♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦ Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan. I Posamezna številka stane 10 vinarjev. ♦ »•< M9RIB0H5HI HELflVEC ' ^ v/ Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva n* lica št. S. Telefon 3|V1. Letnik 2. Maribor, torek 4. februarja 1919, Štev. 28. Resnica o Mariboru. [jim izviti puške iz rok. Tedaj je iz demonstri-! rajoče množice počil strel iz revolverja na vo-Ljubljanski kor. urad objavlja z dne 2. fe- Jake- Strel je zadel bajonet poddesetnika Vin- biuaria: O nemirih v Mariboru, ki so se pripetili 27. jan. 1919, ko je bila tamkaj amerišk i misija podpolkovnika Milesa, je dež. vlada za Slovenijo izdala n;i podlagi dosedanjih rezultatov preiskave to-le uradno poročilo : Jzza razpada Av striie je Maribor pod upiavo ljubljanske vlade. To stanje, ki odgovarja etičnim in gospodarsko-prometnim po-r< bam dravske doline, je bilo uradno priznano po nemško-avstrijski vladi z noio državnega ajni.o dr. Bauerja z dne 22. jan. 1919, ki je 0 3ljui il ii,tenom te vlade, da ne bo na ozemlju, upr.ivJjanetji p0 ljubljanski vlad-, izvrševala nobenih činov državne sile (Hoheitsrechte). Pod jugoslovansko upravo nastopivši red v Mariboru pa ni pogodu turbulentnim elementom, ki zlorabljajo narodne čute, izkušajo po vsaki ceni izzvali socialne nemire tudi v jugoslovanskem območju. Ko je 27. .januarja 14)19 potovala ameriška komisija podp. Milesa skozi Maribor, se je zdel tem elementom trenotek primeren, cenca Pinterja tako, da je odstreljen kos s silo priletel v glavo desetniku policijske straže Antonu Pučniku. Potem se je oddal iz množice na vojake še en strel, ki je šel mimo ušes desetnika Lovrenca Slobca. Policijski stražniki, ki so bili z vojaki vred hudo ogroženi, so večkrat pozvali množico, naj se umakne, sicer se bo rabilo orožje. Ko pa so se oddali streli in se je množica ruvala z vojaki za orožje, so vojaki v skrajnem silobranu naposled sami začeli streljati, iil sicer naprej v zrak, ko pa je množica še bolj pritiskala ter je en civilist zaklical: „Nicht weichen, der Sieg ist unser!" so ustrelili nekateri v smrtni nevarnosti sami brez povelja med napadalce, ki so se zaobranili v beg šele, ko so ležali mnogi ranjeni na tleh. Ta dejanski stan je potrjen po celi vrsti zanesljivih prič, kojih izpovedbe so vladi na razpolago. Vse to je dokazano tem bolj, ker so jugoslovanskim red vzdržujočim oblastim sovražni individui že ves dart napadali posamezno in v pomniti, naj odslej ne dopuščajo nobenega zbiranja, zakaj popuščanje se zlorablja in rodi sadove, kakor je bil dogodek 27. pr. m. Maribor, na važnem križišču stoječ močno industrijski kraj, smatrajo neki elementi za prehodno točko, da zanetijo požar brezmiselne prekucije tudi v Jugoslaviji. Mi smo svetu in zlasti ententi kot element miru dolžni, da tega ne dopustimo. Prebivalstvu hočemo poskrbeti pravično ravnanje v socialnem pogledu in boljši položaj, kakor je v Nemški Avstriji, zlasti glede prehrane. Np moremo dovolj ogorčeno obsojati protesorjov nemških zavodov, katere smo, uvažujoč pravice manjšin, pustili odprte, dasi ti ljudje nam poprej niso privoščili srednjih šol, sedaj pa so to popustljivost poplačali s tem, da so ubogo mladino nagnali na ulico v nasilje za brezupna gesla in prevrat, dočim so se sami poskrili. Vlada izreka zaničevanje tem .ljudem in pozivlje šolske oblasti, naj preženejo politiko prevrata iz šolstva. Vse oblasti so pozvane, da poslujejo energično, pa vseskozi pravično. da Maribor šiloma iztrgajo jugoslovanski upravi, gručah jugoslovanske vojake s psovkami in z Jugoslovanske oblasti so bile o pripravah bolj- j dejanskimi nasilstvi, pljuvali proti njim in na ševističnih elementov poučene, vendar se z {Jlas izjavljali, Ua bo ta dan konec jugos o ozirom na značaj ametiške misije, ko je napo- vanski upravi in da bodo pobili vse Jugoslo vedana manifestacija zavzela nacionalno pret- vane. Razne okolnosti pričajo, da so se de-vez°, sklenile dopustiti jo, dokler se ne gode monstrantje hoteli polastiti mestne hiše. Zana nasilja. General Maister kot zapovednik mari- šali so se na prisotnost ameriške komisije, mis-orskega vojaškega poveljstva je 27. jan. do- Ječ, da bo oblasti ovirala pri energičnih kora-poldne izdal ukaz, da se naj občinstvu do- kih- Pričakovali so zmago tako gotovo, da je pu ca neoviran izraz mišljenja in manifestiranja, trgovec Reinfried ob eni popoldne brzojavil v i naj se prepreči vsako krvolitje. Ta ukaz Ce!oyec, da je »Maribor zopet nemški". Bržole razliko me(j postopanjem jugoslovanskih javka se je inhibirala. Glavnega napadalca na lstij in nastopom Nemcev na Koroškem, komisarja dr. Senekoviča, brezposelnega Viktorja Je' s>e vsaka izjava ta. Jugoslavijo preprečuje Tajnikerja, je policija že aretirala in pri njem z nasiljem, To prostost so zlorabili elementi, našla Senekoviču odvzeti revolver, v katerem 1 zele nemir po vsaki ceni in ki so jim prišli manjka en naboj. Na licu mesta so našli tri na P°moč deli nemškega meščanstva Vsled na- polne in en izstrelje.i revolverski naboj. Zna-Pada ni pmiojo in vojake, je prišo do kivo- čiina je tudi izjava nemškega reditelja Černeta s'tJa- Dežeina v ada je nemudoma uvedla naj- uapram nadredarju četovodji Aleksandru Filip-,UZJ'> preiskavo zaradi tega obžalovanja vred- Čiču, ko so se začela nemška nasilstva, da ne more več jamčiti za mir, videč, da hočejo Nemci zanetiti nemir. (Unruhe stiften). Priča profesor Bračun potrjuje: Ko so Nemci že bežali, so izkušali posamezni vodje množico še zadržati ža nov boj in je eden tožil: nAuf diese feige Bande i?t kein VerlaB ... statt die parMan-deln zli entvvaffnen . . .“ Vlada smatra na tej podlagi in še celi vrsti drugih poročil za ugotovljeno, da so hoteli 27. januarja nezadovoljneži v Mariboru nasilno dstraniti sedanjb uredbo. Popolnoma odobrava postopanje lokalnih oblasti, zlasti zapovednika generala Maistra. Vendar mora oblastim pri- sijfa dogodka' Ta preiskava je podala nastopno 12. Ko ie ameriška komisija 27. januarja po uri opoldne že zapustila mestno hišo, je nožiča, ki se je nahajala pred njo, brez po-°da napadla policijskega komisarja Senekoma. Pubila ga je na tla in ga tam tolkla po (1vi. Iztrgala mu je reyolver. Policijska straž^ Je Senekoviča rešila smrti, množica pa je podala njo in m pomoč prihitee vojake bol) ‘n tiojj proti zidu mestne hiše. Nato je množfca Rojake dejansko napadla, jih suvala, jim plju-aa v obraz in se jih lotiia brahialno, hoteč Političčn pregled. Ultimat Gradcu. Zaradi preganjanja Slovencev v Gradcu je ugovarjala naša vlada pri deželni vladi v Gradcu. Ta je odgovorila, da je te represalije proti graškim''Slovčncem uvedla kot protiuredbe zaradi krvavih dogodkov v Mariboru in da bo iste takoj ustavila kakor hitro bodo za to dani predpogoji. S tem odgovorom se naša vlada in zadovoljila in je poslala sledeči ultimat. »Stališče tamušnje vlade, da je upravičena, razveljavljenje na ozemlju, katero upravljamo mi, -.storjenih ukrepov, ali zaradi vzdrževanja reda izdanih naredeb izsiliti s tem, da konfinira ali internira nedolžne Jugoslovane, ne nasprotuje samo mednarodnim načelom, marveč tudi naziranju dunajske državne vlade, ki nam je še 22. januarja po državnem tajniku za zunanje stvari, dr. Bauerju, uradno brzojavila, da nemško-avstrijška vlada na ozemlju, katero upravljajo Jugoslovani, do sklepa miru ne bo uveljavljala nikakšnih državnih vladarskih pravic. S tem je dunajska vlada tudi s svoje strani priznala zakonitost, tačasne jugoslovanske uprave v ozemlju, katero so zaisedli Jugoslovani, in nima nobene pravice, posegati v našo upravo. Tem manj je v to upravičena njej podrejena graška deželna vlada. Zatorej prisilni ukrepi gtaške deželne vlade zoper posamezne v Gradcu stanujoče Slovence nimajo značaja represivnih odredeb, temveč so zgolj čini izzivajoče samovoljnosti, ki nas silijo, da sežemo po represalijah, ee. ne pojde diugače. Če ne prejmemo do ponedeljek^ opo-ludne uradnega obvestila, da so persekucijski ukrepi v vsem obsegu preklicani in vse uveden^ Maribor, dile 4 februarja 1919. Mariborski delavec. Stev. 28. persekucije ustavljene, se bomo videli prisiljene, da že jutri posežemo po enako tehtnih ukrepih zoper ljubljanske Nemce.« Iz Gradca je včeraj pravočasno prišel odgovor. Štajerska deželna vlada je javila, da niso njeni člani prisotni. Vsled tega prosi za odlog in obljublja, da se bo vršila seja v Gradcu drevi, nakar dajo takoj odgovor. Nadejamo se, da sreča naše sosede pamet, sicer treba izvršiti grožnjo. Novi nemški napadi na Štajerskem. Nemška štajerska »Volksvvehr« je zasedla 1. t. m gorsko vas Kaplo pri Arvežu, katera dosedaj ni bila zasedčna niti od naših, niti od nemških čet. Ker so torej sedaj Nemci zasedli kraj, ki so ga naši smatrali kot nekako nevtralno točko, so Nemci prelomili dano obljubo, da ne bodo zasedli kraja južno določene črte. Zaradi tega upamo, da bo imela tudi naša armada proste reke za nadaljno prodiranje. Naša severna meja trdna. Zadnji čas se je raznesla po naših krajih, posebno tam, kjer jim položaj na severni meji ni znan, vest, da bomo morali zasedene kraje na severni meji izprazniti. Ta 'vest pa je popolnoma neutemeljena in izmišljena. Naše postojanke stoje trdno in lahko nasprotno rečemo, da je naša severna meja tako utrjena, kakor še nikdar poprej. Vsaka nevarnost ali bojazen je popolnoma izključena. Vsi naši obmejni kraji so zasedeni od našega vojaštva. Raznarodovanje v Prekmurju. Ogrski škof grof Mikeš v Sombotelju je začel prestavljati iz slovenskega Prekmurja narodno delavne na-plane in' župnike v čisto mažarske kraje. Ljudstvo v Prekmurju odločno ugovarja proti tem nasil nim odredbam mažarskega škofa. Slovenci v Beltincih so vsi podpisali protestno izjavo, da je iz te čisto slovenske župnije odstranil vse slovenske duhovnike in jih namestil s samimi Mažari. Grof Mikeš je protest odklonil s pripombo, da so bila ta premeščenja v interesu cerkve v Prekmurju. Med prekmurskimi Slovenci vlada zaradi tega postopanja mažarskega škofa veliko razburjenje. Amerika posreduje med Italijo in Jugoslavijo. Amerika predlaga nekatere spremembe, kako bi došlo do trajnega sporazuma med Italijani in Jugoslovani. Amerika izključuje vse strategične argumente in obljublja vso svojo podporo, da privede jugoslovansko, državo do popolnega razoroženja. Mariborske novice. Uradniška mensa. V Gambrinovi gostilni v Lutherjevi ulici obstoja že dalj časa uradniška mensa, ki jako po nizki ceni nudi tukaj nastavljenim uradnikom dobro kosilo in večerjo. To v vednost tistim uiadnikom, ki mogoče drugod iščejo hrane. Minolo soboto zopet ni bilo nič Špeharjev na trgu. Doma pa pridno koljejo svinje. Kam gre vso meso in Špeh ? Na trgu nimajo mesarji napisanih cen, po katerih prodajajo. Zato zahtevajo poljubne cene. Občinstvo naj samo kontrolira cene pri prodaji. Samo na ta način je mogoče nastopiti proti tistim, ki zahtevajo oderuške cene. To je oderuško! Poroča se nam, da prodajajo nekateri prodajalci povojeno meso, ki ga dobijo od mestnega gospodarskega urada po 36 K klg, dasi je predpisana cena 26 K. Opo- zarjamo, da se naj na da njhče več goljufati od takih ljudskih izkoriščevalcev. Na sramoten oder je prišel desetnik Kmetič Franc, doma iz Leiteršberga. Pobegnil je* kot bolnik iz tukajšnje rezervne bolnice. Menjavanje nežigosanih in žigosanih bankovcev. Zadnjič smo poročali o slučaju, da si neki ljudje nežigosano krono zaračunijo samo po 80 vin To je seveda neke vrste oderuštvo. Zamenjati pravzaprav sme samo banka Če pa kdo izmed privatnih nekako iz prijaznosti napravi uslugo, da sprejene , nežigosan denar, ne sme pri tem ljudi odirati. Pri banki namreč doslej, ko še sploh kurz ni določen, ne sme biti nobenib diferenc, najmanj pa tako velikih, 20 odstotnih. Kaj je S tobakom? V dneh državnega prevrata se je po Ljuldjani govorilo, da je novi ravnatelj tobačne tovarne pri prevzemu službe našel več vagonov listja, pripravljenega za naš tobak. Nasprotno pa, da je bilo še za par vagonov pripravljenega pristnega tobaka za Nemce. Prisegali so na vse svetnike, da so za nas pripravljeno bukovo listje in hmeljeva peresa vrgli ven iz. tovarne in da dobimo zopet pristen tobak. Ampak zdaj je tega že 4. mesec, pa vsaj mi v Mariboru kadimo še vedno listje, samo s lem razločkom, da je bilo prejšnje veliko bolje predelano, kar se nam prodaja, pa je največji smet : in zdravju jako škodljiv. Zadnjič smo slisali, da so v neki trafiki v Mariboru' vojaki z orožjem grozili trafikantinji, ker jim ni hotela dati več tobaka. Kako to? Kaj vojaki ne dobijo pristo-ječo jim množino tobaka pri svojih oddelkih ? Najbrž da ne, sicer bi ne stikali za tem listjem še po trafikah, kjer ga navadno tudi za nas civiliste nima. Zakaj se v Ljubljani dobi dovolj in dobrega tobaka? Prodaja pri mestni aprovizaciji.