TRST, petek 6. februarja 1959 Leto XV. . Št. 32 (4186) PRIMORSKI Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel, 37r^’ MONTECCHI št, 6, II. nad. TELEFON 93-801 IN 94-031 — Podtoni- predal 559 — UPRAVA* UL SV FRANČIŠKA % it. 2t — CENE z» vsak mm višine v širin, eneg, stolpca: trgov*! ‘go. i£, osmrtaice 90 Hr. — MALI~OGLASI: a) ll7 NAROČNINA: mesečna 480 lir vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2300 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 6UO-70/3-375 Fanfani vztraja pri odstopu Zopet posveti pri Gronchiju Fanfani je prišel do svoje odločitve po nepopustljivih zahtevah desnice KD - Vedno b°ljpostaja očitna, poudarja izjava vodstva PSI, vrednost in nujnost tiste alternative, za katero se socialistična stranka zavzema z vsemi svojimi silami rim, (Od našega dopisnika) Amintore Fanfani, predsednik* vlade v ostavki ,'Q j tet se danes ob 11.55 šel k predsedniku republike bilo iaia„ njega ,vrnil ob. 13.24. Nekaj minut potem je ž J10 P°r°čilo, da je Fanfani predsedniku repu-^teati JVJm obžalovanjem sporočil, da ne more pre-°sebnp - ,opa vlade. Predsedniku je obrazložil tudi Taka £zloge’ ki ga navajajo k tej odločitvi. tev na, Fantanijeva odloči- - —---------:----- 6a JC oila več ali manj zna- ciaIlstl so izdali daljšo izjavo, lato er, VnapreL vendar pa vladalo za njegov t%e Predsedniku repu-Toda ’ ^ manjye zanimanje. tjja Kdor je videl Fanla-je j,, a Kvirinalu, preden bljke ^ Predsedniku repu- DreCpj*u Je moralo biti že ianiji Jasn°, kakšno je Fan-latiskr,0 razpoloženje. De-agodai h116* Fanfani že dei n.L dopoldne na Piazza iappliSU razgovor s Seelbo te s °' Predstavniki desni-v51i n - Fanfanija zahte-bovj postavi na nji- Postavli ni -1Sca’ obenem pa so Sb ki m- ,?abteve po nekate-a kli»A mestih v vladi >li i“^na0mesta naj bi pre-jieotti t- Soelba, Pella in An-S ylad» .J ?* .jamčili, da ne , Pri n crknila na levo. Tu-'iko j*;0znejšem razgovoru s p’oin ryn°vanim kvadrumvi-J)i) , j0*1. Eumor, PicCioni, fei Fanfani lahko pre-blji ' da so ft)a z*Pustili. iii ga stari Prija- se , ahfanii„ v n°benem primeru i ^žati Va barka ne more !?*'1,0 že Povl'šini, je bilo I M?J°.noč'i (‘n seveda že $ želn ltem k0 50 veljaki 3*li Sv“: brezobzirno postav-bi p P0Soje, pod kate-f Prišla , (anija podpirali, je - a tudi vest, da se bodo !Jc>sl3e^“5^.-l!zdržali in da bo tV«la Tr/atska levica gla-i» 0 ie eui1-' -Neomajno zve-ui2a Dna ^ubijal le Saragat ir v tud1P°ro vladi so se iz-p beraipj Iudski monarhisti ni:ftP.tievi odločitvi je »inu Kno tako kot pred h, ,tke t “ev,1- Predsednik re-u* hitro , ,?k'enil še enkrat feNtiirn?i.Shsati voditelje par-Postiskupin- danes Rosi s predsedni- fe^Vtoianske zbornice in <*?’ 'ti ni«rzagoro in Leone-ko «|a Povedala niti be-P* <5ron5iP-rišla od predsed- ](f0rpejeChlJa- W Riccie«^e Gronchi spre-> Pa jba in Guia, zali*. 11 Rek . misovca Fran-D« iva I*rb)a- Medtem ko >zjaviSta hotela dati ni->.'*• da \,.sta druga dva h v res-, Jub težavam u- %>s‘r?ltev krize. *lcev ■ se sestali vodstvi m socialistov. So- | "on v kateri poudarjajo, da je Italija že več kot deset dn: brez vlade, potem ko je bila že več tnesecev brez politike in brez učinkovite večine. «Ce bi imela kriza kak smisel, je rečeno v izjavi PSI, potem bi morala biti ta kriza priložnost za temeljno razjasnitev«. Današnja .odklonitev predsednika vlade, da bi se predstavil parlamentu za zaupnico, dokazuje, da Fanfanijeva vlada nima podpore vse RD. Država pa ne more čakati in ne se zanašati na kakršne koli rešitve, ki so obsojene na neučinkovitost zaradi heterogenosti večine. Od vlade, ki se bo ustanovila, bo treba zahtevati, da se že težak položaj države ne poslabša. «KD je pritisnjena ob zid svojih odgovornosti in njen poskus, da bi imela vsako rešitev vlade za enakovredno. je priznanje njene nesposobnosti, da bi vodila u-sodo države, pri čemer postaja vedno bolj očitna vrednost in nujnost tiste alternative, za katero se PSI zavzema z vsemi svojimi močmi«, se zaključuje izjava vodstva socialistične stranke. Tudi liberalci So izdali poročilo v katerem pravijo, da je bistveno, da se pride do take rešitve, ki naj vzpostavi neobhodno ravnotežje med o-blastjo in da jamstvo za stalnost ter premakne voz italijanske politike na tisto linijo, ki si je pridobila toliko zaslug v preteklosti. Prav lahko se to razlaga, da bi bila optimum za liberalce vrnitev k štiristrankarskemu sistemu. V ta namen bo PLI jutri predsedniku republike predlagala imena Segnija, Piccioni-ja in Scelbe Težko je reči, kaj bo napravil Gronchi po jutrišnjih posvetovanjih. Kaj lahko od leh posvetovanj pričakuje, če je predvčerajšnjim dejal, da so bila prejšnja posvetovanja nekoristna. Vsekakor se širijo različnejši glasovi o možnih rešitvah krize. Govori se, da se bo Gronchi odločil za prehodno vlado pod predsedstvom -Paratoreja ali celo De Nicole. V krščanski demokraciji pa se položaj vedno bolj zaostruje. Tako desnica kar odkrito napada Gronchija, levica pa Piccionija in Guia, češ da sta odšla k predsedniku republike, ne da bi se pred tem posvetovala s katerim koli organom stranke. Vodstvo KD baje namerava odložiti kongres stranke, ki bi moral biti 14. aprila v Florenci, vsaj za dva meseca, če se vladna kriza ne reši do srede febrbarja. Dasi so prerokovanja neumestna, je vendar precej splošno prepričanje, da se v Ttaliji bliža nova faza politike. A. P. RIM, 5. — Tajništvo PSDI sporoča, da je vest o izjavi za avtonomijo pokrajinske federacije PSDI v Bocnu brez vsake podlage. Samo 9 od 21 članov glavnega odbora federacije je podpisalo akt o odcepitvi. Večina glavnega odbora pa bo na posebnem se- stanku izrekla svojo zvestobo stranki. Nenni bo imel v nedeljo javni govor o političnem položaju po zadnjih dogodkih V intervjuju uradnemu glasilu nemške socialno demokratske stranke «Vorwaerts» je Nenni zatrdil, da mu je do stikov z nemškimi socialdemokrati. Dejal je tudi, da bo navezal stike s socialdemokratskimi strankami dežel skupnega tržišča. Prvi razgovor Menderes-Karamanlis ZUERICH, 5. — Predsednik grške vlade Karamanlis in predsednik turške vlade Men- deres, ki sta prišla danes v Zuerich na razgovore o Cipru, sta imela nocoj prvi sestanek, ki je trajal pol ure. Formalni razgovori se bodo začeli jutri zjutraj. V Zuerich sta prišla tudi zunanja ministra Grčije in Turčije Averof in Zorlu. «»------- MOSKVA, 5. — Tajnik KP Izraela Samuel Mikunis je na kongresu KP SZ izjavil med drugim: «Zivljenjski interesi Izraela narekujejo, da se naša država pridruži arabskim narodom proti imperializmu. Kakor narodi vsega sveta tudi izraelske množice vedo, da je imela SZ važno vlogo pri ohranitvi miru na Srednjem vzhodu, ko so imperialistični vojni hujskači ob podpori njihovih izrelskih hlapcev napadli leta 1956 Egipt.« Protipostavni proces proti benečanskim partizanom v Florenci Odklonjena zahte za čitanje nekaterih aktov Obtožnica se naslanja tudi na določene izjave, o katerih pa priče ne vedo povedati kdo jih je izrekel Italije še ni mogel takoj odlo- ««iii»»imnniii»»mu»«>i«tnnHiMnmimiii»ininM»mnnmii«»ni»iiiinimliuimiil>mil„„lll„ai»M,„ll..ll,u.ttr„mttt||tm|tt||Ut|t||||||)|||)|ttt|||| Zaključek 21. kongresa KP SZ v Moskvi Hruščev povabil Eiseahowerja v SZ in ne zahteva nobene recipročnosti V zaključnem govoru na kongresu je Hruščev izjavil, da SZ ne nasprotuje svobodnim volitvam v Nemčiji, če se o njih sporazumeta obe nemški državi sami - Izrekel je nove laži in žalitve proti Jugoslaviji MOSKVA, 5. — Hruščev je v svojem današnjem zar ključnem govoru na kongresu KP SZ povabil Eisenho-tverja, naj obišče Sovjetsko zvezo. «če bi se predsednik ZDA odločil priti v našo deželo,* je izjavil Hruščev, «bo našel topel sprejem naše vlade in sovjetskega ljudstva. Lahko ga bodo spremljale osebe, ki jih bo izbral, in vsi bodo dobrodošli.* «Naj si ogleda zemljevid Sovjetske zveze in naj sam izbere področja, ki jih želi obiskati. Ta obisk bo nedvomno koristen za obe deželi in naši narodi ga bodo odobrili. Postavljamo ta predlog, ne da bi vztrajali na recipročnosti.* V zvezi z Nemčijo je Hruščev izjavil, da sg Sovjetska zveza nikakor ne upira svobodnim volitvam v Nemčiji, toda s pogojem, da Nemci o-beh Nemčij sprejmejo take volitve brez posredovanja neke tretje sile. Na zaključni seji so sprejeli tudi sklepčno resolucijo, ^Milton odpotuje 21. februarja ^desetdnevni uraden obisk v SZ ^ Moskvi se bo razgovarjal tudi o trgovinskih in kulturnih odnosih med SZ in Veliko Britanijo % javli 0, — Danes so Mac Millan je zatem pou-vtl t ju1’ ^a predsed- !S ';J ................... U k°*tal dni. Spremljal S Zartpi rrunister Selwyn Šii^o13?.?!..5- — Danes so y ^ • '•«1J i* ] ?* L,tal ,?2?e.t!ko zvezo, kjer ni111" * ruarja na uraden Met*«— <»eget 7 uradno poro- SjjA4 delob'skc SL feaci> »C1. S5J? »# — istočasno v ohi*?skv* in se Slasi: skom sovjetske je v Veliki Bri- hiiou, '^ je bil bri- Nli Lleh n« predsednik * v ,sz v i Z|J!n^avn° izrečeno ^ djjj bu0Zaaj Primeren Va-, V °*en - Prejeto, toda ni VVe*i z S oblska' l\S Mindavno izrečeno i ila sko ,. ana> da pride il!111 »rb‘ak i5z° 31- februar- i9 Z <4tki bi trab»se- SDn,, 3hi, je sovjet->?aa 0r°čila, da je nri- ^Sllaaa,SLeje‘i' "“neLpoda b ilta ga mii-0,menjeni dan. Tisti Po Sn?i8t^kegu pred- Hd>M^n?Jal«zunanjl SjSk I L*oyd». uLSo^ttešk. 5rvi Pred- -^Jetsko vla S' °d„ «»^Viat«k,0d®Vnaš,ar pa upa ib.? rih AaSl razgovor S jcisro zvezo, ih”' 4» ?n> n’e 16 nadaljeval > tl hi * greva C Ž8K 61 u , sreva v Mo- razgovori M0skbltelJ . P°ma' »taiiJht »taiul1 holje spo-•»i« *»U ra,M e ln da bo-»ur9tMi azumeli njihovo •Odji.Uv., 'eRa k Ponjf, it.Aiki mi in Hj bks kšna a ko bolje pre-naša K kiMe rešii '!U1i“' °seb- ................................. daril; «Seveda so druge važne strani tega obiska. So številna vprašanja kakor trgovina, informacije, kulturni odnosi ki upamo, da jih bomo obravnavali. Upam tudi, da bom obiskal del Sovjetske zveze in da se bom srečal z njenim ljudstvom Toda moj glavni smoter bo razpršitev nesporazumov in določitev podlage za boljše razumevanje«. «Upam, da bomo imeli razgovore z našimi zavezniki po mojem povratku iz Moskve«, je pripomnil Mac Millan. Na neko vprašanje voditelja opozicije Gaitskella je Mac Millan odgovoril: «Poudariti moram, da ne morem upati, da mi bo ta obisk omogočil več kakor razumevanje problemov«. Nato je Mac Millan izjavil, da bo obisk »pregleden obisk nad skoraj nevarnim položajem, ki je nastal v Evropi«. «P0 svojem obisku upam, da se bom posvetoval z našimi zavezniki v Parizu, Bonnu In Washingtonu, kar upam, da nam bo omogočilo uradne razgovore z Rusi«. Med debato, ki je sledila je bivši laburistični zunanji minister Morrison predlagal Mac Millanu, naj sprejme govor po radiu v SZ, če bi mu to v Moskvi predlagali. Mac Millan je odgovoril: «Po običaju so nas vprašal1, kaj bi želili storiti. Privolili smo, da naši gostitelji pripravijo program našega potovanja. U-pam, da nam bo ta program omogoči popolne razgovore. Iskati moramo boljše razumevanje medsebojnih stališč, preden jih skušamo vskladiti»._ Mac Millan je končno izjavil, da bodo v Moskvi nedvomno govorili tudi o ženev- ....... skih razgovorih za prekinitev koriti « vprašanj, i jedrskih poizkusov in o pre-6lih«u 'ahko pri- prečitvi iznenadnih napadov. Vl Miitvi*, i y poučenih krogih izjavlja- jo, da bo Mac Millan ostal v Sovjetski zvezi deset dni. V London se bo vrnil 4. marca. Zatem bo uradno obiskal Severno Irsko. Vrnil se bo nato v London in bo spet odpotoval v Bonn na razgovore z Adenauerjem in nato še v Pariz na razgovor z Debrejem, če ne bo ta prišel v London. Ni še znano, ali bo šel zatem še v VVashington poročat Eisenhovverju. Sicer pa bo F. Dulles spet prišel v Evropo marca v zvezi z morebitnim sestankom zahodnih zunanjih ministrov Britanski poslanik v Moskvi sir Patrick Reilly je nocoj izjavil, da program bivanja Mac Millana v SZ ni bil še določen. Verjetno pa bo enak kakor za vse tuje državnike, ki obiščejo SZ. Najprej bo Mac Millan tri dni v Moskvi, kjer bo začel razgovore s Hruščevom in z drugimi državniki. Nato bo obiskal nekatere kraje v SZ in bo nato nadaljeval razgovore v Moskvi Zelo verjetno bo ostal v Sovjetski zvezi deset dni, da vidi čim več krajev in da se čim dlje razgovarja s sovjetskimi voditelji. Poslanik je izjavil, da bodo govorili predvsem o Nemčiji in evropski varnosti. Toda načeli bodo tudi druga vprašanja, kakor so položaj na Srednjem vzhodu ter angleško - sovjetski trgovinski in kulturni odnosi. Poleg tega se bosta Selwyn Lloyd in Gromiko je posebej razgovarjala. Skupina 62 laburističnih poslancev' je položila nocoj v predsedstvu spodnje zbornice resolucijo, ki zahteva sklicanje mednarodne konference štirih velikih. Namen konference naj bi bil pripraviti svobodne volitve v Nemčiji in podpis mirovne oogodbe, ki bi bila za Nemči'o »orelemlii va ki odobrava ukrepe proti pro-tipartijski skupini ter ugotavlja, da je centralni komite pravilno ravnal, ko je obsodil to skupino. Kongres odobrava tudi celotno dejavnost centralnega komiteja po dvajsetem kongresu leta 1956. Resolucija poudarja zatem, da začenja Sovjetska zveza, ki je končala graditev socializma, sedaj konkretno graditi socializem, ter postavlja naloge partije na številnih področjih. Kongres poziva sovjetsko ljudstvo, haj premaga ostanke kapitalizma, naj se bori proti buržoazni ideologiji, ter postavlja v mednarodnih odnosih kot glavno nalogo ohranitev miru na podlagi miroljubne koeksistence vseh režimov in vseh držav. Sklenjeno je tudi bilo, da bo 22. kongres leta 1961 namesto prihodnje leto, kakor določa statut. V svojem govoru je Hruščev izjavil, da je delo kongresa pok?zalo »izvrstno sliko enotnosti in trdnosti partije«. V zvezi z mednarodnimi dogodki je Hruščev med drugim izjavil: »V svetu so nastale velike spremembe. So države, ki pripadajo svetovnemu socialističnemu sistemu, in druge, ki pripadajo svetovnemu imperialističnemu sistemu, toda so tudi države, ki niso socialistične, o katerih pa se ne more reči, da pripadajo imperialističnemu sistemu. Te države, ki so si priborile svojo narodno neodvisnost v borbi za osvoboditev, želijo iti po svoji poti, ne da bi šle skozi kapitalistično razdobje razvoja, tako da po prenehanju kolonialnega zatiranja lahko začnejo graditi svojo družbo na drugačni podlagi. Mnogi voditelji teh držav pravijo, da Želijo graditi socializem. Res je, da samo s težavo izgovarjajo besedo komunizem in ni Vedno jasno, kaj razOmejo za • ociplizem. Vendar pa ni dvomov, da so ti voditelji ugodno naklonjeni do socialističnih držav, da jih nimajo za nasprotnike in tudi ne vidijo v njih ovire na njihovi poti v novo življenje brez imperialistov ali brez kolonialnega jarma. To je vzrok, zaradi katerega so socialistične države uvedle dobre in prijateljske odnose s temi državami in razvijajo z njimi redne gospodarske odnose Mi smo skupno s temi državami v borbi za mir in varnost, za prepoved atomskega orožja in proti kolonialni politiki imperialistov«, Hruščev je izjavil, da bo sovjetska vlada še dalje vodila svojo politiko miru, in je dodal, da bo razvoj sedemletnega načrta imel ogromno vlogo v zvezi s svetovnim mirom. Hruščev je obtožil Eisenho-vverja, Nixona in Dullesa, da so hoteli s svojimi zadnjimi izjavami »sejati dvom in pozivati na budnost«. Se posebno je očital Dullesu. da je na svoji* tiskovni konferenci 27. januarja izjavil, da bi hotela Sovjetska zveza nadaljevati hladno vojno in da je predlagala razvoj trgovine z ZDA, »zato da okrepi svoj položaj i proga predsednika Tita odpo-m položaj med narodnega ko- tovala jutri na obisk krajev munizma«. Hruščev je dodal: Severne Etiopije. »Nekateri krogi hočejo s tem M,^5oi n-u« -i uničiti pomirjenje v sovjetsko- j ar^a.* ^,t0 'mf^ vceraj J dva privatna sestanka s ce- sarjem Selasijem s katerim se je razgovarjal o nadaljnjem sodelovanju med Jugoslavijo in Etiopijo in o drugih vprašanjih skupnega interesa. Zaključni razgovori med Titom in Selasijem bodo v četrtek 12. februarja pred odhodom Tita iz Etiopije. Maršal Tito je sprejel včeraj popoldne člane jugoslovanske kolonije v Adis Abebi. V razgovoru z jugoslovanskimi državljani je Tito izjavil,' da je od cesarja Selasija in drugih etiopskih osebnosti slišal samo najlepše stvari o Jugoslovanih, ki delajo v Etiopiji. (Nadaljevanje na 4 strani) «*—— Hammarskjoeld napovedal obisk v jugovzhodni Aziji NEW YORK, 5. — Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je danes sporočil, da se bo zaradi stare obljube prihodnji mesec odpravil v jugovzhodno Azijo. Predvsem namerava obiskati Kambodžo, Laos ter ozemlje’ Zahodne Samoe, ki je pod skrbništvom Nove Zelandije in mora postati neodvisno leta 1960. Na povratku se bo ustavil v raznih prestolnicah, predvsem v Bangkoku in New Delhiju. V zvezi z izjavo Hruščeva glede udeležbe OZN pri nadzorstvu statuta za Berlin kot svobodno mesto, je Hammarskjoeld dejal, da je OZN vedno pripravljena olajšati stike med Vzhodom in Zahodom. V odgovor na vprašanje o izjavi Fosterja Dullesa, češ da je treba najti alternativo za OZN če OZN ne misli bolje delovati, je Hammarskjoeld dejal: »Ali je alternativa za svetovno organizacijo, ki predstavlja največje možno število držav?« Nato je dostavil, da so pač lahko pomanjkljivosti v delovanju organizacije, ki pa se neprestano trudi, da jih odstrani. Potem je Hammarskjoeld dejal: »Ne vem, kako bi se mogla beseda alternativa tolmačiti. Mislim, da bi to, kar bi nadomestilo OZN, imelo iste osnove s kakim popravkom, ki bi ga narekovale izkušnje, vendar pa tega ne bi imenoval alternativo.« «»------ Izmenjava pisem o soc. zavarovanju med FLRJ in Italijo BEOGRAD, 5. — v državnem tajništvu za zunanje zadeve Jugoslavije v Beogradu so danes izmenjali pisma med Jugoslavijo in Italijo, med katerima se urejajo vprašanja socialnega zavarovanja oseb področja, ki je bilo po mirovni pogodbi z Italijo priključeno k Jugoslaviji, izmenjava pisem je bila predvidena s čl. ? jugoslovansko - italijanskega sporazuma o ureditvi vseh medsebojnih obveznosti gospodarskega in finančnega značaja, ki je bil podpisan decembra 1954. •— ------- Titovo potovanj« po ADIS ABEBA, 5. — predsednik republike mat šal Tito je odpotoval danes zjutraj z letalom iz Adis Abebe na o-bisk jugozahodnim krajem E-tiopije, kjer bo ostal nekaj dni. S Titom so odpotovali tu- Castro napoveduje razdelitev zemlje HAVANA, 5. — Fidel Castro je danes govoril v Manzanillu v pokrajini Oriente. Izjavil je, da bodo velike zemljiške posesti in tudi tiste, ki pripadajo tujim družbam, razdelili delavcem in kmetom. (Od našega posebnega dopisnika) FLORENCA, 5. — Na današnji razpravi pred porotnim sodiščem je bil zaslišan kot prva priča Bergnach Severino, občinski uradnik v Dreki, ki je pričal v zvezi z aretacijo in ustrelitvijo Bartinela, takratnega občinskega tajnika v Dreki, znanega fašističnega aktivista, ki je bil tudi tajnik tamkajšnje organizacije fašistične stranke. Med partizani, ki so prišli po Bartinela, je videl tudi obtoženca Crai-nicha, ki naj bi ob tej priliki celo dejal: «Tega ne boste videli nikoli več.* O sebnega Crainichevega imena pa se ne spominja, kljub temu, da Crainicha pozna še izza otroških let in da sta hodila skupaj v šolo. Važno pa je njegovo pričanje zlasti v zvezi z Zdrav-ljičevo partizansko dejavnostjo, ker on Zdravljiča osebno pozna, ker sta bila edina študenta iz teh krajev in so ga na Zdravljičevo priporočilo izpustili, ko ga je major De-renda dal aretirati. Izjavlja, da se Zdravljič po kapitulaciji čiti za partizane, kljub temu da je sicer bil protifašist in protinacist in da mu je takrat dejal, da v partizane ne bo šel, če ne bi šel tudi on, Bergnach. Bergnach je imel ta razgovor z Zdravljičem po aretaciji Bartinela in izključuje, da bi Zdravljič imel takrat kakšno važno funkcijo, niti da bi bil aktiven partizan. Na vprašanje odv. Kukanje, zakaj je pri zaslišanju smatral za potrebno izjaviti, da se Barti-nel po 8'. septembru ni politično udejstvoval, ni vedel kaj povedati. Sicer pa kakšno politično dejavnost naj bi Barti-nel mogel razvijati po 8. septembru, ko pa je bil aretiran nekaj tednov pozneje. Nato so zaslišali Drušnjak Bernardo, ki je poročena z Zdravljičevim bratom Ernestom, ki so ga Nemci internirali v Avstriji. Hkrati je Drušnjak Bernarda por. Zdravljič tudi tista oseba, ki naj bi v avtobusu, ko je Crucil surovo preganjal ljudi in od nje, ki je imela v naročju bolnega otroka, zahteval, da prepusti svoj sedež drugim potnikom, dejala: »Pustite ga, naj ravna z ljudmi surovo, tako- ne bo dolgo.« Po drugi plati pa naj bi Bernarda šla na partizansko komando k svojemu bratu posredovat za Crucila samo zato, da bi s tem potolažila družino, ne pa zato, ker bi ji hotela resnično pomagati. Iz vsega tega ni jasno, zakaj je sodišče poklicalo . to pričo, ki nima nič skupnega z ostalimi pričami, ki obtožence bremenijo. Drušnjakova je nesla Zdravijiču pismo svojega svaka Cručila Ezia (ki se je poročil z Zdravljičevo sestro Ernesto, a živi sedaj -ločen Od žene), s katerim se je obrnil na svojega tasta, da bi pri Zdravljiču posredoval za eretiranega brata. Dejala je, da Zdravljič ni bil nikakršen komandant, ampak da je bilo nad njim mnogo drugih. Na pikro in zlonamerno vprašanje predsednika, zakaj je sploh šla do njega, če ni imel nobene oblasti, je Drušnjakova odvrnila, da je šla pač do njega, ker ga je poznala in da bi on posredoval pri komandantih. Z druge plati pa da je bilo njeno posredovanje itak že prepozno, ker je bil medtem Crucil že obsojen in ustreljen. 7 zvezi z neko drugo okoliščino so Drušnjakovo scočili z Bonini AntoniettO, vdovo po Crucilu, a obe sta vztrajali pri svojem, Drušnjakova pa je Boninijevo vehementno zavrnila, da jo po krivem obtožuje za besede, ki jih ni nikoli izgovorila. V zvezi s Crucilom so nato zaslišali tudi pričo Mattelic Almo, ki pravi, da so partizani, med katerimi naj bi bil tudi obtoženec Bucovaz Egi-sto, hoteli izvedeti od nje podrobnosti o Crucilu, da so jo pridržali in ji ukazali, da se HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiulinniiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHMmi DULLES V PARIZU Danes razgovor z De Gaullom in Debrejem - Ollenhaoer za neposredne stike med obema Nemčijama PARIZ, 5. — Dulles je prišel danes iz Londona v Pariz, kjer se bo jutri sestal z generalom De Gaullom, s predsednikom vlade Debreyem in z zunanjim ministrom De Murvillom. Popoldne pa bo obiskal tajnika NATO Spaaka. Ob prihodu v Pariz je Dulles izjavil, da je imel v Londonu koristne razgovore z Mac Millanom in Selwynom Lloydom ter da vsi ti razgovori »služijo izmenjavi pogledov o važnih sklepih, ki jih bodo morali sprejeti glede nemškega Vprašanja.« Pred odhodom iz Londona se je Dulles danes zjutraj ponovno sestal s Selwynom Lloydom in z Mac Millanom. Angleški in ameriški predstavniki izjavljajo, da so bili londonski razgovori uspešni in da je stališče obeh stTani zelo blizu. Govorili so tudi o ženevskih razgovorih. Na vprašanje, ali se Angleži in Američani strinjajo, naj bi predlagali konferenco štirih o Nemčiji pred 27. majem, je angleški predstavnik odgovoril: »Čakati boste morali noto, ki jo zahodne države sedaj pripravljajo in ki jo bodo poslale v Rusijo. Ameriški predstavnik pa je izjavil, da je med zavezniki »tesen sporazum«, kako naj se vzdržuje zveza z zahodnim Berlinom. Jutrišnji razgovori Dullesa z De Gaullom in Debreyem bodo vsčkakor važni, ker se je Francija po razgovorih De Gaulla z Adenauerjem v ce-lotj pridružila stališču Zaliod-ne Nemčije. Zato menijo v di ostali elani jugoslovanske i Parizu, da je predv-em nalo-delegacije, medtem ko bo »o-1 ga Adenauerja, da sporoči morebitne nove predloge. Domneva se tudi, da bo De Gaulle jutri spet sprožil znano zahtevo o angleško-fran-cosko-ameriškem direktoriju v NATO na podlagi formule »svetovna sila — svetovna odgovornost« Dullesu pa pripisujejo namen, da bo opozoril De Gaulla na zastoj, ki je nastal pri reorganizaciji nekaterih vojaških sektorjev NA TO, česar je deloma kriv položaj v Franciji. V Bonnu je predsednik za-hodnonemške socialdemokratske stranke Ollenhauer izjavil, da bi po sporazumu med štirimi velesilami lahko bilo mogoče, da oba dela Nemčije začneta reševanje praktičnih vprašanj. Pripomnil je, da je vedno bolj jasno, da je odstranitev vojaške napetosti v srcu Evrope ključ za rešitev številnih vprašanj. »Ce se po Dullesovem obisku sedanja zavezništva ne bodo spremenila, se lahiko z gotovostjo napoveduje, da bodo rezultatj konference s Sovjetsko zvezo nični. Zamisel zvezne vlade o varnosti je utopija. Za nemško varnost bi bilo zelo koristno, če bi bile sovjetske čete oddaljene tisoč kilometrov vzhodno od Labe in ne na njenem obrežju kakor sedaj.« Ollenhauer je dodal: »Dul-lesovo potovanje v Evropo ima veliko politično važnost: toda konferenca s Sovjetsko zvezo bo imela smisel samo, če bo mogoče uveljaviti lastne predloge. Sedaj gre za Berlin in mirovno pogodbo, kar se lahko reši samo s Pan-kovom.a ne sme oddaljiti, ona pa da je zbežala in šla obvestit Cru-cilove, da partizani iščejo Crucila. Takrat je Crucil s kolesom pobegnil v Čedad. Pozneje pa ji je Bucovaz dejal, da se bo zanjo slabo končalo, če jih bo ovajala. Crucil Ezio Zdravljičev svak (ker je poročil njegovo sestro Ernesto, sedaj pa živi ločen od nje), je bil zaslišan tudi v zvezi z zadevo svojega brata. Dejal je, da njegov brat ni nikoli sodeloval z Nemci, da pa je imel z njimi le poslovne stike. Kar zadeva Zdravljiča, je dejal, da je z njim govoril le enkrat po 8. septembru in da je Zdravljič, tudi mimo svojih protinacističnih in protifašističnih Čustev izrazil mnenje, da bi to področje moralo postati slovensko in da bi morala meja teči nekako pri Čedadu, nakar naj bi mu on odgovoril, da gorski kraji ne morejo živeti brez ravnine. Po zaslišanju te priče je odvetnik Kukanja opozoril sodišče na sodra spis številka 270, iz katerega je razvidno, da je Crucila aretiral komandant briško-beneškega odreda tovariš Jožko Uršič, akt pa, ki ga je izdal štab beneško-briškega odreda, nosi podpis politkomisarja Cernubia Franca. Hkrati je odvetnik Kukanja postavil zahtevo, da bi prečitali dokumente številka 281, 284, 292, 294, ki se vsi nanašajo na zadevo Crucil da bi si tško mogli ustvariti objektivnejšo sliko o vsej stvari. Sodišče je v prvem trenutku na to pristalo in tudi ostali odvetniki obrambe niso imeli nič proti temu. Javni tožilec pa se je temu uprl z izgovorom, da bi čitanje teh dokumentov moglo vplivati enostransko na porotnike in ker da ima tudi on nadaljnje priče in dokumente, ki bi jih mogel predložiti. Nima sicer nič proti či-tanju teh dokumentov, da pa sfnatra, da to v tem trenutku ne bi bilo primerno. Odvetnik Della Pergola mu je odgovoril, da se temu stališču javnega tožilca čudi, ker spadajo omenjeni dokumenti, kakor tudi Vsi ostali dokumenti, ki jih je predložila o-bramba, med sodne spise in da je prav sedaj trenutek, rta se citajo vsaj nekateri ki so neposredno povezani z zadevo, ki se sedaj obravnava, in da Jma obramba pravico zahtevati vsak trenutek, da se sodišče seznani z vsebino omenjenih dokumentov. S približno enakimi argumenti je tudi odvetnik Kukanja podprl svojo zahtevo. Sodišče se je u-maknilo na posvetovanje, nato pa je predsednik prebral sklep, s katerim se zavrača zahteva odvetnika Kukanje 'z utemeljitvijo, da čitanje omenjenih dokumentov ni oportu-no v sedanjem trenutku. Nato je sodišče nadaljevalo zasliševanje prič, Prva je bila na vrsti Primosig Hondini n poročena Floreancig z Grmeka, ki je pričala tudi v zvezi s Crucilom. Od nje smo izvedeli tudi, da so partizani odpeljali sestro ali mater, če se mobiliziranec Mi javil k partizanom. (Čudno da obtožnica ne pozna nikakega takega primeral) Na dolgo je opisovala zgodbe in dogodivščine, ko sta s Crucilovo vdovo in nekim človekom, ki je bil v partizanih, po osvoboditvi šli iskat Crucilovo truplo do Šmartnega pri Kojskem, kjer jim je neka ženska povedala, da so partizani, ki so stražili Crucila in Blediga, skupaj z njima pili in jima rekli, da ju bodo kmalu spremili do bloka in izpustili na svobodo. Pozneje pa da je slišala strele. Pokopali so ju tam blizu. Nikoli pa ni slišala Zdravljiča, da bi bil dejal da bo Crucila on ustrelil, če bi ga sodišče ne obsodilo. Drušnjak Cecilija poročena Zuliani, ki biva stalno v Vidmu, je pričala v zvezi z zgoraj omenjeno frazo, ki naj bi jo bila Drušnjak Bernarda poročena Zdravljič izrekla proti Crucilu v avtobusu, ko je Crucil osorno potiskal ljudi vanj: «Naj bo le surov, saj itak ne bo dolgo.« Priča ne more trditi, da je to izrekla Zdravljič Bernarda, ker je bila o-brnjcna v nasprotno stran. Da pa jo je morala izgovoriti ali ona ali neka druga ženska, ki je bila z njo. (Kaj hočemo, tudi na takih pričevanjih temelji obtožnica!) Clodig Giuseppe je pričal v zvezi z okoliščino, da je videl Zdravijiča m njegovo sestro Elso štopiti v Klodiču v občinske prostore in izstopiti, ne da bi kaj nosila v rokah, ni pa videl, da bi Elsa metala akte skozi okno. Glede aretacije svojega brata Lojzeta, ki je bil občinski tajnik in hkrati tudi upravni tajnik krajevne fašistične organizacije, ne more nič povedati. Pri njem so dobili tudi letak, ki so ga partizani takrat razširili med prebivalstvom in v katerem so pojasnjevali, da sta bila Clodig Jože in Crucil obsojena ker sta vršila vohunsko službo v korist okupatorja. Primosig Sofija, vdova po Clodigu Jožetu, j« dejala, da je bil mož do konca v vojski in da se je pozneje skrival v Čedadu. "Trinco Justina je pričala o tem, da v septembru 1944 med skupino partizanov, ki so prišli po občinskega tajnika Bar-binela (ki je bil tudi upravni tajnik krajevnega fašja), ne bi mogla spoznati Crainicha, ker da ga je poznala le, ko je bil še otrok. Barbinel Silvano, sin obsojenega občinskega tajnika je imel sicer ob dogodku komaj pet let in je le videl, kako so očeta odpeljali. Mati da mu je pozneje pripovedovala, da so partizani obtoževali oDčino, da ni hotela poskrbeti za ra-cionirano prehrano prebivalstva tistih zaselkov občine Dreke, ki so bili pod neposred-nejšo kontrolo partizanov. Odvetnik Della Pergola je zahteval, da bi čitali izjavo sedaj že pokojne njegove matere, ki je bila po poklicu učiteljica, in v kateri izjavlja, da ne ve nič o beneški četi, niti o Zdravljiču in da so njene ga moža odpeljali partizani iz Soške doline. Qualizza Guido je pričal le v zvezi z okoliščino da je slišal, da so Vogriča Eugenia odvedli na Zdravljičev ukaz in da so ga hoteli poslati v kraje čez mejo v Jugoslavijo, nakar da je pobegnil. Pri tem se ni hotel ustaviti, zato so partizani streljali, zaradi česar ga je neki drobec posredno oprasnil nad očesom in v boku, kar pa se je zacelilo že po nekaj dneh. Predsednik sodišča, ki so mu pri važnejših momentih vedno izredno mudi, je od te priče hotel skoraj po sili doseči, da bi izjavila, da se ji je rana zacelila šele po desetih dneh. Qualizza je izjavil da je v skupini partizanov bil tudi Kocjančič, da so sicer streljali tudi drugi, da pa ga je mogel raniti samo Kocjančič, ker da ga je pred drugimi zakrival hlev, za katerega se je bil skril. Na vprašanje odvetnika Tončiča, čez katero mejo naj bi ga hoteli odvesti, je Qualizza dejal, da jih je bilo več, da se ni moglo vedeti, in da so nekatere odvedli celo do Ljubljane. Kot zadnja priča na današnji razpravi je nastopila še Vogrič Sofia poročena Barzinig, ki je skupno s Specogno med tistimi, ki neposredno bremeni vrsto obtožencev. Vogričeva navaja poimensko partizane, ki so prišli ponjo, ker je prebivalstvo samo zahtevalo, da partizanske oblasti odstranijo iz vasi vso družino, ker so ljudem zmanjkovale’ stvari. Partizansko sodišče jih je obsodilo na pfisilno bivališče izven domačega kraja, od koder je Vogričeva zbežala in se zatekla v Čedad k nekemu kmetu. Vogričeva zatrjuje, da je bil med partizani, ki so Vo-gričeve odvedli, tudi Zdravljič; da so jim izropali hišo in si stvari razdelili med seboj, nekaj pa da so odnesli vaščani, ki naj bi pozneje izjavili, da so bile odnesene stvari njihova last. Po osvoboditvi naj bi ji tudi ukradli pohištvo iz stanovanja v Čedadu, da pa ne ve povedati, kdo bi bil to storil. V nekem zapisniku je tudi izjavila, da so partizani po osvoboditvi streljali v hiše, ki so izobesile italijansko zastavo. Te svoje trditve pa ni drugače dokumentirala. Utrpelo škodo ocenjuje na milijon lir (vrednost leta 1946), na začudenje pa je popravi- la: »Manj kot milijon lira. Na vprašanje odvetnika Tončiča, če je bila kdaj obsojena zaradi kraje, je to zanikala, dejala pa je, da je bil za krajo obsojen le njen «stari», to je njen mož; na vprašanje, če so partizani našli pri njej kakšno orožje, je to zanikala; na vprašanje, če je bila obsojena od par- tizanskega sodišča, je to zanikala; na vprašanje, če ji je znano, da sta bila obsojena njen sin Oreste in njena hči Sara, je dejala, da ne ve, da ne verjame, ker sta oba napravila partizanom veliko uslug. Na vprašanje odvetnika Kukanje, kakšen vzdevek je i-mela družina, je dejala, da nobenega; vaščani so rekli «Prj Sofiji«; na vprašanje, če se je uporabljal vzdevek »Bu-jakovi« je rekla, da se je tako reklo družini njenega moža v Oblici. Razprava je prenesena na jutrišnji dan. D. H. Burgiba o Sahari TUNIS, 5. — Tunizijski predsednik Burgiba je danes izjavil, da bi morali Saharo razdeliti med države, ki z njo mejijo, ali pa bi jo morale skupno upravljati vse obmejne države. Dodal je, da ima Tunizija pravico do tako velikega dela Sahare, kakor je njeno ozemlje. «Dostop v Saharo se ne sme zapreti v nobenem primeru. Nikoli se ne bomo odpovedali našim pre-vicam.) PRIMORSKI DNEVNIK » I m '-fl A \ j * — 2 1 iA flr flt HI iff U rili-" MK - £L. 6. februarja 195! Vreme včeraj: NajviSja temperatura 10.8, najnižja 2.5. zračni < tlak 1030,6, veter vzhodnik 4 km r na uro, vlage 67 odst., morje { skoraj mirno, temperatura morja 8,4 syjpfQje.. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 6. februarja Dora -Sonce vzide ob 7.23 in zatone « 17.16 Dolžina dneva 9^3. vzide ob 6.03 in zatone ob 1» “' Jutri, SOBOTA, 7. februarja Ksenija - —^ Odmevi vladne krize in kongresa PSI v Trsta Vodstvo socialdemokratske federacije potrdilo opredelitev za levo strujo Demokristjani zaskrbljeni zaradi zbtižanja med PSDI in PSI - Solidarnost s Fanfanijem V Pokrajinski kongres KD bo 14. marca Vladna kriza in splošen politični razvdj v vsedržavnem merilu intatfe močan'1 olmev tudi v Trstu. Zlasti so v škripcih demokristjani, ki* še ne vedo, kako se bo razvil položaj jci je nastal v socialdemokratski stranki po neapeljskem kongresu PSI. Najprej je tukajšnja KD skušala «pomiriti javnost*, da socialistični kor*-gres in njegovi sklepi ne bodo imeli nobenih posledic glede sodelovanja s socialdemokrati v javnih upravah. Sedaj pa imajo demokristjani skrbi še z vladno krizo in predvsem z odstopom Fan/anija kot tajnika Krščanske demokracije. Zaradi teh dogodkov se je sestal pokrajinski odbor KD, ki je sprejel resolucijo, v kateri izraža svojo pgpolno solidar-nost s Fanfanijem, hvali njegovo petletno delovanje na vodstvu stranke in se sklicuje na program, ki ga je KD sestavila za lanske državnozborske volitve. Resolucija pravi, da se morajo vsi demokrist-janski poslanci držati tega programa. Hkrati pa se tržaški demokristjani pripravljajo na pokrajinski kongres, ki bo 14. ip 15. marca in na katerem bodo izvolili novo vodstvo. Iz vsega tega je razvidno, da je tržaško vodstvo KD v rokah Fanfanijeve struje. Kljub temu pa se je zlasti na oktobrskih občinskih volitvah ponovno okrepila sredinska struja prof. Romana ki ima v občinskem svetu precej svetovalcev Zato ni izključeno, da bodo morah Fanfanijevi »inicia-tivisti* precej popustiti, če se bodo hoteli obdržati na vodstvu. Velike skrbi jim delajo tudi socialdemokrati. Kot smo že poročali, sta se predstavnika tržaške federacije v centralnem odboru PžšDI opredelila z a levo strujo Matteottija >n Zagarija. To sta tajnik federacije prof. Lonza in njegov namestnik prof. Dulci potrdila na nedavnem sestanku vodstva federacije in na sinočnji skupščini sekcije centra mesta. U-deleženci včerajšnje skupščine so odobrili stališče Lonze in Dulcija v centralnem odboru. Pričakuje se, da bodo enako stališče zavzeli člani ostalih sekcij razen sekcije pri Sv. Soboti, ki je v rokah saraga-tovcev. Poročajo tudi, da se bosta prof. Lonza, Dulci in nekateri drugi člani leve struje udeležili nedeljskega zborovanja vsedržavne leve struje PSDI, ki bo v Rimu. Vse to delovanje socialdemokratske levice je posledica nedavnega kongresa PSI. Na zborovanju bo leva struja PSDI obravnavala vprašanje socialistične združitve. Tržaški socialisti so z zadovoljstvom pozdravili odločitev tržaškega socialdemokratskega vodstva, ki se je oprededilo za levo strujo. Federacija PSI v | nje zakona o prodaji l judskih Trstu vidi v tem resne pogoje za zbliianje med obema strankama. V tukajšnjih socialistič- nih krogih jželijp da bi vodstvo tržaški! socialdemokratov še bolj okrepilo svoje stališče in podprlo sklepe vsedržavnega zborovanja leve struje, zla. sti če bodo v Rimu sklenili združitev s PSI. To pomeni, da so tržaški socialisti pripravljeni čimprej sprejeti v svoje vrste socialdemokratsko levo strujo. Razumljivo je, da sedanji razvoj v socialdemokratski stranki ne prija tržaškim demokristjanom, ki bi še vedno hoteli nadaljevati z dvomljivo politiko »demokratičnega centra*, čeprav brez liberalcev. <*------------------ Pred zasedanjem mešanega odbora V ponedeljek se prične v Beogradu zasedanje mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora za zaščito narodnih manjšin, ki je bil ustanovljen na osnovi Londonskega sporazuma. Italijanska delegacija bo odpotovala v Beograd v nedeljo popoldne. Delegaciji bo predsedoval veleposlanik Con-falonieri, sestavljali pa jo bodo: podprefekta Cappon in Molinari, odv. Gerin član u-rada za zveze z ministrstvom za zunanje zadeve in dr. Sa-ragat član političnega urada zunanjega ministrstva. ■ «»------ Predsednik Caidassi pri kanclerju Raabu V sredo je sprejel avstrijski federalni tajnik Julius Raab predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidas-sija. Pri razgovoru sta bila prisotna predsednik avstrijske zvezne trgovinske zbor nice Dvorak in predsednik štajerske zbornice Krejner, Izvedelo se je tudi, da so ob tej priliki odobrili ustanovitev mešanega odbora med avstrijskimi in tržaško trgovinsko zbornico. Odbor bo pripravljal predloge obema vladama za uveljavitev ukrepov, ki bodo pojačili promet med Avstrijo in Trstom. Sporočilo Združenja stanovanjskih upravičencev Združenje stanovanjskih u-pravičencev sporoča, da je že poslalo brzojavki predsedniku senata in poslanske zbornice z zahtevo, da se odloži izvaja- inillimilttltlllilttllllllfinillllinnillllMIMMIIMNUINNIHMffP Verjetno predvčerajšnjim ponoči Vlom v prostore PD »Andrej ČoR“ Vlomilci so vse prebrskali, a nič odnesli Mazilite gramofonske plošče - Podo-beit vlom je bil že pred tremi meseci Neznanci so verjetno predvčerajšnjim ponoči vdrli v prostore prosvetnega društva «Andrej Cok* na Opčinah. Najprej so vlomili vhodna vrata, nato pa razbili šipo na netranjih vratih, ki povezujejo' dva toselna prostora ter v obeh izvršili temeljito preiskavo. Tako so odprli vrata železne omare, razmetali knjige v knjižni omari in prebrskali vse predale, vendar niso nič odnesli. Menda , so mjslili, da hranijo v krožku deQa.r, a so sp ušteli. Morda je prav temu pripisati njihov bčs, ki se je odrazil v tem, da so razbil: nekaj deset gramofonskih plošč, ki so bile spravljene v eni od omar. V društvene prostore je prišla včeraj popoldne policija, in sicer z openskega komisariata javne varnosti ter člani znanstvenega oddelka tržaške ikvesture, ki so posneli nekaj slik ter ugotovili nekaj prstnih odtisov. Omeniti je treba, da so v PD »Andrej Cok* vlomili prvič že pred tremi meseci, vendar tedaj odborniki zadeve niso prijavili policiji. Policija sodi, da je vlom delo skupine tatov, ki že nekHj časa krožijo po vaseh tržaške okolice in zlasti na Opčinah in ki so v zadnjem času izvršili že večje šteVilo tatvin in vlomov. Upamo, da se bo policijska preiskava uspešno jgkljuhhla in da »j bijijh vjmnilci *«,|vo-ja dejffhiif kmalu zagovarjali pred sodiščem. Podlegli poškodbam Kakor smo predvidevali, ni mogla 45-Ietna Giovanna Novel por. Vascon iz Milj preživeti hudih poškodb, ki si jih je osebno zadala v samomorilne namene. Zenska je namreč izgubila preveč krvi in je niso mogli rešiti niti s transfuzijami Sicer so zdravniki poskušali vse in to jo premestili ■ kirurškega na IV. zdravniški oddelek a tu je ženska včeraj po treh dneh agonije ob 17,30 umrla. Okoli poldne pa je na nevrološkem oddelku prenehalo biti srce 61-letnega Antonija Cbu-rirja iz 01. atteri, kateremu je pred dnevi med vožnjo z avtobusom proge 25 nepričakovano postalo slabo, zaradi česar se je nezavesten zrušil na tla. Tretjo smrt pa so zabeležili ob pol štirih popoldne, ko je na ortopedskem oddelku Ana Dobrinja vd. Olenik iz Milj podlegla poškodbam. Priletno, 83 let staro žensko, so sprejeli v bolnišnico 24. decembra lam zaradi zloma leve noge. Usoden padec Po mnenju zdravnikov »e bo morala 87 let stara Annun-ziata Postogna por. Monti iz Ul. Uhaldini v Miljah zdraviti na ortopedskem oddelku 80 do 70 dni, in to zarad' zloma stegnenice leve noge. Zenska je povedala, da je 4. t. m. med hojo po dvorišču hiše v kateri stanuje, zdrsnila in nerodno padla. i - «« - Več sreče kot pameti Malo je manjkalu, da ni tramvaj št. 8 včeraj proti večeru povozil 10-1 e t nega Nica Scodellara iz Šalita Promon-torio, ki je stekel preko tračnic ravno v trenutku, ko je privozil tramvaj. Na srečo je tramvaj samo oplazil fanta, ki je padel na tla in se le odrgnil po desni nogi. Fant je na kraju, in sicer nasproti Grandijeve delavnice v Miramarskem drevoredu, počakal na avto Rdečega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Tu pa so ga zdravniki po razkuženju prask odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. stanovanjskih hiš, zgrajenih z javnimi sredstvi. Pole^ teka so pričeli zbirgti' podpise na resoluciji kj vsebuje vsg pred. loge i* zahteve za izboljšanje omenjenega zakona. Združenje sporoča, da interesenti lahko podpišejo resolucijo vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure na sedežu združenja v Ul. Palestrina št. 8. Stavka v «On(raIvino> Včeraj so ponovno stavkali delavci podjetja »Centralvino*, ki zahtevajo, da ostanejo še nadalje v tem podjetju in da ne izvedejo predvidenih odpustov. Popoldne so se delavci ponovno zbrali na skupščini, kjer so razpravljali o oblikah nadaljnje protestne akcije. — - «»----- Obvestilo kvesture Kvestura opozarja lastnike in najemniike javnih lokalov, da bodo lahko na pustni torek, to je 10. t. m., podaljšali urnik do 3. ure zjutraj. Drevi seja tržaškega občinskega sveta Nadaljevanje razprave o gospodarskem načrtu ■ 1 V . % Drevi 'pb' 19. Ur: bo sgja občinskega v sveta. »Pričakuje se, ^la bodo nadaljevali z razpravo o gospodarskem načrtu za finaačnj leto 1959 - 1960. o katetem'1 je1 »voj e a* poročal odbornik za »javna dela*. O tem vprašanju mora govoriti •e okrog 10 -svetovalcev.- ■ Ze v začetku razprave je bilo razvidno, da, vdlik del svetovalcev ni zadofdljen z mnogimi predlogi odbora, zlasti Be: z razvrstitvijo javnih del in prednostjo nekaterim delom, ki jih je predlagal odbor. Poleg tega so na vrsti še nekatera druga važna vprašanja, ki jih mora občinski svet čimprej reiiti Predvsem gre za zastopstvo opozicijskih skupin v upravnih svetih občin-:kih ustanov. O tem so že razpravljali načelniki skupin, ki pa niso prišli 5o zadovoljivega sporazuma. Dve največji skupini opozicije, komunistično in misovska, predlagata, naj bi predstavnike opozicije določile zainteresirane skupine. Demokristjani pa so mnenja, da bi morali določiti predstavnike opozicije načelniki skupin. Z demokristjani se strinjajo poleg republikancev in socialdemokratov tudi A-gneletto, Tolloy in Borghese. Po njihovem mnenju bi s tem postopkom preprečili, da bi bili v upravne svete občinskih ustanov izvoljeni samo predstavniki KPI in MSI. Po drugi strani pa je nevarno, da bi na osnovi tega predloga demokristjani podpirali izvo-: iittftr^V upravne svete predvsem ljudi malih skupin, ki so njim bolj všeč in bi zaradi tega ostala izključena zlasti leva opozicija. Zato se pričakuje, da bo prišlo vprašanje prej ali slej ,v neposredno obravnavo občihskega sveta, ki .ga ,bo . moral' rešiti z gla-SovanjetnUj* «»------- Interpelacija glede oskrumbe spomenikov Poslanec Vidali je poslal pismeno vprašgnje ministru ža notranje zadeve, če ve za ponovno oskrumbo spomenikov padlih v Trstu in kakšne ukrepe so sprejeli, da se taki primeri več .ne ponove. V zadnjih tednih sta dva taka primera globoko razžalila tržaško javnost: skruni- tev in vandalska dejanja na plošči z motivacijo za podelitev zlatega odlikovanja tržaški občini in oskrunitev spomenika štirih padlih antifašistov pri Bazovici. Oba primera je obžaloval tudi župan in občinski svet ter partizanske in demokratične organizacije. Delegacije antifašistov pa so protestirale pri vladnem generalnem komisarju zaradi pomanjkljive zaščite teh spomenikov in premajhnega zanimanja oblasti, da bi odkrile in obsodile odgovorne osebe. Vprašanje ladjedelnice Sv. Justa v obravnavi na Uradu za delo Delavci bodo danes odločili če sprejmejo predloge ali ne Če bo skupščina predloge sprejela, se bodo delavci vrnili na delo Resolucija glavnega sveta CGIL glede gospodarskega položaja Trsta Včeraj je prišlo na Uradu za delo do ponovnega sestanka v zvezi z odpusti v ladjedelnici Sv. Justa. Kaže, da so se na tem sestanku sporazumeli. da bodo danes predložili delavcem vrsto predlogov na skupščini v ladjedelnici, in da bodo’ delavci odločil'., če jih sprejmejo in torej prič-no i delom, ali če jih odbijejo. Po nekaterih vesteh naj bi se sporazumeli o naslednjih Vprašanjih: 1. Lastnik bo preklical odpuste za tiste delavce, ki niso dvignili odpravnine, kar se nanaša na 13 delavcev, ki naj bi torej ostali v službenem razmerju. 8. Taikoj bodo izplačali 40 'odstotkov trinajste plače in 60 odstotkov, ko bo splavljena ribiška ladja. 3. Proizvodno nagrado 12.000 lir bodo izplačali v dvanajstih tedenskih obrokih po 1.000 lir. 4. Nagrado v višini 125 ur v zvezi z desetletnico bodo izplačali čimprej. O teh predlogih bodo morali danes odločati neposredno prizadeti delavci ladjedelnice in je možno, da bodo predstavljali ti predlogi osnovo za ponovni pričetek dela, tako 4a se bo najbolj kritična faza v tej ladjedelnici začasno omilila. Seveda pa s tem še zdaleč niso rešeni vsi problemi in ostaja vrsta vprašanj, za katere ni najti pravega pojasnila. Predvsem je treba ugotoviti, da je lastnik zahteval odpust 110 delavcev in 10 uradnikov, ter da je do sedaj dosegel od- SS5ISK ladjedelnic« brez vsakih naročil in da delajo v njej sa mo manjšo ribiško ladjo it> dva manjša vlačilca. V soboto dopoldne p« bo ob JO. uri na sedežu «Confindu-strie* prvo zasedanje o predvidenih 280 odpustih v ladjedelnici «Felszegy». 2e včeraj »mo poročali o rezultatih zasedanja glavnega sveta sindikata Nove delavske zbornice - CGJL glede sedanjega kritičnega položaja v zvezi z vrsto odpustov in s splošnim kritičnim tržaškim gospodarskim položajem. Ob zaključku zasedanja, so odobrili tudi daljšo resolucijo, v kateri poudarjajo, da leži na vladi gfavna krivda za nastali kritični položaj. Resolucija nato navaja naslednje najvažnejše zahteve: 1. Zagotoviti je treba dolgoročni program za finansiranje modernizacije ladjedelnic IRI in podjetja ILVA ter v tej zvezi spremeniti načrt IRI, ki je priložen proračunu ministrstva za državne udeležbe. J. Dodeliti je treba potrebne redne pomorske zveze tržaškemu pristanišču. 8. Ustanoviti je treba industrijski prosti coni, kot osnovo za ustanovitev integralne proste cone. ki naj zajame celotno ozemlje. Nato se zahteva da ostane naročilo za gradnjo štirih ladij za Indonezijo v Trstu in se odločno zavrača reševanje sedanjih perečih vprašanj s pomočjo javne pomoči (SELAD in podobno). Resolucija zaključuje s pozivom na splošno protestno akcijo, ki naj bi jo podprli tudi gospodarski krogi, ki so prav tako prizadeti zaradi krize in rladne politike. Tajništvo Nove delavske zbornice — CGIL in Delavske zbornice uslužbencev in de-delavcev Acegat sta včeraj po. SLS". ***• ljubosumnosti škemu.županu in pokrajinske-j Kot blisk je švignil rdeč predsedniku. V tajati izr«- ‘ policijski #yto p«,»redim Gol- tajnistvi solidarnost vseh donijevega *trga in si z odprto štreno utiral pot proti bolpiš- mu žata tajništvi delavcev Aceggt z. -zihtgvami delavcev ladjedeMe -glede ' u-krepov, ki so potrebni, da se izboljša njih položaj in preprečijo odpusti. ■--«»—— IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Za tožilca uspešen priziv 71-letni inž. QnoIrio Tandoja iz Ul. Virgiiio je bil že vesel, ko je slišal, da ga je videmsko sodišče popolnoma oprostilo obtožbe nenamernega u-mora. Toda to se je zgodilo oktobra 1957. leta in sedaj je moral zopet pred sodnika, tokrat zaradi priziva, ki ga je proti razsodbi vložilo državno pravdništvo. Po tnriehju tožilstva je bil Tandoja posrčdno kriv smrti Luigie Scozzai, žene njegovega spolovinarja Ferruccia No-vella, fci je stanoval v njegovi hiši v Organu pri Remnnzadcu. Zenskg je namreč stopila iz senika na balkon, a zaradi,trhlih tramov še je dvignila deska in povzročila, da je No; vellova padla na dvoriščni tlak in se ubila. V začetku so akte spravili v arhiv. Toda Zveza neposrednih obdelovalcev iz Vidma je vložila pritožbo na tožilstvo, ki je odredilo preiskavo in j-menovalo nekega inženirja za Uved^ju:.*. , je vuH°*°Xi!U,0 »mer j'e ukv eatil Mil«*, da je hiš* rč9. v 'nemarnem. tta-nju in je prišl® do nesreče zaradi gnilih, tramu.v. . *>icer se je inž. Tandoja izgovarjal, da; tp .ne drži. da je bilo vse V najlepšem rečlii, a tožilstvu ga ja vsepno prijavilo sodišču, ki ga je pa oprostilo obtožbe. Ponovna obravnava je bila pred prizivnim sodiščem v Trstu. Tu pa so sodntki drugačnega mnenja kot njihovi kolegi v Vidmu in so inženirja spoznali za krivega ter ga zato obsodili pogojno iti brez vpisa kazni v kazenski list na 4 mesece zapora ter na povračilo škode. Zaenkrat pa bo moral dati vdovcu na račun pol milijona lir ter plačati poleg šodnih stroškov tudi stroške Novellovega odvetnika. Pred«. Fulco, tož. Marši, za-pisn. Zanetti, odv. zas. stranke Borgna, obramba odv. Berto-do. Prometni nesreči Ko je Marino liirona iz Ul. Pieta hotel včeraj zgodaj popoldne prehiteti s svojim fiatom 600 neko vespo, ki je vozila pred njim, je prišlo v bližini železničarskega kopališča v Miramarskem drevoredu do trčenja, zaradi katerega je vespist padel skupno s potnico na tla. Oba, ki so ju identificirali za 25-letnega Sergija Živca z Gornje Grete in 21-letno Marizo Milič s Proseka, so odpeljali v bolnišnico, od koder pa so ju po nudeni zdravniški pomočr odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Zvečer pa Je med vožnjo z vespo po cesti na Veliki Repen padel tudi 28-letni Julij Purič iz Briščikov 20. Purič, ki se je odrgnil po levi strani Obraza in si zlomil tudi zapestje leve roke, se je z rešilnim avtom pripeljal v bolnišnico, kjer so ga zaenkrat sprejeli na opazovalnem oddelku Okreval bo v 20 dneh. nlcl. V javtu so peljali 49-letno Cornelijo Monico por. Galtero-sa iz Ul. Biasoletto 21, ki je imela na zadnji plati 2 cm dolgo in 4 cm globoko rano, povzročeno z ostrim rezilom. Zensko so s prognozo okrevanja v 6 ali 10 dneh sprejeli na I. kirurškem oddelku. Ker je izjavila, da jo je namerno ranil zaradi spora njen sostanovalec 58-letni Michele Grosso, so policijski agenti začeli moža iskati in so ga jtonč-no našli v neki gostilni nedaleč od kvestiire. Grosso je dejanje priznal in je izjavil, da je pred 7 meseci spoznal Galterosovo s katero sta potem živela vse do ponedeljka, ko je ženska zapustila njegov dom. Nekaj dni je potrpel in ker je vedel, da hodi na hrano v gostilno nedaleč od zadnje tramvajske postaje pri Sv. AndrejU, je stopil tja. Vprašal jo je, če se namerava vrniti domov. Zenska mu je bdgovorila pritrdilno, a je obenem pripomnila, da ga bo vseeno varala. To je moža razburilo, zaradi česar je potegnil iz žepa nož in ga zasadil ženski v zadnjo plat. Po tem dejanju je šel v razne gostilne in je končno nožiček vrgel v morje. O zadevi organi letečega oddelka še vedno vodijo preiskavo. Moža so seveda pridržali v celici. Trg s sadjem in zelenjavo naj bi odpravili Načrti in glede Trga Ponterošo Po teh načrtih naj bi pod Trgom sv. Antona uredili novo tržnico, Ponteroš pa uporabili za parkiranje avtomobilov T« dni je pnšldc spet na dnevni red vprašanje zele-; njadnega trga na Ponterošu. O zadevi je namreč razpravljal župan s predstavniki male trgovine na njihovem zadnjem zborovanju, sicer pa je bilo 0 tem govpra že pred nekpj leti. Zelerijathii trg na Ponterošu je že dolgo in dolgo let tam in- je prkva značilnost, skupno s krarrtarji ub kanalu, za naše mesto. Tod gre mimo skego, vsak tujec in se ustavi pri stojnicah ter nakupi raznega blaga in sadja. Lega je zelo primerna, ker je trg ob glavnih prometnih žilah in v središču mesta. Zaradi tega je pač tuai precej kupčije. O tem bi znali povedati zlasti številni kramarji, ki so prišli iz južnih krajev, postavili stojnice, se naučili’ nekaj besed vseh mogočih jezikov in služijo lepe denarce. Tudi prodajalke sadja, zlasti tiste ki imajo stojnice ob Ulici Roma, se ne morejo kdove kaj pritoževati glede prodaje. Težavno je pa zaradi vremenskih neprilik, ko pritisne mraz, piha burja ali dežuje. Sitnosti so tudi zaradi tega, ker morajo vsak večer pospraviti stojnice in odpeljati blago v več ali manj oddaljena skladišča. Starejše pro. dajalke pa se na splošno preveč ne pritožujejo zaradi bur-je ker so si v letih pač utrdile kožo in jim je glavna skrb, da nekaj zaslpžijo. Večina prodajalk bi torej kar pristala na to, da vse o-jjtane pri starem, toda glede ureditve trga so razni predlogi, ki upoštevajo vedno večje potrebe mestnega prometa, je ze lepo, da ima Trst tako značilen ko’ticek, pravijo marsikateri toda številni avtomobili v bližnjih ulicah nimajo prostora za parkiranje, arhitektonsko trg ne pride do veljave, če je pokrit -s -stoterimi stojnicami, in vse tudi niso prav.lepe, zlasti v ozadju sadje j£ izpostavljeno pfanu itd. ra tudi branjevke, -rožarice in prodajalke zaslužijo zavfetje na pokritem prostoru, faradi tega so -prišli na dan s predlogom, da bi napravili pokrit zeienjadni trg, in sicer ne več na Trgu Ponterošo, pač pa na Trgu S>v. Antona, in sicer pod zemljo, kjer so pred leti zasuli gornji del kanala. Pokritega trga na prostem ne bi mogli zgraditi na Trgu Ponterošo, niti v bližini; na omenjenem trgu bi kvaril arhitektonsko obliko, drugje pa ni prostora. Ce bi hoteli uresničiti ta načrt, bi morali prej izkopati tamkajšnji vrt ter napraviti veliko betonsko jamo, ki bi jo nato pokrili in spet uredili vrt. Seveda je te dni mnogo govora o tej zadevi med branjevkami in prodajalkami na Ponterošu. Nekatere bi bile kar zadovoljne, mnoge druge pa ne, ker se 'pač bojijo, da bi manj prodale. Zdi se nam, da je pripomba glede prodaje utemeljena, ker marsikdo, ki sploh ne bi kupil sadja, ko gre mimo in zapazi zapeljivo sadje, ga hočeš nočeš kupi, čeprav prej ni imel takega namena. Ce pa bi bil trg pod zemljo, bi tja prišel le kdor ima izrecen namen, da kupi sadje in zelenjavo. Vprašanje je le v tem, če bi ugodnosti v po-pritem prostoru namesto burji jn mrazu, nadoknadile zmanjšani zaslužek. Kakor smo že omenili, bi nato na Trgu Ponterošo uredili prostor za parkiranje avtomobilov jn bi zaradi tega moTali prej porušiti'dve " tamkajšnji manjši stavbi. Tako bi prišel do veljave tudi vodnjak na trgu, ki ga zdaj zakrivajo stojnice. Sicer pa so to za sedaj samo načrti in ugibanja; do u-respičenjk pa bo verjetno preteklo še precej časa. Pobegnil v Jugoslavijo da bi se rešil aretacije 28. januarja so jugoslovanski obmejni organi izročili i-talijanskim oblastem 29-letne-ga Osvalda Falcianija iz Pi-stoie, ki je 11 dni prej ilegalno prišel v Jugoslavijo. Falcianija so vzeli v roko organi letečega oddelka, ki so hoteli vedeti za vzroke prehoda meje. Falciani teh ni hotel odkrito priznati, vendar se je kaj kmalu izdal. Hotel je v Jugoslavijo, da se reši aretacije zaradi tatvine v Pistoji. 11. decembra lani je namreč ukradel iz izložbenega okna trgovine Nardina Nardinija na Cavourjevem korzu v Pistoji 9 kosov blaga za obleke. Vse skupaj je prodal nekemu potujočemu trgovcu v Pratu in dobil zanj 250.000 lir. 30.000 lir si je pridržal zase ostalo pa je izročil neki ženski, kate-te pa ni hotel imenovati, in se nato odpravil do Trsta in dalje preko meje. Falcianija so policijski organi že poslali v domači kraj, kjer bo moral polagati račune. Na pustno soboto 7. februarja 1959, vabimo na ples Glasbene Matice v prostorih na stadionu »Prvi maj« z začetikom 21. uri. Zavrteli se boste ob zvokih priznanega plesnega orkestra Radia - Ljubljane pod vodstvom Moj-mira Sepeta. . Prodaja vstopnic in re^ zerviranje miz od četrtka 5. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, v Ulici sv. Frančiška 20, telefon 61792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi na fi u4l*U ; TmmrmmTmmTTmmTTT ki bo v TOREK, 10. t. m. v dvorani na stadionu «Prvi maj* s pričetkom ob 21. uri. Igral bo orkester «lno» .Predaja < vstopnic in rfcerviranje miz v Tr- zaski knjigarni, yi. . sv. , Kra^čigka 2(1, tel. 61792. a-j Ta- -antan—n SNG v TRSTU DANES 6. t. m. ob 18,30 v prosvetni dvorani na OPČINAH Marija Holkova: PEPELKA «PEPELKA» vabi tradicionalno SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212.* 1® 5.00-8.00 Dobro jutro!: 81» ne uverture in arije; 8.40 "’ j na glasba na tekočem traKit ^ Pet minut za novo pesmKO-^ zdravi za mlade risarje, Adotlpbe Adam: Giseile, dveh dejanjih (londonski *9J,j r.ični orkester dirigira a . FJštoularl); 11.00 Za dom KU, ne; 11.10 Nastopa kvintet m Ivft Štritof*; ’ 11.23’ Od polke do cW 12.00 Opoldne z,Viškim otroško pustno rajanje v nedeljo 8. februarja ob 15.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj* Za vesel program bodo poskrbeli prijatelji naših malčkov: PEPELKA, REZIKA, PRINC DO-BROMIL, MARCIPAN-CEK, GROF PINCA in MOLČEČI PEPČEK. Igra orkester »VESELI VETER* ORIGINALNE MASKE BODO NAGRAJENE. Prodaja vstopnic in rezerviranje miz danes in jutri v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. PETEK, *. februarja 195* RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Zena v Perziji*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Renč Toušet in njegov orkester; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: (11) »Vojaštvo*; 18.10 Cle-mentl: Simfonija v B-duru, op. 18; 18.30 Male vokalne zasedbe; 19.00 Sirimo obzorja!: Gradovi na Tržaškem; (1) «Devinski grad*; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Phil Spitalny in njegov orkester; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Glasbeni varie-tč; 22.00 Znanost in tehnika: B. Mihalič: »Izkoriščanje zemeljskih usadov*; 22.15 Koncert basista Ettora Gerija, pri klavirju Pie-retta Tarnanini; na sporedu so samospevi Frescobaldija, Martinija, Pratelle, Santoliquida in Da-v:ca; 22.35 Večerni ples; 23.00 Chopinovi valčki; 23.30 Glasba za lahko noč. RADIO TRST 12.10 Tretja stran; 17.45 Spored na ploščah; 19.05 Pesmi brez besed; 19.25 Koncert harfista Trosta, n. PROGRAM 13.00 Ping-pong; 14.00 Gledališče ob dveh; 16.00 Tretja stran; 17.00 Revija s štirimi obrazi; 21.00 Gran g a la. 21.20 »Poltava* Aleksandra Puškina, igra dramska družina RAI-TV iz Milana. RADIO KOPER 5.00-6.15 in 7.00-7,15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-’2.05 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13 40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.40 Poje vokalni ženski kvartet P v. Danila Bučarja; 15.10 zabavna glasba, vmes reklame; 15.20 Igra godba LM Slovenije; 15.40-17 00 Prenos RL; 17.00 Španske rflme izvaja orkester Emilio Ar-rr.entol: 17.30 Metodi 1 e za vse: 19.00 Pojejo Teddy Ran«, Ničla di Bruno, FTed BuscagUdne in Nelia Colom bo, 19.30-22.15 Pretnos RL. 22.15 Moderne motive Izvaja orkester Stan Kanton. Izpred kazenskega sodišča IS dni zapora ker ni zna! brzdati čustev Najprej je skušal poljubiti neko de. kle, potem pa je udaril dru^o, ki je priskočila prijateljici na pomoč Kri je zavrela v glavi 21-letnemu Fulviju Cancelliju iz Ul. sv. Mihaela, ko je 1. februarja 1937, lgta zagledal pred »»bo mlado In lepo Ca-terino S. Zato se je dekletu približal in jo peljal v v»žo stavbe št. 15, kjer jo je naj- prej vprašal, če je zvečer prosta in jo ‘r.ato prttfsnil z ra- meni ob zid in jo skušal poljubiti. Dekle se ni pustilo jn je fanta oklofutalo. Tedaj pa je vstopila njena prijateljica (liuliana Z., ki je skušala rešiti Caterino jz objema vro-čekrveneža. Toda posrečilo se ji ni, ker se je Cancelli branil in je celo poklical v vežo svojega prijatelja, češ da je dekle tudi zanj. Krik in vik je slišala tudi šivilja Silvija Legiša, h kateri je bila Ceferina S. namenjena in je seveda takoj priskočila dekletu na pomoč. Fant pa se ni pustil odgnati in ker jo je užalil, mu je šivilja pritisnil^ krepko zaušnico. D«! ne bi kaj takA-ad nikoli naredila! Fant se je še bolj razbiig^, « . vrnil klofute z obrealtfj Vred ts»r jo celo vrgel na tla. Seveda je Caterina S. zadevo prijavila policijskim organom, ki so fanta prijavili sodišču zaradi uporabe sile proti zasebniku. Fant pa je imel več sreče kot pameti: čeprav je tožilec zahteval zanj 11 mesecev zapora, ga je sodišče obsodilo le na 15 dni ječe. Preds. - Fabrio, tož. - Mal-tese, zapisn. - Urbani, obramba - odv. Padovani. • • • Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi Karlo Buzaj s Proseka 1, ki je bil obtožen, da je skušal pred dvema letoma decembra ukrast) avto, katerega je Primo Fumi pustil nedaleč od doma v Ul. Cellini. Sicer se je Buzaj izgovarjal, da je mislil, da je avto njegov in ko je opazil pomoto, se je že odpe-Jal. Sodniki pa mu niso verjeli in so ga obsodili zaradi poskusne tatvine na 4 mesece in 10 dni zapora ter na 4.500 lir globe ter mu istočasno preklicali pogojnost kazni na mesec dni zapora, na katero je bil obsojen 1954. leta. Moderna hiša za zelezniearje OD VČERAJ DO DANES ItA/.NA 49UVI9MTII.A SOLA GLAsU&rvfc. MAiiCE. Obveščamo starse In gojeuce, da odpade v torek 1». februarja t. 1. vaja otroškega pevskega zbora. Naslednja vaja bo v torek lf. februarja. Ravnateljstvo * • • Združenje openskih tramvajskih uslužbencev priredi v soboto, 7. t. m. v Prosvetnem domu ha Opčinah tradicionalni PLES z začetkom ob 21, uri. Cisti dobiček je namenjen v sklad blagajne za po-moč tramvajskim uslužbencem. LJUI9NKA PKOSVKTA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imet sejo danes, 6. t. m. ob II. url na sedežu v Ul. Roma 15, «» -------- Včeraj ob 11. uri dopoldne je bila kratka svečanost, na kateri so položili temeljni kamen nove velike stanovanjske hiše za železničarje, ki so jo začeli zidati na Greti. Hiša bo imela 25 stanovanj, ki bodo sodobno opremljena. Sveča, nosti so se udeležili poleg najvišjih funkcionarjev ravnateljstva in uprave državnih železnic v Trstu tudi predstavniki oblasti. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. lebruarja 1959 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: podoficir »m. vojske VVilliam Brotvn Ham-r.ck in gospodinja Marija Orel uiadnlk Antonio Craioich in go-spodinja Lulgla Pecoraro, urar Josef Kajtasi In gispodinja Djma Lcra, delavec L1 bero Doz In gospodinja Pierlna Grbac, mizar Antonio Jakončič in go»[»diiiJa Lulgla Svetlič, trgovec Milan Ko-zullč in gospodinja Elide Bonaccl, mehanik I>odovlco Mllto in gospodinja Graziella Musul, pomorščak Fgidio Fulin In gospodinja Giu-seppina Bettarello, mehanik Ernestu Verdecchia In gospodinja Audriana Giraidi. delavec Davide Šušteršič in gospodinja Santina Semeničih, uradnik Michele Marzilll In kemik Lucia Cropaz^ pomorski kapitan Antonio Rorco In uradnica Marlamaddalena Longo, kapetan Lulgi Savlo In gospodinja Rotnana Dotnanelll. UMRLI SO: 61-letnl Olovannl Borln, 52-!fto! Glovannt Bekar, 28-letna Edda Degrassl por. Car-boni, 77.1e b 125 500 375 zelena ¥ 94 :ro 153 špinača • 112 300 250 tetom, Božom in Miškom, ™ Kmetijski nasveti — Dr. . oj Snoj: Bolezni čebel .Ba Benjamin Ipavec-Bogo LO», Serenada za godalni 1 Ljubljanski komorni or.'t„,rVt riglra Bogo Leskovic): 1-*? «/ Jo Siaffurd; 13.30 Pozdrav vonije; 13.45 Zabavni zvoW, > Poje sopranistka Maria M*" k rs-il„. 1 -»Di i T ODt-f . , ni-CaMas (odlomki iz viliski brivec*, da», «La Boheme» m ^j.. Buttenfly»); 15.40 Iz svetovne* že-vnosti — Tafta Husein. ljS vadno dekle; 16.00 Petkov?/„ vadno dekle; 16.00 iwv,-.-( beno popoldne; 17.10 Koti mlade ljubitelj- glasbe; lodije od tu in tanr, 18°° ^; 7j0$ ski leksikon; 18.10 Pesmi Prelovca poje LjubljanskiJ^ preiovca poje c/st ni zbor pod vodstvom M-1^ 1 berneta; 20.00 Petnajst n*0 jjjl uciircLd, av.vrv * j— ^ orkestrom Jackie Gleaso11- ^ Mojstrska dela koncertne , ture — 15. oddaja: * madeus Mozart: Sirnfonip^ v g-molu (Londonska foujljarff ja, dirigent Erich 1*“’’ m 20.55 Melodije iz filmov w ^ h-nih revii- 22.15 NOČnl benih revij: 22.15 Nočni koncert: 23.10 Popevke se. „ 23 40 Con rad Beck: K^vJajČi violo in orkester Kaegi in orkester R«j , j Švice, dirigent Jean Met | TELEVIZIJA H.00 Direktni prenos » ^ sa: Evropsko prvenstvo nem drsanju; 14.00 Sol ^ 17.00 Otroška oddaja; 1»^“ \f) čila: 1845 Ona in drugj. -- ______________ *!>. pjf Možje in knjige 19.45; vite?; 20.30 Poročila; 21.< in Julija*; Poročila. VERDI Nocoj ob 20.30 za abonent (f ja A y parterju in lož«" p/ 21. v izaiiciju *** " ; da B za galerijo premier ^ janske baletne skupine. 0. redu so: F. Chopin - ggf- Tintori — «Maska rdeče i A. Glazunov — «Pas d* R. Gervasio — «P°r0*??, jun*1 nje*. Prve plesalke: Giuliana Barabaschi, An gf Daviso; prva plesalca: toluzzi in Riecardo Duše. .J((i Ugo DalTAra in Wanda luga. * * * Sinočnjo predstavo °Per(jiii$ skega skladatelja Mihah* ^ »Življenje za carja* tj** nin) je namesto nenadun ^ lelega dirigenta Eferma _ ^ vodil dirigent madžarske* Gabor Oetvoes. , Mladi dirigent, ki te ne dosegel p a> biva v Italiji, je 1 —______________________ i. Ki rer. uspeh in ’je bil za ^ r I Cii UJj/CIl 111 JC »-r** " — M (/r gumno izvajanje zahtlW . G*ry Cooper, DianJ^e. « Parker,. CKitbiaSCO ^ zy Parker. r** Arirton 16.00: «Ze‘p*"' ^ R. SalvAori, M. F'S ^ Aurora. 16.30: »Angeisi« - M. Roney. u«rn»r 1««/1 Garibaldi. 16.00: J. ljube*, A. CifaneUO’ > nef- „ ui* gre^ • Ideale. 16.00: «Dekie * p Bardot, J. Gi*^l'ii,greitenVf Dl pero. 16.00: »In®T grid Bergman, G- w — , g#v nicolor. , -..ju, , Halla. 16.00: »Valet* * Montiel. ,-ežrt« IT IVIDIIVICl, . ||.a* Ton* cinemascope. staO' S. Marco. 16 00:. »Mo^« ^ policistka*, Tina - y-Savona 16 00: »Cin Bajc«*' neš te zadenem*. ^ Halli , mor J*’' a Vlalr. 16.00: «Vrotl: ?La>:rj.,f J Gable in Burt Lan Vlttorio Veneto 5>' , zna Citati*, D. / San Helvedere Marconi: .6 00: Č Granger*. Anttioh jop«. bara Rush. Cln«n3 nicolor. ^VesiaJJ,,1 t«'1' Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Valute 1 Milan | ziati funt 5.900,— 1 Marengo 4.528.— Dolar . . 622 — Frank franc. 122 — Frank ivicar 144 — Sterllng , , 1.725.— ' Dinar , 73.— šiling , 23.75 ČJato iti. 708 — čah, n. marka 148,— 123.— 143.75 1 750 — 78,— 24.25 711 — 149,— Mastimo. 1600: J Derek, D. A Novo’cine. 1600. ‘V srK(it>' kana*, B D Odeon. 16.00: ^in<, _8ilva BIHyJa Kida), Lita Milan. Europa: «Ogled»lo zorna*. Roma: »Ljubiti te. PODI IZ FUHNIHJAjJk' kv m — *e d* kv. m — se Gamblnl 3. Dne 4. t. nv ieP no zapustila drag . ma in stara mam i FRANČIŠKflf^ roj. T*_____K nOnOZ m ^ Rimu je 70 tisoč stanovanjskih prostorov praznih. Hkrati pa Je 70 tisoč ljudi brez pri-®*rne strehe nad glavo in se stiskajo v naseljih, kakor ga kaže naša slika. V ozadju pa “dimo nova poslopja, ki izpodrivajo zasilne domove revežev, le da bodo v novih palačah našli sreho drugi in ne tisti, ki tiče po teh brlogih.. KJE SO REMABPOVI -DOBIll. NEMCI ? Primer N Sloviti nemški pisatelj E. M. Remarque je v svojem zelo dobrem delu o drugi svetovni vojni položil na jezik enega svojih junakov, Judu, ki se je skrival, pred nacisti, zelo zanimivo izjavo, da je (dogaja se to v jeku druge svetovne vojne) v Nemčiji, žal, malo dobrih (beri anti-nacistov) ljudi. V času vojne je bilo zares zelo malo »dobrih* Nemcev. Veliko pa nacistov in mnogi teh so še danes ostali taki, kot so bili. To najzgovorneje priča zgodba lesnega trgovca Wilhelma Nielanda. Zgodba se je začela 15. septembra 1956; ko je 59-letni lesni trgovec Nieland izročil bonnskemu notranjemu ministru Schroederju »memorandum«, ki ga je že 1. 1952 bil poslal predsedniku zvezne republike Heussu, in v katerem ta zakrknjeni nacist o-pozarja na »nevarnosti mednarodnega židovstva«, ker da «od 300 do 70p vladajočih Judov pripravlja tretjo svetovno vojno.« Človeku se zdi, da posluša UllllUMlIllUlilllllllllllllllllllllllUlllilllJIUIIIIIIllllllllllllllllliMIUIIIIIIIIIIIIIIIMUniflllllllllllllllllflltlllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllMIIIItlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Po USPELEM ZDRAVLJENJU JUGOSLOVANSKIH ATOMISTOV velik ia važen korak v razvoju jedrske medicine Zanimive ugotovitve dr. Escoffiera-Lambiotta o posledicah atomskega žarčenja in o njihovem zdravljenju j .Pcoedeljek je dr. Henri »lo et‘ načelnik odseka za n's'co higieno in za radio- tOlhV !conv‘sal''ata za a" sk0 energijo ter načelnik boi mdioizotopske službe konice Curie v Parizu se- sPeciaLste za jedrsko Iju. 'Ob in 'krvne bolezni ter lj oge z zaključki o zdrav- S««'' Postali žrtve žarčenja. 01t‘obra znan-sO "15. r. . Vaznosti teh izsledkov je lskl dr. Escoffier-Lambiot- «ja V dnevniku »Le Monde« d,,..6*" ki ga objavljamo v em izvlečku. j]^akQi^nie ali zakasnele po-š:0v1C.e ®očnega žarčenja na lo , em organizmu ostaja-»i„e .^okaj nejasne. Zato i- ^ammet zbral v času več eh mesecev, odkar je ^bii- Pot*E°bna biološka in .Pa opazovanja, ki jih je *• Jair- aravii »tven •/ Jugoslovanske znan-Hojt > neprecenljivo vred-ič, 2a civilne in vojaške h*®*«. ki jih gafca rešitev kieii Problemov delovne k.(tiglne ali celo tega, kar A-Jttev*111 imenuiei° »jedrsko Vse i, ^litltlvi ar se doslej ve o u-Lva ,j°nizirajočih žarčenj na tih ltia, so sklepali iz šti-poskusov na ži-dio*»! raz,i)kovajij med ra- i). ld zdravljenjem, tp« i»a^}’enia žrtev iz Hiroši-teti# • aKasakija in iz neka-s0 Jedrskih nesreč. Iz tega •O st. -0rei ustvarili nejasno .?*rašno sliko «bolezni žar- biftii ^ nasjirotm s termič-bitpj 'h mehaničnimi poškod- *hi .J111 niso kemični simpto-utr,cga žarčenja nikoli bo j 1' m se pojavijo šele a'cilnem presledku. Ta gj s a doba se lahko raila-ern’ da jonizirajoča žar-b>0ož. Za^asn° ustavijo raz-°tgatl Vanie celic določenih z* siJ Posebno ubčutlji-J*ioča cmov, katerih razmno- (ko«t ^*Vnost ie ve*'" Si, u mozeg in drugi or-- r! proi2vaiajo krvna te-11 or,-rebavlialne sluzi, spol-Nsljui ■ itd.), po žBTČer.ju iv0: t* organ- normah ^Ppaii0 funkcijo, dokler ne \ v J0 SVni;u __• I -L. Saj; ^ »«le svoi>h celičnih zalog *°dnv. ' imtpm se opazijo U" ° ice poškodb. ?jo > I?i06a žarčenja spro-1 b h., -tijivih tkivih eno-'°-ški proces, ki »e ,X„sti ''azvi)a po posebnih ? Uhko teh tkiv. Zato ima-® ir./nalti akutnega Ž*-' 1, ^ ln° obliko; Ssu^onako obliko, ki jo “bdk .1° znaki živčnih po- nje črevesne sluzi. 3 Hematopoetična (krvo-tvorna) oblika, ki izvira iz atrofije (Upada) kostnega mozga in drugih tkiv, ki proizvajajo krvna telesca. To obliko so zelo podrobno proučili bodisi na japonskih žrtvah bodisi na žrtvah jedrskih nesreč ali radioterapije. Pokaže se po treh tednih po dozi žarčenja od 100 rem naprej z zmanjšanjem števila krvnih telesc, s številnimi krvavitvami in raznimi infekcijami, ki so posledica ošibitve neogib-i o potrebnih telesnih obrambnih sredstev, kot' so antitoksi-ni in bela krvna telesca. Potek te oblike je na splošno ugoden, če jo dobro zdravimo in če ni količina žarčenja toliko visoka, da povzroča omenjene črevesne poškodbe. Poškodovani mozeg namreč teži k spontanemu obnavljanju ih prevzema postopno svojo redno funkcijo po kritični fazi 5. ali 6. tedna, ki pa se lahko prebrodi le s primernim zdravljenjem. Seved#-,pa te tri oblike bolezni klinično ločijo le po Skrajnih dozah žarčenja. De jansk si križajo časno poškodovanje bistvenih crjbnov. Zaradi »ega !msq na ... . 1 1- anskof ia za. Vmesne doze se imptomi, ki jih označujejo, trižajo m ka&ejo tddi na lšto- slovan prekoračil smrtonosno epitelialno (sluzno) stopnjo žarčenja. Vcepljanje mozga je imelo enake rezultate kot na njegovih kolegih, kajti ko je umrl, je imel v krvi več kot 4 milijone rdečih telesc in normalno število belih, kar je nekaj izrednega, če se pomisli na veliko dozo žarčenja. Kljub temu pa ni bilo mogoče ozdraviti poškodb v črevesju, pljučih, jetrih in obi-5tih, katerih razvoj je povzročil smrt v štirih tednih. Sedaj nadaljuje pet Jugoslovanov v bolnišnici Curie okrevanje, Ju se za štiri izmed njih lahko smatra za veliko zmago francoske medicine. Med tremi kritičnimi tedni, ko organi, ki proizvajajo krvna telesca, ’ niso več delovali, jim je nudil neogibno potrebna krvna telesca za življenje mozeg štirih francoskih dajalcev. Po tem času je njihov mozeg zopet postopno prevzemal svoje funkcije in v njihovi krvi so sedaj »jugoslovanske« in »francoske« celice ter oba mozga delujeta hkrati To kaže, da pe bi hoteli popolnoma uničiti kostni može#' človeka s krvno boleznijo ter mu‘ vcepiti zdrav mozeg, bi bila potrebna še mnogo vdčja doza žarčenja, Vpra sanje cepitve nekega človeške zadnjih. k.°nfiresih jedrske me- ga „rgana na drugega človeka dicine več določali količine ... žarenji, pb katerih se. more ipažati patološka reakcija o-žarčenega tkiva, marveč količine, ki povzročajo takšne poškodbe tkiva, ki sp usodne za obstoj človeških bitij. Lahko se ločijo tri zaporedne stopnje žarčenja raznih tkiv, ki povzročijo smrt žrtve:. Prva smrtonosna hematološka (krvna) stopnja, ki so jo kongresi določili pd 300 do 500 ram. Trdi se, da obstaja za ožarčene ljudi v tej stopnji, ki jih ne zdravijo, možnost, da umrjejo v polovici primerov za posledicami krvnih motenj. •>' Druga epitelialna (sluzna) stopnja. V tem primeru po-, smrt krvne motnje, tenn na rudi poškodbe "kib u?„ukL*e pokažejo po i*' ,lpnna' •T* oblika ie *a' so J° opazovali W7 rem z do/amj nad 1!fteiT, = RocnUen e-b to ie količina Nl,Th žarčenj, ki no-t»V°’ (n,, J0 vsrka človeško * Yin°k k0t ' rPnt’ L 2*lM. al‘ Rama). >. in n')'l'revesna oblika ?0vali v poskusih Rl. nekaterih jedr- lT>. na žrtvah iz » ■ v d3a oblika je zelo r°diria . lednih, se opp-CtH ilca 'n bruha- f|*U j -ročajo motnje v N l°ž«o vn(,m obtoku in '•4>'f>nal»,>0V2ro#ajo *n>rt.. c*„ am človeku se Pokanjih sten *•» stalno Si h a^m8**aio Z m ^ ho! rem *p obli ®av«w_.*b celic preneha, izlo-novimi. poleg tega pa tudi poško< črevesja in pljuč. Trotja smrtonosna nevrološka »topnja. Opaža se na .živalih pri zelo visokih dozah žarčenja, pri čemer nastane smrt. tudi takoj. Na podlagi doze žarčenja delimo še*t jugoslovanskih a-iomskih znanstvenikov, ki so jih pripeljali 16. oktobra v u-stanovo Curie, v tri skupine; 1. Eden izmed njih je kazal se znake hematološke (krvne) oblike bolezni, toda izpod smrtonosne štoppje. Vcepljali mu niso mozga ih so ga zdravili na razne, načine; z dieto, transfuzijami krvi, z injekcijami rdečih krvnih telesc, z antibiotiki, s krepilnimi sredstvi iz proteinov, -ki pomagajo proti faznim Infekcijam itd. 2. Štirje znanstveniki so prekoračili smrtonosno hematološko stopnjo in so če sto karali znake črevesnih poškodb, skoraj popolno izginotje belih krvnih telesc v krvnem obtoku ter končno zelo resne po-{kodbe organov, ki proizvaja Jo krvna telesca. * Spričo tega njihovega resnega stanja ne hi mogli ostati živi v treh tednih, ki »o potfebni za postopno obnovo kogtnega mo-zg h, če bi jim ne vcepljali mozga, ki so ga dajali na razpolago prostovoljni drfjalei. To vcepljartje mozga je imelo takojšen in čudovit uspeh je postalo dandanes zelo pereča. Bodočnost cepljenja tfh organov je še negotova. Možno je, da vcepljeni mozeg in nastala krvna telesca po daljšem ali krajšem času izločijo »anticorpusi« bolnika. Toda ni mogoče sedaj popolnoma izključiti drugih možnosti. Naj bo kakorkoli, gre za prvi primer zdravljenja akutnega žarčenja z vcepljanjem mozga in uspeh tega zdravljenja je pr- vič omogočil, da se je prebrodila smrtonosna hematološka (krvotvorna) stopnja, kar predstavlja že zelo znaten u-speh. «»------- Dramski festival v Bologni V občinskem gledališču v Bologni bo letos 9. vsedržavni dramski festival, ‘ki se prične 19. februarja in bo trajal do aprila. Festivalski odbor je imel pod predsedstvom založnika in , gledališkega imprezarija Cappelli-ja že več sej, na katerih so proučili spored, ki ga bodo dokončno odobrili jutri Festival se prične z gala predstavo Pirandellove drame »Velikani z gora«, ki jo bo igrala gledališka družina Gina Cervija in ki jo bo zrežiral Guido Salvini. Old Vic v Jugoslaviji Angleška gledališka skupina Old Vic bo 15, marca odpotovala na gledališko turnejo po Jugoslaviji. Nastopila bo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu s Hamletom. Glavifo vlogo bo i-gral John Neville. Aicc Guiness - Gandhi Slavni filmski igralec A-lec Guiness je izjavil, da bo končno igral glavno vlogo v filmu o Mahatmi Gandhi-ju, ki mu je tako pri srcu. Ker pa je Guiness kljub svoji vitki postavi še predebel, se bo moral prej podvreči krepki shujševalni kuri, kajti Gandhi je bil velik asket. Goebbelsa ali kakega drugega pivaka nacistične stranke. Toda v letu 1956 — torej obilnih 10 let po vojni — moremo v javni publikaciji brati tudi naslednje; «Skrajno nesmiselna in grozna laž je, da so Nemci pod Hitlerjem zastrupili in pobili 6 milijonov Judov. Dovolj je, da le malo razmislimo in da smo si glede te hudičeve izmišljotine na jasnem. Vsa gonja o uničevanju Judov je le posledica akcije, ki so jo premišljeno zasnovali pripadniki mednarodnega židovstva.« Po Nielandu so za smrt 6 milijonov Judov krivi Judje sami. Ministrstvo notranjih zadev v Bonnu tega Nielandovega «memoranduma» ni vrglo v koš in njegovega avtorja poklicalo pred sodišče, pač pa mu sprejem «pošiljke» potrdilo. Nieland se je ohrabril in počakal do začetka leta 1957. Tedaj je izdal brošuro v 2000 izvodih in jo pbslal vsem ministrom, poslancem in znancem, ki so bili na raznih položajih. Brošura nosi naslov »Koliko svetovnih vojn morajo narodi še izgubiti?« Vsebina pa je podobna »memorandumu«. Ko se je 4. aprila istega leta v bonnskem parlamentu neki poslanec vendarle pre-drznil vprašati;' kaj je s tem Nielandom in z njegovim antisemitizmom, mu je minjster Fchroeder odgovoril; «Vem za Nielančiov faTžlfikat... Kriminalistična, policija v Hamburgu je falzifikat zaplenila...« Hkrati je Sčhroeder- vendarle dodal, da je ministra sodstva. prosil,, naj «kgj ukrene«. In v nbvembru 1967 — torej dolgo je bilo treba čakati — se je hamburško sodišče z zadevo začelo ukvarjati. Načelnik pokrajinskega sodišča dr. Budde pa je avtorja inkriminirane brošure najprej poslal k psihiatru, ki ga je proglasil za povsem normalnega Preiskava se je nato začela, toda že 26. novembra je dr. Budde Nielanda oprostil. Državni tožilec je naslednji dan' vložil priziv, toda na odgovor je moral čakati vse do 6. januarja letos. In kakšen jc bil ta odgovor! Prvi senat Vrhovnega pokrajinskega . sodišča v Hamburgu je priziv odbil — kot neutemeljen. In s tem se je sodna zadeva proti Nielandu končala, kajti izčrpana so bila vsa pravna sredstva. Hamburški župan socialdemokrat Brauer je zato stopil na vlak in se odpeljal k Adenauerju. Toda kancler je Brauer ju odgovoril, da mu je «zelo žal«, toda da proti temu ne more nič, ker «sodne sklepe je . treba spoštovati«. Sicer pa se je «nekaj» vendarle zgodilo: dr. Budde je bil premeščen. Vendar se v Zahodni Nemčiji najdejo tudi Remarquovi «dobri» ljudje, ki opozarjajo nemško javnost: «Ne dopu- ščajmo, da se napake preteklosti ponovijo«. Drugi »dobri« Nemci so zapisali «Tako smo uničili Weimarsko republiko«. So ti opozorilni klici utemeljeni? In še kako. V sodnem aparatu dela- veliko ljudi, ki so «delili pravico« v času Hitlerja. Dr. Budde je eden teh in se leta 1935 je hvalil antisemitske zakone, po vojni pa je večkrat oprostil naciste, ki so zakrivili zločine nad Judi in antinacisti. To pa še ni vse. Čeprav z zadovoljstvom priznavamo, da je «dobrih» Nem. cev vedno več, je tudi res, da zabodnonemška uprava nima (ker noče irfteti!) pravnih možnosti za kaznovanje ljudi, kakršen je Nieland. TE DNI JE SPET V Indiji nimajo • • pijancev ■i d St i R b ■*. Če Ameriki prohibicija ni uspela, kaže, da so se je v Indiji lotili vse drugače - Sicer pa je v Indiji*rtf« klima drugačna - Pol litra črnega, prosim. - Zdravnikov recept, prosim. ^ Kako čudno bi naš človek pogledal, če bi. stopil v gostilno in bi ga natakar vprašal najprej zdravniški recept in mu šele nato prinesel vino. Pri nas sf kaj takega zares ne moremo niti zamisliti. In vendar je na svetu dežela, kjer je to že v navadi. Gre za velikansko Indijo s skoraj 400 milijoni prebivalcev, ki sicer ne slovijo kot pijanci, ki pa so že sedaj na seznamu potrošnikov, alkohola na zadnjem mestu v svetu. V Indiji ni alkoholizem nikako narodno zlo in ni bil nikoli. Kljub temu pa so se indijske oblasti že leta 1950 lotile prohibicije. Ce je danes indijski človek glede potrošnje alkoholnih pijač na zadnjem mestu v svetu, je deloma zaradi zadnjih ukrepov, deloma pa iz drugih razlogov. Južna Indija je, kot vemo, dežela z vročo tropsko klimo in taka klima in alkohol sta si med seboj sovražna. Glavni vzrok tej akciji indijskih oblasti je torej v klimi, drugi ne mnogo manj važen vzrok pa je v varčevanju. Sicer pa začnimo od začetka. Pred skoraj desetimi leti je vlada zvezne indijske države Bombaj prva v Indiji začela uvajati prohibicijo. Vprašanje tropske klime je za to državo še posebno veljavno in mnogi zatrjujejo, da je tedanji predsednik bombajske vlade Muradji. Desaj, ki je sedaj minister osrednje indijske vlade v Delhiju, začel s prohibicijo vprav na račun klime. Ta akcija ni ostala omejena na zvezno državo Bombaj, pač pa so jo v določeni obli* ki uvedli celo v samo ustavo Indije, ki je prišla v veljavo 26. januarja 1950. Po tem u-stavnem predpisu se vsem indijskim vladam (mislimo tudi na vlade posameznih sestavnih držav, ki tvorijo Indijo) nalaga dolžnost, da se pripravijo na postopno uvajanje prohibicije na vsem področju Indije. Od ustavnega predpisa do konkretnih u-krepov pa je bila' pot dolga, vendar ne povsod. Do konca leta 1954 in še dlje se je o prohibiciji v Indiji zelo veliko govorilo. Kot pri vsakem takem večjem u krepu so se nekateri postavili na stran prohibicije, drugi proti njej. In vsakdo si je nabral dovolj «dokaznih argu- mentov« v enem ali drugem smislu. Nasprotnikom prohibicije je bilo zelo lahko pobijati argumente pobornikov an- tialkoholizma. Primer ZDA jim je bil kot nalašč. Kot ve- mo, $o v 20. letih v ZDA u-ikreten ugpeh, kajti zvezni — požfteje parlament Indije je v marcu v »d liti prohibicijo in pozneje so ameriški državniki sami priznali, da je bil va ukrep »zelo napačen« in so ga morali pozneje ukiniti. Veliko literarnih del, . filmov in predvsem kriminalnega čtiva jemlje motive in snov vprav iz dogodkov iz ;te dobe. Ameriški državniki so velikokrat .potrdili, da je prohibicija prinesla »veliko več zla kot dobrega« — seveda, razen nekaterim «podjetnim ljudem«, ki so na račun prohibicije prišli do velikanskih bogastev. Toda kar je veljalo za ZDA, ni nujno da mora veljati tu- je zavlekla vse do marca 1. 1956, je vendarle , rckfelji kon- 1956 s precejšnjo večino glasov sprejel zakon, s katerim se posameznim zveznim državam postavlja konkretna naloga, da začno uvajali prohibicijo v sklopu »splošnih nacionalnih naporov za izgradnjo .dežele«. In od tedaj se je od diskupij prešlo h konkretnemu delu, ki sicer ni storilo čudežev, ki pa gre svojo premo pot. Do konca lanskega leta je prohibicija zajela že nad 40 odstotkov celotnega ozemlja Indije, na katerem živi okoli 60 odstotkov vsega prebival- d; za Indijo. In čeprav se je | stva Indije. Predlanskim so diskusija ,o uye^bi prohibici- I uvedli že redne »tedne prohh iiiiiiitmiiimiiiimiiimuiimmiiHiniiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiliifiiiiiiMiiimiiiiiimiiiiiiiiiti Krotilčeva kri. •• m m V.y ■ y \ •••—piiiitrt w: | & A * - " *:< U Yvonne ima komaj dve leti. Kljub temu se slonov ne boji. Na veliki nogi slona Kama si je našla udobno mesto za listanje slikanice. Toda Yvonne je hči krotilca živali... Film o junaštvu zasedene Ljubljane Upravni svet podjetja eVi-ba film» je pred kratkim sklenil, da bo posnel celovečerni umetniški film, ki bo obravnaval življenje v zasedeni Ljubljani. Film se bo imenoval «Pozdravi Marijo« in pa bodo posneli po scenariju oziroma literarni predlogi znanega romana Bena Zupančiča »Sedmina«, ki je lani prejel Prešernovo nagrado. Scenarij sta pripravila Beno ZUpančič in Drago Sega in ga bodo posneli v počastitev 40, oblet- Pri elektrifikaciji se Sovjetom zares mudi ,. 1 celic prenehn, kojsen in euciovit usprn e* »dualno, uerpa-1 3. Končno Je zadnji Jugo- V zvezi s sovjetskimi napovedmi o dohitevanju in prehitevanju ameriškega gospodarstva bomo navedli nekaj sovjetskih uspehov na področju elektrifikacije, kot jih pri-r ašn bilten Sovinformbiroja v svoji zadnji številki od konca januarja. Pred' kratkim so spravili v pogon velikansko električno centralo na Volgi, ki nosi ime po Leninu. Zmogljivost te velike hidrocentrale znaša 2 milijona 300000 kW. Kolika bo njena letna produkcija, ne moremo reči, toda Že zmogljivost njenih generatorjev je velikanska. V oktobru pa so na Volgi dokončali drugi jez, ki naj nabira vode za hidro-centralo, ki Jo grade nekoliko severno od Stalingrada. V decembru so na istem jezu že pognali prva dva agregata z zmogljivoatjo 106.000 kW vsak. Ta centrala bo dokončana spomladi 1961. leta in tedaj bo delovalo 22 agregatov, ki bodo imeli skupno 2 milijona 310.000 kW zmogljivosti. Na račun tega velikanskega jezu se bodo vode Volge dvignile za 27 metrov, in tu bo nastalo mogočno jezero, ki se bo ob Volgi vilo 600 km daleč proti severu. Na NJemenu so začelf graditi kar sedem «msniših» hi-drocentral, ki bodo imele skupno zmogljivost 468.000 kW. Tudi v gorah Transkav kazije grade vrsto hidrocen-tral, za katere zajemajo vodo iz zelo deročih rek tega goratega področja. Doslej smo govorili o centralah, ki so že začele delovati, ali ki so v gradnji. Sovjetski , načrti pa predvidevajo gradnjo hidrocentral tudi drugod in vedno več proti vzhodu Sovjetske zveze. Na Jeni-seju bodo zgradili nekaj velikanskih hidrocentral s skupno zmogljivostjo 6 milijonov k’W, Na področju Ust-Ulim- ska bodo na reki Angari zgra. dili centrale z zmogljivostjo treh milijonov kW. Ko bodo dokončavali glav-nr. dela tega načrta, bodo sproti povezovali vse sovjetsko električno omrežje v skupno mrežo, ki bo zajemala vse centrale osrednje Sibirije, Transkavkazije in centrale ostale zahodne Sovjetske zveze. Ko bodo v to mrežo vključili še nove centrale a področja Kujbišefa in Stalingrada ter centrale z južnih j področij in Urala, bo SZ — V Sovjetski zvezi so pred kratkim končali štetje prebivalcev. Podatke bodo objavili šele decembra. Na sliki eno izmed deklet, ki so zbirale podatke okoli leta 1966 — imela v vsej «evropski Rusiji« enc#no mrežo s skupno zmogljivostjo, okoli 50 milijonov kW. • Tretji sputnik je povedal... Sovjetski znanstveniki so s pomočjo tretjega sputnika prišli do zanimivih podatkov o najvišjih plasteh zemeljske atmosfere, po teh podatkih je gostota zraka pri 266.000 km višine za okoli 10 milijard-krat manjša kot na površju Zemlje. Od te višine dalje se atmosfera še redči. Iz tega izvajajo sklep, da se atmosfera Zemlje razteza mnogo više kot so doslej računali, kajti še pri 1000 kilometrih višine so zasledili določeno gostoto jonov kisika in dušika. Doslej so znanstveniki računali, da v tej višini ni več zemeljske atmosfere, pač pa da je tod že tako imenovani »medplanetarni plin«. Se veliko večja razlika med dosedanjimi domnevami in dejanskim stanjem pa je v e-lektrični plasti atmosfere. Gostota električnega naboja je dejansko stokrat večja kot so znanstveniki doslej domnevali. Ti podatki naj bi služili bodočim graditeljem medplanetarnih ladij in potnikom medplanetarnih poletov, nice ustanovitve KPJ in SKOJ. Isto filmsko podjetje pripravlja tudi snemanje dokumentarnega , filma o , življenju in delu Borisa Kidriča. Film bo hkrati osvetlil tudi pomen in zgodovinsko podobo KPS. Spomladi pa bodo začeli snemati v koprodukciji z nekim švicarskim podjetjem film «Ob,raziš, ki bo predvsem odkrival lepote Slovenije ter bo tako tudi služil za turistično prbphgaUdo v tujini. Gassmanov «Matador» na TV Predsinočnjim je nastopil na tFI IA)icTji 'F* rfdvflžl sbdTt’-dom tudi slavni gledališki in filmski igraiec Vittorio Svoji prei predsf naj bi v prenesenem smislu pomenil tudi dobrega igralca, ki po se preveč-naprtMa-in nit-daja. Kazno je, da je TV pripravila ta spored, da bi u-blažila skrajno poraziti vtisr Rasčelovih predstav «Rašcel rityja» in s tem zbpet pritegnila razočarane gledalce'. Koliko bo to Gassmanu u- občinstva, ki stvar .gleda in posluša. Prvi vtis je vsekam kor dober, čeprav sloni skoraj vse dejanje na samem , Gassmanu, ki zna biti tra-' gičen tn komičen, se norčevati iz samega sebe in iz i vseh ter, kot smo prvič videli, tudi peti. Spričo tega utigne (jMsmjm postaf eje-, to * novi «č6absonniej», Rhf krmnega italijanska publika■ že tolifco let pogreša. V earenin, se je Gassman na koncu boril celo z bik-ČtiKf kf fftt '7)11 'StefR kto- tek in je bolj spominjal na kravo. Med glpdalpf Jpa itekateri simpa-igralpLoJjJjtj %a (na Magham', 'Re-(adori, Antonella inož Franco In-h, drugi. Kaze", da jtfiber in upamo, da ne bomo tudi nad Gass-mpnom razočarani, *kot jčmo nad ftascetom. bicije«, ki jih izkoriščajo za »sistematično propagando pro. ti. alkoholizmu in za izkoreninjenje vsakršne zlorabe alkohola«. N*, osnovi teh akcij, tega sistematičnega dela, se je v Indiji gibanje proti alkoholizmu zelo razširilo, tako da zajema danes že večino indijskega prebivalstva. Kljub prvotnemu ustavnemu načelu in kljub zakonu iz marca 1956, ki' je ustavno načelo že zakonsko konkretno razvil, so predpisi o prohibiciji v Indiji zelo različni, pač od ene zvezne države do druge, od enega področja do drugega in predvsem v odnosu na zemljepisni položaj posamezne države. Samo v dveh zveznih državah in sicer v Madrasu in Bombaju so uvedli popolno prepoved točenja alkoholnih pijač in alkohol se more V dobiti le na temelju zdravniškega spričevala. V teh dveh državah obstajajo tuiM pstre kazni proti vsem oni.fi,. ki bi kakorkoli prekršili predpise o prohibiciji. V bombajskem tisku so uvedli tudi avojevrstno rubriko, v khteri Od časa do časa objavljajo imena ljudi, ki so bili kaznovani zaradi kršenja predpisov o prohibiciji, V večini drugih zveznih držav pa So prohibicijo začeli uvajati v obliki postopnih u-krepov. V državi Orisi na pr. so začeli uv.ajati prepoved točenja alkohola tako, da postopoma zmanjšujejo vrste in količine razpoložljivega alkohola, hkrati pa večajo število tako imenovanih «suhih dni«. Kpt je' iz samega imena razvidno, je v »suhih dneh« prepovedano točenje kateregakoli alkohola. V glavnem mestu Indije Novem Delhiju kot tudi ponekod drugod, pa so prepovedali točenje alkohola po javnih 1 lbkalih kot na primer v hotelih, restavracijah in klubih. Alkohol smejo točiti le t.a diplomatskih sprejemih. Kljub tčmu pa sme vsak mehčan 'Novega Delhija kupiti v točilnici neomejeno količino alkohola in ga piti doma. Poleg tega, so v Novem Delhiju uvedli še posebna dva »suha dneva«, ko si meščan v točilnici ne more kupiti vina in ga odnesti' domov. (Naš vinski bratec bi si ga-kupil dan prej in tako delajo verjetno tudi v Novem Delhiju). V nasprotju s temi zgledi je škupina indijskih zveznih držav, ki še vedno oklevajo. V državi Radiaslan na primer se alkohol toči brez vsake o-mejitve. Sele pred kratkim so imenovali posebne komisije, ki naj začno proučevati vprašanje uvajanja prohibicije. Verjetno bi v državi Radža-stan s tem še ne bili začeli, toda indijska komisija z? načrtovanje, ki ji načeluje sam NehrU, se je začela ukvarjati Z načrtnim uvajanjem pro-hit(jcije, v vsej Indiji. Ta komisija je izdelala popoln načrt za pospešitev akcije in Sklenila, da se-v vsaki državi določi rok (v kolikor si sama ne določi datuma), do kdaj bo prohibicijo v celoti uvedla. Načrt za uvedbo popolne prohibicije predvideva prehodne faze: najprej bodo prepovedali vsako propagando za uživanje alkohola, nato naj bi sledila postopna omejitev točenja alkohola v vseh javnih lokalih, kot' tretja faza bi bilo skrčenje lokalov, kjer se točijo alkoholne pijače. Sproti pa bi začelj izdelovati čim več brezalkoholnih pijač, predvsem sadnih sokov. O teh problemih razpravlja te dni vsa Indija, posebno še tombajsk-a vlada, ki je nekako na čelu te kampanje in ki hoče kampanjo preti uživanju alkohola speljati do skrajnih meja. Ce v ZDA prohibicija ni u-spela, bo v Indiji šlo drugače. Tako vsaj kaže. Kajti In-aija je glede uživanja alkohola, -že na zadnjem mestu v svatu. aiitiiiiiiiimainlHHiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti HOROSKOP JLA DANES. iiiiiii«iiifiiii«aiiiitiiia>ii*i*iiii>>i>>iii>>>*iiiii*diiii>iiiiiliiiliiiili>i*ii*i*ii|ia.l>i|i|>atxl*l>^JI>l>>,l,>>> tSEVICA .(od. 23. 8. do 22. 9.) Zal vem bo, da ate zelo važno zadevo poverili nesposobni osebi. ' -vii,, TEHTNICA (Od 23.' 9. do 23. 10. ) Ne dvomjte ‘ v solidnost Ošebe, s katero imate 0- praVka. ' *2 V, - ... ŠKORPIJON (od 24. 10. do 2f. U.) Ne zanemarjajte iz-redrie priložnosti. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne odlbčajte pod vplivom trenutnega navdušenja. Bodite bolj zbrani fn trezni. KOZOROG pod 21. 12. 'do 20. 1.) Današnji dan j« kot nalašč za sk\»pnp dfilbi VODNAR (od 21, j. ,do 19. 2.) Gospodarski posli še bodo občutno 'izboljšali * RIBI (od '20.-2. db 20. 3.) Težave teHtiičHega žiiačaja. Te todo zavrle 'ZadevPJ' ki’ je že v teku. Skušajte težave brez ,hrupa prebroditp n, Brez besed OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Več zanimanja pokažite za predloge, ki vam jih postavljajo prijatelji. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pomoč vplivne osebe vam bo pomagala pri rešitvi zelo aa-p.etene zadeve. DVOJČKA (od 21. 5t do 22. 6.) Ne boste imeli zadostnih elementov za izvedbo naloge, RAK (od 23. 6., do 22. 7.) Danes vas bo delo močno u-trudilo in na koncu boste u-videli, da je bilo vse zgrešeno. , LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vsako nepriznano krivico, ki so vam jo bili storili, bodo priznali. ►wvv Govor Hruščeva (Naduljevan)t M 1. strani) ameriških odnosih, ki se je pokazalo v zadnjem času, zlasti po dobrem sprejemu Miko-jana v ZDA*. Govoril je zatem o ameriških oporiščih in izjavil: «A-meriški voditelji pogostoma govorijo, da so ZDA v ugodnejših vojaških pogojih kakor SZ, ker imajo celo mrežo o-porišč v Evropi in Aziji, medtem ko ima SZ samo majhno količino medcelinskih raketa. Pri tem je pozval »Angleže, Francoze, Nemce, Turke, Italijane, Grke in druge narode, na katerih ozemlja so ameriška vojaška oporišča, naj raz mislijo o posledicah, ki bi jih zanje imelo izvajanje načrtov McElroya, ki določajo uporabljanje njihovega ozemlja kot oporišča za izstreljevanje raket v vojni proti Sovjetski zvezi*. Obtožil je Američane, da hočejo žrtvovati svoje zaveznike in izvajati »politiko trgovcev s krvjo, ki so pripravljeni prodati svojega očeta*. Pripomnil je, da se bo SZ še nadalje trudila za medsebojno sprejemljiv sporazum z ZDA, Anglijo in Francijo in drugimi zahodnimi državami o vseh važnih vprašanjih Pripomnil je: »Ameriški strategi bi morali opustiti svoje utvare o zatrjevani neranljivosti ameriškega ozemlja v primeru o-boroženega spopada. SZ ima potrebna sredstva, da udari po napadalcih na katerem koli delu sveta. Ko pravimo, da smo organizirali serijsko proizvodnjo medcelinskih raket ne gre za navadne besede Tega ne pravimo, da bi komur koli grozili, pač pa da zadevo razjasnimo in prikažemo dejansko stanje* Hruščev je zatem poudarjal potrebo osebnih stikov državnih voditeljev ter razvoja trgovine in kulturnih odnosov. Omenil je svoje osebne stike z Eisenhowerjem leta 1955 Ženevi in izjavil, da so mu ti stiki zapustili najboljši spomin. Dodal je: »Imel sem vtis, da čeprav je gospod Eisenbo-wer general, ni eden tistih vojakov, ki za reševanje nerešenih vprašanj računajo samo na topove. Upamo, da bodo njegove izjave o želji po miru našle izraza v konkretnih de-janjih*. Omenil je Eisenhowerjeve izjave od 28. januarja, da je ((potovanje Hruščeva v ZDA, kakršno je bilo Mikojanovo, izključeno*, in je dodal; »To je diskriminacija. Nimam namena zahtevati ameriški vizum. Imam dovolj posla tu Toda ne gre za željo, pač pa za človeške pravice. Ne razumem, zaradi katerih zločinov mi ameriški predsednik jemlje pravico, ki jo imaio druge osebe, da obiščejo ZDA* Povabil je zatem predsednika, naj pride v SZ in je zatem govoril o mirovni pogodbi z Nemčijo. S tem v zvezi )« izjavil; »Predvsem nočemo hladne vojne in če je to želja gospoda Dullesa, smo pripravljeni priznati njegovo zmago v tej vojni, ki je nekoristna za narode. Bodite vi zmago- Goriško-benešbi dnevnik Po uradnih podatkih Porast obmejnih prehodov s propustnicami v januarju Lotos so labeleiili v januarju 65.007 prehodov jugoslovanskih in 18.701 prehod italijanskih državljanov. valci, toda končajmo jo* Hruščev je nato izjavil, da je pripravljen upoštevati pripombe in želje ZDA v zvezi z mirovno pogodbo z Nemčijo ter je vztrajal, naj se skliče mirovna konferenca Položaj v zahodnem Berlinu je primerjal »zažigalni vrvici, ki gori nad sodom smodnika, a-li pa tempirani bombi, ki lahko eksplodira vsak trenutek*. Nato je ponovil že znani sovjetski predlog o zahodnem Berlinu m pripomnil, da je SZ pripravljena sprejeti nadzorstvo OZN nad Berlinom Pozval je nato nemško ljudstvo, naj podpre ta predlog. Pripomnil je, da bodo Nemci imeli samo kosirt. če bo bonn-ska vlada prispevala k razvoju gospodarskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Kitajsko in drugimi socialističnimi državami. Dodal je, da ne nasprotuje svobodnim volitvam v Nemčiji s pogojem, da te volitve prebivalstvo obeh nemških držav sprejme in da bi bile brez vmešavanja od zunaj. Dodal je; »Kajti domneva se lahko, da bodo Nemci čez nekaj časa želeli svobodne volitve za likvidacijo kapitalističnega sistema v Zahodni Nemčiji. Očitno kancler Adenauer ne upošteva take ideje, toda taka eventualnost' Je mogoča*. V zvezi z ženevskimi razgovori o prekinitvi jedrskih poizkusov je Hruščev obtožil nasprotnike, da hočejo preprečiti sklenitev zadevnega sporazuma, Dejal je, da bi ugoditev zahtevam ZDA in Velike Britanije v Ženevi pomenilo sprejeti uvedbo prave vohunske mreže zahodnih držav na sovjetskem ozemlju, česar pa Sz ne more dovoliti. »Rekli bodo, da gre za recipročen ukrep, je pripomnil Hruščev. Toda mi nimamo nobene potrebe, da bi vodili vohunsko dejavnost na njihovem ozemlju, kakor ne potrebujemo o-poriič okoli ZDA. Potrebno je, da je nadzorstvo učinkovito. Toda ne moremo dovoliti, da bi z izgovorom nadzorstva zahodne države kršile suverenost naše države. Ce se ZDA in Velika Britanija odpovedo svojim nesmiselnim zahtevam, bo SZ pripravljena ustvariti potrebne pogoje za učinkovitost nad*or*tvenih postaj, pri katerih bi sodelovali tuji predstavniki*. Seveda ni mogla v govoru Hruščeva manjkati omemba »jugoslovanskih revizionistov*, ki so »razjarjeni nad delom moskovskega kongresa in skušajo potvoriti dejstva, ki se tičej« odnosov med Jugoslavijo in socialističnimi dravami*. Hruščev je zatrjeval, da Jugo. slovani »prispevajo k cepitvi revolucionarnih sil delavskega razreda* in da uporabljajo »umazane izzivalne metode*. Takoj nato je »pet padel v protislovje, ko je hinavsko zatrjeval, da SZ Želi meddržavno sodelovanje z Jugoslavijo. Na koncu je izrekel prepričanje, da bodo sedanji napori Sz pripeljali do tega, da se bo na zemlji ustvarila »najboljša in najpravičnejša družba; komunistična družba*. Ko smo videli podatke o obmejnem prometu V letošnjem januarju smo takoj opazili, da se je število prehodov povečalo v primerjavi z lanskim januarjem. Letos so zabeležili 85.007 prehodov jugoslovanskih in 17.701 prehod italijanskih državljanov. Po raznih vrstah propustnice, je razpored naslednji: Navadne obmejne propustnice: 16.531 italijanskih in 62.020 jugoslovansikih državljanov; posebne propustnice: 366 Italijanov in 94 Jugoslovanov; izredne propustnice: 9 Italijanov in 14 Jugoslovanov; prehodna dovoljenja: 953 Jugoslovanov; kmečke dvolast-niške propustnice: 1795 Italijanov in 1926 Jugoslovanov. Majhno število prehodov s straini dvolastnikov je treba pripisati dejstvu, 4a so kmetovalci dali obnoviti svoje propustnice prav v januarju. Na glavnih blokih je bil promet naslednji: Rdeča hiša: 7358 Italijanov in 14.3J7 Jugoslovanov; Ceglo: 214 Italijanov in 2*97 Jugoslovanov: Števerjan: 444 Italijanov in 13.139 Jugoslovanov; Pristava-Rafut: 1678 Italijanov in 6367 Jugoslovanov; Solkan: 3093 I-talijanov in 13.139 Jugoslovanov; Šempeter: 2572 Italija- nov in 13.230 Jugoslovanov; | rina Trušnovec 200 lir. Anto-Miren: 800 Italijanov in 3502 L.ija Kristjančič 200 lir, Anto-Jugoslovana; Devetaki: 304 I- nija Gravnar 200 lir, Amalija talijanov in 2103 Jugoslovani. Na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši so nadalje zabeležili prehod v obeh smereh: 1860 Italijanov in 1626 tujcev, vstop na italijansko ozemlje 1536 avtomobilov in 523 to-voranjaikov; izstop z državnega ozemlja pa 1372 avtomobilov in 501 tovornjaka. Blaga je bilo uvoženega 92.135 stotov, izvoženega pa 3424 stotov. Nesreča motociklista Z motociklom se je prevrnil 19-letni Alojz Zdravljič iz St. Lenarda v Beneški Sloveniji. Nesreča se je pripetila, kakor vse kaže, zaradi prevelike brzine. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v če-tiadsko bolnišnico, kjer so mu obvezali rane na glavi in prsnem košu. Zdi se, da si je zlomil dve rebri. Zdraviti se bo moral kakšnih 20 dni. Darovi Podpornemu društvu so darovali: Zora Mozetičeva v počastitev spomina Milice Erženove 1.000 lir, A. A. 1.000 lir, Anton Petejan 500 lir, Kata- Izpred sodišča Bivši lastnik krokodila obsojen zaradi stečaja Dvignil je ček brez kritja Na goriškem sodišču so vče-| prometu 113 glob, kršiteljem pravilnika mestne policije 5 glob, kršiteljem gradbenega pravilnika 1, pravilnika poljskih paznikov 2 in pravilnika Irgbvitfe ha' drobno 2 globi. Psoderec je zajel brez nagobčnika Iš psov. raj spet sodili 26-letnemu Mi-chelu Fratallonu iz Ul. Ober-dan 9, ki je lani postal znan zaradi krokodila, ki ga je i-rrel v svoji trgovini, čevljev v Ulici Mazzini in zaradi česar so ga najprej obsodili, nato pa oprostili, češ da je grdo ravnal z živalmi. Tokrat pa je bil Fratallone obsojen na pet' mesecev in 10 dni zapora, pogojno in brez vpisa v kazenski list, ker je bankrotiral in ker ni držal v redu knjigovodstva. Zaradi istih obtožb je bila obsojena na štiri mesece zapora, pogojno in brez vpisa v kazenski list, 60-letna Aure-lia Spryner por. Brussi, k! je tila od lanskega oktobra lastnica bifeja »Vesuvio* v Gra-dežu. Ker je podpisal ček za 56 tisoč lir, ne da bi imel za to potrebnega denarja v banki, je bil včeraj obsojen na pet tisoč lir kazni 70-letni Angelo Gavazzi iz Brescie, ki je na goriški posojilnici dvignil lanskega avgusta ta ček, izdan od nekega bančnega zavoda v Brescii. Snežne razmere Lokve 15 cm pršiča, temperatura 5 stopinj pod ničlo, 29 ležišč v zakurjenih sobah; Crni vrh 25 cm pršiča, dve stopinji pod ničlo; Mangart - planina (1.500 m) 30 cm pršiča. Globe v januarju V januarju so mestni stražniki prisodili 125 glob; kršiteljem pravilnika o mestnem Vozni red vlakov na postaji v Gorici ODHODI Proti TRSTU: 0.15 (D), 5.54 (A), 8.50 (A), 7.48 (D), 8.07 (A), 8.49 (D), 10.52 (D), 14.03 (A), 15.41 influenca? Odgovor bodo dale v kratkem osrednje zdravstvene oblasti Lani nam je povzročila sive lase «azijska», letos pa »avstralska* influenca. Veliko število Dolnikov s hudo vročino nam vsiljuje to mnenje. V SAFOG zaradi influence ne hodi na delo okoli 20 odstotkov delavcev; v podgorski tekstilni tovarni 15 odstotkov, v neki goriški tovarni slaščic pa kar 50 odstotkov, kar povzroča ravnateljstvu hude skrbi zaradi proizvodnje. V goričkih šolah manjka do 80 odstotkov učencev. Bolezen ni huda in jo bolnik prestane v enem tednu, če ne nastopijo komplikacije. Zadnjo besedo bodo spregovorile zdravstvene oblasti v Rimu, ki ve dni pregledujejo bacile, ki so jim jih poslali pokrajinski zdravstveni uradi *z vse države. Padec zaradi poledice Pri igranju je na poledeneli cesti zdrsnilo 11-letnemu Adrianu Crainichu iz Dreke v Benečiji. Zlomil si je levo stegnenico. Odpeljali so ga v čedaško bolnišnico; zdraviti se bo moral 40 dni. Nenadna slabost Včeraj ob 13.35 je v Ulici Crispi prijela nenadna slabost b4-letnega Giovannija Colariz-20 iz Ulice Cocevia 7. Z rešilnim avtomobilom ZK so ga peljali v bolnišnico na zdravljenje. Podvoz v Ul. Aquileia je širok kakšnih I metrov. Tam skozi gre skoraj ves cestni promet iz Gorice v smeri proti Vidmu. Ker se takoj po podvozu, če se peljete iz mesta, cesta razcepi In napravi dva ostra ovinka, je na tem kraju vsak dan ničkoliko prilik za cestne nesreče, katerih število je, na srečo, razmeroma nizko. Pred časom so na pristojnem mestu že razpravljali o tem, da bi podvoz razširili, ali pa nekje v bližini, na vsak način v smeri proti Soči, zgradili drugega, tako da bi bila v vsakem podvozu enosmerna cesta. To bi bila najboljša rešitev, ki bi odpravila hkrati dve nevšečnosti: vzeoke za prometne nezgode in zastoj v prometu. Na sliki Je cela vrsta težkih in labkih vozil, ki so se znašla v istem trenutku v podvozu ali v njegovi bližini. Taka gneča predvsem tedaj, če se pripelje kakšen tovornik ali avtobus. polčasu v 14’ Miladinovič; v drugem polčasu v 6’ Mitič in v 40’ Miljatovič. Pred kakimi 1000 gledalci je Partizan zaigral zelo dobro, posebno v drugem polčasu, ko je prišla do izraza dobra fizična kondicija vseh njegovih igralcev in tudi precejšnje tehnične kvalitete nekaterih posameznikov. Nasprotno je Sampdoria igrala raztrgano in demoralizirano, tako da je po začetni enakopravnosti prepustila sredino igrišča Jugoslovanom. Partizan je gradil svojo igro predvsem na četverokotniku ter na prodorih Vlažiča in Mi; ljgtoviča, ki sta bila tudi najnevarnejša. Dva golg je Partizan, katerega vodi bivši državni reprezentant Bobek, dosegel iz kazenskih strelov in enega celo s sredine igrišča. Milan - Racing 2:1 (2:9) CARRARA, 5. — Milan je tud; drugič premagal pariškega Racinga z enakim rezultatom 2:1. Racing: Trillandier; Mala-rd, Trigollet: Sampier, Roget, Magny; Rollin, Sadat, M'Bark, Guillot, Ballesteros. Milan: Ducati; Noletti, Treb-bi; Pelagatti, Salvadore, Tra-battoni; Bellini, Seregni, Bar-zaghi, Ferrario, Testa. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 26’ Ferrario in v 31’ Barzaghi; v drugem polčasu v 2’ Sadat iz 11-metrovke. Milan si je zagotovil zmago nad žilavim nasprotnikom v prvem polčasu, ko je popolnoma prevladoval na igrišču. Po dveh golih Milana, ki sta bila plod lepih akcij, so gostje v začetku drugega polčasa dosegi; častni gol iz 11-metrovke zaradi zrušitve na- deležna številnih aplavzov P-krog 2000 gledalcev. Plod njene koristne in lepe igre sta bila še dva gola. Roma - Juventus 2:9 (1:9) FORTE DEI MARMI, 5. — Derby med dvema domačima enajstoricama je odločila v svojo korist Roma z dvema goloma protj nobenemu. Ker se je prvo srečanje končalo neodločeno, se je v polfinale uvrstila Roma. Gola sta dosegla v 26’ prvega polčasa Tiberi in v 30’ drugega polčasa Tasso. Igra je bila hitra, vendar Da brez tehničnih in stilističnih fines. Roma je zmagala zaradi boljše fizične kondicije. Prj stanju 1:0 je Stacchi-ni za Juventus zgrešil prazna vrata. KOŠARKA Beograd-Reyer 59:41 BENETKE, 5. — Na turneji po Italiji je ju8°* l Vanski košarkarski Beograd nocoj nastopil v jr netkah in premagal člana c ve italijanske serije z 59:46 (28:16). Beograd je zmagal z lOtU to, sicer pa igra ni bilajjj tehnično lepa in niti pr***" zanimiva. Med JugoslOV**1 so bili najboljši Korac, ki J realiziral 24 košev, Gordi® Nešič, med domačimi pa tesco in Girardo. v. Kritike v parlamente ZM zaradi poraza košarkaric WASHINGTON, 5. — raz košarkarske reprezenta ZDA na svetovnem prven«’ je imel tudi politični' odi« v Washingtonu. Nekateri P lamentarci so izrekli oS kritike na račun zast0Pf(J«. ZDA, demokratski pred«** nik New Yerseya pa )® f* hteval od vlade, da se v doče udeležijo ZDA vseh rn narodnih tekmovanj z naj D*, širni atleti. Kot znano, je ? košarkarskem pi-venstvu ^ Santiagu zastopalo ZDA m štvo vojnega letalstva. lllllllllllllllIttllllllllllllllllllHIIIINIMItlllHIIIMttllllllllllltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII"**”— Po prvih nastopih v inozemstvu Kljub nezadostnim pripravne uspehi• slovenskih skakalce* Zidar najboljši Jugoslovan v Arosi in v Le Locl* Uspeh Omana in Rojine v Avstriji svojil prvo mesto Avstrij®* Leodolter s skokoma 47 in ? m pred Muellerjem, Plan ,.f in drugimi. V kategoriji s‘., _1—.—1 nastoP* LJUBLJANA, 5. — Slovenski mojstri smučarskih skokov so letos pozno začeli z mednarodno aktivnostjo. Predvsem je temu krivo pomanjkanje snega doma; kar je onemogočilo primeren trening, potem pa tudi pomanjkanje finančnih sredstev. Toda kljub temu da so slovenski skakalci odpotovali v tujino brez zadostne padalca Magnyja. ^ V 16^ je priprave, so že na. prvih na stopih dosegli lepe in več kot zadovoljive uspehe. To velja v prvi vrsti za mladince, ki so premočno zmagali na mladinskem troboju v Trbižu med I-talijo Avstrijo in Jugoslavijo, kakor tudi za senatorje, ki so se udeležili mednarodnih skokov v Arosi in v Le Lecle v Švici. V Arosi je bil Zidar deseti pred mnogimi Italijani, Avstrijci, Švicarji in severnjaki v Le Locle, kjer je bila konkurenca še hujša, pa'je zasedel štirinajsto mesto. Druga garnitura skakalcev je odpotovala v Avstrijo v Dorfgastein, kjer bi morala nastopiti na znani 65-metrski skakalnici v Hofgasteinu. Zaradi pomanjkanja snega so bili skoki na 50-metrski skakalnici v Dorfgasteinu in v tako imenovanem splošnem razredu je zmagal Oman z 210 točkami s skokoma 43,5 in 47,5 m, Rojina pa je bil drugi z 20,6 točkami in s skokoma 44 in 44,7 m. V vrhunskem razredu je o- prišlo na igrišču do incidentov med igralci in sodnikom, zaradi česar je bila igra za nekaj minut prekinjena. Tudi v nadaljevanju je bila igra precej nekorektna in Milan je obdržal rezultat kljub vztrajnim pritiskom Francozov. Fiorentina - Rapid 3:1 (1:1) PISA, 5. — Gole so dosegli: v prvem polčasu v 22’ Glech-ner (R.), v 28’ Greatti; v drugem polčasu v 9’ Morosi, v 30’ Greatti. Po igri prvega polčasa se je zdelo, da se namerava Fiorentina potegovati za neodločen rezultat, ki bi ji zadoščal za kvalifikacijo v polfinale. V napadu je igrala samo s tremi igralci, v ostalem pa je izvajala strogo pokrivanje nasprotnikov. Prišlo je do več prekrškov in ravno iz prostega strela je Glechner dosegel prvi gol za Dunajčane. Izenačil je Greatti po solo akciji. V drugem polčasu je bila igra lepša in Fiorentina je bila III lllllllllllllllllllllllllllt 111111111111 lit llltltlllltlfVIIttlttlllllllllMItlllllltllltlllllllltllMtlt II Ulit IMM Po neupravičeni izključitvi Del Negra 9 ’ '■ 1 Triestina vložila pritožbo zaradi disciplinskih ukrepov Danes zadnji trening na občinskem stadionu rejših skakalcev tudi Bradi NOGOMET Tudi ZDA iti Finska na olimpijskem turnirju — Tiskovni oli«1- RIM, organizacijskega odbora - „ pijskih iger je sporočil, da se tudi Finska in ZDA P''L vila za olimpijski nogome turnir. AVTOMOBILIZEM Stirling Moss odlikov«* LONDoN, 5. — «Royal tomobil club* je sporočil, . je anglešktmu pilotu Stir* gu Mossu jzročil «Sir Malc ^ Campbell Memorial Trop za 1. 1958. . y To nagrado podeljuj®)0 „ Angliji tistemu ang!®**1®.^ pilotu, ki je med letom ,r segel največji, uspeh z an' škim avtomobilom. _________SKELETON _________- ST. MORITZ, 5. — 33;letnd Anglež Colin Mitchel vodi treh od šestih spustih na * v tovnem prvenstvu v skele.e nu. Njegov skupni čas J 134”8 in je samo za dese ., ko sekunde boljši od časa carskega tekmovalca 24-1* . ga Robija Kuerdelija. Na * „ jem mestu je 36-eltni ^ Nino Bibbia, olimpijski Pr iz 1.., 1948. s časom 135"6- BOKS V zvezi z diskvalifikacijo Del Negra za dve efektivni nedelji in zaradi visoke globe, s katero je disciplinska komisija nacionalne zveze kaznovala Triestino po tekmi Milanom, je vodstvo Trie-stine včeraj vložilo pri FIGC pritožbo s potrebno dokumentacijo. Ukrepi disciplinske komisije proti Triestini so namreč naleteli na ogorčenje v Trstu in posebno med gledalci, ki so bili priče dogodkom na }n nem.ogočiVn odto-.iitvam sodnika Del Bella. intenzivnimi pripravami. Pod vodstvom trenerja Trevisana so imeli dopoldne vsi' titular-ci trening na osnovi atletskih in telovadnih vaj ter podajanja z žogo. Treninga se je udeležil tudi srednji napadalec Bresolin, ki je že popolnoma brez mrzlice in ki bo v nedeljo tudi lahko nastopil. Popoldne so se igralci s trenerjem vred podali na sprehod na Kras. Danes bodo imeli titularci zadnji trening po katerem bo Trevisan objavil seznam kandidatov za formacijo, ki Medtem pa je frifstitta i bo v nedeljo igrala proti Spa | včeraj nadaljevala s svojim, | lu v Ferrari. andrC GILL0IS 29. Detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov Prej Jim ni hotel nič predlagati, ker bi cestni hrup zaglušil njegov glas. Spraševal se Je, ali ne bi bilo bolje potegniti vstran tistega, ki Je bil po vsem videzu poglavar tropa, ali pa kazalo otipati vse hkrati. Samson Je bil se najbolj priseben, od ostalih štirih so trije capljali zadaj, kakor navadno z ukrivljenimi hrbti, in so šli za Didierom, kot so prej šli za Samsonom in bi šli za komer koli, ker jim je pač bilo to deveta briga, saj so bili komaj še sposobni poseči v kakšen pretep, podstaviti komu nogo ali zadati nizki udarec. Četrti je bil mlajši in je imel dovolj moči, da je rjoveč pro-daial časnike, a imel je zapit glas, iz njegove torbe je gledalo troje steklenic s svojimi vratovi in opravičevalo tisti glas. Tako pogosto je kar spotoma vlačil eno iz torbe in vselej popil požirek, da najbrž ni mislil na nič drugega kot že na naslednji požirek, ko je pil še prejšnjega. Didier se še ni odločil glede taktike, ko so prišli na nabrežje, na mesto, kjer je bila v gradnji cesta, ki naj bi šla mimo sodno medicinskega inštituta. Vzdrhtel je. Samson je to opazil: »Ti je mraz, ubogi capin!* je dejal, »čakaj, kmalu ti bo vroče, pa še kako!* Drugi štirje so se zakrohotali. Didiera je nekaj navdihnilo; »Za zdaj se še lahko režite,* jim je dejal, ki so šil čez gradbišče, »ko me bo Pascal ubil, boste vi plačali račun. On že ve, kam se bo skril.* čutil je, da ni zadel v prazno: vseh pet prodajalcev jo umolknilo in ni m korakali dalje s pogledi uprtimi v tla Zdaj je bilo treba izrabiti ozračje, ki je nastalo zaradi enega samega stavka. Prišli so na seinski pristan. Ni bilo mogoče enega potegniti vstran Didier je obstal. »Trideset jurijev vsakemu, če me izpustite,* je predlagal. Spogledali so se. On je dodal: «In Pascal se vam bo moral še zahvaliti, ker ga boste rešili lepe godlje.* , »Trideset jurjev?* je vprašal pijanec. »Da, trideset, je potrdil Didier, »vsakemu trideset.* Samson si je pomišljal. »Kaj si pravzaprav nakuhal temu Pascalu?* ga je vprašal. »Jaz,* je vzkliknil Didier in si položil roko na srce, «prav ničesar, najmanjše stvari ne. Zaradi bab je šlo, pa nič drugega. Neka tiča mi je zmešala glavo, a on ne mara razumeti. Pascal je čisto nor. Čez tri dni se ne bo več spomnil na to, vi boste šli pa v ogenj po kostanj.* »Kje je tistih trideset jurjev?* je vprašal eden od tisiih treh otopelih. «Tu,» je zmagoslavno odgovoril Didier. Ni jim dal časa, da bi premislili ali se posvetovali, kar brž Je izvlekel iz žepa dve sto tisoč frankov. In takoj jih je začel deliti. Roke so se mu tresle in komaj je Stel, a kdo se je zdaj še menil za to. Niso ga motili. Stali so pred njim in so začudeno gledali tiste bankovce, ki zanje na sveta niso obstajali. Najprej je Didier naštel vsoto Samsonu. Tri bankovce po deset tisoč frankov, to ra oči ni bil velik kup. Vzel Jih je in jih nezaupljivo ogledoval. »Pravi so, pravi, se lahko zaneseš,* mr. Je rekel Didier, «0 je videl, da še cinca. Kar je mogel, je hitel deliti ostalim vsakemu svoj delež. »Hvala fantje, in dobro srečo* Spravil je v žep nekaj bankovcev, kar mu jih Je še ostalo. Vračal se je po nabrežju. Onih pet prodajalcev je odšlo na drugo stran. Niso se marali srečavati s Pascalom. Popeli se bodo od nabrežja Berey. Potem se bodo razpršili in bodo menjali bankovce v drobiž pri javnih skladiščih. Vsak od njih je že koval v glavi kakšen lep načrt. Zdaj se niso skušali več sporazumeti, Se manj kot prej, ko se je delil denar. Ta ukrep so sprejeli, ne da bi se bili za to res odločili. Nihče ni od njih zahteval drugega kakor to, da pomagajo Pascalu In tega so se lotili z vso navdušenostjo, še z večjim navdušenjem pa se človek odloči za trideset Jurčkov kakor za tovariša, pa četudi ima dobro namazen jezik. Kakor so se bili prej navdušili, da Pascalu izkažejo uslugo, tako Jih zdaj ni bilo nic sram, če ga izdajo. Zdaj jih je zanimalo samo to, kako se izmuzniti, sami niso vedeli, čemu. Vse njihovo življenje je bilo v tem, da se je zmeraj bilo treba čemu izmuzniti: lakoti, žeji, mrazu, udarcu, zaporu, Didier se je komaj z besedo dotaknil možnosti, da jih lahko doleti kazen. Niso se marali več znajti pred očmi tiste človeške družbe, ki jih je preganjala, dokler se niso znašli na tedanjem nizkem položaju brezdomcev, ko se družba že ni zmenila več zanje. Pascal pa ni bil prav tak izgubljenček kakor oni m morda ga ne bodo videli nikoli več. Se preden so prišli čisto do kraja pristana na Rapee, so zaslišali zadaj, da jih nekdo kliče in teče za njimi. Ozrli so se: bil je Didier in se bolj zadaj Pascal, ki je tekel za njim. »Primite ga, za vraga,* je vpil Pascal. Klic je bil tako zapovedovalen, da so brez pomišljanja ubogali. Razporedili so se v čelno vrsto, da zastavijo pot bežečemu. Didier je brez sape pritekel do njih. Padel Jim Je v roke. Hropel je. »Barabe! Spustite me! Pa moj denar!* Njihovo izdajstvo ga je ogorčilo, kakor da sam ni nikoli kaj takega zagrešil. Strah je poživljal v njem zadnje moči. Pascal je ze bil za njim. Zgrabil ga je za roke in držal kot s kleščami. »Zakaj ste ga spustili?* je očital prodajalcem globoko zadihan. Niso odgovorili. Tudi Didier ni rekel besede. Ce bi povedal, da Jih je podkupil, bi še poslabšal svoj položaj. Vprašanja tudi niso bila potrebna. Pascal je držal Didiera in ga ni mislil več izpustiti. Stresal ga je in razlagal: »Prišel sem ravno, ko je bil zopet na nabrežju. Tak lisjak! Obrnil se je. Te že imam! ... No, pa hvala, fantje, ne potrebujem vas več.* (Nadaljevanje sledi) Štirimesečne lestvic* italijanskih boksarje* ^ RIM, 5. — U»lijanska \ k*arska zveza objavlja u no štirimesečno lestvico fesionalcev po stanju Januarja 1959. ..-n- Mušja kategorija: ,1*. ski prvak: Burrun; Salva1 Prva serija: Manca Sa L ^ re, Montanari Giancarlo. " pin Angelo, Spimo GiaC°y(-Druga serija: Campagni lentino itd. - Petelinja kategorija: evrj ski prvak: Rollo Piero. serija: _D’Agata Mario, M* gj, FedericOi „ GioV*° Ugo, Scarponi tri Mario, Žuddas Battista. Druga serija: nj Bruno itd. -*• Peresna kategorija: *vTj0< ski prvak: Caprari SeflJ italijanski prvak: CanjP* f Giordano. Prva serija: ta Giuseppe Bruno, Dar -io, ro Nello, Bornaccia Ant®0.. Milan Sergio, Nobile do itd. Druga serija: C* co Gastone itd. -ji Lahka kategorija: evr0f,ki prvak: Loi Duilio, italiJ*Dpc prvak: Vecchiatto Mario- . va serija: Cavalieri Germa Marotto Giuseppe, Merlo ravante, Nenci Franco, jj*' dei Annibale itd. Druga rija Burlovich Bruno ito- *: Welter: evropski Marconi Emilio, italijaj f prvak: Visintin Bruno. F f serija: Bellotti Stefanu, 'tl‘, ra Rino, Fretzqhy Gh®re.yl, lassii, Manca Fortunato Druga serija: Bacchiani glielmo itd. Srednja kategorija: J1®,,.!«-ski prvak: Scortichini iMt Prva serija: Brisci An* Čarati Remo, Garbelli . “Lji carlo, Uoss, Gino, Sci*c' f Franco. Druga serija; Be dinello Bruno itd. (■ Srednjetežka kategorij*^,, talijanski prvak: Amonti to. Prva serija: Bacch®**^, Domenico, Calzavara Arte D'Ottavio Alessandro, la Rocco, Rinaldi Giulio-ga serija: Altana Mario Težka kategorija: italij*®^ prvak: De Persio Mario. va serija: Allevi Bonino. ^ cilierj_ Uber, Bozzano mo, Cavicchi Francesco, ifsS Orlando. Druga serija: A*t so Federico, Luise Gian® setti GiovannT Battista ^ Odgovoru uredalb STANISLAV RENKO * Tlaka IManU aaw« *TT •