AVGUST " p Helen nt ll^Jt^dovik 2°, S J2' P°Wnk. £ poblnk. 2« S AuguStin r Janez. obgl. g S? ! Italija 81 C Rajmund Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Vj CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. štev. (NO.) 163. CHICAGO, ILL., PETEK, 25. AUGUSTA — FRIDAY, AUGUST 25, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. • •9 Angleška vlada naslovila na Hitlerja osebno končni opomin, naj odneha od svojih načrtov proti Poljski. — Neverjetno, da bi svarilo kaj zaleglo. — Francija in "... Anglija upater da bo končna zmaga njuna. London, Anglija. — Ob tej tteni uri, ko prikipeva ev-"Pska kriza do viška, je An-•'a Podvzela še en, bržko-^ zadnji poizkus, da privede itlerja k pameti in ga odvrne ?d kakega blaznega početja, ,1 bi Pahnilo Evropo v vojno Katastrofo stori Ta poizkus je bil rJen, ko je angleška vlada oslala direktno noto, naslovno osebno nanj, Adolfu Hit-• -lu na njegovo bivališče v Bo j ei'chtesga!denu. Ta nota je bi-a °ddana Hitlerju v sredo poldne in sicer po angleškem J0s!aniku v Nemčiji, N. Hen-ersonu, ki se je v ta namen ' aei'oplanom odpeljal iz Ber-lna v Berchtesgaden. RUMUNIJA BO NEVTRALNA Ne obvezuje se, da bi šla Poljski na pomoč. Bukarešta, Rumunija. — Kakor se poroča iz nekega vplivnega vira, je rumunska vlada obvestila to sredo Poljsko, da namerava njena država v slučaju vojne ostati nevtralna. Stopila bi v vojno le potem, ako bi bila ona sama direktno napadena. Baje jt bil to odgovor na nedavne vprašanje poljske vlade, kaj . bo Rumunija napravila, ako lzrecno se je povdarjalo v j bo Poljska prišla v spopad. ^Oll(1onu, da je bila ta nota 0slana od vlade in ne od min. [Jr°dsednika Chamberlaina. S ^ Povdarkom se je očjvidno ,otel odstraniti vsak sum, da 1 Pismo vsebovalo kaka po-'je. .Stanja ali predloge za ka-j® "novo Monakovo." Besedi-^lote se sicer ni objavilo, to- Med Poljsko in Rumunijo ne obstoji nikaka druga pogodba za medsebojno pomoč kakor le v slučaju, ako bi bila kate-ra od njih napadena od Rusi- ^ z gotovostjo se domneva, ja izraža končno svarilo Hit-8.;lu> da naj si točasno ne '-Hvi nikakih napačnih upov, bi l^^šna se je odigrala pred u , se ponovila taka igra, Pbr dni, marveč, da je An-trdno odločena za na-ako bi Hitler izvršil kak 'es a nQta vsebuje nekaj takega. N ^resivni korak proti Poljski 8 nota vsebuje nekaj takega ^ ^azvidi iz uradne objave, ki t bila izdana v ' torek, po It onfiani seji angleškega vlad-kabineta. V njej se nam-j e Povdarja, da je kljub nevtralnemu p a.k t u med H ŽENSKE PREPREČILE GRADITEV CESTE Rochester, N. Y. — Svojevrstno sedečo stavko so vpri-zorile zadnji torek štiri žen- 10 M1U0N0V POD OROŽJEM Vse države v Evropi danes do zob oborožene. London, Anglija. — Evropa je danes v resnici en sam oborožen tabor. Vse države brez izjeme so se oborožile do zob in treba je le iskrice, da bo celi kontinent vzplamtel. Kakor se računa, je točasno v Evropi okrog deset milijonov mož pod orožjem; v to pa1 niso vštete mornariške in zračne čete in je to število bržkone še znatno prenizko, kajti nič se ne ve, koliko so zadnje dni razne države mobilizirale rezervistov. Največ vojaštva se coni, da ima Nemčija, namreč do dva milijona mož. Za njo pride Italija z enim in en četrt milijonom, nato Francija in Poljska, vsaka z enim milijonom. Približno toliko, ali nekaj manj jih ima tudi Anglija. Sledijo nato manjše države, med katerimi ima 'Jugoslavija armado okrog 300,000 mož. SLIKE SOVJETOV V NAZIJ-SKIH LISTIH * Berlin, Nemčija. — Da bi se v nazjijskih listih doslej pri-občevale slike kakih vodilnih ZVIŠANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV New York, N. Y. — Po neki statistiki, objavljeni zadnji torek, so se cene življenjskim potrebščinam v Zed. državah zvišale v juliju za dve desetini odstotka nad junijskimi cenami, Skozi dva meseca prej so cene stalno padale. ske v nekem tukajšnjem pred-|oseb v sovjetski Rusiji, bi bi-mestju. Prinesle so si platne- lo nekaj docela nezaslišanega. l0°mčijo jn Rustijo Anglija od-vtena, da izpolni svoje ob-6znosti, ki jih je dala Poljski. ^ to noto si je angleška vla- ne stole in se posedle na kraj, kjer se gradi nova cesta v bližini njih domov, dočim so se njih otroci igrali okrog njih. IzjaVile so, da se gradi ta cesta iz izključno le političnih ozirov, da ni potrebna in da je okoliško prebivalstvo ne želi, ter povdarile, da bodo tamkaj sedele tudi celo noč, ako bo potrebno, samo, da bodo preprečile nje graditev. m do nekako uradno umila roke Zvrnila od sebe vsako kriv- ] ,za morebitno vojno. Priča-jJe itak ne, da bi opomin pri n ki bi "tegnil za-d^ lti vojno, in je pazil na to, Je vse pridobitve dosegel j uporal.be orožja. Zaradi menjenega stališča Rusi-Je zdaj nevarnost, da bo' jJ udaril, večja kakor kdaj-1 Prej. sSeS t0 tUe , Ja m Francija '/ J Pripravljate za spopad raža željo, da bi oba postala pridigarja,; kakor je njen oče. |la priča le dva mala otroka. resno nevarnost, se v polni ^gubo Rusije je sicer polo- A Za n j u brezprimerno o-6n'toda k]jub temu,ste da bo končna zmaga C nJuni strani. Ne taji se, dal umaknil. b° Žela „ minu je zlasti njegovo obnašanje v letu 1937, ob priliki, ko je bil predstavljen angleškemu kralju kot novi nemški poslanik v Angliji. Na angle- j škem kraljevem dvoru je obi-1 čaj, da v takih slučajih obiskovalec najprej napravi globok poklon, izroči nato kralju svoje listine, potem ritensko koraka nazaj in se ponovno globoko^ pokloni. Ribbentrop pa je napravil popolnoma po svoje: Stopil je pred kralja, udai'il s petami skupaj, po nazijskem načinu pozdravil, segel kralju v roko, ponovno udaril s petami in nazijsko salutiral ter se PREDSTAVNIKI MLADE DEMOKRATSKE STRANKE V AMERIKI "k v Začetku Nemčija tista, ki e'a zmage, zlasti na Polj- in utegne v par mesecih b0 esti do državo, toda sledil U}c.ftato preokret. Obe zavez-[t * uPate namreč, da boste z " ''l0 imeli lahko delo, kajti 'tai ^anskji polotok je tako iz- postavljen, da mu daljša obramba ne bo mogoča. Po zasedbi Italije pa bo prodiranje od tiste strani proti Nemčiji dokaj lažje kakor pa od dobro zavarovane meje napram Franciji. Slika kaže dosedanjega in zdaj na novo izvoljenega predsednika Ameriške mlade demokratske stranke. Prvi od leve v beli obiiki je novoizvoljeni predsednik stranke Homer Mat Adams. Na desni pa je dosedanji predsednik stranke P. t. Maner. bil v plamenih, ki so v nekaj minutah zajeli vso stavbo. Čeprav so bili gasilci tako rekoč "pri roki," je bilo vsako gašenje izsušene lesene, s slamo krite in s suho slamo napolnjene stavbe nemogoče. Oba brata sta se zbudila, ko so ju že objemali zublji. Zbežala sta vsak proti drugemu Izhodu, Dočim si je Tomaž kljub opeklinam in poškodbam, dobljenih pri skoku iz skednja, rešil življenje,je Ciril prej omagal in takoj nato se je sesula nanj z vrha goreča masa. Ljudi v tem trenutku še ni bilo v bližini, ker so šele drveli skupaj, toda ogenj se je medtem že tudi tako razbesnel, da bi bila vsaka pomoč zaman. Šele ob t»-eh zjutraj, ko so razmetavali pogorišče, so našli popolnoma zogljenelo truplo nesrečnega Cirila. Ker sta oba brata bila nekadilca, je morala ognjena iskra priti nekje od zunaj, najbrž po naključju, ker Krnčevi nimajo sovražnikov v vasi. Pred dvemi leti se je smrtno ponesrečil starejši Cirfilov brat in zalto toliko bolj sočustvuje vsa okolica z nesrečno materjo vdovo, ki s toliko ljubeznijo visi na svojih otrokih in svoji domačiji. -o- V Begunjah vse polno gostov Begunje, 7. avg. — V vili drž. ženske kaznilnice se je nastanil predsednik vlade Cvetkovič. Z njim je tudi prišla vsa rodbina. Vsi so zelo zadovoljni in se počutijo pri nas prav dobro. Begunje in okolica se predsedniku vlade izredno dopade in bo zaradi tega on kakor tudi rodbina ostala v Begunjah dalj časa. Ze ves mesec julij in tudi sedaj v avgustu letuje v Be gunjah vse polno letoviščarjev iz Zagreba, Ljubljane, Belgra-da in drugih krajev Jugoslavije. Begunje so pa tudi že po znane kot priljubljeno letovi- Zlata maša V nedeljo 6. avgusta je praznoval v kapelici zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani 50 letnico mašinštva č. g. Gjuro So-lcolič, konsistofijalni svetnik djalcovske škofije in upokojeni župnik v Podvinju. -o--i Napaden Na žegnanju pri Sv. Volben-ku je neznanec napadel z nožem Vincenca Božnarja, delavca s Črnega vrha. Zaradi večje rane na desni strani prs, se je moral Božnar zateči v bolnišnico. -o- Smrtna kosa V Ribniškem selu je umrla soproga tamkajšnjega gostilničarja! Olga Stojnšek, ki je bila bivša hotelfrka v Rogaški Slatini. Stara je bila 65 let. — V Mariboru je umrla Ivana Herzmaiski, soproga monterja mestnega vodovoda. a -o-- Gozdni požar Velik gozdni požar je nastal v gozdu grofa Thurna v lakovcu nad Vitaiijem, ki je zajel veli kompleks gozda. Prišli so vitanj-ski gasilci in začeli kopati jarke, da bi požar omejili, kar se jim je pa šele po dolgem trudu posreči-lo. -o- Drzna tatvina Ko je žena čevapčičarja, ki je na veseličnem prostoru "Celjskega tedan" prodajala čevapčiče, šla potem nakupiti nekaj blaga, je položila na stran aktovko v kateri je bilo 1200 dinarjev gotovine, srebrna ura in hranilna knjižica. Pa je prišel neznani uzmovič, pograbil aktovko in zbežal. -o- "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! in zidani "cottage v Štiri stanovanja spi' V- 4-0 MM«_______..." /Jm Bil je prijazen starejši vojak, ki je nagovoril Tarzana:'"Videl sem,' ko si ubil leva, in rešil kralja. Nihče drugi bi tega ne zmogel." Nato je stopil bližje k Tarzanu in mu zašepetal: "Veliko prijateljev ima? tukaj, pa imamo nesrečno vlado. Umoriti te hočejo, zato, bodi previden 1" Subscription: For one year ----------------------------------.... For half a year ................................ For three months ............................ Chicago, Canada and Europe For one year ----------------------------- For half a year __________________________ For three months ---------------------------- Single copy ....................................... URNI * AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec nič manj kakor blizu 1300 fantov. Znamenje, koliko mladih ljudi bi rado dobilo delo, pa ga ni. Petek, 25. augiista 1939 I in najstarejši slovenski , list v Ameriki. davnim je tukaj umrl ''0> p. Mihelčič, v starosti 72 1® _ kaj je živel nad 50 let W ^ pušča ženo in šest 'pe-otrok, ki so večinoma troitu in drugod. -o—— cA •širite amer. SLOV*-1 - TARZAN IN SLONOVI UUDJE ((Metropolitan Newspaper Service) Napisal J Edgar Rice Burroughs NAPRODAJ ^ j,n je dvonadstropna zic^Ulr.adj1'' ju r 1. „ i a V" eno z 2048 W. Coulter St nila vprašajte na: 23rd Str., Chicago, HI. N a h a .1 a "Ubijte ga! — Napravite že kar hočete! — Samo odstranite ga že vendar enkrat od tukaj!" je razburjeno kričal kralj Alextar in s tresočo roko kazal na Tarzana. "Toda, vaša visokost, on je vendar rešil vaše življenje," se je upal pripomniti eden vitezov, ko je videl, da kralj ne ve kaj ukazuje. "Oh, da — pa ga peljite nazaj v ječo za ftekaj časa. Bom že pozneje enkrat videl, kaj bomo z njim napravili", odvrne zmedeno kralj. Sram je bilo viteza, ki je opomnil vladarja na rešitelja, da je moral sedaj zapovedati vojakom, da so Tarzana vzeli v varstvo in ga odpeljali v ječo. Spotoma ko so šli proti ječi, je princ opomnil Tarzana: "In ti uiti nisi kralja vppašal za prostost, katero je obljubil temu, ki ga reši leva." "Tarzan ne prosi svojega sovražnika," odvrne kralj džungle. — Kmalu ko so prišli v ječo in so stražniki odšli, so Tarzanu že prinesli hrane. Petek', 25. augusta 1939 amerikanski slovenec ' Stran s Družba Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah CftJ0iS. InllAf 111 Inkorp' v drž- Illinois Severne Amerike. ^11«. JUlICl, tli. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.-1. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2- podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: . "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $177,062.30. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahjco za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki ccrtifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solveutna. Rojaki(inje) ! Pristopite'v njeno sredej. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois. ZAPISNIK Polletnega zborovanja glavnih uradnikov D. S. D. dne 31. julija 1939. POROČILO TAJNIKA: Cenjeni mi' sobratje glavni uradniki! Nimam kaj posebnega za poročati, ker v zadnjih šest mesecev je bilo vse preveč mirno. Pritožb nismo imeli in to je dokaz, da mora biti vse po volji. V finančnem oziru nismo kaj napredovali, to pa zaradi, ker smo izplačali veliko bolniške podpore, kakor tudi za operacije. Za pridobivanje novih članov in članic pa ne vem kaj je vzrok, da je pri bratskih organizacijah tako malo zanimanje. Ravno danem sem prejel statistike, ki kažejo da so v zadnjih šestih mesecih Insurance kompanije napredovale v zavarovalnini čez tri bilijone, a žali Bog, bratske organizacije so pa nazadovale čez dva bilijona. nega zapisnikarja Družbe. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, in se nobeden več ne oglasi, predsednik zaključi sejo s molitvijo ob 5:30 popoldne. Geo Stonich, predsednik, Frank J. Wedic, zapis. TO SEMI-ANNUAL REPORT OF H.F.S., JANUARY 1 JUNE 30,1939 POLLETNO POROČILO D. S. D. Receipts — Dohodki: «094881 Balance January 1, 1939 — Preostanek .................................................. $79,248.8.3 Mortuary . . Disability . . Sick....... Juvenile . . . Expense . . . Interest $5,910.11 501.80 2,478.25 328.77 1,259.63 1,354.18 fair sib »Ji'SSSit;'; S Kinalu po ,osmi uri so se zbrali sobratje glavni nadzorniki, Predsednik Andrew Glavach, drugi nadzornik Joseph Drašler, in tretji nadzornik Joseph Jerman. Naj prvo se pozdravijo in potem glavni tajnik naznani, da ker imajo banke zdaj drugi red, m so samo odprte do druge ure Popoldan, da bi bilo najboljše, se naj prvo podamo na banko, da se pregledajo vse listine in vrednosti in potem se lahko prične z revizijo knjig in potem s 8ejo. To je bilo vsem po volji, na kar se podajo na banko. Pregledali so vse natančno in so našli Vse v najlepšem redu. Zaradi bolezni ni bilo mogoče se gl. blagajniku udeležiti dopoldanskega dela. Popoldne ob pol drugi uri se Prične revizija knjig tajnika in blagajnika, kar so tudi nadzorniki našli, da se knjige tajnika in blagajnika popolnoma strinjajo in da so v najlepšem redu. Ravno tako se tudi strinjajo s vrednostimi dopoldan pregledale na banki, in s tem so bili nad-2°rniki s delom gotovi. Ob četrti uri se pa prične seja glavnega zborovanja. Navzoči so bili sledeči: Predsednik George Stonich, tajnik Frank J. }^edic, blagajnik John Petrič, nadzorni odbor sobratje Andrew Glavach, Joseph L. Draš-1(Jr in Joseph Jerman. Zakadi drugih poslov ni bilo mogoče zapisnikarju Paul Laurichu se u-deležiti seje, in je bilo sklenjeno, da glavni tajnik vodi zapisnik. Predsednik otvori sejo z molitvi-3o- Po kratkem govoru predsednik vpraša nadzornike ako so Pregledali knjige tajnika in blatnika in v kakem stanju so jih ^šli. Brat Andrew Glavach, Predsednik tega' odbora poroča, da so pregledali knjige tajnika 111 blagajnika, kakor tudi vse li &tine in vrednosti na banki,-in Total Receipts --------------------------------- Disbursements — Stroški:' Death Claims .............................................................................................................................................$3,950.00 Disability ..............:...............................................................................................825 00 Sick . . . ...............................................................................................................................................................................3,186.00 General Expense ..........................................................-..............................1,602.61 Commission ............................................................................... C.K.L.S. Death Claims and pro-rata shares and expenses 1,065J~ joče k DSD, kakor to zahtevajo predpisana pravila. Na današnjem, polletnem zborovanju nima predsednik veliko za povedati. Radi tega bo moje poročilo kratko. — Na zadnji seji glavnega odbora meseca januarja, se je sprožila misel, da bi Družba na slovesen način slavila 25 letnico svojega obstanka. Radi tega se je slišalo od strani članstva dr. št. 1, neko nezadovoljstvo, češ, da društvo št. 1. posluje že 25 let, ne pa organizacija DSD kot taka, ki da je bila organizirana po 1. januarju leta 1915. Četudi je Družba zrastla iz društva št. 1, sedaj ne slavi svojega 25 letnega obstanka in naj slavi svojo 25 letnico prihodnje leto 1940. Radi tega je bilo to odloženo za prihodnje leto. To pa zato, da bo vse zadovoljno in se ohrani mir pri DSD. Na isti seji je bila proglašena posebno velika kampanja za pridobivanje novega članstva. Ta kampanja namreč, pa ni bila odložena ali preklicana in je še vedno v polni veljavi. Tako so vrata kampanje še vedno na ste-žaj odprta. Vsak član in članica ima pa pravico, da se posluži izredno lepih nagrad, ki so podeljene tem, ki se trudijo v pridobivanju novega Članstva. Kot predsednik DSD vam odkrito povem, da se članstvo pri DSD vse premalo zanima za napredek. Vse preveč mirno je in zadovoljno s tem, kar sedaj imamo, češ: kadar bom bolan, bom že dobil podporo, če bom poškodovan, odškodninsko podporo; če bom operiran, operacijsko in če umrem pa posmrtnino. To je vse dobro, toda obstanek dobre podporne bratske organizacije je odvisen vsekako od članstva in to, od številnega članstva in pa da to članstvo redno plačuje svoje mesečne prispevke. Zato je potrebno, da članstvo pridno dela in agitira za nove člane, cja se vse popolnoma strinja in j drugače ne bomo papredovali. K zaključku se iskreno zahva- da je vse v najlepšem redu. Rav 110 tako tudi poročata ostala dva nadzornika Joseph L. Drašler in *f°seph Jerman. Knjige so pod-P'salj in poročilo nadzornikov se odobri. Poročilo predsednika Cenjeni mi glavni uradniki sobratje! Zbrani danes tukaj v lu'adu DSD pri sobratu gl. taj-ll!ku Franku J. Wedicu, da presedate knjige in poslovanje ter finančno premoženje spada- me na znanje. lim vsem glavnim uradnikom in uradnicam, kakor tudi celokupnemu članstvu za njihovo složno delovanje v preteklosti, kakor se tudi za v prihodnje priporočali, ne za lastno čast, ampak za čast in ponos ter napredek te naše tako lepe podporne katoliške organizacije. Geo. Stonich, gl. preds. Poročilo predsednika se vza- Bratske organizacije zdaj nudijo ravno take zavarovalnine kot te inšuranc kompanije, in še boljše, ker se pri njih lahko zavaruje tudi za bolniške in po-škodninske podpore, in za manjše cene, vendar pa eni mislijo, da so inšuranc kompanije boljše. Nadalje se tudi prerekuje ako se bratske organizacije ne zabelijo v srce naše mladine, da ne morejo pričakovati tistega napredka katerega so deležne. Torej vidimo, da moramo bolj agitirati in složno sodelovati, ker to je jako važna stvar. Kakor. pri naši organizaciji tako tudi pri drugih, če se pridobi kaj novih članov ali članic, se na drugi strani pa suspendirajo, odstopijo in umrejo, in tako ni napredka. Zaradi tega je naša dolžnost, da skupno delujemo v ta namen, da bo večja procenta novega članstva prišlo nazaj v naše bratske organizacije. Članstvu naše organizacije toplo priporočam, da bi v ta namen storili svojo dolžnost, in nazaj pripeljali vsaj po enega novega člana ali članico, posebno pa za mladinski oddelek. Poročilo tajnika se popolnoma vzame na znanje. Brat blagajnik John Petrič poroča, da zaradi njegove bolezni, obžaluje, da mu ni bilo mogoče delovati tako ko bi rad, zahvali se glavnemu tajniku za pomoč, kakor tudi ostalemu odboru za složno sodelovanje. Gl. odbor želi bratu Petriču najhi-trej šega okrevanja in njegovo poročilo se sprejme. Brat predsednik vpraša nadzornike, ako imajo še kaj za poročati. Brat Glavach poroča, da po poročilu tajnika je razvidno, da se moramo vsi bolj potruditi za nove člane in članice, ter obljubi, da se bo obenem podal na delo. Brat Drašler se strinja s poročilom prvim nadzornikom, kakor tudi brat Jerman, ter tudi obljubita delovati za nove člane in članice. Poročilo nadzornikov se vzame na znanje. Prebere se pismo oziroma prošnja za dar, zidanje Saint Mary's Seminary v Lemontu, 111. Po kratki debati je brat Glavach predlagal in brat Drašler podpiral, da se daruje $50.00, sprejeto. Brat gl. tajnik predlaga in 1 vsestransko podpirano, da se skliče seja za one, kateri imajo posojilo na posestvih pri Družbi, in kateri so zaostali s plačilom, da se zadeva na eni ali dru-:ii način reši. Sprejeto. Pride pogovor glede praznovanja 25 letnice Družbenega poslovanja. Brat gl. tajnik se izrazi, da po njegovem mnenju bi bilo boljše, da se to odloži za prihodnjo leto. Po kratki debati je brat Glavach predlagal in vsestransko podpirano, da se slavnost praznovanja 25 letnice odloži na leto 1940. Enoglasno sprejeto. Brat gl tajnik predlaga in brat Jerman podpira, da se nagrade za nove člane (ice) izplačajo popolnoma, ko ima član-(ica) plačene tri asesmente, ker dosedaj se je vzelo predolgo, preden so se nagrade izplačale. Enoglasno sprejeto. Gl. odbor je izrazil svoje soža-lje družini pok. Frances Laurich, matere Paul-a Laurich-a, glav- Total Disbursements ......'........................................................................ $11,532.83 Balance ................,..........................................,..................................... 79,448 74 Principal paid and diff. in bonds purchased .................................... Balance June 30, 1939 ............................................................................. $79,065.85 Investments: Joliet Improvement Bonds ............................................................................ $ 8,798.00 City of Lockport Bond .................................................................................. 500-00 City of Calumet Bond .................................................................................. 97S-50 Poslali na gl. urad D. S. D. za članstvo asesment..................$2,026.93 Prejeli iz gl. urada D. S. D. za boln. podp. , in operacije ............ 1,243.53 Več poslali kako prijeli ..........................$ 783.40 Knjige pregledane 15. julija 1939 po društvenih nadzornikih. John D. Kren, William Vertin, Joseph Mikolich. IZ URADA DR. SV. JANEZA KRSTITELA ŠT. 13, DSD. Chicago, III. Cenjeni člani in članice. Naznanjata vam, da se vrši naša društvena seja v nedeljo 27. avgusta ob 9:00 uri pa do 10:15 dopoldne. To bo naša zadnja seja zjutraj. Drugi mesec začnemo s sejami redno vsako četrto nedeljo ob 2:00 uri popoldne. Zapomnite si vsi. — Potem pa še to. Ce vas bo društvo kaj zanimalo, bote od časa do časa pogledali v društveno knjižico, če imate plačan asesment ali ne. V slučaju če dolguje, se bo tak po-u-udil, da bo svoj dolg čimprej poravnal, najbolje na seji. Ce pa ne bo mogel zaradi važnega zadržka na sejo, bo pa prišel na tajnikov dom in poravnal svoj dolg. Torej cenjeno članstvo, skrbite, da bodo vaši asesmenti v redu plačani. — Na svidenje v nedeljo 27. avgusta zjutraj na seji in pa prijazni bratski pozdrav vsemu Članstvu. Udani John Densa, tajnik ; 2730 Arthington St. Village of Rockdale .................................................................................. City of Detroit ........„................................................................................. Town of Hempstead ................................................................................... Western Public Service ................................................ .....................-..... Republic Steel ...............................................................'.............................— Illinois Power & Lite ................................................................................ Baltimore & Ohio R. R............................................................................ Peabody Coal Company .......................................................................... Brooklyn Manh. Transit Company ......................................................... American Tel. and Tel.............................................................................. North Shore Gas & Coke ......................................................................... Illinois Central R. R................................................................................ Boston Maine R. R.................................................................................... City of Rock Island Bridge ...................................................................... City of Seattle, Wash. Lite & Power ................................................... Federal Loan Association .................................................................. H. O. L. C. Bond ....................................................................................... Postal Savings ............................................................................................ Mortgages 5,900.00 2,000.00 4,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 3,000.00 2,000.00 2,000.00 5,000.00 2,000.00 1,000.00 1,500.00 23,430.00 RAZNE ZANIMIVOSTI 1 i mul v . . ............................_................................................................. *.w, .....- Checking Account First National Bank ........................-........................ 5,948.12 Checking Account Mid-City National Bank................-.................-........ 1,014.33 $79,065.95 Amount in closed bank Catholic Knights and Ladies of Dc L'Epee 414.78 Due from lodges .........................................................................................«... 2,011.99 Assessments due from members ......................................-...........................3,063.21 Interest past d tie .................................................................._....................................................3,421.36 Interest due and accrued ...................................................-........................- 2,989.84 Inventory ..........',...>...........................................................................*............ 750.00 Total ...................................................................................................... $91,717.13 Unpaid claims .......................................................................i......................... 1,609.42 Balance June 30, 1939 .....................................................-........................ $90,:! 07.71 Nadzornemu odboru bratsko predloženo na polletnS seji dne 31. julija 1939. Respectfully submitted to the Board of Trustees this 31st day of July, 1939. George Stonich, Pres.—Pred.; Frank J. Wedic, Scc'y^-Taj. John Petrič, Trcas.—B'lag. PT^jjp - We, the undersigned Trustees, acknowledge that we examined the1 books tjf the Secretary and Treasurer, also the entire transactions of the Home Office. We find that the statements submitted are true and correct, ami we acknowledge same to the best of our belief. A. Glavach. 1. nadz.—Trustee; Joseph L. Drasler, Jr., 2. Uadz.—Trustee; Joseph Jerman, 3. nadz.—Trustee^ Subscribed and sworn to before me this 31st day of July, 1939. (SEAL) Jean M. Tezak, Notary Public. ŠKOREC, KI JE POVEDAL KDO JE Pred kakšnimi sto leti je živel v Jiiterbogu kantor s škorcem, ki je imel izreden dar za ponavljanje poedinih besed in celih Stavkov. Kadar je kantorju šlo kaj narobe, je imel navado, daj je dejal: "To je prekleta stvar!" In če je prišel, kakšen obiskovalec se mu je predstavil: "Jaz sem kantor iz Jiiterboga in to je moja žena." Oba stavka je škorec potem vsako krat ponavljal, postala sta mu najljubša. Vrlli mož mu je bil pristrigel peruti, ni pa pazil na to, da se peruti pač obnavljajo. I11 tako se je zgodilo, da je čkorec nekega dne izginil. Bilo je v poznem poletju, škorci so bili lepo rej eni, ljudje so jih lovili kot izvrstno slaščico. Tudi lovec nekega grofa iz bližine Jiiterboga je bil nasta vil mreže. Ujel je veliko število ptic, pa je drugi za drugo zavijal vrat. Ostala sta na zadnje salmo dva škorca. Lovec je bas segel z roko v mre-da enemu zavije vrat, ko z,o, Dopisi lokalnih društev iz URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, 111. Prosim cenjeno članstvo našega društva, da se udeleži prihodnje redne mesečne seje v nedeljo 27. avgusta ob 1:00 uri popoldne v navadnih prostorih. Prosim, da se udeležite vsi, ker bo treba nekaj ukreniti glede naše nameravane proslave 25 letnice društva sv. Družine št. 1, DSD. Bote tudi slišali poročilo pripravljalnega odbora za nameravani obširni program. Zato b6 treba od strani članstva veliko pomoči Nadalje prosim zlasti nekatere, da bi bolj v redu plačevali svoje prispevke, da vam ne bo pozneje, ko bo že prepozno žal te zanemare in da se ne bote hudo-vali na tajnika. Isto bote imeli na dnevnem redu napovedane seje, kar je članstvo sklenilo na zadnji seji meseca julija. Zato pridite, da bote vedeli kako se ravnati po društvenih in družbenih pravilih. — Nadalje ste prošeni, da bi po svojih najboljših močeh agi tirali za nove člane. Zlasti glavni uradniki. Ni treba gledati samo na društvenega tajnika. Vseh je dolžnost da se pobrinemo za napredek Zanimajte se za društvo in ne mislite nanj le takrat kadar ga sami potrebujete ,temveč tudi tedaj, ko vas društvo ali družba kot taka kliče na pomoč in k delu, brez izgovora. Kampanja j Na okno so udarile velike kaplje dežja, hrasti so pokali pod silo viharja, ki je pridrvel od zapada, svetli bliski so razsvetljevali temno noč, katerim je vsakokrat sledilo močno grmenje. Tako je bilo v noči 11. septembra leta 1667. Usoda grofa Erazma Tatenbaha se je s tem odločila. III, NA CESARSKEM DVORU. Nisi kralj po božji volji In maziljen s svetim oljem? Nimaš li ti sam pravice Vladati, ukazovati? • Aškerc. V veliki dvorani cesarske palače je sedel na predvečer praznika sv. Leopolda v pozlačenem naslonjaču bled mož z izrazitim obrazom, katerega spodnje ustnice so bile nekoliko podaljšane. Imel je črnosvil-nat, do polovice tankih stegen segajoč plašč, kratek, črn in z zlatom pretkani jopič, pod koleni zvezane hlače s precej velikimi čipkami, na nogah pa je nosil fine Čevlje, v katere so bile zgoraj vdelane cvetlice iz temne svile. Izpod plašča je gledal kratek španski meč, na temnoža-metastem stolu je ležal klobuk, na treh krajih nekoliko zavihan, okrašen s peresi, ki so se gibala proCi robovom. Okoli vrata je imel črn trak, na katerem je bilo pritrjeno zlato runo. Ta mož je bil rimsko-nemški cesar Leopold I. v domači obleki, daneš ves drugačen, nego je bil ob priliki, ko so se mu leta 1660 poklonili deželni stanovi v Gradcu. Danes niso stali okoli cesarja dvorjani in paži v črno žametasti obleki. Le eden je bil navzoč, mož visoke postave, spoštljivo je stal in čakal, kaj mu veli cesar. Njegovo visoko čelo so pokrivali dolgi, do tilnika segajoči lasje, njegov odkrit obraz s svetlimi očmi, malo vpognjenim nosom in ozkimi ustmi, kratkimi brkami in brado, kakor je bila tedaj navada, vse to je bil znak visoke resnosti in dobrodušnosti.. Nosil je fino, s srebrom pretkano spodnjo obleko s kratkim površnim suknjičem iz črnega žameta, pod snežnobelim površnim ovratnikom, obrobljenim z najlepšimi čipkami je nosil širok svilnat trak na prsih, na katerem se je istotako svetil red zlatega runa. Ta mož je bil tedaj na dvoru rimsko-nemškega cesarja še vsemogočni državni minister Evsebij Vaclav knez Lobkovic. Njegov obraz je bil v tem trenutku še bolj resen kakor kedaj prej. Tajinstvena tišina je bila v dvorani, slišalo se je le enakomerno tik-takanje velikanske pozlačene ure s podobo smrti nad velikimi kazalci ter stopanje dvorne straže pred dvorano. Zdajci dvigne cesar sklonjeno glavo. "Po vaših poročilih, knez, se sedaj res dela na načrtu, ki bi naj našo moč na Ogrskem ogrožal," reče cesar ter gleda ogovorjenemu trdno v oči. (Dalje prih.) . .VII. ..jTlpi- OD BOGA USTVARJENE RECI. da si mi 1 zdeluje vse vrste tiskovine, t* društva, organizacije In posameznike, lično in poceni Poskusite In prepričajte sel 1849 Wesf Cermak Road, }f CHICAGO, ILLINOIS « Ljubi brat Jernej, zdrav! No, me veseli, da si vendar enkrat prišel do spoznanja, da moči nimajo za naše oči nobene barve; za naše ušesa nobenega glasu in nobenega žvenka in nobenega cvenka; za naš nos nobene vonjave; za naš okus nobenega okusa; moči niso ne sladke, ne grenke, ne kisle in za naše otipavanje tudi niso ne gladke, ne hrapave, ne gorke in ne mrzle; pa so vehdarle, četudi jih z nobenim čutom ne občutimo. No, zdaj si vendar svojo moč zapazil. Misliš, da sedaj spoznavaš vse moči v naravi? Med nebom in zemljo so moči, o katerih se nam niti ne dozdeva ne. Na Križu ali v Vodicah (V kamniškem okraju) je bilo, da se te je irha-sti (Zlodej, katerega H. v tem pismu nekajkrat porogljivo tako imenuje, podobno kakor ga je sveti Vianey n. pr. imenoval "dimnikarja".) zbal. Saj smo ljudje tudi duhovi, toda vteleše-ni, pa imamo prav take moči kakor breztelesni; toda ne znamo jih še rabiti. Ko bi tebe srečal irhasti, bi se te tako ustrašil in skočil pod pot, da bi si vse roge odbil. V Avstriji (Na tem in še nekaterih mestih morda H.-ju pomeni Avstrija le toliko kot Nižja ali Gornja Avstrija ali pa, kai je bilo Avstrije naseljene od Nemcev. Kraj sicer ni natančneje označen.) je bilo, da je irhasti deial nadlego v hlevu, pa se je tako ustrašil mojega papirja, da jo je kar pri lini ven potegnil in naredil v žično mrežo luknjo, kot bi srednje velik prašič ven zle-tel. Pa boš vprašal, kako da sem to naredil. Natanko ne vem, sem že nekoliko pozabil. Pa kolikor se zamorem spomniti, sem tako naredil, da je poslani papir odseval podobo angela z gorečim mečem; irhasti je podobo ugledal, in se ustrašil tako, da je žično mrežo predrl in ubežal. Ljudje te podobe niso videli, irhasti jo je videl. Tako tudi naredim, ali imam vsaj voljo narediti, da je les, kamen, papir s strelo nabasan in da se sproži in v irha-stega trešči. Saj veš, da strela vleče na koničasto železo, da se sproži in v konico vrh stolpa trešči; ti pa naredi, da bo na ir-hastega vleklo, se sprožilo in vanj treščilo^ ko pride v hlev. Človek je nekoliko kakor vsemogočen, kakor bi njegova moč kaj ustvarila, ali da se moči, ki so v naravi, na njegovo voljo na kamen, les, papir zberejo in po svoje delajo, kar morejo po na-redbi Stvarnikovi delati. Ko sem bil v Stari Oselici, je večkrat naju z gospodinjo obiskala potovka od Sv. Lenarta. Bil je v župniji neki bogoslovec, pa sem mu rekel: "Ali hočete, da ta in ta ženska od Sv. Lenarta kmalu pride, da bo ta in ta dan že tukaj ?" "No, naj le pride," pravi on. Prišla je, kakor sem rekel. Bogoslovec jo vpraša: "Kako pa to, da ste že spet tukaj?" Potovka pravi: "Kar dolg čas mi je postalo in mislila sem si: moram iti v Staro Ose-■lico in sem šla." Bogoslovec se je prav čudil. Neki mož je zapustil ženo in bil že doli blizu Ogrskega, pa je prišel nazaj, hud je bil in rekel ženi: "I, kaj si počela, da me ni naprej pustilo, da sem moral priti nazaj?" (Kako je prišlo do tega, v pismu ni povedano. Gotovo pa je posredoval H.) — Ce me kdo vpraša za koga, kaj ta v Ameriki dela, mu povem, in skaže se, da je res tako. Hrvatice imajo može in sinove v Ameriki, pa jim nočejo pisati, dam jim papirja, da ga v usta jemljejo in predno ga porabijo, dobijo prisma iz Amerika in pišejo kako se jim godi. To nare- Pisano polje J. M. Trunk dim, da ko ženske jemljejo papir v usta, onim v Ameriki postane dolgčas po domu in da se jim nobena reč bolj ne studi, kakor domov ne pisati, in pišejo Ko sem bil v Stari Oselici, je bilo nekomu ukradenih 36 ovac. Vprašal me je: "Ali jih bom dobil?" Jaz: "Dobil." On: "Kam naj jih grem iskat?" Jaz: "Obrni se na to stran; če ti bo srce težko, obrni se na drugo stran. Ce boš šel proti svojemu blagu, ti bo srce lahko; če boš šel od svojega blaga, ti bo težko pri srcu." Ko je od mene šel, so mu ovce naproti prišle in kar domov jih je gnal. Tako sem imel voljo, da naj ima lahko srce, če bo šel proti svojemu blagu, in zgodilo se je. To je tako rekoč, da volja ustvarja, ali še bolj prav. iz ustvarjenih reči naredi, kar hoče. Kamenje, iz katerega naj bo hiša, mora človek skupaj zložiti, če hoče narediti hišo. Kamenje je nekaj, kar se prime; kar se pa prijeti, ne da, volja po svoji moči iz narave skupaj spravlja in nareja. Tako nekako je, nekaj temu podobnega . . . Pa vendar ne misli, da je vse to, kar jaz pravim, gotova resnica; meni se le tako dozdeva, pa zna vse drugače biti. Pri moji gospodinji je pa tako: včasih pravi: O, ko bi kak človek prišel in tole prinesel! Čez kake dva dni pa prinese kdo, kar želi . . . IVERI. * (neke katoliške kroge, kjer je baje zadeva na zelo rnizerneW pointu plemenskega sovraštva. Tu gre za — antisemitizem,in s tem lahko gre tudi za katoličane, črnce, tujerodce, Pa mora prav svobodomiseln S0' rečnilc brati nekim katolik; aom levite, ker se bolj in bolj pogrezajo v plemensko s0" vraštvo in Jude postrani gle* dajo. Well. Najprej je Rev. Cox zoper Coughlin3' kar je vrlo hudo za kato-ličanstvo in celo žalostno. Pa je še več take žalostne da se zopet svobodomiselc sko-roda izjoče. Ali gre svobodo-mislecu res za — katoličan^ stvo, da tako pojamra? Hm-Res čudna — zadeva in gorec' nost bi to bila. Rev. Coughlin more biti «a napačnem, in če res propagtff rasno sovraštvo ali rasni antisemitizem, je na napačnem-Bredvomno bi bilo to kvarn« , tudi za katoličanstvo. AmPa kov, Izaka, Jakoba in Abraha-1 podvomim, da bi Coughlin ma hudo med seboj klali in]na t-ako napačnem, prav here* Znani genera! Krivitzky je zopet pisal, kako je jo podur-hal pred Stalinom. Osebno, le vpogled v razmere, če odgovarja resnici. Razne osebnosti nastopajo, fcaleor tudi prej. Meritorično je stvar političnih kritikov. Nič antisemitizma. Imena Zinovjev, Ka-menev, Maksimov, Litvinov. . . lahko varajo, ako kdo ne ve, da je bilo prej Unschlicht, Finkelstein, Ginsberg. . . Pa imena lahko tudi mnogo povejo, in še več slike. Vidim Steiner in sliko, Reiss in sliko, Schildbach in sliko, Marti-gnat bi nič ne povedalo, ampak slika je — no — nič ne rečem. Pa so še imena Eicle-mann, Sloutsky, Frinovsky, Miller, Lessner, Spiegelglass, Mann, Schoenborn. . .no — nič antisemitizma, ampak že iz teh imen in drugih okolnosti roba izgleda, kakor bi se sami sinovi naših dobrih oča- grizli. * Čudna gorečnost. "Naprej" trdi, da "Coughlin zagovarja preganjanje katoličanov." O-krča Coughlina, in vsakdo dobi vtis, da je ko'muriist goreč borec za katoličanstvo, dasi naravnost tega ne pove. Pri Ljudje me prosijo, da bi boljšo nekih katoličanih se doseže srečo, imeli, da bi se jih hudobni ogibali in dobri bolj na roko šli; pa se jim pomaga. Nekateri nikakor ne more službe dobiti; potlej jo pa dobi, ko tisto je, kar mu dam . . . (Slede navodila domačim kako si pomagati, ker je malo klaje za živino; njim samim priporoča, naj sejejo veliko rži, če hočejo biti močni, ker se bodo s tem kite m mišice v telesu zredile, da bodo močni kot Samsoni.) Vi me le premalo u-bogate; oče (Namreč Lovro, brat župnika.) pravijo Filome-ni: Ti in pa gospod sta prene-urana; pamet imejta, pamet, da se vama ne bodo krave smejale. I, kaj pa je, če se nama goveje in človeške krave malo posmejo-jo, naj imajo tudi krave nekaj nedolžnega veselja! Naj nama oče povedo, kako je to, če--— — v hudi zimi na neugašeno apno mrzlo vodo vlijemo, pa se taka vročina naredi, da se les vname ... To so ustvarjena čuda ; nam se le zato čudno ne zdi, ker smo tega vajeni; pa so le čuda in mi se jih poslužujemo in jih v svojo srečo obračamo; pa tudi v svojo nesrečo, če jih po svoji nevednosti ali nespameti rabimo. To so od Boga ustvarjene reči; če jih prav rabimo, bomo srečni, če napak, bomo nesrečni. (Konca manjka.) s (Dalje prih.) Idifijski rudnik tičnem stališču. Lahko Pa se Naš živosrebrni rudnik je že stoletja v državni lasti in upravi. Časopisne vesti, da izide odlok, s katerim vlada pooblašča finančnega ministra, da sme rudnik prodati zasebni družbi, so med idrijskimi rudarji vzbudile razumljivo razburjenje in strah, da bi zasebna družba poslabšala delovne pogoje delavstvu in v kratki dobi rudna ležišča izčrpala. Ta strah pk ni upravičen. Predvsem treba podčrtati, da zakonski načrt predvideva, da bi večino delnic nove družbe prevzela država in javna bitja. Potem pa je zelo pomirje-vajino vplivala na idrijske meščane vest, da so se merodaj-na pokrajinsko oblastva z očetovsko skrbjo zavzela za ta življenjski problem Idrije in odločilnim faktorjem predoči-la vse razloge, ki govore za to, da idrijski rudnik ostane slejkoprej v državni lasti in upravi. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' namen. Ako dobi kardinal In-nitzer z marelo po glavi, poto-či gorko solzo, poroča vestno, da "je bil dr. F. Funder, urednik velikega katoliškfega lista na Koroškem in predsednik mednarodnega odbora katoliškega tiska, v koncentracij-kem tabori v Dachauu umorjen. ." in zopet se doseže namen, saj bi odpadlo pri tem nekaj na — Koroško, kjer je za Slovence hudo, dasi je bil dr. Funder delaven le na Dunaju, ne na Koroškem, in je koroškim Slovencem nekoliko pomagal tudi za — smrt. Tu je treba koroških možganov, belokranjski so prešvoh. Namen se doseže s tako gorečnostjo za katoličanstvo. Nekim "katoličanom" bo radi te in take komunistične gorečnosti in ljubezni in usmiljenja do tepenega kardinala in preganjanjih katoličanov padla solza po licih in mene je prav sram, da sem pri preganjanju bolj trd in leden. Kaj bo, ko je fajmošter mrzel, komunist pa goreč? In še je nekaj neke hude gorečnosti. Tudi ta gorečnost me udari po . glavi, ako je gorečnost tam, mlačnost pa na moji strain i. Svobodomiselc pravi v "Napredku," glasilu svobodomiselne zveze, da je "Coughlinova gonja plemenskega sovraštva resna zadeva," in pove precej o ti zadevi. In resna zadeva ne cika le na nečednega Coughlina, hudo cika tudi na mu kaj takega očita, pa bi k1* lo očitanje hudo napačno. lo sumljivo je, da se svobod0' miselc posredno poteguje za katoličanstvoMs katerim sta 81 ko ogenj in voda. Ali svobodomiselc res veruje, "da je Bog oče nas vseh," in res ne Pokl" ma, ko čita' v C. G., da ^ človeštvo nekega drugeg3 "očeta," ne Boga? In ali »c prikima, ko ves njegov tab°r pripoveduje, da je vse le nie gla in vse prišlo le iz megle ^ ČISTIMO ženske in moške klobuke-WM. LEBEN 1904 W. Cermak Rd-Chicago, 111. Canal 8682. Po naročila pridemo na dofl1 izgotovljena prinesemo nazaj. in ni treba nobenega stvarnika-Odkod naj bi prišel potem ta "Bog oče vseh ljudi"? ?? Vsa ta svobodomislena rečnost velja bolj — Judo"1-Pa tudi prav, ako gre za P menski ali rasni antisem1' zem. Ali mu gre tudi za tis antisemitizem, kateri se bo ^ zoper kvari j iv vpliv medn^ rodnega judovstva, ki je 11 , ravnost osodepoln prav P Slovanih? Kak slovanski ^ bodomiselc naij bi čutil tudi slovanstvom,ne pa z neslova skim judovstvom. Zato je ka gorečnost pri slovenske ^ svobodomiselcu res — Čud ^ gorečnost. Eh. .er. .svobodo^ selstvo prevladuje, in tu J Jud na čelu. Odtod — solz®--o- t> Oglasi v "Amer. Slovene« imajo vsikdar uspehi * "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na knjižnem papirju, platnice klasično no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1G49 W. Cermak Rd. Chicago, Illin°is