-klopila pravična (?) katoliška nemška stranka. S to zmesjo naj bi grof Badeni vladal.
Slovenci so stavili pogoje Badeniju, če hoče, da ga podpirajo, kakor so to storile vse druge stranke. Drugim je grof Badeni obljubljal in nekaj tudi storil, nam pa še obljubiti ni hotel. Mi ne vemo vseh zakulisnih komedij, o tem smo pa prepričani, da nas Badeni vodi za nos, kakor nas je za prejšnje zbornice vedno. Zato je pa sveta dolžnost naših poslancev, da varujejo korist svojega naroda, da so skrajno oprezni.
Začetkom so vsi zastopniki večine, tako-zvana desnica, povdarjali, kako da so jedini, kako da bodo drug za druzega, a to se kaže vedno manj. V tej zvezi igrajo najnesrečnejšo vlogo Slovenci. Čehi se poganjajo samo za svoje koristi in jim vsi drugi niso mari, oni nekaj izdajo ker so mnogoštevilni. Poljakom se dobro godi, zato se za" nikogar r.o menijo in gledajo
j ,r»?nodn<nP	- • Tj^?'
bolje nemški katoliki delajo istutako samo za
svojo malho. Pri tej samokoffsTI'tekajo Slovenci in odletajo od jednega do druzega in še bodo, dokler ne onemorejo kakor omotičen človek. Takrat bo njih vloga v večini izigrana. Grof Badeni bode ž njih pomočjo svojo nalogo častno rešil, naš narod bode pa v isti bedi, v kteri je bil doslej. Rabil nas ne bo nihče več, upošteval tudi ne. Nočemo tu našim poslancem ničesar očitati, ker vsakdo je mislil, da jedino ta zveza je za nas rešilna. A sedaj vidimo, da se smemo ! na one, ki kažejo naj pravičnejše lice, najmanj i zanesti in naš nasvet bi bil, v odločilnem tre notku pustiti Badenija na cedilu.
Narod naš je mal in ima razmerno malo svojih zastopnikov, in še ni prišel do tiste moči
in veljave, koja mu gre po številu ljudstva. In dokler si nismo opomogli do prave veljave, tako dolgo ostanemo nesposobni za vsako vladao stranko. Mnogo več se da opraviti v krepki zmerni opoziciji, kakor v takih večinah, -kakoršna obstoji sedaj. Mi smo še negodni za podporo, ker tam morajo biti vsi elementi enakega mišljenja, a tega sjdaj ni, kakor smo ravno omenili. Prijatelj mora isto čutiti s prijateljem. Sovražnik je pa vsak lahko iz drugega vzroka sovražnik in skupni predmet napadajo iz različnih vzrokov, dokler ga ne zmorejo. Če ne v druzem v upornosti, v napadanju so jedini. To nam kaže sedanja politika.
Zaradi do cela naspronih zmotrov strank večine v parlamentu, se je začelo prijateljsko razmerje kršiti posebno med Čehi in katoliškimi Nemci. Bolj od strani so se začeli držati tudi Slovenci zaradi tega, ker jim Badeni v odločilnem trenotku ni hotel obljubiti, da jim usliši jiajnujnejše prošnje. Opozicija pa je V3a jedina. To so v tem trenotku razmere med strankami, fe - S^daj se ■ gre za to, 'da se sklene kenečno pogodba z Ogri in to je glavna naloga Badeni-jeva. Če se to zgodi je pa vprašanje. Nemci vseh baž, razven katoliških, se bodo temu upirali, ravno tako baje Slovenci, tako ne bo prišlo najbrže do pogodbe, državni zbor se bo za dve leti zaključil in grof Badeni bode tudi skoro gotovo odložil svojo čast.
Č=ž pa Badeni ostane, bode gotovo dal čutiti nam svojo neprijaznost. Te se mi ne bojimo, ker bolj nagajati, kakor nam to sedaj dela, nam ne bo mogel nikdar. Pretrpeli in prenesli smo že marsikatero brco in zaušnico, prenesli bomo še tiste, katere se bode grof Badeni potrudil tisti dve leti založiti.
Iz vsega tega vid mo, da se nam ni bati prihodnjosti, hujše se nam ne more goditi. Ostalo
LISTEK.
Teharski plemiči.
(Dalje)
Stara pravljica, da so gospoščine mnogokrat plačevale s tem. da se je pripustilo dobi-valcu nekaj podložnikov, ali celo vasij, če jim je pri igri pošel denar, je pač mogoča in verjetna le med posameznimi graščaki, nikakor pa ne pri naši plemščini Teharski, že za tega del ne, ker naša plemščina ni bila last sodnikov in starešin, ampak vseh posestnikov v Teharji.
Iz neke listine iz leta 1699., katera se je spisala po naročbi sodnika in starešinstva plem-ščine Teharske glede zidanja kapelice pri sodišču, je sicer posneto, da so si ti voljeni zastopniki plemščine res pripisovali tako oblast m moč. Vendar se ta oblast ni dala zlorabljati tudi glede zgubljenih iger. Kajti s tem. če je sodnik in starešinstvo zidalo cerkev so biii gotovo zadovoljni vsi Teharjani, nikakor pa ne s tem, da bi zastopniki njihova posestva zaigrali, i
Listina o zidanju sodne kapelice se tako-Ie glasi: „Mi sodnik in starešinstvo plemščine Te | harske priznavamo s tem za se in za svoje na j slednike pri sodišču, da hočemo zaradi veče i
spodbudnosti božjega proslavljenja in posebnega j češčenja mučenika sv. Štefana, staviti cerkev, j in da smo se k temu odločili po volji in odobre- j nju duhovne oblasti, da se ima na praznik sv. i Štefana v tej kapeli brati sv. maša. Zato smo podarili in posvetili proste volje, neprisiljeni in ob času, ko smo imeli za to moč in oblast, torišče, kjer stoji omenjena kapelica, tako daleč kakor seza strešni kap. Vendar si pridržimo to pravico, da mi sodnik in starešinstvo prostovoljno in brezovirno nastavljamo duhovnika in da tudi sami oskrbujemo potrebščine omenjene kapelice; da smemo tudi, kakor v obeh drugih tukajšnjih cerkvah se vdeležiti svete maše. Zato pa se nasprotno tudi zavezujemo za se in za svojo naslednike, če bi omenjena kapelica ne imela za dosti svojih dohodkov, oskrbeti ustanovo in cerkev z lučjo in vsem potrebnim na svoje troške.
Ravno tako se zavežemo tudi tukajšnjemu g. župniku za opravljanje svetih maš, dajati ka kor od nekdaj, od te kapelice 2 gld. in od miloščine vsako leto tretji del, v poravnanem znesku po 4 gld V pričtjo tega, da sta te dve listini istobesediii ste potrjeni z pečatom višje tukajšnje duhovne oblastijin s pečatom plemščine Teharske. Eien izvod te listine se je dostavil tukajšnji preč. duhovni oblasti, drugi izvod pa |
se je shranil pri sodišču.. Tako se je zgodilo dvajsetega dne mesca grudna leta 1669.
Ustanovnico, kakor je gori napisana, sem jaz podpisani upravnik župnije Teharje ex auto-risato ordinari (pooblaščenec duhovne nadoblasti) potrdil in odobril. Pisano v Zatičini, dne 16. ržnega cveta 1700. Antonius opat in nadduhovnik v Zatični (Župn. arh.).
V bližini teharski sta imeli samo gospoščini Novocelje in Rifnik taki kapelici z duhovnim dovoljenjem, da se je opravljala v njih javno sv. maša.
O tem, kar sem dosedaj povedal, mi je bila naloga dokazati, da sta bila le osamosvojena grofa Celjska, Friderik II. in Urh II., ki sta podelila plemstvo Teharjanom. V tem delu pa se preiskuje, kteri razlogi so napotili grofe Celjske, da so odlikovali celo vas s plemskim dostojanstvom. Označil sem tudi, kako je nastala plemščina Teharska s svojimi pravicami itd.
Zagovor:
Da podam današnjemu zarodu, osobito pa Teharjanom in vsem onim, ki so do leta 1848. še bili podložniki plemščine Teharske in še dandanašnji spadajo pod Teharje, da jim podam vestno spomenico, zdelo se mi je času primerno,
bo tako, kakor je, dokler bomo mi potrpežljivi oslički, da se bomo pustili od vsakogar obdelovati.
Skrajni čas je, da se znebimo tiste obzirnosti proti vladi v političnem in proti Nemcem ter Italijanom v narodnem oziru. Proč s kom plimenti, „šilo za ognjilo, neljubo za nedrago!" To bi bila naša rešitev. Če smo kakor pohlevne ovčice, se nas ne bo nihče bal. Bodimo, kakor severni bratje Čehi svoj čas! Pokažimo, da nas je sicer malo, a smo zato ljudje in da hočemo, da se z nami kot takimi ravna. Do te rešilne poti nas more dovesti jedino le sloga in jeklena vztrajnost v narodnem boju.
V drugem slučaju, če bi namreč pomagali Slovenci dognati pogodbo z Mažari, nimamo tudi nič upanja na zboljšanje. Rogali se nam bodo vsi po vrsti, ako se prej neodločno ne zmenimo, za kaj sme Badeni pričakovati naših glasov.
Učimo se ruski!
Največja in najmočnejša svetovna država je Rusko, država naših krvnih bratov Slovanov. Ako se že v obče o Slovanih sme trditi, da se nam bliža boljša doba, da moramo prav naravnim potem pričakovati srečnejšega socijalnega stanja, da smemo smelo klicati: bodočnost je naša! tedaj so take nade povsem opravičene glede Rusije že sedaj. Ni še dolgo, da so si nemški narodi šteli v najstrastnejšo zabavo obdelovati in zasmehovati iusko duševno okornost ter zbijati o njih v svojem sovraštvu do slovanstva in v splošni škodoželjnosti gorostasne izmišljene dovtipe. To sedaj pač premišljeno opuščajo, ko vidijo, da se orjaška Rusija celo nič ne briga za tako slabotne napade, temveč le po milovalno gleda pod noge tega razposajenega nemškega pritlikovca. Opustili so nevspešno cblajanje, uvidevši, da se vrši z mogočno Rusijo oni naravni proces, kateri jo silnih korakov prav kmalu dovede na stališče svetovne nadvlade, a ne le nadvlade gmotne, fizične, nego tudi duševne moči.
Splošna kultura in duševne 3ile razprostirale so se v zgodovini narodov od zapada proti izhodu a vrnejo se svojedobno isto pot nazaj liki morskemu naraščaju in padanju. Zahodne države se bodo kmalu, oziroma so se že preživele. Med tem ko tedaj te zavživajo večerjo svetovne kulture, da se na to vležejo k dolgotraj nemu počitku, vstaja pa orjaška Rusija, preteguje svoje silne ude, ter se loteva velikanskih del z vso močjo, z mladeniško navdušenostjo.
Ni se nam bilo ostalim njihovim krvnim bratom dolgo premišljati, takoj smo se odločili, da na strani mogočne Rusije i mi Slovani trdno upamo doseči vrhunec duševne omike in duševne samostojnosti, kar od preživljene Nemčije ali gmotno in duševno propale Italije nikdar dobiti ne moremo.
oživiti edino pravo in resnično zgodovino plemščine Teharske.
Onim tujcem pa, ki so v novejšem času postali članovi naše občine, da so na krivem poti, če se dajo poučevati po praznem govoričenju takih ljudi, ki o nekdanji plemščini ničesar ne vedo; če mislijo, da je moči samemu zanikanju ob veljavo :n pri mladini v pozabo spraviti pristno zgodovino teharskih piemičev in njihovih poverjenih pravic.
Knjižnice in arhivi, bedo se v zgodovinska dejstva hranili še tiseče let za nami.
Kdor me pa more o tem, kar sem povedal dosedaj, na podlagi pristnih virov bolje podučiti, mu bom jako hvaležen. Jaz nisem človek, ki bi se ne hotel dati poučiti, in rad odstopim od svojih, po zgodovinskih dejstvih izrečenih trditev takoj, ko me kdo drugi na podlagi zgodovinskih virov s čim boljšim pouči. Do tedaj pa smatram navedeno gradivo kot neovrženo resnico. Po svoji starosti, 82 let se spominjam na izjave starih mož in sega tedaj moj spomin nazaj najmanje 120 let ustnega poročila.
IV.
Uprava teharske plemščine.
Sedaj še mi je navesti najvažnejše iz uprave- plemščine Teharske v starih časih. Naj-
Pa tudi gmotna nalvlada velike Rusije obeta po celi Evropi in Azji imeti kmalu svoje žezlo. Ni treba preroškega duha, da se to uvidi, vsaj Nemci, Francozi, Aigleži i. dr. do sedaj prevladajoči narodi, spozmli so že mogočno bodočnost Rusije, za kar st splošno pridno učijo ruskega jezika, gotovo ne iz zgolj navdušenosti | do Rusov. Znanje ruskega jezika, ki je že sedaj pri svetovnem prometu jiko važnega pomena, zahtevalo se bo od leta lo leta nujnejše. Ako pa se drugi narodi iz gnotnega dobičkarstva učijo tega jezika, koliko večja potreba je to za nas Slovence i v duševnau pomenu, v dosego vseslovanske vzajemnosti.
Z radostjo pozdravljamo zbok tega na Dunaju ustanovljeno društTo za učenje ruščine, koje nam je poslalo naslednji poziv:
„Ruska znanost irra ne le v slovenski, temveč tudi v svetovni kulturi jedno prvih mest. Znanje ruskega jezika ja/Jja se toraj najboljšim sredstvom za pridobljenje višjega naobrazovanja, in ako pripoznavajo potrebo ruskega jezika Francozi, Nemci, Anglež in drugi kulturni narodi, predstavlja se za Slovane in za vsakega iz med slovanskih narodov posebe naučenje ruskega jezika naravnost neobhodnim.
Kot jezik z bogato literaturo najštevilnejšega in najsilnejšega iz slovanskih narodov ima ruski jezik za seboj svojstva, da postane obči je^ik vzajemnega razumljenja Slovanov med seboj in mogočen sunec njih duševnega zjedi-njenja. Seznanjenja s proizvodi ruskega duha more le blagodejno kazati se na domačih literaturah pojedinih slovanskih narodov. V ruski misli, idoči s slovanskega iztoka se vsekakor prerodi starajoči se zapad.
No izučenja ruskega jezika ni treba želeti le z idejalnega stališča, ne le radi tega, da bi se naslajali s prekrasnim ruskim govorom, z deli ruskih genijev ter oduševljali se z vzletom ruske misli, temveč radi tega, ker se kaže za potrebo praktičnega življenja. Z rasenjem poli-tiške mogočnosti ruskega naroda stopa ruska trgovina in ruski obrt v borbo z drugimi narodi ter podreja svojemu vplivu in gospodarstvu najbliže pa najoddayen«^e-d©žele zemeljskega povržja.
Jezik, katerega etnografska last se razprostira od Visloka do Urala in Kavkaza, katerega gospodstvo seza do Vladinostoka, ta jezik ima visok kulturni pomen sedaj in v bodočem.
Giede na to občo važnost ruskega jezika osnoval se je na Dunaju odbor, s ciljem, vstvariti „Kružok ljubitelej ruskavo j&zyka v Vene"
Obči zbor se je enišel 19. okt t. 1. u. št. v restavraciji Richterjevi III. R^nnweg 1, ob 8. uri zvečer.
Prvi literaturni-muzikalni večer krožka pa je bil 24 oktobra t. 1. v dvorani nRessourceu I. Reichsrathstrasse 3.
Na Dunaju, meseca oktobra 1897,
Od začasnega odbora."
Nadjati se je, da bo prebudil priobčeni poziv marsikaterega narodnjaka tudi izven dunajske prestolice, da se potom samouka poprime ruske slovnice, a to tembolj, ker izidejo v kratkem za ta pouk primerne slovenske knjige.
Da bi nam kedaj vlada priskrbela pouk v ruščini kot obvezni predmet naših šol, se pač ni nadjati, da si je že tudi zastarela tista zlob-nost naših nasprotnikov, ki je pritisnila vsakemu rodoljubu pečat panslavista in veleizdajalca, kateri si je drznil za rusko duševno prosveto po briniti se, a panslavist je bil po izjavi rajnega Trstenjaka za one dobe „prvi za hudičem".
Nikdo nam ne bo delal ovire, ako se hočemo s pomočjo učenja ruskega jezika temu svetovno-mogočnemu bratskemu narodu duševno bližati se, za čivkanje nemških ščenet se pač i mi ne bomo brigali dosta.
Celjske novice.
(Vabilo) Čestiti p. n. udje podpornega društva za uboge učence c. kr. samost. gimnazijskih razredov, vabijo se uljudno na redno občno zborovanje dne 30. oktobra t. 1. ob dveh popoludne. Šolske ulice št. 21. GIowacki, predsednik.
(Učiteljsko zborovanje ) Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj ima v torek, dne 2. novembra t, 1. ob 10, uri dopoludne v deški okoliški šoli v Celji svoj mesečni zbor, z vsporedom: 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Društvene zadeve. 4 „0 načrtu novih disciplinarnih postav", govori g. J. Schmoranzer. 5. Poročilo o skupščini „Stajarske učiteljske zaveze", poroča g. Schmoranzer. 6. Is vprašalne Skrinjice. 7. Nasveti.
(Poročil se je) g. Ivan Rebek, hišni posestnik in ključarski mojster v Celji, z gospodično Josipino Zivortnik.
(Bliža se spet vseh vernih duš dan ) V Ljubljani se je udomačila lepa navada, da zapo-jejo pevci na pokopališču o določeni uri dve ali tri žalostinke. Najbrže bi tudi tukaj naši pevci drage volje to storili, ker gotovo počivajo že nekateri njihovi znanci in prijatelji pod hladno zemljo. Veselilo bi nas, ko bi slovensko pevsko drttSfcvo ž© J&feoa storilo začetek, ^obžalovanjem moramo pri tej priliki tudi omeniti, da "jšTgrob našega občespoštovanega, prijatelja, umrlega učitelja Boštjana Kregar-ja, zelo zapuščen. Niti pri-prost lesen križ ne stoji na njegovi gomili. Stroški za priprost železen križ ali kamen s kratkim napisom bili bi prav mali. Mi priporočamo, da se učiteljstvo celjske okoličanske šole ali „Učiteljsko društvo za celjski okraj" poprime te misli. Tudi njegovi drugi celjski prijatelji bodo radi pripomogli. Treba je le, da se hitro ustanovi odbor in začno nabirati doneski.
(„Celjsko pevsko društvo") naznanja vsem svojim izvršujočim članom, da so se redne pev ske vaje zopet pričele ter se iste vrše kakor poprej vsaki torek in petek ob 8. uri zvečer v prostorih celjske čitalnice v „Narodnem domu".
večji pogrešek, ki so ga zakrivili teharski ple miči, je bil ta, da so odnehali od pravice, vol ti sodnika in starešine le iz svoje sredine; (kajti po besedah glavnega, po nadvojvodu Karolu pred 319 leti potrjenega urbarja, se je imela vršiti volitev sodnika in starešin na sledeči način: „Plemiči si volijo od nekdaj vsako leto sodnika, ki je vešč in zmožen takemu poslu ter morajo v potrdilo dati njegovo izvolitev deželnemu na mestniku v Celje. Ravnotako imenujejo plemiči po isti pravici kot starešine in svetovalce štiri sosede, kteri so za vse posle sodnikove sposobni in stalni. Soditi ima med njimi pravico sodnik in sicer soditi vse zmote in prepire razun zločinov. Na njegovo sodbo gre pritožba na deželnega namestnika v Celji. Sodniku rabi tudi po sebni pečat, s kterim pečati vse sodnijske reči, pogodbe in listine o zemljiščih, vendar le v soglasju z namestnikom v Celji".
Plemiči so že 10. velikega travna 1755 izvolili Celjana Eisenhuta za starešino, in pozneje dne 7. prosinca 1762 tudi Celjana Jožefa Sta-mer ja, in so njima dali za to službo pravico do pogoščenja zemljeknjižno zavarovati v deželni knjigi na zemljišča plemščine Teharske. Ali je bilo to goščenje določeno za vse dni ali samo za uradne dneve, ne morem povedati, ker nisem
sam čital listine, ampak samo vknjižbo. Še pozneje je bil Celjan gospod Senica, oče mesarja Senica, v sedajnih Kolodvorskih ulicah, izvoljen za starešino Teharski. Proti koncu 17. stoletja je neki gospod Virgil Holzbauer sodni upravitelj te imovine. V tem času se je zapravilo in za gospodarilo 4446 gld. 88 kr. sirotinskega denarja, za kterega je moral jamčiti odgovorni upravitelj Gospod Franc Anton pl. Firnberg je posodil upra vitelju to svoto proti petletnemu plačilu, pa samo s tem pogojem, da so se takratni nadsod nik gospod Gorišek, po domače Majhenšek in starešina Ivan Zupane in Martin Mravljak, n«-razdeljno zavezali, dati mu za gornjo svoto po-roško listino urada teharske plemščine in zastaviti mu gospoščinske davke in vknjižiti to listino v deželni zemljiški knjigi na zemljišče teharske plemščine. Tako se je zgodilo v svetovalnici teharske plemščine dne 1. prosinca 1795.
Tako slabo gospodarstvo je bilo le zato mogoče, ker so se vsiljevali tuji slojevi iz Celja. Pa to še ni bilo zadosti, da bi se Teharjani spametovali, ker so pri poznejših volitvah zopet volili podložnike iz okolice kot starešine in celo nemškega upravitelja. Obravnave so se vršile vedno v slovenskem jeziku, zapisovalo pa se je v zapisnik vse samo v nemščini. Upravitelj je
Iz posebne prijaznosti prevzel je vodstvo petja g. dr. Ravnihar. Ker je potreba za prihodnje naše nastope, da so vaje redno in točno obiskane, prosi odbor vse člane, da blagovolijo to upoštevati ter redno k vajam zahajati. Tudi nečlani, ki so prijatelji lepe slovenske pesni, se uljudno vabijo, da pristopijo društvu kot izvršujoči člani ter javijo svoj pristop društvenemu vodstvu.
(Zgraditelj »Narodnega doma" v Celji) g.
J. Vladimir Hrasky, deželni inžener kranjski, imenovan je profesorjem na češki tehniki v Pragi. Vsi štajerski, osobito pa mi celjski Slovenci radujemo se na tem izvanrednem odliko vanju našega odličnega češkega brata. Saj nam je zgradil prekrasno stavbo v Celji, koji je med Trstom in Dunajem težko najti slične. Kakor se sveti umetnega stavbenika ime na mramorni plošči v zlatih črkah v našem »Narodnem domu", prav tako mu i mi brezpogojno hranimo časten in hvaležen spomin, bratskemu možu umetniku, ki se je ves čas svojega bivanja v naši sredini toli zanimal za našo narodnost ter se nam v kratkem času tako primilil, da smo ga že na ravnost svojim šteli. Nadejamo se, da bo ta naš ponos se tudi v svoji domovini često spominjal nas slovenskih pobratimov.
(Budalost nad budalost) uganjajo celjski domišljavi »Germani". Založili so dopisnice zloglasnega kričača WoIfa ž njegovo podobo, stoječo za — mejnim plotom. Razsodnost pač ne bi delala reklamo za enako ničlo, ki bi pač spadala na streho parlamentarne palače — za klo-potec, nikakor pa ne v njene sobane. Celjanom bi sicer ne zamerili, ko bi si omislili dopisnice z »Lojzekovo" sliko, cenili bi s tem vsaj njega zasluge za pometanje mestnega tlaka; Wolf še niti tega ni storil — pač, doprinesel je jedno žrtvo — rešil je jednega celjskega očeta njegove hčere, kar je po njihovih mislih vsekakor vredno reklame za navdušenje posnemalcev.	(
(Negotovost dvojezičnega gimnazija v Celju) škodovala je temu zavodu v tekočem šolskem letu prav občutljivo. Tako je vstopilo v 1. razred dvojezičnega gimnazija v Mariboru 20 učencev iz celjskega in breškega okraja, dasi bi imeli v Celje mnogo bližje in ceneje, a stariši si niso upali svoje sinove v »začasne" razrede v Celje poslati. A tudi od učencev, kateri so lansko leto na prvih dveh razredih tega I našega zavoda z dobrim vspehom dovršili, ni se več vrnilo v II. razred 9, v tretji pa 6. Vsi ti zapustili so naš zavod v strahu, da bi se omahujoči gimnazij ne bi naenkrat ustavil; vstopili so rajši v mariborski ali ljubljanski gimnazij. Ko bi se bili ti učenci na naš gimnazij vrnili ter bi tudi oni novo vstopivši v mariborske raz rede iz celjskega in breškega okraja bili pri nas vstopili, imel bi I. razred 69 (mesto 49) dijakov, II. razred 37 (mesto 28), III. razred 47 (mesto 41). Saj pa tudi ni zameriti ne starišem, ne
učencem, ako se ne morejo do cela ogreti za zavod, čegar obstoj se tako guga. Ne spremeni li S8 razmerje v kratkem, bati se je, da se s prihodnjim letom to število še znatno skrči.
(Slavno celjsko nemštvo.) Kaki Nemci živijo v Celji in koliko je vredna njih nemščina, kaže najbolje pismo pristnega celjskega Germana, jednega onih, ki se štejejo za čistokrvne Nemce. -- »Herrn Valentin Accetto Laibach Bei Ihrer sonntagigen Jagd, woliten Sie meinen 21/2 Mo-nate alfcen Hund niederschiessen uad nur durch den Umstand, dass mein Polier den Hund auf den Arm nabm, unterliessen Sie es, entgegne ich Ihnen? 1.) Haben Sie nie mehr meinen Grund &. Boden zu betreten, da es ein Fabriksunter-nehmen ist, und deshalb von der Jagd wefallt. 2. Habe ich Sie bei der Bezirkshauptmann-tchaft sowie beim st. d. Bezirksgericht ange-zeigt. 3. Kostet der Hund wenn Sie gihm niederschiessen oder nur anschiessen 150 fl sage Hundertfunfzig hld. Mein Ziegelofen ist ein Fabriksunternehmen wozu auch die Platze so\vie der Lehmboden dazu gehort, 300 Mtr diirfen Sie von mein bewohnten Orte nicht schiessen und lt Jagdgesetz auch nur in weiterer Entfernung prakierende Hunde. Dies zu Ihrer Richtschnur
L........ziegelwerk." — Iz tega pisma se
vidi, da se ne da nič prisiliti. V družini, ki je rastel in zorel pisec tega pisma, je vse nemško, hudo nemško, in slovenska kri se vendar ne da utajiti, kri, ki obkrožuje vse krog in krog. Če pa pri mestjanu nemška šola nič ne doseže, koliko bolj je nezmisel mučiti kmečko deco z brozgo, ki je le v kvar in škodo. Na tem se »špeglaj" nemško Celje 1
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovne spremembe.) Proštom v Ptuji je imenovan dekan v Jarenini, preč. gosp. Jos. Fleck. Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Ivan Če-mažar od Sv. Lenarta v Slov. goricah v Rajhen-burg, Gašpar Zernko iz Rajhenburga k Sv. Lenartu v Slov. Goricah, Anton Kovačič iz Št. Jurja na Ščavnici k Maii Nedelji in Alojzij Vojsk od Male Nedelje k Spodnji Sv. Kungoti. Gvar-dijan oo. frančiškanov v Mariboru P. Kalistus Heric obhajal je v nedeljo dne 24. t. m. 2olet-nico mašništva. Jubilant stekel si je s zidanjem ondotne cerkve nepozabnih zaslug.
(Učiteljske spremembe.) Imenovani so: G. Karol Marschitz, nadučitelj pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. učiteljem-voditeljem na novo ustanovljeni šoli v Letušu pri Braslovčah, g. Jožef Čeh, podučitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor. pa nadučiteljem pri Sv. Jerneju pri Poličanah. Gspač. Antonija Rott, učiteljica pri Stari cerkvi na Kočevskem, pride za učiteljico v Dobje pri Kalobji, za podučiteljici pa prideti na to šolo gdč. Emibja Manzoni v/. Gorice in Marjeta Žele iz Tohnina. Na novo so še nameščeni abituri
dobival posebno plačo, služba sodnika in stare šinstva pa je bila častna služba. Plača za to službo je bila po stari šegi pojedina vsaki uradni dan, vsaki ponedeljek, ktere pojedine se je smel vde-ležiti tudi vsak teharski posestnik in ktera je mnogokrat trajala pozno v noč. Tudi izvan teharski znamenitnejši posestniki so bili k tej pojedini povabljeni. Na tak način se je porabila večina dohodkov plemščine. (Če je pa v denar niči pošel denar, pa se je povišala pisnina pri pogodbah in zapuščinskih obravnavah). Te pojedine so se najbrž uvedle že onega časa, ko se niso več oddajali davki v denarju in pridelkih namestniku v Celji. Vsekako pa je dalo tako nezaračunjeno oskrbovanje sodnikom in starešinom najmanje posla. Kajti, če bi bili prihranili večje svote, morali bi jih razdeliti teharskim posestnikom. Zato je bila njihova korist, če so vse kar sproti porabili in če so živeli z podložniki, in posebno s teharskimi veljaki v miru in prijateljstvu. Umeli so pri čaši dobrega vinca za treti vsak upor, in tako je prišlo, da so isti sodniki in starešine dolga leta neprenehoma opravljali svojo službo.
Načelo sodnika in starešinstva je bilo to, da so z izvanteharskimi podložniki in z domačini Teharjani popolnoma enako ravnali in postopali. S tem pa se je izgubil vsak razloček
med teharskimi plemiči in njihovimi podložniki iz sosednjih vasij v teku časa, tako, da se je polagoma utrdilo mnenje, da spadajo tudi sosednje izvanteharske vasi k teharski plemščini in da so njene solastnice. Pravih zgodovinskih razmer nikdo ni poznal, in tudi duhovščina ni bila na pravi poti, ker je tu in tam v krstno knjigo kakega novorojenca iz ktere sosedne vasi vpisala kot teharskega plemiča.
In v tej veri je rasla mladina, zaradi česar se ni čuditi, če je bil mnogokteri kmet iz okolice že iz mlada uverjen o tem mnenji. Tudi jaz sem bil v mladih letih tega mnenja, ter sem se vedno podpisal s pristavkom »plemič teharski". Š8 le ko sem v poznejših letih kot dijak spoznal, kaj plemščina prav za prav pomeni in kako se pridobi, sem popustil to mnenje, da sem rojen teharski plemič, ker je moj oče bil za mojega rojstva še posestnik v Štorah in je tedaj v onem času bil še podložnik tej gospoščini.
O pristnosti teharskih plemičev se dandanes ne da več mnogo govoriti, ker se ob svojem času ni nikdo domislil, da bi sestavil rodovnik vseh Teharjanov ter ga nadaljeval. Ali kaj pomaga ime brez sredstev, ker je Teharjanom ne-dostajalo potrebne izobražbe, in tako je tudi izostal rodovnik.
jenti oziroma abiturijentke, kakor gdč. Marija Knittl iz Beljaka za podučiteljico v Ščavniški dolini, Ernestina Zaff iz Ljubljane za suplentinjo v Kostrivnici (mesto bolnega učitelja g. Janeza Brinšeka, ki ima dopust), gosp. Jožef Klemenčič za podučitelja pri Sv. Antonu v Slov. gor. in Jožef Kos za podučitelja pri Mariji Snežni. Suplentinjam sta nastavljeni učiteljici ženskih ročnih, del gospici Roza Hribar pri Sv. Lenartu blizo Ormoža in Ana Šamprl na Selah. Gospod Ivan Verdot, suplent v Žrečah pa pride na enako mesto v Ž i tale.
(Odlikovanje.) Cesar je podelil g. dr. Benjamin Ipavic u, zdravniku v Gradcu in čislanemu slovenskemu skladatelju, zlati zaslužni križec s krono.
(Imenovanje.) Deželno nadsodišče za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu imenovalo je v svojem področju naslednje gospode pravdne praktikante avskultantom: Adolf Martin, Rudolf pl. Arvay, Fran Pompe, Robert Lederer, Aleks. Hauber, Oto Eaglhofer, Valentin Flerin, Friderik Byloff, Teodor vitez Neubauer-Brandhausen, Maks Pietsch, Herman Wenig, Ludvik Schuster, Kari Rogozinski, Franc Peitler, Franc Leeb, Rudolf Sterle, Jožef Tekavčič, Kari Matzner, Jožef D;jak, Herman Hocner pl. Roithbsrg in Gustav Galle.
(V pokoj je stopil) dvorni svetnik v nauč-nem ministerstvu, g. Matija Wretschko, jurklo-šterski rojak, ki je spisal razne knjige o rastlinstvu.
(V Žalcu) se snuje društvo »Kmetijska zadruga", kojega namen bo, na podlagi postavnih pravil posredovati pri kupovanji in prodaji vseh strok poljedelstva proti 2% proviziji. Priskrbo-vati svojim udom ceno in dobro seme, plemensko živino, umna gnojila, poljedelsko orodje, praktični i teoretični poduk v kmetijstvu, posojila za nizke obresti, priskrbeti svojim udom za njih poljedelske, živinorejske in vinorejske pridelke dobre in poštene kupce itd. Sploh bo delovala »zadruga" na postavni poti na to, da se otme poljedelec pogina ter dospe do boljše bodočnosti. Osnovalno glavno zborovanje se vrši v nedeljo dne 31. oktobra t. 1. popoludne ob 3. uri v dvorani Hausenbihlerjeve gostilne v Žalcu, kamor se vsi kmetovalci in prijatelji kmetijstva prijazno vabijo z prošnjo, tudi druge kmetovalce sabo pripeljati.
(Za zgraditev železnice Velenje-Spodnji-Dravograd) ter VoIšberg-Zeltweg osnovala se je dne 19. t. m. na Dunaju delniška družba.
(Promoviran) je bil pretečeni teden na graškem vseučilišču doktorjem modroslovja g. Fr. Ilešič, učitelj na gimnaziju v Kranji.
(Smrten padec.) Dne 16. t, m. padla je v Poleni pri Konjicah 701etna Marjeta Gangl iz podstrešja svoje koče po lestvi ter obležala mrtva.
(V konjiški okolici) padala je dne 20. t. m.
med močno nevihto debela toča, ki pa ni imela
Za nekatere osebe bi bilo še danes mogoče dokazati, da so zares potomci onih prastarišev, kateri so bili ob svojem času še pristno-plem«-niti, ker se da dokazati, da do časov Marije Terezije teharski plemiči niso trpeli, da bi kak moški iz drugega kraja nakupil si v Teharji kako zemljišče, ah da bi se smel kak neplemič priženiti v Teharje. Zatorej so bili do časa okoli srede 17. stoletja vsi članovi teharskih rodovin še plemeniti. Še žive možje, katerih prastariši so bili pravi domačini v onem času. To so Resniki, katerih potomec je bil pok. vitez Resin-ger v Celji; današnja rodovina Andreja Ostrož-nika, Gorišeka, kteri imate še iz nenapominanih časov isto rodbinsko in hišno domače ime; drugi Gorišeki z domačim imenom Majhenšek, kterih praded je bil lastnik kmetskega posestva, tedanje lastnine gosp. H. Engel in je bil proti koncu sodnik v Teharjih, in še nekateri drugi. Teharsko selo kot tako je ter se imenuje v zgodovini vedno teharska plemščina. Vsakočasni posestniki so tedaj pravopravni dedni nasledniki onih prastarišev, kterih nedotakljiva lastnina je bila gospoščina z vsemi občinskimi posestvi, svoboščinskimi predpraviškimi znaki in vsemi zgodovinskimi znamenji.
posebne škode učiniti, ker so že bili vinogradi obrani.
(Na Zidanemmostu) obhajala se je ta teden 401etnica obstanka cementne tovarne, pri kateri priložnosti se je obdarovalo 5 najstarejših delavcev tega podjetja in sicer: Jurij Odisek, (40 let), Martin Benu (38 let), Aleks Peklar (29 let), Jožef Trebežnik (25 let) in Jožef Horjak (25 let). Glede na izključno slovenske delavce tega podjetja, ni se zabranil slavnosti slovenski značaj, kar se sicer tako rado zgodi od tujih podjetnikov.
(Za slovenjegraški okraj) vršijo se ta teden volitve v okrajni zastop in sicer so volili v ponedeljek, dne 25. oktobra veleposestniki, a v soboto dne 30. oktobra volijo kmečke občine. Ako bo med Slovenci potrebne sloge in resnobe, kakor tirja tako važna stvar, nadjati se je resno, da bodo nemčurske rogovileže pošteno poparili.
(„Slov. pevsko društvo v Ptuji") izvolilo si je pri glavnem zboru sledeči odbor: Predsednik : g. dr. Bela Stuhec, zdravnik; podpredsednik : g. dr. Tomaž Horvat, odvetnik; blagajnik: g. Ivan Kavkler, nadučitelj; tajnik: g. Miran Lorber, odvet. uradnik; arhivar: g. Josip Kosi, učitelj v Ptuji. Odborniki: gg. dr. Janko Bezjak, profesor v Mariboru, dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celji, Franc Orožen, profesor v Ljubljani, Franc Čeh, učitelj v Ljutomeru. Namestnikom: gg. Jan Sedlaček, posojil, tajnik v Ptuji, Franc Podobnik, nadučitelj na Hajdini pri Ptuji. Revizorjem: gg. Josip Zelenik, profesor, Anton Gregorič, posojil, tajnik, Ferdo Skuhala, posojil, uradnik v Ptuji. Dohodkov bilo je do 17. oktobra 1897 999 gld. 52 kr., stroškov 765 gld. 46 kr., prebitka toraj 234 gld, 06 kr. Gospode poverjenike, kateri še udnine niso pobrali, prosimo iskreno, da to v kratkem store. Konečno izrekamo prisrčno zahvalo vsem gg. poverjenikom, ki so društvo v tekočem letu tako izdatno podpirali, da razpolaga blagajna vzlic temu, da se koncert ni vršil, čez gori omenjeni prebitek. Sosebno se zahvaljujemo g. dr. Schmidnigerju v Kamniku za ve-ledušni dar 20 gld. Bog daj mnogo naslednikov. Iskreno zahvalo izrekamo dalje vsem slovenskim uredništvom, ki so brezplačno sprejemala društvena poročila. Apelujemo konečno na slovenski narod, da nas tudi v bodoče podpira, da zamere dospeti društvo na isto stopinjo, na kateri bi moralo stati. V to pomozi Bog.	Odbor.
(Najden otrok.) Dne 23. t, m. našel je na travniku zunaj mesta Ptuja delavec Pečnik šest mesecev starega otroka. Otrok, katerega je mati nalašč tja položila, bil je gorko oblečen in povit ter imel nad seboj razpet dežnik, Zraven njega ležalo je nekaj slakorja in kruha ter listič matere, pisan v dokaj pravilni slovenščini, glaseč se: »Ah, hudo je za materino srce svojo lastno kri zapustiti — bodi srečno — srečno moje drago dete, moje oči te ne bodo več videle. Ime: Zlata Kolarič — prosim vas, dragi ljudje, dajte ji strogo odgojo." Otroka vzel je dotični delavec k sebi ter je povsem zdrav. Za mater še niso zvedeli, po lističu soditi, nameravala je učiniti samomor.
(Himen.) Dne 24. t. m. se je poročil g. J. Janžekovič, trgovec pri Sv. Bolfenku na.Kogu z gdč. Anko Černuša iz Šmarija.
(Pazite se sleparjev!) Pretečeni teden zaprla je policija v Mariboru tri, v duhovne preoblečene sleparje na brzojavni poziv iz Trsta. Bili so to trije ogerski Židje, ki so se izdajali za kaldejske duhovne ter nabirali darove za neko novo cerkev sv. Jožeta v Mezopotamiji na Jutrovem, kojo jim je, kakor so tožili, Turek porušil. Ker so razun nekaj slovenščine, nemščine in italijanščine znali tudi za silo latinski ter imeli vse potne liste in osobne izkaze premeteno ponarejene, verjeli so jim celo po župniščih ter jih povsod radi sprejemali in prenočevali. Nasle-parili so na ta način lepe svote po Kranjskem in Štajerskem ter jih pošiljali v domovino.
(Vihar in strela) Dne 20. t. m. bila je v mariborski okolici silna burja z gromom in bliskom. Med nevihto treščilo je v Teznu v hišo Baumana, vendar brez znatne škode.
(V Št. Lovrencu nad Mariborom) dogoto vili so ravnokar krasno šolsko stavbo, kojo bodo dne 3. novembra t. 1. svečano blagoslovili in
otvorili.
(Iz Ribnice na vznožji Velike kape) Ni dolgo tega, kar je prinesla naša »Domovina" neko poročilo o redkosti v naravi, da se je našel v Savinjski dolini jablanov cvet. Če se pa naleti na jabla-nov cvet na štiriletnem drevescu v Ribnici, 730 m nad morjem na vznožji Velike kape, kjer smo imeli že teden dni sneg, in kjer se že neti v sobah celi mesec vinotok, potem je toliko večja redkost narave.
Druge slovenske novice.
(Nemška nacijonalna slavnost v — Ljubljani.) Torej: v nedeljo, 31. oktobra t. 1. vršila se bo v ljubljanski kazini, potem v »Tonhalle" in menda še kje — pangermanska slavnost »Siidmarke" ozir. ustanovna slavnost društva »Siiddeutscher Sangerbund". Take predrznosti bi človek, ki razmere na Kranjskem pozna, od nemške strani ne bil pričakoval. Da pa si upa par nemško nacijonalnih elementov prirediti v slovenskem središči tako izzivajočo in za nas ponižajočo slavnost in zoper nas demonstrirati, — tu se vse neha! Naša dva dnevnika se spod-tikata nad uradnim listom »Lub. Zeitg", ker dela za nemško-nacijonalstvo reklamo itd., tega: zakaj si pa ljubljanski Nemci zadnja leta v Ljubljani vse mogoče uganjati upajo, nečeta vedeti. Daleč smo prišli z »respektom", ki ga imajo ti Nemci pred nami!... Občinski svet je z županom že storil svojo dolžnost, zdaj naj jo še — naša policija v nedeljo!
(Raznosti iz Ljubljane.) U Ljubljane nam poročajo: Hudo ščiplje po želodcu naših nemških nacijonalcev in pa liberalcev — slovensko gledališče ter njega napredovanje od sezone do sezone; ker pa si drugje ne morejo dati duška svoji _ jezi, maščujejo se v — nemških lažnji-vih listsh! — To je pa najlepši dokaz, da nem-štvo v Ljubljani pojema in se »steguje", da pa se _ če še životari — ima za to življenje zahvaliti le — slovenskim grošem kranjske hranilnice! — Konsoicij za zgradbo lokalne železnice Ljubljana Vrhnika, katerega člani so: ljubljanski župan Ivan Hribar (kot nač.) ter posestnika Lenarčič in Gruden, se bode zval: Akcijska družba lok. žel. Ljubljana Vrhnika s sedežem na Dunaji. Zgradba železnice se prične kmalu, kar je vsekako z veseljem pozdraviti.
(Uradni list kranjske deželne vlade) t. j. »Laibacher Zeitung" je zadnji čas postala uprav nemško nacijonalna in drzna. Da-si izhaja na stroške slovenskega kmeta (katerega s« z židovsko dragimi inserati odira), prezira v svojih predalih prav izzivajoče zadeve in gibanje slovenskega naroda, in če kaj piše o teh zadevah, postavlja vse v zadnji kot, kot bi urednik Janu-schowsky in tvrdka Kleinmayer in Bamberg hotela — pljuvati na nas! Seveda, če bomo povsod le molčali in plazili, nas seveda nihče ne bo respektiral. Malo več radikalnosti bi menda vsaj ne škodovalo?!
(Imenovanja.) Višji štabni zdravnik v Gradcu g. dr. Artur vitez Wagner imenovan je zapovednikom ljubljanske garnizijske bolnice, katero mesto je imel do sedaj g. dr. Jos. Prehnal, ki pa je umirovljen.
(Požari) Dne 20. t. m. zgorela je v Rudniku hiša posestniku Bučarju, v Mali vasi pa je pogorel Plinov hlev in sosedova hiša z gospodarskim poslopjem.
(Utonila je) dne 18. t. m. v Kamniku po-sestnica Marija Suhodolnik. Prala je na potoku, kar jo popade božjast, da pade na glavo v potok. Ker ni bilo nikogar v bližini, je utonila.
(Vlak utrgal glavo.) V Ratečah na Gorenjskem našel je dne 20. t., m. ondotni železniški čuvaj na tiru človeško truplo brez glave, ki pa je ležala zunaj tira. Ponesrečeni je 711etni Jakob Erlah. Bil je svojedobni »kantiner" pri belo-peških jezerih, a sedaj pa tako osirotel, da se je v strahu pred bedo po zimi raji usmrtil.
(Umrl je) č. g. Jožef Gerčer, župnik pri Sv. Trojici na Dolenjskem, dne 24. t. m. zadet po kapi.
(Shod županov.) Dne 17. t. m. vršilo se je v Krškem pod predsedstvom rajhenburškega župana gosp. Unschulda, posvetovanje županov 15 štajarskih in kranjskih občin. Obravnavali so važna vprašanja o živinezdravniških naredbah,
sosebno glede zaustavljenega prometa s svinjami vsled kužnih boleznij. Na predlog in po narekovanju g. dr. Romiha, župana v Krškem, odposlala se je ministerstvu jako obširna in temeljito označena prošnja za polajhčavo zapora deželnih mej.
(Ustrelil se je) v Krškem, dne 21. t. m. sedlar Josip Pongrac na kegljišči neke gostilne.
(Umrl je) Anton Navratil, bivši belokranjski deželni poslanec v starosti 65 let pri svojem sorodniku v Tešanju v Bosni.
(Strela) vdarila je dne 20. vinotoka t. 1. v neko hišo v Zapotoku in ubila domačo hčerko. Grom in strela skoraj istodobno s sneženo burjo znači res izvanredno leto.
(Osebna vest.) Okrožnim zdravnikom v Planini na Kranjskem imenovan je dosedajni zdravnik na praški kliniki, gospod dr. Karol Wiainger.
(Raz strehe padel) Na Gori pri Idriji padel je dne 19. t. m. 80 let stari krovec Pavel Mtklavčič raz neke strehe ter se ubil.
(Pogorelo je) dne 22. t. m. v Pontablu 5 hiš. Kako je ogenj nastal ni znano.
(Umrl je v Kazazah na Koroškem) ondotni župnik č. g. Fr. Rup, 54 let star. Pokojni je jako dobro pisal, tako za Mohorjevo družbo in za „Mir". Blag mu spominja smrt na vislicah) obsodilo je celovško sodišče 46 let starega J. Stalekarja, doma iz Št. Martna pri Slov. Gradcu, zaradi umora.
(Cela vas pogorela.) Na Zgornjem Koroškem pogorela je vas Kamering. Rešili so le cerkev, šolo in župnišče.
(Orglarska šola v Celovcu) »Cecilijansko društvo" otvori dne 8. novembra 1.1. v Celovcu šolo za orglarje. Poduk se bo delil v dva oddelka; v prvem oddelku poučevalo se bo učence, ki so dovršili ljudske šole ter kažejo sposobnost za pouk v glasbi, v drugi oddelek pa se bo jemalo one, ki so že v glasbi toliko izvežbani, da igrajo na glasoviru ter sploh lahke preludije po sekiricah kakor tudi organiste, ki potrebujejo popolnega znanja. Pouk bo obsegal: 1. liturgijo, kolikor je je treba dirigentu, 2. zgodovino cerfcrene glasbe, 3. igranje na glasoviru in orglah, 4. nauk o harmoniji, tako sicer, da se nauče učenci sami preludirati in mudulirati, 5. koralno in figuralno petje, 6. navajanje, kako je poučevati v petji. Pouk bo brezplačen, tudi glasbene instrumente (glasovir, harmoniko) priskrbi društvo. Za stanovanje in hrano je učencem samim skrbeti, vendar bo res potrebne tudi cecilijansko društvo podpirale. Za vdeležitev poduka oglasiti se je takoj, t. j. do 31. vinotoka t. 1.
(Slavnost odkritja nagrobnega spomenika) pokojnemu Dragotinu Martelancu, vrši se v soboto dne 30. oktobra 1897 v Barkovljah pri Trstu.
(Zoper Nabergojevo volitev), katero je tržaški mestni zastop ovrgel, šla je pritožba na namestništvo, ki je to volitev potrdilo, a tržaškim očetom poslalo primerno dolg nos. To pa ■je bilo tem premalo, pritožili so se v tej stvari na dunajsko državno sodišče, ki jim je še le poslalo grozno podaljšan nos, a Nabergoja o petno potrdilo. Sedaj bodo menda zadovoljni.
(Zaklal je) v Gorici dne 17. t, m. mizar Jožef Pavlin mesarja Spangherja.
(Otvorila se je) dne 17. t. m. železniška zveza med goriško postajo Červinjana in italijansko postajo St. Giorgio di Nogaro z vsemi
italijansko-izdajalskimi slovesnostmi. Goriški Ita
lijani so kar plesali veselja, da imajo »neposredno" zvezo z materjo Italijo.
(Novo pošto) otvorili so z 1. novembrom t 1. v Zametu, v volovskem političnem okraju, ki bo imela vozopoštni promet v zvezi s poštnim uradom v Kastvu.
(V isterskem deželnem zboru) se je sprejel
po pritisku italijanske večine nov davek, tako-.vana šolska taksa. Za ubožno ljudstvo ukrepa se na Dunaju o najnujnejših podporah, da se gladno ljudstvo obdrži vsaj pri življenju, a vladajoči Italijančiči snujejo doma na svojo roko
nove davke.
(Odbor slovenskega akad. dvustva »bio-
venije" na Dunaji) izvoljen na I. občnem zboru
dne 23 oktobra, sestavil se je za zimski tečaj
sledeče: Predsednik: phil. Anton Jeršinovic.
Podpredsednik: iur. Fran Šuklje. Tajnik: phil. Ivan Merhar. Blagajnik: iur. Dragotin Dernovšek. Knjižničar: phil. Hinko Vodnik. Arhivar: iur. Alojzij Mesar. Gospodar: iur. Matej Marinček. Namestnika: iur. Ivan Lavrenčfč in iur. Fran Vidmar.
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor.) Ko nam je po preteku jed nega tedna zopet poročati o državnem zboru in njegovem delovanju smo v zadregi, kaj naj omenimo, ki bi imelo tudi dejansko vrednost. Javimo le samo lahko, da so še pač naši poslanci na Dunaji ter še tudi vlečejo vedno redno po 6000 gid. na dan. To je pa tudi vse, ako nočemo po-sebe povdarjati nekaj prepirov in tajnih posvetovanj, koje so imeli razni klubi med saboj in z vlado. Poslanec Šuklje, ki je ostavil »slovansko-krščansko zvezo" je osnoval svoj lastni klub, h kateremu pristopajo razni poslanci, ki se do sedaj niso marali priklopiti nobeni stranki. Nov klub se zove »Svobodna zveza". Iz večine izstopi pa tudi najbrže v kratkem »nemška katoliška ljudska stranka", ker se njenemu vodji Dipauliju nikakor ne posreči svoj posredovalni predlog o jezikovnem pomirjenju uresničiti. Saj pa je tudi res sumljivo jamčenje, da bi po njegovem načrtu se posrečilo dognati odvisnim in več ali manj pristranskim dež. zborom to, kar ne more državni parlament doseči pri vsem svojem ugledu in zakoniti moči. Pomislimo le, kaj bi bilo nam Slovencem pričakovati v tem oziru od štajerskega in isterskega deželnega zbora. Ako pa izstopi Dipaulijeva stranka iz desnice, razbije se najbrž tudi desnica. To je slutil brezdvomno predsednik zbornice dr. Kathrein, da se je dne 26. t. m. pismeno odpovedal časti zborničnega predsednika. Zavladala je vsled tega splošna vznemirjenost. Bati se je skoraj, da pridejo po slanci kmalu domov. A kaj bo s porečo nagodbo z Ogersko? Že se je bilo zadnje dni sklenilo nekako premirje med desnico in obstrukcijo, da ne bo ta vsaj dva dni nagajala, dokler se ne reši ta postavka; za to ljubav obljubiti pa je morala desnica nasprotno obstrukciji, da bo smela pozneje samovoljno gospodariti, da bo pustila 40 nemškim poslancem mlatititi prazno slamo o ministerskih obtožbah. Sicer pa si vlada dosedaj vkljub vsem tajnim dogovarjanjem ni pridobila za glasovanje ogerskega provizorija niti levice, ker ne more in ne sme ugoditi njeni zahtevi o odpravi jezikovnih naredb, niti cele desnice, ker noče obljubiti Jugoslovanom nika-kega jamstva na nujne zahteve.
(Češko narodno šolstvo.) Češka »Matica šolska" razpolaga čez tolike vsote radodarnih doneskov, da se Nemci uprav tresejo pred požrtvovalnostjo češko. Kaj je proti temu njihov jetični »šulferein!" S začetkom tega šolskega leta vzdrževalo je to češko šolsko društvo 43 ljudskih šol z 115 razredi ter tolikimi učitelji; učencev je bilo 6859; nadalje 43 otroških vrte-cov z 58 oddelki, 78 učiteljskimi osebami ter je bilo obiskujočih učencev 3520; vrh tega še 5 srednjih šol (gimnazij in realk) z 20 razredi, 49 učiteljev, 962 učenci. Podpiralo pa je društvo še mnogo drugih šol in zavodov, tako višjo obrtno šolo v Brnu i. dr. Dižava je prevzela od društva do sedaj dva gimnazija v svojo skrb, a 24 ljudskih šol prevzela je javna šolska uprava. Za svojega obstoja osnovalo je to blagodejno društvo 120 šol. Da, narodu, kateri ima tako blago srce in toliko smisla za narodni napredek, goditi se mora od dneva do dneva boljše.
(Na Hrvatskem) slavil se je dne 23. ok tobra t. 1. 501etni jubilej, odkar je proklicana hrvaščina državnim jezikom. Dne 23. oktobra 1847. leta je bilo. da se je po dolgotrajnem bo renju izrekel radostni razglas v saboru: „Na jedno-dušno željo vseh stanov trojedine Hrvatske uvede se hrvatski jezik za diplomatski, uradni in službeni v Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji". Navdušenost naroda je bila tedaj nepresežaa. Zado-nel je v saboru tisočeren vzklic hvaležnosti, sipali so cvetice in pesmice. V tej dosegi posebno zaslužnim možem, kakor je bil saborski predsednik baron Ljudevit Bedekovič in poročevalec Ivan Kukuljevič Sakcinski, prirejali so burne ova cije, bakljade itd. Narodna zavest Hrvatov znala pa si je iz strahu, da se ne upelje mažarski jezik
uradnim, že 1. 1805. si izprositi poseben cesarski zakon, vsled katerega je do 1. 1847 veljal urad nim jezikom latinski. Pred 50 leti pa so storili bratje Hrvatje zmagovit korak k poznejši pro-sveti. Veljava hrvatskega uradnega jezika potrdila iti popolnila pa je še posebno nagoda leta 1868. sklenjena z Ogersko.
(Ogerski državni zbor) so z 26. oktobrom pretrgali do 3. novembra t. 1.
(V ogerskem državnem zboru) krožijo najrazličnejša mnenja, kako stališče bo zavzemati ogerski vladi, ako se v avstrijskem parlamentu ne dožene nagodbeni provizorij. Banffy je mnenja, da se tudi v tem slučaju naj ne prenehajo vse zveze z Avstrijo, temveč naj ostane skupna vojska in zunanje zadeve, med tem ko bi bile trgovinske, carinske in bančne zadeve, katere zadeva ta provizorij, povsem ločene ter bi bila vsaka državna polovica samostalna. Osnuje naj se zakon, po katerem bi se v ogerskem zboru razpravljale samostojno vse zadeve, katere je dosedaj reševala ogerska zbornica. Ministra zunanjih zadev zastopal naj bi ministerski predsednik baron Banffy, državnega vojnega ministra pa domobramski minister Fejervary. Stem v nasprotji pa je prekucuška stranka Ferencz Kossutha, ki tirja, naj se splošna zmešnjava v avstrijskem parlamentu izkoristi v lastni dobi ček ter se odpove Avstriji vsaka obvezna moč na Ogersko. Baron Banffy odgovoril je tej stranki, da bi bilo neodpustno iz sedanjih homatij zahtevati popolno neodvisnost od države, s katero jih trajno veže pragmatična sankcija in zakon iz leta 1867. Prizadevati si je temveč, da v Avstriji obstoji trdno ustavno življenje. V skraj no3ti pa so Mažari itak opravičeni na podlagi § 68 zakona iz leta 1867 zvezo z Avstrijo pretrgati. Avstriji se je tega razdvoja gotovo manj bati nego ogerski polovici, kajti mi bi ne imeli kaj zgubiti, pač pa bi bili rešeni za vselej tujih bremen.
Ogled po širnem svetu.
(Novo ministerstvo v Srbiji.) Ministerstvo radikalca Simiča je odstopilo. Kralj Aleksander je takoj lastnoročno pisal svojemu poslancu na turškem dvoru, dr. Vladanu Gjorgjeviču ter mu poveril sestavo novega ministerstva. Gjorgjeviču se je to tudi kmalu posrečilo. Novi ministri pripadajo naprtdnjakom in neodvisni stranki. Sestava kabineta je tale: Ministerski predsednik in minister zunanjskih zadev: dr. Vladan Gjor-gjev^č, minister notranjih zadev: Andonovič, finančni minister: bivši naučni minister Popovic, trgovinski minister: profesor višje šole v Bel-gradu Lozanič, pravosodni minister: Kosta Kri-stic, sin bivšega ministerskega pr dsednika, naučni minister pa višješolski profesor Andrej Gjorgje-vic Vojno ministerstvo ter ministerstvo za javna dela prevzela sta aktivna polkovnika Vukovic in Atanackovic Bode-li to ministerstvo srečnejše nego odstopivše ni mogoče prerokovati, dokler bo živel bivši kralj Milan na kraljevem dvoru ter se še vedno vtikal v vladarske zadeve; d vem gospodarjem pa tudi nobeno ministerstvo služiti ne more.
(Ruski car Nikolaj) bival je zadnje dni s svojo soprogo v Darmstadtu na Nemškem, kjer so ga obiskali razni vladarji in visoki dvorni dostojanstveniki : knez Niko črnogorski, nemški cesar, princ Battenberški i. dr. Splošno začudenje pa je obudilo, da ni maral sprejeti badenskega nadvojvodo in njegovo soprogo, hčer bivšega cesarja Viljema I., temveč se izrazil, da nima na razpolago časa. K temu mora imeti car zelo važne vzroke, katere si strmeči svet ne ve tolmačiti. Pokazal pa je svojo pravo slovansko odkritosrčnost, da rajši koga nemilo zavrne, nego bi hlinil prisiljeno prijaznost.
(Nesloga v Nemčiji.) Ta napaka se sicer rada edino nam Slovanom predbaciva, a cvete pa tudi bujno med »popolnimi" Nemci in to v najvišjih krogih. Izišla so namreč pisma bivšega bavarskega kralja Ludovika II, sorodnika naše cesarice, v kojih se bridko pritožuje nad brezobzirnostjo nemške vladarske dinastije in nad njenim stremljenjem za nadvlado. Že za svojega življenja ni se nikoli bal prav žarke izustiti o nemškem cesarstvu, dasi je tudi sam bil od njega odvisen in temu cesarstvu podrejen. Zatr-
juje se, da ga je sovraštvo in jeza, ker ni smel svojim čustvom v tem oziru zadostno duška dati, gnalo v samovoljno smrt. Njegova država podedovala je po njem isto zavist do Nemčije, kojo še sedaj priobčeni spisi množijo.
(V Italiji) imajo strašanske povodni, a to skoraj na vseh krajah dežele. Voda napravlja neizmerno škode ter še vedno narašča. Razun tega da je vničila vse nasade po poljih, razdjala hiše, nasipe in mostove, zahtevala je že dosedaj mnogo človeških žrtev.
(V grško-turški vojski) padlo je na grški strani 283 pešcev, ranjenih je bilo 1082, pri gorskih oddelkih je mrtvih 60, ranjenih 239, pri konjikih in tehničnih četah je ubitih 52, ranjenih 233. Italijanskih garibaldijencev so ubili Turki 13 ranili pa 48 — govori se, da vsi na hrbtu ker niso dosta brzo tekli. — Turki so tedaj vseh usmrtili 408 mož, ranili pa 1604.
(Za Kreto) se menda vendar enkrat kaj ukrene, saj, ako je raznim zagotovilom verjeti, uvede se postavno stanje že v teku jednega meseca. Nikakor pa še nimamo naših vojakov pred spomladjo domov pričakovati. Začasnim guvernerjem ze Kreto izbran je sedaj luksenburški polkovnik Schaffer, ki se je že mnogo potikal po jutrovih deželah ter se bil z raznimi divjaki; iz tega stališča bil bi tedaj sposoben za te turške razmere. Ni pa zadovoljen sultan ž njegovim imenovanjem, zameril je evropskim oblastim, da so ga brez njegovega (sultanovega) vprašanj* izvolili.
Dopisi.
Gornjigrad. Okrajni zastop Gornjegraj -ski je imel dne 5. oktobra svojo 51. glavno skupščino v Gornjemgradu, katere se je udeležil c. kr. okrajni glavar, g. grof Attems in 20 članov okrajnega zastopa. Po prečitanju in odobrenju zapisnika 50. glavne skupščine prečita okrajni načelnik, g. A. Goričar okrajni račun za leto 1897 s stroški 12 040'84 gld. ter dohodki 11.903"5lJ gld, torej primanjkljaj 137-25 gld. Za računske pregledovalce se izvolijo g. notar A, Svetina, g. Franc Šarb v Gornjemgradu in g. A. Jeraj — Mokrin v Spodnji Rečici. Okrajni proračun za leto 18(J8 se sestavi sledeče: dohodki 32°/o okrajne priklade 12.029'96Va gld, stroški 14.132 49 gld.; proračun okrajnega ubožnega zaklada pa z dohodki in stroški 500 gld. Po odobrenji proračunov se sklene prositi na pristojnem mestu, da se sedež okrajnega živinozdravnika preseli iz Braslovč v Mozirje. Okrajni načelnik še omeni, da je kupil bika marijadvorskega plemena za Mozirje. Na predlog g. A. Turnšek-a se sklene, da se v okraju goji marijadvorsko pleme, za ž:-vinogledne predstojnike se postavijo: g. Jože Mikuš v Gornjemgradu, namestnik g. Anton Tostovršnik v Št. Lenartu za občino Gornjigrad, Sv. Florijan, St. Lenart in Novo Štifto, g. Ivan-Čdsl v Radmirji, namestnik g. Martin Zidarn v Šmartnem za občine Bočna, Radmirje, Šmartno, Kokarje; g. Anton Goričar v Mozirji, namestnik g. Franc Deleja v Mozirji začelo občino Mozirje; g. Anton Turnšek v Nazarjih, namestnik g. Franc Štiglic v Rečici za celo občino Rečica; g. župn k Josip Dekorti, namestnik g. Franc Kolenc v Ju-vanjem za občino Ljubno;'.g. Joža Piaznik, pd. Riher v Lučah, namestnik g. Franc R)bnik, pd. Juvan v Lučah za|občino Luče; g. župnik Miloš Šmid v Solčavi, namestnik g.^Rok Klemenšek v Solčavi za občino Solčava.
Okrajni zdravniki in^okrajne babice ostanejo stari, namreč: g. dr. I. Schlander v Gornjemgradu, g. dr. A. Kaisersberger v Mozirji, g. dr. J. Vilimek na Ljubnem; Urša Čeplak v Gornjemgradu, J. Jeretin v Mozirji in Fr. Obrol na Ljubnem.
Na dopis »Kmetijskega in bralnega društva" v Novi Štifti se sklene, da se za Spodnji Stajer naj v celjskem okraju ustanovi kmetijska šo'a s slovenskim učnim jezikom; glede pritožbe, da gornjegrajska knezoškofijika graščina preveč pogozduje, vsled česar primanjkuje planinskih pašnikov, se sklene, da nima okrajni zastop o tem nobene pravice kaj ukreniti, nego dotični kmetje naj se z dobro utemeljeno prošnjo obrnejo do ljubljanskega knezoškofa.
Načelnik prečita odborovo resolucijo, da se odobravajo jezikovne naredbe za Češko in Moravsko ter se naj enake izdajo tudi za slovenske pokrajine, kar se enoglasno sprejme.
V zadnji točki dnevnega reda — predlogi, se dovoli občini Kokarje podpora 100 gl. za napravo ceste v Pobrežji, požarni brambi na Ljubnem in v Rečici dobe svoj čas ustavljeno podporo za leto 1894. Prihovčanoin se dovoli za brv 20 gl., kar pride v praračun za leto 1899, za premiranje na Ljubnem se dovoli 200 kron okrajnih daiil. — Načelnik še poroča o cesti iz Ljubnega v Luče, ki se nahaja v zelo slabem stanu, tudi manjkajo prepotrebni pri-ranči, tako, da se je letos že 5 nesreč zgodilo; mnogo so krivi tamošnji cestnarji, ki so slabi m leni. Sklene se, da dobe dotične občine strog ukaz, naj popravijo cesto in napravijo priranče. Želeti je, da bi okrajni zastop kakor tudi c. kr. okrajno glavarstvo strogo postopalo proti takim občinam; v slučaju pa, da dotični ukazi nič ne pomagajo, naj bi okrajni zastop na troške občin popravil cesto in napravil vse varstvene na redbe.
Dopis mozirske občine, da bi se v Spodnji Rečici napravila muta, se izroči okrajnemu odboru v pretres. — Na vprašanje g. I. Kranjca radi prepočasnega dela pri znižanji klanca v Homu, odgovarja vodja tega dela g. I. Čašl, da je temu kiivo nekaj slabo vreme, nekaj pomanjkanje delavcev, ker dela le z domačimi ljudmi.
Iz Slatine. Našo Slatino bi bilo dobro primerjati »Ljubljanskemu deželnemu gledališču". Kakor se tam danes igia slovenska opera, a jutri zadobi z ponesrečeno nemško igro, pri ka ttri z žvižganjem podijo igralke iz dvorane, piistno nemško lice, prav tako našemijo deželni uslužbenci naše kopališče za časa sezone z nemškimi cunjami in z nemško krinko, a ko odletijo zadnje koristne lastavice, snamejo ta nemški nakit ter ga skrbno shranejo; nekaj teh deželnih gosenic preseli se v mesta, druge iLanjše vrste pa se tukaj zabubijo in sesajo poleti pridobljeno mast ter predejo nakane za prihodnje »obiranje." Kdor pride v pozni jeseni ali pozimi k nam, najde pravcati začaran grad stoletnega spanja. Le jako redko posrečilo se bi mu zagledati katerega teh polhov prilezti iz svojih skrivališč, med tern ko so poleti tako glasno in oblastno čivkali in tekali. Za šipami le opazujejo, in hudo jim mora biti pri srcu, kako se kaže to slovensko selo za tega časa v svojem prismem značaju. Muzikantje, ki so sicer v fraku igrali „nemške umotvore", voljni so sedaj kratkočasiti domače pivce ali zbijati na domačih ženitovanjih svoje pristne burke za »krvavo klobaso".
Krčmarj', ki so imeli poleti k večjemu kakšno umazano čumnato ali le lopo za kmečke goste, dobrikajo se sedaj našemu priprostemu ljudstvu prav »lisičje" ter mu prikupljivo odpi-lajo na stežaj boljšo sobo. V trgovinah, kjer se je po postrežnikih in postrežnicah pomilovalno namuzalo kmečkemu kupcu, sosebno ako je bil kdo njihove „vere in jezika" prisoten, v teh trgovinah hlini se sedaj taka prijaznost, kakor da bi drugačnih prekupcev niti mkoli ne bili poznali. In naše dobrosrčno ljudstvo ne opazi te spremembe, pač, opazi jo pač in ravno to mu tako blaženo dobro dč, da so nakrat „gospaud takau liišni postali". Lahkovernost našega ljudstva je kriva, da z veseljem posluša prebavljene zabavke teh gospodičev ter pohlevno pokupi in povžije gospodske preostanke iz letne dobe po trgovinah in gostilnah. '
Tako počenjanje dela nam kmetom in slovenskemu ugledu sploh sramoto. Ti nasprotni trgovci in obrtniki muzajo se že sedaj skrivoma vaši nedolžni lahkovernosti, a ko pride zopet njihova doba — pokažejo vam zadnjo plat! Vsaj imamo tukaj pri cerkvi našega vrlega narodnega brata g. Ogrizka, ki ima poleti kakor pozimi td;no le za nas slovenske kmete odprto trgovino in gostilno. Tedaj k njemu in k nobe nemu drugemu!
Iz Gradca. Takozvani spodnještajerski Nemci pošiliajo dokaj svojega piškavega sadu tukaj gori na visoke šole, koji svojih roditeljev vredni potomci skrbijo, da se tudi med pristne
Nemce širi žalostno proslula olika spodnješta-jerskega nemčurstva. Spomniti se je le treba, da so svojedobno samo take izrodke zbok svinj skega krulenja in onesnaženja morali ponoči tukaj zapirati, med katerimi je bil nek Scheligo, sin spodnještajerskega ljudskega učitelja, potem Oswatitsch in še podobna dva. Dne 20. t. m. zbrala pa se mnogobrojna čeda enakih kruležev pred stanovanje tukajšnjega visokošolskega pro-. fesorja dr. Johanesa Frischaufa ter tako grozovito zverinsko tulila, piskala, žvižgala in trobila, da je morala mestna policija jih z golimi sabljami razganjati ter 12 teh tolovajev zapreti. In zakaj so ti »višje izobražujoči" se nemški mladeniči sramotili svojega blagega prefesorja-uče-nika. Ker je g. dr. Frischauf redka prikazen, eden med tisoči Nemcev, ki je vsled svoji vsestransko temeljiti naobrazbi pr šel do sklepa, da zasluži tudi slovenski narod živeti in mu je pri-poznal pravico lastne izobrazbe. V sla mostnem svojem govoru v Mozirji, ko so ga imenovali za njegove velike zasluge za slovensko planinsko društvo častnim občanom, izrazil je, da je pripravljen kakor dosedaj, potegovati se, da doseže narod slovenski glede ravnopravnosti drugim omikanim narodom pripoznane pravica, a obsojal svoje sobrate iz vrst kričačev in napihnjencev.
To je bil tedaj povod, da so puhle buče nemških in nemškutarskih visokošoicev napadle in* zasramovale mirnega in častitljivega moža učenjaka, a to storili so mladeniči, ki niso vredni brisati prahu raz čevljev svojega veleza-služnega učenika, ljudje, kojih polovica bi spadala po pravicah zakona v jetnišnice in norišnice, a druga v brloge divjakov-ljudožrcev, a poprej trebalo bi se jim še malko opiliti, kajti enake surovosti napram svojim višjim, starejšim ne poznajo niti tam.
Tega madeža nemške kulture ne zbriše lž njih nobeno opravičevanje, sramota pade na celo univerzo kot zavetišče enakih surovež<5v, pade pa tudi na našo nemško prestolnico in na vse nemške in nemSku'arske klike Štajarske, da Avstrije, od koder se rekrutira grdobna ta druhal.
Narodno-gospodarske novice.
Splošna pridobnina po našem novem davčnem zakonu.
Piše dr. R. Pipuš.
(Dalje.)
Zneski 43.000 gld., 44 000 gld. in 67.000 gld. se toraj znižajo za zneske 7020 gld., 7540 gld. in 10.780 gld. Ostanki 35.980 gld., 36.460 gld. in 56.220 gld. so tisti zneski, katere bodo morali v okrajih E, F in G leta 1898., kakor tudi leta 1899. pripadniki davčnih družeb drugega, tretjega v in četrtega razreda skupaj plačati na splošni pridobnini. Iz teh zneskov pa še ni razvidno, koliko bode morala vsaka posamezna davčna družba drugega tretjega ali četrtega razreda plačati na splošni pridobnini. Omenili smo že, da se odpuščene svote ne vdeležijo davčne družbe drugega, tretjega in četrtega razreda enakomerno, ampak, d i se odpusti davčnim družbam tretjega razreda razmerno poldrugi-krat. in davčnim družbam četrtega raz-eda razmerno dvakrat tulijo, kakor davčnim družbam drugega razreda.
Da napravimo ta račun, moramo vzeti vselej za okraj vsake davčne družbe četrtega razreda posebej znesek, katerega so pripadniki davčne družbe drugega razreda leta 1897. plačali, enkrat, znesek, katerega so leta 1897. plačali pripadniki tretjega razreda, poldrugikrat, in znesek, katerega so leta 1897. plačali pripadniki četrtega razreda, dvakrat. Zneski, katere na ta način dobimo se seštejejo, in kolikor kaže ta skupna vsota, na toliko delov se mora deliti znesek, ki se v okraju vsake davčne družbe četrtega razreda vsem pripadnikom davčnih družeb drugega, tretjega in četrtega razreda odpusti.
Vzamemo toraj v okraju E vsoto davčne družbe drugega razreda 15.000 gld. enkrat t. j.
15	000 gld., davčne družbe tretjega razreda
16	000 gld. poldrugikrat t. j. 24.000 gld., davčne družbe četrtega razreda 12.000 gld. dvakrat t. j. 24.000 gld., kar znese skupaj 63.000 gld., v okraju F vsoto davčne družbe drugega razreda 20.000
gld. edeokrat t. j. 20000 gld, davčne družbe tret. razreda 14.000 gld. poldrugikrat t. j. 21000 gld., davčne družbe četrtega razreda 10.000 gld. dvakrat t. j. 20.000 gld, kar da skupaj 61.000 gld. in v okraju G vsoto davčne družbe drugega razreda 25.000 gld. enkrat tj. 25 000 gld., davčne družbe tretjega razreda 24.000 gld. poldrugikrat t. j. 36.000 gld., davčne družbe četrtega razreda 18.000 gld. dvakrat t. j. 36.000 gld., kar znese skupaj 97.000 gld.
Vsled tega moramo deliti za okraj E vsoto 7020 gld. na 63 000 delov, kar da 1114 kr., za okraj F vsoto 7540 gld na 61.000 delov, kar da 12-36 kr., za okraj G vsoto 10.780 gld. na 97.000 delov, kar da 11' 11 kr.
Ta del moramo vzeti spet za okraj vsake davčne družbe četrtega razreda posebej pri davčnih družbah drugega razreda enkrat, pri davčnih družbah tretjega razreda poldrugikrat, in pri davčnih družbah četrtega razreda dvakrat tolikrat, kakor kaže znesek, katerega so morali leta 1897. pripadniki dotične davčne družbe plačati na pridobnini in dohodnini.
Ako tako računimo, dobimo v okraju E za davčno družbo drugega razreda 11'14 Kr. X 15.000 = 1671 gld. 60 kr., za davčno diužbo tretjega razreda 1114 kr. X 24.000 = 267^ gid. 60 kr., za davčno družbo četrtega razreda 1114 k.c X 24000 = 2673 gld. 60 kr., v okraju F za davčno družbo drugega razreda 12 36 kr. X 20 000 = 2472 gld., za davčno družbo tretjega razreda 12 36 kr. X 21.000 = 2595 gld. 60 kr., za davčno družbo četrtega razreda 12 36 kr. X 20.0^0 = 2472 gld., v okraju G za davčno diužbo drugega razreda 1111 kr. X 25.000 = 2777 gld. 50 kr.. za davčno družbo tretjega razreda 11 11 kr.X 36.000 = 3999 gld. 60 kr., za davčno družbo četrtega razreda 1111 kr. X 36.000 = 3999 gld. 60 kr.
Zneske, katere smo sedaj dobili, odbijemo od zneskov, kater so morali pripadniki davčnih družeb drugega, tretjega in četrtega razreda leta 1897. v okrajih posameznih davčnih družeb četrtega razreda plačati na pridobnini in dohodnini.
Odbijemo toraj za okraj E, od zaeuka davčne
družbe drugega razreda 15.000 gld. znesek 1671 gld. 60 kr., na kar ofctane znesek 13.328 gid. 40 kr.; od zneska davčne družbe tretjega razreda 16.000 gld. znesek 2673 gld. 60 kr., na kar ostane 13 326 gld. 40 kr.; od zneska davčne družbe četrtega razreda 12.000 gld. znesek 2673 gld. 60 kr., na kar ostane 9326 gld. 40 kr.
Isti račun za okraj F da za davčno družbo drugega razreda 20.000 gld. - 2472 gld. = 17.528 gld., za davčno družbo tretjega razreda 14.000 gld. — 2595 gld. 60 kr. = 11.404 gld. 40 kr, za davčno družbo četrtega razreda 10 000 gld.— 2472 gid. = 7528 gld. in za okraj G, za davčno družbo drugega razreda 25.000 gld.— 2777 gld. 50 kr. = 22.222 gld. 50 kr., za davčno d.užbo tretjega razreda 24.000 gld. — 3999 gl J. 60 kr. = 20 000 gld. 40 kr. in za davčno družbo četrtega lo.OOO gld. — 3999 gld. 60 kr. = 14.000 gld. 40 kr.
Za davčne družbe drugega in tretjega razreda je treba na ta način izračunjene zneske, ki spadajo na okraje posameznih davčnih družeb četrtega razreda v okolišu iste davčne družbe drugega ali tretjega razreda še sešteti.
Na ta način dobimo kot prispevke za leto 1898. in za leto 1899. zneske, namreč za davčno družbo B drugega razreda 13.328 gld. 40 kr. + 17.528 gld.+ 22.222 gld. 50 kr. = 53 078 gld. 90 kr., za davčno družbo C tretjega razreda, otae-gajočo okraje E in F, 13.326 gld. 40 kr. + 11.404 gld. 40 kr. = 24.730 gld. 80 kr., za davčno družbo D tretjega razreda 20.000 gld. 40 kr.. za davčno družbo E četrtega razreda 9326 gld. 40 kr., za davčno družbo F četrtega razreda 7528 gld. in za davčno družbo G četrtega razreda 14000 gld. 40 kr. Ker se prispevki posa meznih davčnih družeb preračunijo vselej za dve in dve leti naprej, ravnokar preračunjeni zneski ne veljajo samo za leto 1898. ampak tudi za leto 1899.
Mogoče in celo prav verjetno je, da bodo na ta način za leto 1898. in 1899. izračunjem prispevki vseh davčnih družeb v celi državi skupaj znašali več ah pa manje kakor glavna pridobninska vsota. Finančna uprava pa ruma pravice zahtevati na celi pridobnini več, kakor
glavno pridobninsko vsoto, ona pa tudi ni dolžna od te vsote kaj odpustiti. Zavoljo tega je treba prispevke davčnih družeb popraviti tako, da bodo vsi skupaj znašali ravno glavno pridobninsko vsoto.
Ako znašajo za prvo priredbeno dobo t. j. za leti 1898. in 1899. prispevki vseh davčnih družeb več kakor glavno pridobninsko vsoto, sme kontingentna komisija na Dunaju posameznim davčnim družbam prispevek primerno znižati, ako se prepriča, da so pripadniki teh družeb posebno težko obremenjeni, da so neprimerno visoko obdačeni. Kontingentna komisija sme na ta način porabiti ves prebitek skupnega zneska prispevkov vseh davčnih družeb čez glavno pridobninsko svoto. Ako kontingentna komisija na ta način prebitka ni porabila, ni izcrpila, se ostanek med davčne družbe drugega, tretjega in četrtega razreda razdeli tako, da se prispevki davčnih družeb tretjega razreda raz-merno za poldrugikrat, prispevki davčnih družeb četrtega razreda pa razmerno za dvakrat toliko znižajo, kakor prispevki davčnih družeb drugega razreda. Računi se tako, kakor smo to storili, ko smo iskali prispevke posameznih davčnih družeb.	(Dalje prihodnjič).
Književnost.
(Knjige družbe sv. Mohorja) začeli so razpošiljati. Knjig je šest in sicer: 1. Zgodbe sv. pisma (IV. zvezek). Priredil in razložil dr. Fr. Lampe. 2. Molitvenik: Sv. Rožni venec. Spisal dr. Jos. Walter. 3 Bolgarija in Srbija. Opisal prof. A. Bezenšek. Ta snopič ima več slik in zemlje vidov. 4. Poljedelstvo (I). Spisal Viljem Rohrman. 5. Boj za pravico. Povest, spisal Fr. J. Mdovršnik (Slovenske večernice 50. zvezek.) 6. Koledar za leto 1898 z mičnimi povestmi in slikami. Nadjati se je, da se za prihodnje leto oglasi še več naročnikov, kajti ta družba je naš narodni ponos. Za prihodnje leto pa so določene te le knjige: 1.) Zgodbe sv. pisma (V.) 1.) Veliki katekizem ali krščanski nauk. 3) Poljedelstvo (II). 4) Naš presvetli cesar Frančišek Jožef I. k 501etnici njegovega vladanja spisal prof. Jož. Apih. 5) Slovenske večera i ce (51. zvezek). 6 ) K.Iedar za Jeto 1899.
(„Slovanske knjižnice") 65—68 snopič je ravnokar izišel ter prinaša jako zanimiv senza cijonalen roman „Siučaji usode" iz peresa sloveče pisateljice gospe Pavline Pajkove. Zvezek, ki ima tudi dobro pogojeno sliko pisateljice, stane 72 kr. pri založniku g. A. Gabeščeku v Gorici.
(Iz „luoi in teme") imenuje se k asna mala zbirka Engelbert Ganglovih pesmij, katera je izišla v R. Miličevi zalogi v Ljubljani. C^na ličnemu zvezku je 1 gld.
Sejmi.
Dne 30. oktobra v Poličanab (za svinje.) Dne 2. novembra v Radgoni, Stradnu, Vitanju, Podčetrtku in Mariboru (tudi za konje) Dne 3. nov. v Lučah na Ptuju, v Imenu (za svinje) in v Pišecah, Dne 4. nov. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 5. nov. na Spod. Polskavi (za svinje).
Loterijske številke.
Trst 23. oktobra 1897; 57, 50, 9, 12, 47 Line „	„ 4.', 85, 17, 74, 27
Neprekosljivega učinka je
| Tanno-clrinin tinktura za lase. |
Okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena 1 stekl. z rabilnim navodom 50 kr.
Jedina zaloga
lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek
v Ljubljani,
Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
te.
u
■kij
Razne stvari.
(Največja vojašnica v Avstriji) je gotovo takozvana „Neugebaude" v Pešti. Ta stavba, ki pa je že sedaj vse drugo nego „nova", obsega 22 tisoč kvadratnih klafcer v obsegu. Ker leži na najlepšem mestnem prostoru tik Donave ter pači s svojim zastarelim in nemodernim zidovom mestni sijaj, prizadevalo si je mesto že dolgo časa odstraniti jo. Ni se balo ogromnih stroškov, sezidalo je za lastni denar erarju štiri krasne in prostorne vojašnice ter se je ravnokar pričelo z podiranjem t ga zgodovinskega poslopja. Na tem mestu postavi si samosvoj del mesta z prostranimi sprehajališči.
(Živi zakopani.) Na Ruskem je neka posebna verska sekta, kojih vera uči, da zamore večno vzveličanje doseči le tisti njih članov, ki se da živega pokopati. Dasi se vlada trudi to sekto zatreti ter je že dobila tudi vodjo teh fanatikov, imenom Kovalev, piše nek ruski list, da so dne 5. t m. že zopet izkopali v Trnovem truplo jedne žehe in osemletne deklice ter nekega vinogradnika in njegove hčere.
(Vrhunec uživanju) je po mislih neke stolet stare mamice v Ne\v Yorku — na biciklu se voziti. Starka Debarah Doth namreč, ki je do polnila svojo stoletnico, začela je se sedaj tudi na kolesu voziti. Izrazila se je, da je že veliko poskusila na svetu, hoče tedaj še to poskusiti pedno umrje.
Koledar.
Petek (29.) Narciz, škof, — Sobota (30.) f Klavdij, m. — Nedelja (31.) 21. pobinkoštna. Volbenk, škof. — Listopad ali november. — Ponedeljek (1) Vsi svetniki.
; - Torek (2.) Spomin vernih duš. — Sreda (3.) Just, m. • Hubert, škof. — Četrtek (4.) Karol Bor., Skof. — Prvi krajec dne 1. ob 3. uri 35 min. popoludne. Deloma jasno; čez dan prijetno.
Zaloga -vseh domačih preskušenih zdravil, katera se po časopisih in cenikih priporočajo. Pošilja se na vse strani z obratno pošto.	(210) 10—4
V najem
se da lepa trgovska liiša "*W4
z jednim nadstropjem z lepo trgovino, stanovanjem in vsemi k trgovini pripadajočimi poslopji in magacini. Poleg vrt in hlevi. Trgovina je občeznana kot jedna najboljših Več se izve pri
oskrbništvu graščine Žusem (Siissenheim) (244J 3 — 1	p. Loka pri Žusemu.
Trg*©¥skeg*a	$
pomočnika $
posebno dobro izurjenega v trgovini z ^ železom in usnjem, išče	jj
(244) 3—1
Ludovik Smole,
Sevnica.	^
z lepim pohištvom, z izgledom na ulico se odda v najem s novembrom t. 1. v Graški ulici št. 12, I. nadstropje.	(246)
prostovoljno velik vrt
(zdaj hmeljišče) v obsegu 2 '/2 oralov tik glavne ceste nasproti farne cerkve na najlepšem prostoru v „Žalsketn trgu". To zemljišče ima krasno lego in zelo ugodno za razne stavbe, posebno pa za prodajalno, gostilno ali katere druge obrti. Isti posestnik p nuja ob jednem tudi 3 travnike (6 oralov) bližu Žalca v prodajo.
Podrobnosti se izvedo v trgovini gospd.
(248) 3-1	Širce v Grižah pri Celji.
Hišnika
z mesečno plačo 20 do 25 gld.
sprejme -takoj „KTarodnl dom" -v- Celji.
Dotičnik mora biti oženjen, oni brez otrok imaje prednost. Prošnje naj se pošlj jo s spričevali do 1. novembra t. 1. posojilnici v Celji.	(245)
W 7 .	Vmmr
B^S d* HlOgU narejenih oblek
pr" | za gospe in gospodične &
V
Celji
w #,
^nr Graška eesia (Grazerstrasse) 4.
A
ST
velikanski izberi po najnižjih
Najnovejše in najboljše blago v
ff.
cenah.
m
Zanski jopiči, z kožuščnimi obšitki in ^r6Z	zimski-empire-plašči, čepice,
naramni ovratniki, kakor tudi zgotovljene krznine (kožuhovine), ženska krila v "^Bgr
mnogih barvah in vrstah, volnene jope
(bluze) v mnogobrojnih izberah
Po doposlanlh merah najnatančnejša izredba.
Sfe^S	Spoštovanjem	»d S
0?47) 5-1 Karol Roessner.	Iggf
____ ____ _	arVa
••kil^A
£m*«* Učenca
mr
" b s primerno šolsko oliko sprejme takoj mr v učenje
Ivan Peteršic »I
(249) 3—1	trgovec v Ptuji.
Mlad ekonom
vešč vsega gospodarstva v hlevu, na njivi, v gozdu, v vinogradu in pašnikih želi službe. Ponudbe pod „Ekonom" na upravništvo „Domovine" v Celji.
Mlada prodajalka O
luž ki je bila že v kaki trgovini z n'm blagom in
nčenec
meša-
________
■	14 let star poštenih starišev se sprejme
JBI tak°J P"
»p^g	Ivan Končan-u »r^«
Vaar (237) 2—2	Šoštanj.	^aJr
Bukovo oglje
za kovače, ključarje itd., itd., prodaja vedno vsakoršuo količino in najceneje:
Karol Hermann
trgovina lesa in oglja (242) 2—2	na Laškem (Štajersko).
H ^ Deeka ff
^ poštene rodbine, ki je čvrst in zdrav, sprejme ^^ ^ takoj za pekarskega učenca	^^
Karol Regula,
^ (230) 3—3	pek v Celji. ^
V
M
je nova hiša s posestvom ob stoječim iz 7 plugov goric,
Na prodaj
sadovnjaka in njiv, -v IMIali nedelji v ljutomerskem okraji. — Hiša stoji pri farni oerkvi; v hiši je večletna trgovina in mesarija ter je bila v njej pred leti tudi krčma.	(239) 2—2
Kdor želi poizvedeti kupne pogoje, naj se obrn do g. dr. Franjo Rosina, odvetnika v Ljutomeru.
Pravi trpotcev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni priZrinjske-mu, H. B ro d j ovir,, Zagreb, Zrinjski trg 20.
Trpotcev sok nepresežno deluje pri vseh prehlajenjih dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval navajam tu samo naslednjo: „Velecenjeni gospod lekarnar!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje poznane e. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. HvalaVam. Priporočal bom ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897."
Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotčev sok, kateri nosi to varstveno znamko. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vse kraje in sicer proti predplačilu (priračunši 20kr. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna pri Zrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.	30
CJ
Molitvene bukviee
I t I M I I I I I I I ( I I I
p. priproste, kakor tudi v najflnejih vezih, po vsakoršni ceni pri
m*1 Posebno opozarjamo preč. g. katehete in duhovščino na velik izber molitvenikov za šolarčke, kakor tudi odrasle.
_1111 H......Illllllllll
Kupujte in naročujte le pri slovenskih trgovcih in obrtnikih, ki so:'
Josip Hočevar krojač ter zaloga izgotovljenih oblek, Graška cesta (Grazerstrasse), 19	Martin Gregorinčič krojač, Cerkvezi trg (Kirchen-Platz), štev. 4	Josip Zabukušek krojač ter zaloga izgotovljenih oblek, Glavni trg (Hauptplatz), 17	Franc Kmecel krojač, Kovaška ulica (Schmiedgasse), v lastni hiši št. 13
Rudolf Tabor krojač, Gospodska ulica (Herrengasse) v lastni hiši št. 5	Štefan Strašek čevljar, zaloga obuval, Graška cesta (Grazerstrasse), 12	Martin Kolšek čevljar, Graška cesta (Grazerstrasse) št. 4, I. nadstropje	Luka Keber čevljar, Vodnjaška ulica (Brunnen-gasse) v lastni hiši št. 13
Franc Šribar klobučar, Glavni trg (Hauptplatz), štev. 17	Kristijan Wolf klobučar, Kolodvorska ulica (Bahnhof-gasse) v lastni hiši št. 6	M. Kronovšek pletar, izdelovatelj jerbasov in košaric Kolodvorska ulica (Bahnhofgasse), 5	Jakob Križman strugar, Gledališka ulica (Theatergasse), 9
Jakob Kobilca izdelovatelj dežnikov in solnčnikc^, Glavni trg (Hauptplatz), 17	Ivan Kapus brivec. Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 1	Matevž Sinkovič mizar za pohištvo in stavbe, Gospodska ulica (Herrengasse) 25	Miroslav Zor tapetar in dekorater, zaloga pohištva 'v „Narodnem domu"
Ferdinand Gologranc zidarski mojster in stavbeni podjetnik v lastni hiši, Gaberje pri Celji	A. Vrečar tesarski mojster v lastni hiši, Gaberje pri Celji	Štefan Boucon stolar, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 12	Martin Ropaš c. k. priv. izdelovatelj glasovirov, Ljubljanska cesta, okolica Celje.
Srečko Magolič fotografični zavod „Apolon", na vrtu hotela „pri kroni", Ljubljanska cesta (Laibacher-Strasse)	A. Vrečar pleskar, Vodnjaška utca (Brunnen-gasse), 14	A. Šimenc krtačar, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 12	F. Dolinar tovarna za perilo in trgovina špecerijskega blaga, Vrtna ulica (Gartengasse) št. 12
Dragotin Hribar tiskarna, trgovina papirnega blaga in knjigoveznica, Graška cesta (Grazerstrasse) št. 1	J. Štraus mesar in lastnik hotela v lastni hiši, Vrtna ulica (Gartengasse)	Ignacij Oblak podobar in pozlatar, Gledališka ulica (Theatergasse), v lastni hiši št. 5	Ivan Rebek ključavničar in inštalater hišnih telegrafov in telefonov, Poljska ulica (Feldgasse) št. 14
Ivan Gosar akad. slikar, trgovina raznega blaga za cerkvene in slikarske potrebščine, „Narodni dom"	Anton P. Kolenc trgovina špecerijskega blaga na debelo in drobno, „Narodni dom"	Peter Kostič trgovina z galanteriskim, norimber-škim blagom itd na debelo in drobno, Glavni trg (Hauptplatz), št. 2.	J Koštomaj gostilničar „pri jelenu" in izvošček Graška cesta (Grazerstrasse), 37
Kari Vanič
trgovina z manufakturnim blagom, Graška cesta (Grazerstrasse) 1.
Jurij Lamež
gostilna „pri zvezdi". Mestni trg (Rathausplatz)
Gostilna „Narodni dom"
Ivan Radaj
gostilna na Bregu pri Celju
Služba občinskega stražnika
oziroma sluge
se odda pri županstvu v Sevnici ob Savi.
Plača na leto znaša 300 gld., prosto stanovanje, uradna obleka in postranski zaslužek.
Prosilci morajo biti zmožni obeh deželnih jezikov, v govoru in pisavi. — Dosluženi .vojaki ali orožniki imajo prednost.
Zadevne prošnje s prilogami predložiti je najkasneje do 31. oktobra t. 1. pri županstvu v Sevnici.
Sevnica, 8. oktobra 1897.
Zupan:
(210) 2—2	Mi jo Starki, 1. r.

m
¥
la prodaj
je v Šoštanji, v trgu tik vode Pake, hiša in veliko gospodarsko poslopje, do zdaj „b ar v ar i j a" z drugimi potrebnimi pripravami.
Cena in pogoji se zvejo pri posojilnici v Šoštanji
(238) 3-2
4
»1 A
¥ K
M
A
J)
i
4
r. *
[/i
la posestva,
Prodajam i/, proste roke moje tako imenovano Drofeljsko posestvo v Smili ;lu, eno uro nad Mozirjem.
To posestvo obsega nad 60 oralov sveta in sicer njiv, travnikov, vrtov, pašnikov 18 oralov, ter 43 oralov lepe mlade smrekove gošče. Poslopje je v dobrem stanu; na tem posestvu se lahko redi 12—16 goved, 20-30 ovac, ter 8—12 svinj.
Pogoji in cena jako ugodna. Ponudbe sprejema le prodajalec sam.
Alojzij Goričar
(241) 3—2 veleposestnik v Mozirji.
v»,
V.
4 t
IDragi "bralci „Domovine£
Svoji It svojimi
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
.;po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na .debelo in drobno.
Kupujem vsake vrste deželnih fridel-kov, kakor: hmelj, oves, pšenico, rž, ječmen, jabolke, hruške, divji in pravi kostanj, belice, (Preiselber) mališno štupo, suhe gobe, maline, bezgovo gobo, inec.esnovo gobo, želod vsake vrste itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah in tudi
strd ali med vsako množino po najvišjih cenah.
(159) 52-14 z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
Med. doktor Alojzij Praunseis
I
okrožni in praktični zdravnik celjski uljudno naznanja, da sedaj tudi t oskrbuje zobe in cela zobovja s $
kaučukom in v razne kovine.	*
(231) 10-2 ^
*



V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsake j Urin po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumi na, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dob>im in trajnim postranskim zasluž-om od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega pid-jetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. n. G.1' Gradec, poste restante.	(137) 26—17


1
33?ri dobrem, pastirju.'
IVAN REBEK
umetni in stavbeni ključar
-v Celji
Poljske uiice 14, (Feldgasse) v lastni hiši.
Priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela pri stavbah hi4 in drugih poslopdh, osobito za cerkvena dela, katera se najlepši krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. kovane mreže za okna, različne okove za vrata, kovane predaltarske, nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike. Izdelujem železne vrata vseh slogov, različna štedilna ognjišča, katera imam
tudi v zalogi	,
Napeljujem vodovode in strelovode, hišne telegrafe in telefone. Prevzamem tudi vsa železna konstrukcij sira dela bodi si: strehe, stopnice, cvetličnjakc itd. itd.
—= Vse po najnižjili cenah. =— (40) 21
Načrti in proračuni brezplačno. — Za dobro delo jamčim.

!