I ) I e 3 i> ša 68 ;e, :i- so idi la- id oti >o- la- ah iz- cih ,1a- ero •j» zo- ier- ja- ire- :do iirii ,em ilo g' K »rij* - n« 1211 s. lina sp°: .fisk1 , l6' rjen« ča«11 M'1' iiKv kul; ;tnici.» odvl' Cla‘r jSr iiMr' ikn0. :n5i 5 dne' Let Wot T/ie L/g/?f Of Freedom Be Extinguished! Amer SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Serving in Ohio and Nationwide, over 200,000 American-Slovenians Vol. 98 — No. 24 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 13, 1996 ISSN Number 0164-68X 60C Clintons greet Slovenian dignitaries The principal task of any ambassador is to develop as dose ties as possible with the feadership of the country to "’hich he is accredited. Slove-n'a’s Ambassador to the United States Dr. Ernest Metric and his wife Silvestra are shown above in an official ^hite House photo with President and Mrs. Clinton during °ne of the Ambassador’s frequent White House visits. Incidentally, this Friday morning Honorary Consul Dr. Karl Bonutti will attend a "meting in the White House Posted by President Clinton "dth representatives of various ^merican nationality groups. Ite meeting is from 9 to 12 n°on and includes a luncheon. — Rudolph M. Susel Pope kisses Slovenian soil Pope “encourages” Slovenia VATICAN CITY - During his regular audience May 22 in St. Peter’s Square Pope John Paul II spoke about his recent pastoral visit to Slovenia, “a nation,” he said, “situated between the martyrized Balkan region and the rest of Europe, which I wanted to ^courage along the path of full freedom and peace.” Reminding the 17,000 pilgrims present that the Slovenian j^ople rečteived Christianity 1,250 years ago, he affirmed at ‘the Christian faith has shaped the character and culture Ihe Slovenian people, as has also happened in numerous at|ons of Europe and the rest of the world.” , The Slovenian culture,” he continued, “is ancient, and it an evident western; charactewAm&oth the field of science cle ^at P°PuIar traditions. This has been experienced e ar*y in liturgical 'celebrations; furthermore, it was in a sUed, indeed, in the unforgettable meeting with youth P°stojna” feiJ^e Pope concluded by thanking the Slovenians “who °f ^em^ereU my birthday. I am grateful for their expressions the enev°*ence) and especially for their prayers, with which ^ showed me their affectionate communion.” to Marie Burgar for this article from the Long n<* Catholic. Pope says Thanks '°>Dl return from my pastoral visit to my dea .oi,\ ’ ; w‘sh to express to you and the en anj f n,ty my sincere gratitude for the cordial “j F ^ experience of the liturgical solemnity i ^i^ially appreciate the caring organiz: hgg tLUted to the great success of my apostolii 1 'bterc C .^ord from my heart that through tl ^aVen!Sl0n °P Mary Help of Christians He sPeCiai aP^ help. I am glad to send a essing as a sign of my lasting good will V,- .. —Prmp .1 , SimilQr "P°Pe messages were sent to Bishop K ^^-~~~f!!^[Bishop Pirih 0f Koper. Highlights of Slovenian Cathedral doors project which enters its final stages On May 30^, the general public was informed about the proposed project of bronze reliefs cast on the doors of the Ljubljana Cathedral (Ljubljanska stolnica) in the archdiocese of Ljubljana, Slovenia. The primary reason for this project is to have specific religious art work in a visual format to commemorate the momentous historic pastoral and state visit to the Republic of Slovenia by Pope Paul John II (May 17-19) and the 1,250 years of Christianity in Slovenia. The Ljubljanska stolnica will therefore become the first Catholic church in Slovenia to be decorated with bronze reliefs cast on its doors. The project is divided into two segments. The first incorporates the front set of doors to display the 1,250 years of Christianity in Slovenia. Highlighted features include the conversion and baptism of Princes Gorazd and Hotimir (746 AD), the first Slovenian Catholic Church (Gospa Sveta), SS. Cyril and Methodius, the Slavic Apostles, Bishops Anton Martin Slomšek and Frederick Baraga. Other historical points include the first authenticated words in the Slovenian language (The Monuments of Friesing), the invasion of the Turks, to more recent times in the tragedies of Kočevski Rog and Teharje. The side doors highlight the second segment. The focus is on the archbishops and bishops of Slovenia in the 20^ century, including bishop Gregor Rozman. Bishop Rozman came to symbolize the plight of Slovenian refugees who were scattered around the world in the 1940s, 50s, and early 60s. It is interesting to note that, excluding Bishop Jeglič, each archbishop or bishop of the diocese of Ljubljana in the 2011! century, was either exiled, jailed, tortured, or became a refugee. Slovenian communities around the world were requested to participate in this endeavor. The Slovenian American Council (SAC) accepted the responsibility of coordinating the efforts for the American Slovenian communities with a targeted goal of $10,000.00. SAC is pleased to announce that effective June 10, $14,950.00 has been raised with over 90 donors responding to this appeal. To ensure integrity of the project, all incoming envelopes are verified by two people. An audit will occur at the end of the campaign. All donors will receive an acknowledgment card to further ensure accountability. Around July 23, Father John Kumse, pastor of St. Mary of the Assumption Parish in Cleveland, will personally present a certified bank check of raised funds to Archbishop A. Sustar of Ljubljana, Slovenia, for the doors project. We therefore request that any additional donations should be made payable by check or money order only to: St. Mary’s Church, Cathedral Doors. Mail to St. Mary’s Church, Attn: Cathedral Doors, 15519 Holmes Ave., Cleveland, OH 44110, Please DO NOT forward any cash in the mail for obvious safety reasons. A list of donor names will be provided in the future. We also thank Father Lavrich in the state of Kansas plus the American Slovenian Community in the Chicago area for raising funds on their own initiative. Any concerns on this matter are to be directed to S. Kuhar, treasurer, Slovenian American Council (216) 585-1360 after 6 p.m. Stane Kuhar Treasurer, SAC AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 13, 1996 Jim’s Journal ,e" if he’s a good s'0"“ia"' By Jim Debevec Here are some of the swers. r rank Pustotlhe - Only watches the ali v misi^ws at noon on channel n'l‘ 8 in Cleveland to see the Now that Art Modeli has taken his football to greener pastures, do you ever wonder why there was such a big fuss about the City of Cleveland demanding that he leave the ' “Browns” name behind? The continuity of the Browns is gone. The team that Jim Brown and Bemie Kosar and the “Kardiac Kids”, and Paul Brown with Dante Lavelli played for, have moved to another city. When we get another team, it will either be an expansion team or another one that no one else wanted. So what did the Cleveland Mayor gain by insisting that the sobriquet remain behind? My feeling is that he got snookered, just the way the fans have been for the past 20 years. Three cheers for Ohio Governor George Voinovich who demanded his airplane leave the airport in Columbus, Ohio despite warnings from the Secret Service in the control tower advising him not to take-off for seven hours because President Clinton was in town. Every once in a while a little moxie is an admirable quality. Another unnoticed hero is the former Slovenian athlete who was flown in to Cleveland by Cocoa-Cola to help carry the Olympic torch a few hundred yards on Monday from Cleveland State Park by the shores of Lake Erie and E. 19^ Street, up the incline to the former Nike barracks along the Shoreway in Bratenahl. He was in an accident and lost both legs. He carried the torch while at the same time he had to use his arms to propel his wheelchair along the designated route. A half hour later, while telling of his experience at the American Home newspaper, he remarked, in Slovenian, “1 was just starting to get used to it, when I had to pass the torch on to the next person.” A wonderful man and a real hero who went about his business determined, yet almost unnoticed He said Slovenia has a good chance in the rowing competition at the Olympic Games as well as the female hurdles. Slovenian news anchor Dick Russ. 2. - Favorite sports commentator is John Telich Jr., -- also on channel 8. 3. - Knows the difference between Slovenia, Slovakia, and Slavonia. 4. - Can attest to the fact that a button box is not a place to store buttons. 5. - Never buys a “light” beer. Instead will pour half a bottle of regular beer into a glass, then fill the rest with water, thereby saving a bundle in the process. 6. - Doesn’t know what a bank “withdrawal” slip looks like - nor what it’s used for. 7. - Thinks Moses came down from Mt. Olive and handed the “saved” people an accordion. 8. - Never throws away “junk mail” because the envelope can be re-used, along with the back of the form letters, to write short notes or letters, thereby saving the cost of purchasing personalized stationery. 9. - Reuses paper towels at least a dozen times - until the paper becomes too thin to dry any more, then it’s used as a shoeshine rag, then when it becomes a raggedy-colored brown, it’s used again in the garden as a mulch and finally in early spring, as potting soil. 10. - Even though they are 100% American, feels proud when one of the Slovenian athletes does well in the Winter or Summer Olympics, because the Country is so small, feels it deserves some support, too. * 11. - Gets mad when Tony Petkovšek talks over a polka record on the radio because they’d rather tape-record it than spend the money to purchase the song. 12. - Thinks Benjamin Franklin was speaking to them personally when he wrote, “A penny saved, is a penny earned.” ______________ 13. - Has 50 cans of unfinished paint cans in the garage with Vi-inch of paint left in each one. When 40 years from now, he’ll finally be able to use one of the cans, he’ll be the happiest person alive! 14. Favorite season is not winter, summer, spring, or fall, but between seasons when you don’t have to run the air conditioner, nor the furnace. 15. - Reads the restaurant menu from right to left. 16. - Only watches “reruns” on TV, thinking somehow it’s cheaper. 17. - Catches an ant, spends six months making a collar for it, then presents it to an offspring as a birthday present, telling him it’s a miniature dog. 18. - Wears 3 pairs of long-john underwear to bed in the winter so the thermostat can be kept at 55. 19. - Thinks all major league baseball players are overpaid. 20. - Only reads the “American Home” newspaper at other people’s homes, or at the library. 21. - For breakfast has a piece of toast and a cup of coffee brewed from last week’s coffee grounds which were carefully dried up and mixed with chicory to add a fresh flavor. 22. - Announces he quit smoking so when he has the urge for a puff, has to borrow a ciggie from someone else. 23. - Drives 20 miles past 5 churches to attend Mass at a “Slovenian” church on Sunday . 24. — Loves his children more than anything else in the world. If you meet all of these standards, then, my friend, congratulations, you’re a good Slovenian. “Tonto warned me not to call him hudič.”________ People do not lack strength; they lack will. —Victor Hugo John Mercina once asked me how a person can INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kavcic American and International Selections Saturdays at Noon ... 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 (216) 286-1560 • 1-800-946-1560 Fax (216) 286-2727 100 WORDS MORE OR LESS by Jobn IVIereina ( MY DAD AND THE TYPEWRITER I H« was a typical emigrant father who found many faulta with hi* did* children, aaldom praised them and hardly ever communicated or “bo* with You had to imagine that he loved you, for hia vocabulary apparently did not contain the word* -1 LOVE YOU. The war came and youra truly Joined the Army, leaving home for th* very Bret time. It wav then that my father aat in front of the old m* typewriter in my deaertad room and learned to type - in order to write letters to me. At Bret, three or four short sentences filled the page, followed by full pages of typed material - abort stories from AD, anec and jokes - all depicting the life that my father lived as a child. He expressed his love for me using a typewriter and for the Brat time I* life I understood that my lather loved me very much. _ , 1» *1,ow' !ears still e, tint •ndt N Specialists IJj Corrective Hair ColorinO tina & brenda^ HAIR SALON 5216 Wilson Mills ^ 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts„ Ohio w EUCUriZtfik TRAVEIF-« m*m£ Euclid, OH 44123 22078 Lake Shore Blvd t™®-: i If • 261-1050 — Cvr..ww---------------- L a division of EUCLID ______— _ CondoConnection Your exclusive agent for "suite say‘n^S ^ Myrtle Beach & Kiawah d Hilton c Florida P the Caribbean! serVices’ Moderate to luxurious, all sizes, amenities ^ t0 Rent by day, week, month or more! Yt,u yourself to call EUCLID TRAVEL firs • KATHY 216-261-1050 & FAX 216-261^10^, \\\ u ,^0 St da ir Pensioners News About this time of year is wtai we think about rolling ^ our sleeves to get ready do our Annual Spring ■loose Cleaning. Open up to windows and doors... let 0llt the old stale winter air let the Fresh Spring “feezes in. Next we start the cleaning Pro;ess, beginning from one J the house and going rough until all is spanking I to1’ 1 car> already smell the '^'larating breezes of eshness. Sounds great and ^ Was the routine in our etter years. |oSJ> what is different 0'v=> Sure we are a few !ti. s °lder, but the work is L the same. True, very L6, hut as the saying goes, ,e spirit is willing, but the Jts have rusted somewhat |Ven squeak a little, too. (art°w that I am alone, I fe 0ut by studying each (j. anxious to find the L681 Way to get the job nlj6 ^‘th paper and pencil and, I begin. L °0^ I think, and I study steP. It has to be just j. But no matter how Plan or think (which is _____ becoming more difficult as I grow older), there just doesn’t seem to be a better way. Next step, should I hire someone to do the work? No... because I know it will not be done as good as I can do it; so 1 think. So there I am, back from where I started. Need to start looking and thinking again. Hm, looking at the clock, I realize that I had better work on my Pensioners Report if I want to meet the press deadline. So, let’s put this house cleaning project aside for now. Maybe by next month I just might come up with some brilliant plan... or maybe one of my readers will come up with a Super plan. I’ll have to just wait and see and maybe by then the rain will ease up... and... and but gee, by then it probably will get so dam hot... and who wants to work when it’s hot? The Report Well, here we are. This is the month of June, and midway through the year of 1996, still chugging along and growing older. As I reported last month, a group of our members elected to visit Windsor, Canada again. The date was May 9th. As I was not able to go along, I anxiously waited to hear a report of the trip. I wondered whether there would be any big win- ners. Was the weather good? Did they have a good luncheon? Did they miss me? Hmm. Miss me? Evidently not. All I heard was that it was one of the best tours yet. Can you believe it? Just kidding about being missed. There were no big winners, but it was a lot of fun. The ride both there and back was most enjoyable. Music was provided by Joe Zgonc, and of course, singing, and more singing. It was a happy gang. They told me that there was not one dull moment. Qull moment? Could they have been referring to me? Thanks to Frances Kar-nak for planning another excellent tour. As usual she also provided the goodies of candy and home-made cookies. I was informed that Rose Poprik had her corrective knee surgery and is scheduled for therapy. It is hoped that the corrective work will help her to get back on her feet again, soon. Margaret Kaus has been receiving therapy after similar surgery. I have not had any recent reports on her progress. It has been a long stretch for her, also. She, too, hopefully, will soon be rewarded with improved mobility. Frank Kern went through a series of setbacks after his surgery. He is now at the Gateway Nursing Home and I understand is making steady progress in his recovery. We hope to hear that he will be returning home, soon. Both Stanley Martinčič and his sister, Josephine Bradach were admitted to the Cleveland Clinic on the same day, May 21st. Stan plagued with Parkinson’s, needed closer monitoring of his needs. Josephine, in helping Stan while still at home, fell and fractured her hip and needed to have surgery. Both, later, were transferred to a nursing home, and currently arrangements are being made for transfer to another facility. In the meantime, your cards can be sent to their home address. The breezes of the whispering winds inform me that Joe and Ann Zgonc will be celebrating their Sbt*1 wedding anniversary this month. Wonderful news! Unfortunately those same whispering winds failed to give me the June date. Our most sincere congratulations to this wonderful couple. We hope that each additional year will be both healthy and happy for you. A great couple, always willing to help, always with a smile. The big annual coming event is the picnic of the Federation of Senior Citizens. The date this year is Wednesday, August 21st and will be held at the Heath Road SNPJ Picnic Grounds. This event has become an ever increasing popular pic- nic. It is not too early to plan 3 to attend. So mark your calendar. Tickets for the dinner are already in the hands of > the various Pensioner Clubs. ^ Get your tickets soon. June 25lh marks the 5^ anniversary of Slovenia’s Independence. is in rinfl 4 News from Slovenians of New England Q Slovenians of Massachusetts are striving to get together with the Slovenians of toecticut. It’s hard pulling this group together since people are 2 to 3 hours apart. ^‘ss Dubravka Tomsic, who is a very famous Slovenian pianist will give a recital in Veland next April. I hope the American Home gives her good press as she is one of the % 1C*L ^Pni- A nope me /aiiici lean numc nvi —-----------------— $re ^standing pianists of our time. I never miss her concerts as she is in the New England 3 at least 1 to 2 times a year. Jeanne Lavrich Maloney, Sudbury, Mass 01776 ^JDimer Specials !!! Perhaps the most valuable result of all education is the ability to make yourself do the thing you have to do, when it ought to be done, whether you like it or not. --Thomas Huxley What you do speaks so loudly that I cannot hear what you say. --Ralph Waldo Emerson Minor surgery is surgery someone else is having. —J. Carl Cook RUDY'S Quality Meats Inc. 31728 Vine St, Willowick 943-5490 !''able Only At: | 931 Euclid Phone; 5^:3722 MAH. BOXES ETC: Hours: Mon-Fri 8:30 am - 7 pm. Sat 10 am.-4 pm Sun: 12 noon-4 pm East-Side ! Office: Euclid-Richmond Shoppine Center COPIES & MORE ^ 00 OFF ,round Service to-Mi. boxes etc: Available Only At: 1922 Snow Road Not Valid With Other Otters 20% OFF Laminating business proposals, presentations, or special proiects At Mail Boxes Etc®, we know a copy is more than just a copy So. our Centers are equipped with high 4u«*'ty. regularly maintained copy machines so your copies will be clean, crisp and clear MAIL BOXES ETC: Expires July 31, 1996 Available Only At: 1922 Snbw Road Not Valid With Other Otters 30 COPIES boxes etc: Available Only At: 1996 , ., 1922 Snow Road _ Not Valid With Other OHers Limit 500 per person One Side. 20* White Bond. 8 1/2 x11", Sell Service b your copy needs don't end when our Center the night. Now. it's easy to get 24 hour access| to our top quality copiers We accept and recycle your cleann loose packaging peanuts | OUR GAME PAYS YOU M I L L I O N S EVEN IF YOU CAN'T PITCH, HIT OR FIELD A!/ it takes to win Super Lotto is luck! And with at least four million at stake every Wednesday and Saturday, isn ’t it worth a buck to try your luck? Feel Lucky Today? fhe Ohio Lottery Commission is an equal opportunity employer and service provider. A gala celebration will take place at the St. Clair Slovenian National Home. There will be a symposium in the afternoon. A Mass of celebration for the people of Slovenia will follow at 6 p.m. Celebrant will be our own bishop A. Edward Pevec. All are welcome. The evening reception at 7 p.m. will feature a buffet table and open bar. Tickets for the evening reception are available at $10.00. Help make this a gala event by attending. Our coming meeting is scheduled for Thursday, June 20th. Members requested that we bring out the Bingo cards for a few games after the meeting. Bring along your loose change. The place is The Eddie Kenik Room. Meeting is scheduled to begin at 1 p.m. See you there. ________--Stanley J. Frank All Pork City Chicken $099 Mš ib. Lean Beef Cube Steaks $059 it. Lean Ground V« lb. Beef Patties Kahn a All Beef Super Dogs v« ib.. $099 dfa* ib. IŠKA DOMOVINA, JUNE 13, 1996 RRL TL TJnr 'VNIAOIAIOH V.TIH^IL' 4 £> < John Petries observe 60 wedded years by STANE KUHAR In a quiet section in the North Collin-wood neighborhood in Cleveland, Ohio a special couple from St. Mary of the Assumption Parish celebrated their 60^ wedding anniversary on June 6. I am referring to John and Mary Petrie. In an ever changing world where commitment and dedication of a couple to one another may be merely a string of words that has no meaning nor depth, John and Mary provide a role model for many young couples through the joys and sorrows as a married couple firmly rooted to one another. Sixty years may seem like a long time, but it is really only a fragment in comparison to the history of mankind. Over the past 60 years John and Mary have watched the world change and marvel at the many wonderful things that have occurred: landing a man on the moon, personal computers, CD-ROMS, etc. Yet despite these advances John and Mary would both tell you that mankind still does not seem to be at peace with itself. The glue that has held 60 years of marriage together has been the deep commitment to the Catholic faith. John and Mary have, in the biblical sense of the term, come to serve and not be served. From school functions to parish festivals, spiritual services and working on behalf of the beatification causes of Bishops Anton Martin Slomšek and Frederic Baraga, to supporting a host of community cultural and social events. Like so many parents John and Mary made many sacrifices to provide for the education of their children at Catholic grade schools, and high schools, often working two and three jobs to make ends meet. To John and Mary, we wish you many more years of God’s blessings together. Ad Multos Amos! Slovenia Battles to Join Prestigious European Union Five years ago when Slovenia extricated itself from Yugoslavia after a brutal ten-day war, it must have believed its biggest battles were oyer. The tiny, pretty alpine republic emerged as the darling of the West: a plucky little David which had stood up to the Goliath of the mighty Yugoslav Army and at a relatively painless price, compared to the blood-bath which followed in Croatia and Bosnia, won statehood. The new nation seemed to have all the credentials to claim its place in the new Europe. It had been the most economically successful and westernized of the former Yugoslav republics. The Catholic country of slightly more than two million people is a homogeneous state without the significant Serb or other minorities which caused ethnic tensions elsewhere. In former Yugoslavia Slovenes had a reputation for hard work and intelligence that many small peoples have developed to avoid their identities being swamped by more populous neighbors. So it came as a shock to Slovenia that its attempts to get closer to Europe have been stalled since 1994 by Italy. The European Union question is now causing the biggest crisis since independence for Prime Minister Janez Drnovšek. An association agreement between Slovenia and the EU, which sets up trade and diplomatic cooperation and is seen as a forerunner to full membership, was initialed in June 1995 but has not yet been signed because of the objections from Rome. Italy has demanded compensation for Italian residents of Slovenia who fled at the end of the Second World War and whose property, mainly in the Istria region, was confiscated by the communist government of Yugoslavia. Rome also objects to a Slovene law which prohibits foreigners owning property. The Slovene parliament has compromised by approving proposals to give full property rights to foreigners after three years of residence. With entry into the EU all restrictions would disappear. The dispute has already claimed political casualties. In mid-May accusations that he had mishandled the EU issue forced the resignation of Foreign Minister Zoran Thaler and put further pres-. sure on Drnovšek’s fragile coalition. It holds 45 of the 90 seats in parliament. For Drnovšek, facing a general election in the autumn, the crisis may turn out to be a blessing ip disguise if he can demonstrate that he is finally making progress on the road to EU membership, supported by 80 percent of the Slovenes. Dmovsek, 46, has the air of an earnest academic, bolstered by his fluency in English, French and Spanish. He holds a PhD. in economics and held senior business and banking positions before a brief spell as a diplomat in Slovenia’s Prime Minister Janez Drnovsek Cairo. He embarked on a political career in 1986 when he was elected to the Slovene parliament. He quickly went on to the federal parliament. He was popular throughout former Yugoslavia as the leader of its collective presidency from May 1989 to May 1990, acting in the balanced and tolerant manner that went out of fashion with his Serb successor in the year preceding the war. His habit of speaking in measured terms conceals a toughness and readiness to fight for a principled stand. Optimistic officials believe that Slovenia and the EU could sign the associate agreement at the next meeting of EU foreign ministers which was on 10-11 June in Luxembourg. This would allow the country to formally apply to join in 1998, with possible membership in 2001. Thanks to Mario Kavcic of WA TJfor submitting this informative article. Happy Father’s Day to a Great Father, Grandfather, Uncle .. and good friend, MICKEY SADOWSKY AND his son-in-law TERRY ROVANŠEK with love from ALL THE FAMILY --Emilee and Rikk join Fantje na Vasi on tour to Lemont Anyone interested in joining the Fantje na Vasi on a bus trip to the new Slovenian Cultural Center in Lemont, Illinois still has time to sign up. The bus wil depart on Saturday morning, June 22nd, and return on Sunday evening, June 23rd. For further information, please contact John Srsen at 944-5709 or Tom Slak at 381-7718. 1996 Volkswagen Golf • Automatic • 4 Dr. • Air • Premium Am/FM Si- Cas*. • Power Sunroof ....— *15,589, ^ 1996 Volkswagen Jetta Stit. #3006 Air ; AM/FM St. U« h i B * Metallic Paint • Anli-Tliell Syst CP ' -V* . • Genital Locking *222«* ..t-. .1 - . .1.1_f ..u.vnrr (rV>'>n*,rHr , 94 mo. cloud end !*„« R,lUndJ>l, d »*"" 4 S. Cndt 5-31-96 Tout peyment - 24 • peymenl Include* «»*Hjnmr..l nl re*.»te If. .leale. f 1996 Volkswagen Passat Sll. #6978 ^ S'/I A Nw . • GLX * Auto ' » Aif • V6 • Pwr Sunrool . Alum. Wheel • Metallic P#"1' M0. 24 MONTHS ZERO DOWN ^339 zero®!! 94 mo md Wm. R.loodd.!. d.CO.4 Hi mo poemool '450, /Vqoh«*" 9« ^ on d.lmm, CollomH- 'ml-O"”^/ , wmi • It, * mt«,* in mom of 10,000 mi poi ,t IS, o«, mil, W* .|i|»o...l Oolmn to p»«k4-, Am \ End* 5-31-96 Toul peymenl - 24 « peymenl Inclucle* e**nnmenl ol rebere to dealer f D PIKE ^ Open Mon. & Thun. Till 9 pm Tues, Wed, Frl. ft Sat. Till 7 ^ 9647 Mentor Ave., Mentor, Ohio 942-3191 * 357-/5^ STOP IN AT BRONKO’S Drive-In Beverage 510 E. 200th St. Euclid, Ohio 44119 — 531-8844 — Imported Slovenian Wines Chalet Debonne Vineyards Domestic and Imported Beer & Wines — OHIO LOTTERY — Open Mon. - Thur. 10 a.m. lOP-111, Friday - Saturday 10 a.m. - 10 p-m-Sunday (no wines sold) 11 a.m. - 5 P-01' Owner: David Heuer Everyone invited to annual KSKJ Day at Pristava The 45lh Annual Ohio KSKJ Day will be held on Sunday, June 23rd at the Slovenska Pristava (Slovenian Recreational Center) in Harpersfield, Ohio. It is sponsored by the Ohio Federation of American Slovenian Catholic Union Lodges as a social event for all KSKJ members, their families, and friends. Everyone is kindly invited to come and join the get-together to renew old acquaintances and enjoy good fellowship. There will be music for your listening and dancing Pleasure. Food and liquid refreshments will be available. A Rake Sale will feature home-made delicacies by the members. Free refreshment tickets worth one dollar will be given to children 0 to 14 years of age, until 5 p.m. Games and contests for children will begin at 3 p.m.; feere will also be a balinca tournament again this year. The picnic is from 12 noon to 8 p.m. and admission parking are free. Publicity Committee _____ Joseph F. Rigler Twenty-one salutes have existed since at least jhe sixteenth century, but the number of guns tired evolved gradually and inconsistently from country to country. Help Celebrate Slovenia’s Independence The “Slovene Community of Cleveland” invites you to a day of celebration to commemorate the 5th Anniversary of Independence of the Republic of Slovenia on Tuesday, June 25, at the St. Clair Slovenian National Home. There will be a gala reception from 7:00 to 9:00 p.m., featuring entertainment by Fantje na Vasi, Glasbena Matica, Jadran, Lake Erie Button Boxers, Zarja, and other cultural groups. Principal speakers will be Slovenia’s Ambassador, Dr. Ernest Petrie and a minister from the Slovenian government. The reception will feature a buffet table of delicious food and an open bar where wine, beer, and soda will be served. . Evening reception tickets are $10 and are available at any of the seven Slovenian Halls in the Cleveland area, the Polka Hall of Fame, Tivoli Imports, AMLA office, listed cultural groups, or by calling Betty Rotar at 481-3187. A free and interesting afternoon symposium will be held from 1:30 to 4:00 p.m. entitled “Slovenia: Past, Present, and Future.” Panelist speakers will be Dr. Bogdan Novak, Prof, of History, Toledo Univ.; Dr. Carol Rogel, Prof, of History, Ohio State Univ.; Dr. Rudy Susel, Slovenian editor of American Home newspaper; Prof. Vinko Lipovec, Historian; Dr. Pavel Borštnik, Voice of America; and Dr. Ernest Petrie, Slovenia’s Ambassador to USA. Moderator will be Father Father Kosem, pastor, St. Jude’s Church, Elyria. A Mass of celebration for the people of Slovenia will be held at 6 p.m. at the Slovene Hall. Principal celebrant will be Bishop A. Edward Pevec. This is a special occasion for all who have an abiding interest in Slovenia, and its success and future prospects as a nation of free and independent people. We look forward to having you join us for this memorable celebration. For the planning committee: Charles Ipavec, Chairman To All Members of Holy Family Society: In order to have a successful convention, the Supreme °ard asks that you submit in writing any business that you toay wish to have considered by the Convention. If you or y°ur lodge have any problems or if you can offer any sug-Ifestions which will enable your Society to be of more serv-Ce to our members, please let us know. Just submit your re-?Uests or proposals in writing to me here at the Home Office y July ioth? 1996 so may he presented to the Supreme °ard at its pre-convention and semi-annual meeting which ^'1' be held here at the Home Office on Tuesday, July 23rd, ‘996. Thank you for your continuing cooperation. Fraternally yours, Holy Family Society-USA Robert M. Kochevar ■v_ President TRIGLAV Folk Dance Group from Slovenia hold a performance on Friday, June 28 7:30 p.m., at the Slovenian National Home on Clair Avenue. Dancing and refreshments after the Frogram. — Tickets available at Patria on E. 185 St., Rolka Hall of Fame, Tivoli, and at the door. Perkins ^ Restaurant ^2780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster In Memory Mr. and Mrs. Edward Kralic of Chardon, Ohio donated $25.00 to the American Home newspaper in memory of her parents, Katherine and Joseph Champa. ‘Carminan Burana’ postponed The scheduled television broadcast of Carl Orffs cantata, “Carmina Burana,” on WVIZ-TV25 in Cleveland as performed by Slovenian choral groups from Carinthia, Austria and the Slovenian Philharmonic Orchestra, has been postponed due to technical difficulties. A second Beta video copy is being arranged for shipment to Cleveland and should be aired in August or September. A RETIREMENT COMMUNITY 25900 Euclid Avenue Euclid, OH 44132 261-8383 Independent and Catered Living Private garden apartments Housekeeping Planned activities Transportation 24 hr. Emergency Pull Cord Free Laundry Facilities Nutritious Meals No endowment or entrance fee Call us today for a lunch and tour MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS EUCLID DIESEL ENGINE REPAIRS 4 WHEEL A FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE-TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT ••JTOMOPVF WMvr.f nrrrti fmcf SI. ED E23 CO SERVICE APPROVED AUTOMOTIVE REPAIR Joe Zigman, owner miicic 21601 EUCLID AVE 481-8800 SIMS EUCLID TO CHRYSLER • PLYMOUTH 20941 EUCLID AV in CO u SHORE WAY E.222 KM Bl A I i TT CHARDON ROAD 692-3900 TOLL FREE 1-800-688-SIMS (7467) AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 13, 1996 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 13, 1996 **************** DID YOU KNOW Slovenia... jo«Thzdie ******************* The 29th international gathering of writers of the famous PEN Club met on the Island of Bled. Among the participants was also Richard Jackson of the U S. ^ strike of university employees was scheduled for June 6th in Ljubljana. France is trying to revive the bear population in the Pyrenees Mountains on the borders of Spain. Recently a 6-year old Slovenian female bear was released in the woods. Hopefully Živa will start a new bear colony. A Slovenian bear was chosen, because it closest resembles the extinct French bears. Pope John Paul II expressed his pleasant enthusiasm for Slovenia during his first regular audience since visiting Slovenia. Another new Slovenian weekly will begin publishing. Its name will be Panorama. Ivo Kljaj will be its editor. Editorial policy will be ^concerned with political, economical, social, and cultural events. It was 53 years ago that the bells of St. Magdalena in Maribor were Join Fantje na Vasi on tour to Lemont alleluia lAnyone interested in joining the Fantje na Vasi on a bus (trip to the new Slovenian Cultural Center in Lemont, llllinois still has time to sign up. The bus will depart on (Saturday morning, June 22nd, and return on Sunday |evening, June 23rd. For further information, please contact John Srsen lat 944-5709 or Tom Slak at 381-7718. removed by the occupying forces. Today new bells sounded for the first time after they had been blessed by Bishop Franc Kramberger, Bishop of Maribor. The new bells were installed in time for Pope John Paul II’s visit to Maribor. A plaque containing the names of 72 victims of the Communist revolution was dedicated in Šmihel ; near Žužemberk on May 26. I (Uninformed smart cookies, 1 please note.) Firefighters in Radenci have new quarters besides the old firehouse to celebrate their 70th anniversary. Dancers of the academy folklore group, France Marolt, were in Graz as part of the celebration of 1,000 years of Austria. There were also groups from Spain, Italy, Belgium, Greece, Ireland, Scotland, Romania, Croatia, Slovakia, Poland, Sweden, and from Austria itself. Mailing & Shipping Information We have been in the business of supplying Mailing and Shipping Room equipment and supplies since 1939. We handle all sorts of staples and staplers, mailing machines and POSTALIA Pnstape Meters, carton closing tapes - gummed and/or re-enforced and/or otherwise. Automation Fastening Co. (216) 241-4487 1138-58 West Ninth St., Cleveland, OH 44113 In the Golden Arrow contest held in Ljubljana, Raymond Debevec was first with his air rifle points of 589. Greg Boh was second with 587. Matjaž Šuligoj scored 584. Among the women, Manuela Rudolf of Ljutomer took 5th place with a score of 582. On June 2, 1846 the first locomotive came steaming into Celje, Slovenia. It was the first leg of the railroad line between Vienna and Terst. For the 150th anniversary, the Ljubljana railroad depot was completely refurbished and modernized. A celebration was observed on June 2, 1996. To mark the occasion the Bank of Slovenia issued special coins. In the assembly hall of the University of Ljubljana, Rector Professor Dr. Alojz Kralj presented doctor’s degrees to 14 candidates in science. Congratulations to the young men and women graduates! On May 26 in Lipica an interna- tional conference opened under the title New Research Possibilities oj Luminous Sources of the Thir Generation. Its purpose was o study synchrotronic radiation witn special applications to Elettra in Bazovica. Elettra specializes synchrotronics applications. Either you are safe or killed o the Slovenian ways and highways^ The last weekend in May, 6 peop died in 4 separate accidents. August Železnik is Slovenia s oldest and lone manufacturer accordions by hand. At 87 e uses old manual methods to co struct his instruments which he n been producing since 1929. about 150 hours of work for « of the 1,500 accordions that he built so far. Most of his accord! are sold in the U.S. and Austral he says. Coming Events Saturday, June 15 Polka Mass, 4 p.m., Our Lady of Lourdes Shrine, 21281 Chardon Rd., Euclid, remembering deceased O-Ja members and all polka musicians who have passed on this year. Fr. George Balasko celebrant. O-Ja Button Box Group. Wednesday, June 19 AMLA Scholarship Awards Banquet, Slovenian National Home, St. Clair with dinner at 6 p.m. Donation $15.00. Friday, June 21 Steak Dinner at Slovenian National Home, 3563 E. 80th St., Cleveland, from 5 to 8 p.m. Price $8. Reservation call 341-6136, or 641-9664 or 243-4062. Friday, June 21 Ballroom Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland, featuring Fred Kuhar / and the Casuals. Saturday, June 22 Lemont, IL Slovenian Cultural Center concert with Fantja na Vasi, 7:30 p.m. Dance music by Heritage Ensemble. Admission $15. at door. Sunday, June 23 Ohio Federation of KSKJ Lodges Annual KSKJ Day Picnic at the Slovenska Pristava in Harpersfield, Ohio. Games, food, refreshments, and music. Wednesday, June 26 Waterloo pensioners Club Picnic at SNPJ Farm on Heath Rd., Kirtland, O. Dinner served at 1 p.m. Music begins at 3. Tickets $9.00 includes pork chop meal plus dancing. Tickets call 486-1505. Open to the public. Friday, June 28 Ballroom Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., featuring Joey G. Sunday, June 23 Triglav’s First Picnic, Milwaukee. Sunday, June 23 Goulash and Polenta Dinner sponsored by AMLA Northern District Lodges at AMLA Recreation Center, Kniffen Rd., Painesville, O. Joey Tomsick Orchestra. Donation $7. Serving 1 to 3. Music 1:30 to 5:30. Tuesday, June 25 Celebration of Slovenia’s Independence Day with program at Slovenian National Home, St. Clair, Cleveland. Symposium 1-4; Mass at 6 p.m., with Bishop Pevec, speeches at 7:30 p.m. Friday, June 28 Board of Slovenska Pristava presents a folklore performance of Triglav from Slovenia at 7:30 p.m. at Slovenian National Home on St. Clair. Admission $10.00. Dance follows.Tickets call 486-4370 or 943-0621. Sunday, June 30 Outdoor 35th anniversary celebration of Slovenska Pristava in Harpersfield with 12:30 Mass followed by dinner. At 3 p.m. program featuring folklore dance group Triglav from Slovenia plus Fantje na Vasi and Korotan and Kres. Tickets call 486-4370 or 943-0621. Wednesday, July 10 Holmes Avenue Pensioners Picnic at St. Joseph Farm on White Road, starting at 12 noon. Dancing with Fred Ziwich and his International Sound Machine. Admission: Free. Sunday, July 14 Triglav sponsored Mission Picnic in Milwaukee. Saturday, July 27 Slovenian American Primorski Klub sponsors a concert by the Slovenian Ansamble Sneznik-Ilirska Bistrica at 7 p.m. in Slovenian National Home, St. Clair Ave. Admission: $10. Sunday, July 28 St. Anne’s Lodge No-150 KSKJ annual celebration with Mass in St. Lawrence Church at 10 a.nn followed by dinner a Sterle’s restaurant at noon. Sunday, Aug. H Picnic and Dinner a Slovenska Pristava *n Harpersfield, sponsored by Belokranjski Klub. Music by Stan Mejac Orchestra. Wednesday, Aug. 21 Federation of Senior Citizens annual picnic a SNPJ Picnic Grounds, Hea Rd. Saturday, Sept. 14 Fantje na Vasi concert, Clair Slovenian Nationa Home, 7:00 p.m. Sunday, Oct. 13 Slovenian Americ National Art Guild Art Crafts Show at Gateway Manor, E. 200 St., Euc1 from 1-5 pm. Saturday, Nov. 2 Glasbena Matica Concett’ Slovenian National Hon1 St. Clair Ave. Saturday, Nov. 9 Jadran Fall Concert Din" Dance, Sl°p.^er Workmen’s Home. D 5-6:30 p.m.; Program 7 P^ Dancing following- T (Collinwood) celebrates^,. St. Clair Rifle * Hunting Cl"'' invites all ‘nterest^ „g people to a trapsho0 1 competition at AH** 0 Canada, on SatuE^J and Sunday, andjjk luS Round trip on bus P dinner on Sunday’ $40.00 a person-Please call 942-40 ^ fnr further inform«4'"^ s I 1 I S 5 a, I t l it n o ie 'V 3t at th 5t. ial an & ay lid 5ft. n6> nef ian net .tn> Icets j ing ji1’ '9 JP* |llS FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina ■a 7.T, i a »i rcy^inea rr»Ti^ 11 s SLOVENIAN AMERICAN IN SPIRIT MORNING NEWSPAPER FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, June 13, 1996 Vesti iz Slovenije „ 31-eu Pomemben vmesni cilj dosežen: Slovenija podpisala sporazum o pridružitvenem članstvu pri Evropski zvezi Pretekli ponedeljek je na zasedanju zunanjih ministrov držav-članic Evropske zveze, potekalo je v Luksemburgu, je Slovenija le dosegla sprejem kot pridružena članica EZ. Tako je Slovenija postala deseta država iz nekdaj komunistične Vzhodne in Srednje Evrope, ki je ta status dosegla, pri tem je prva od držav naslednic nekdanje Jugoslavije. Komentatorji menijo, da se je s tem sporazumom Slovenija pridružila drugim državam, ki imajo relativno prednost za eventu-elno polnopravno članstvo v EZ. Te države so Poljska, Češka in Madžarska. Menijo, da ima Slovenija prednost pred drugimi državami, ki so Slovaška, Romunija, Bolgarija ter tri baltske države. poslanik v Londonu, je dejal: »Že smo mislili, da bo vlak postajo zapustil brez nas, a sedaj imamo priložnost, da ga dohitimo. Zelo veseli smo nad odločitvijo angleške vlade in potrjuje naše odlične dvostranske odnose ter precej skupno razumevanje glede vrste mednarodnih vprašanj, vključivše razširitve same Evropske zveze.« Pri prizadevanjih za doseg pridružitve-nega statusa pri EZ je Slovenija pridobila dragocene, a nepričakovane izkušnje. To je že lani povedal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek: »V Sloveniji smo s precejšnjim presenečenjem prišli do spoznanja, da je EZ dejansko daleč od nekakšne idealistične demokratične ustanove, kakršne smo si je bili predstavili. Spoznali smo, da je znotraj EZ nenehno barantanje interesov, to večkrat tudi neprincipielno.« t^j — Naslednji korak, ki naj bi prišel kmalu, je uradna prošnja Slovenije za sprejem kot Polnopravno članico Evropske zveze. Do pridruženega članstva je Slovenija Prišla zaradi popuščanja Italije, ki je pod novo vlado Romana Prodija zavzela milejše stališče do Slovenije. Sicer sta Slovenija in Kalija dosegla kompromisno rešitev, po kateri je tudi Slovenija popustila pri dveh točkah. Prva je privolitev, da bodo mogli tujci kupiti slovensko zemljo in objekte. Celotna uveljavitev te pravice ne bo vzela več kot štiri leta. Drugo popuščenje predvideva, da bodo mogli državljani držav Evropske zveze kupiti zemljo oz. objekte v Sloveniji takoj po ratificiranju pridružitvenega sporazuma, če so kdaj živeli na ozemlju Republike Slovenije vsaj tri leta. Gre tu predvsem, seveda, za ita-1'janske državljane, tkim. optante. Slovenija 'n Italija sta si izmenjala pismi o vsem tem, teksta pa ob tem poročanju še nista na razpolago. Objavljena bosta naknadno. Skoro zadnji trenutek se je morala Slo-Venija soočiti z nepričakovano težavo, to v Zvezi s sporom znotraj EZ zaradi angleških tkim, »norih krav«. Angleška vlada je zelo Jezna nad postopanjem Evropske zveze do te krize in je grozila z nesodelovanjem z delo-Vanjem EV na celi črti. Ker zahteva pridru-Žitveni sporazum soglasje vseh držav EZ, bi ofi Popuščanju Italija lahko slovenski podpis Preprečila Anglija. Slovenska vlada in diplo-macija je hitro reagirala na to nevarnost in je tudi uspela. Matjaž Šinkovec, slovenski vele- Koalicijska pogodba med LDS in SKD veljavna do volitev — Državni zbor zavrnil Petra Venclja — ^Janko Deželak še naprej minister, ni pa več podpredsednik SKD Po sodelovanju poslancev SKD v parlamentarni interpelaciji zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja, ta je tudi uspela, je postalo vprašljivo, ali se bo mogla vladna koalicija še nadaljevati. Jastrebi v vrstah LDS so želeli izgon SKD, po daljšem obotavljanju pa se je strankin predsednik Janez Drnovšek odločil drugače. Pri LDS so sklenili, da naj bo še veljavna do prihajajočih volitev pogodba med LDS in SKD. To odločitev so tudi pri SKD sprejeli z zadovoljstvom. Tako bosta obe stranki formalno sestavljali vlado, čeprav je povsem jasno, da ni nobene ljubezni med njima. Posledice, ki izvirajo iz Thalerjevega padca, pa še odmevajo. Tako je propadlo kandidiranje dr. Petra Venclja, da bi bil imenovan za novWeJeposlaniJc v^Nemčiji. Parlament je~pac zavrnil njegovo kandidaturo. Vencelj je v vladi odgovoren za stike s Slovenci v svetu in slovenskimi manjšinami v drugih državah. V vrstah SKD so se morali ukvarja^ s težavo v zvezi s podpredsednikom stranke »n ministrom za ekonomske odnose in razvoj Jankom Deželakom. Kritiziran je bil zaradi odpravnine, ki jo je prejel pri odhodu z mesta direktorja Agencije za sanacijo bank in hranilnic. Deželak bo ostal minister, ne bo pa več podpredsednik SKD. Slovenski parlament je sprejel zakon, po katerem postane lipiška konjereja jodjetje. ki je javna last zaradi svoje kulturne pomembnosti.'Podjetje bo nadaljevalo in razvijalo konjerejo ter razne programe, ločeno bo pa od Casina. Vodstvo podjetja bo pod vladno kontrolo, vlada bo tudi morala preskrbeti finančna sredstva, če bo podjetje zašlo v denarne težave. Podjetje razpolaga s Približno 300 hektarov zemlje, ima pa približno 200 konj. Iz Clevelanda In okolice Domobranska proslava— To soboto in nedeljo vabi Tabor DSPB na spominsko ~*J proslavo na Slovenski pristavi. Vsi podatki v oglasu na str. 11. Odpovedana pa je avtomobilska povorka in to zaradi poškodovanega mostu na 1-90. Sliši se, da bo krajši obvoz pred in po mostu izročen prometu že danes ali jutri, s tem bo odpadel kar 18 milj dolg obvoz. • Oddaja odpovedana— Do napovedane oddaje kantate »Carmina Burana« preteklo nedeljo ni prišlo, ker na postaji št. 25 niso mogli evropskega traka predvajati. Ko bo oddaja zopet na sporedu, bomo naknadno poročali. Bralcem— Slovenski del naslednje AD bo dokončan že prihodnjo sredo opoldne. Tisti, ki imajo dopise ali druge vesti za objavo, naj jih posredujejo najkasneje do torka popoldne. Slovenija svobodna že 5 let— Ob praznovanju 5. obletnice proglasitve neodvisnosti Slovenije, bo v torek, 25. junija, simpozij v SND na St. Clairju (1.30-4. pop.), sv. mašo v SND bo daroval škof Pevec (6h), sledil (7. do 9. zv.) bo sprejem, pri katerem sodelujejo Fantje na vasi, Glasbena Matica, Jadran, Zarja in druge kulturne skupine, pride iz Washingtona dr. Ernest Petrič in morda gost iz Slovenije. Le za sprejem so potrebne nakaznice ($10), dobite jih pri glavnem uradu ADZ, Polka Hall of Farne, Tivoli Imports in narodnih domovih v Clevelandu, lahko pa pokličete Betty Rotar na 481-3187. V Beli hiši— Jutri se bo udeležil srečanja predstavnikov ameriških narodnostnih skupin s predsednikom Clintonom v Beli hiši častni konzul dr. Karl Bonutti. Slovenski dan na SP— Stejk večerja— Slovenski dom na E. 80 St. v Nevburgu bo pozdravil prihod poletne sezone (pomladne skoro ni bilo) s stejk večerjo in sicer v petek, 21. junija. Servirali bodo med 5. in 8. zv. Cena je privlačna, le $8, za rezervacijo, pokličite 341-6136, 641-9664, ali pa 243-4062. Novi grobovi Andrew S. Selesnik Umrl je 71 let stari Andrew S. Selesnik, mož Magdalene, roj. Apanasewicz, oče Barbare Simčič, Dolores, Marian Cata-nese in Andrewa, 4-krat stari oče, brat že pok. Christiana, Franka in Therese. Pogreb je bil 12. junija s sv. mašo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega in pokopom na Vernih duš pokopališču. Ann M. Intihar Umrla je Ann M. Intihar, rojena Persina, žena Victorja, sestra Josepha in Mary Massi-mino, teta. Pogreb je bil 8. junija v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Anton I. Udovič Umrl je Anton L Udovič, vdovec po Pauline, roj. Stovall, oče Anthonyja, 2-krat stari oče, brat Felixa Sajovica, Ann Dragonic, Christine Vi-drik, Frances Godeck, Therese Novak, Dorothy Kaczmczyk, Bernice Balata, Eleanor Mor-rish ter že pok. Josephine in Johna. Pogreb je bil 7. junija v oskrbi Fortunovega zavoda, kjer je pogrebne obrede opravil č.g. Anthony Rebol, s pokopom na Kalvarije pokopališču. (dalje na str. 16) Ob svoji 35-letnici prireja Slovenska pristava na svojih prostorih »Slovenski dan« in sicer v nedeljo, 30. junija. Ob 12.30 bo maša, sledi kosilo, ob 3h pop. pa bogat kulturni program. 2e pred tem, 28. junija, nastopa v SND na St. Clairju folklorna skupina Triglav z Jesenic, ta bo sodelovala tudi na SP 30. junija. Za vstopnice in več informacije, pokličite Jožeta Žalika na 486-4370 ali Bredo Ribič na 943-0621. Delegacija iz Ljubljane— Častni konzulat nas obvešča, da se bo v Clevelandu od 30. 'junija 5oT julija mudila 'delegacija ljubljanskega mestnega sveta, vodil jo bo njegoV predsednik in naš stari znanec Dimitrij Kovačič. Podrobnosti ' obiska še nimamo. Okreva na domu— G. Tony Vogel, Goller Ave. v Euciidu, se je vrnil domov po enem tednu v bolnišnici. Počuti se dobro in se vsem zahvaljuje za voščilne kartice, ki jih je bil prejel. Slovenijo lepo predstavil— Med nosilci olimpijskega ognja v Clevelandu pretekli ponedeljek je bil rojak Mirko Lebar. O njem so poročala na televiziji, oglasil se je tudi pri AD, v spremstvu njegove predlagateljice, dijakinje Urške Lorger, novinarja tedenske revije Stop Martina Senice, ter predstavnice Coca Cola, ki je stroške krila. Goste je pripeljal častni konzul dr. Bonutti. Med daljšim obiskom in ogledom tiskarne, je g. Senica na našem računalniku napisal poročilo in ga faxiral v Ljubljana za Stop. Vsi smo občudovah venelega razpoloženja g. Lebarja in njegove neverjetne spretnosti z vozičkom. Skupina je obiskala še mesto Atlanta. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave, Cleveland, OH 44103-1627 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons. Rt, Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo/z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $160 per year airmail to Slovenia Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Published every Thursday morning No. 24 Thursday, June 13, 1996 Zadnja pot mučencev Skozi gozd kolona čudna se pomika, telo ob telesu, tako da drug se drugega dotika. Tesno jih tiča skupaj povezuje, jč v meso, da bolečina ostra v vsaki rani kljuje, in kri curlja, kot po nevihti voda z mokrih listov. Blede obrazi, oči jim steklenijo, od muke strašne se solzijo. Omagal je nekdo in obvisel na tiči, kot blazneiu sta se mu razširili zenici, iskale luči so, kot včeraj v temnici, a luči ni, le temna noč ga okrog in okrog obdaja... Jezus! Marija! Ne čuti udarcev več... V večnost se zazrl je pogled — in glej! Kot meč - sveta zarja temno noč razdvaja -tako nekdaj Rdeče morje seje razdvojilo, rešilo izvoljeni narod in svorage potopilo. — Med stenami teme zdaj zarja jasna pušča svojo sled, po njej hodijo mučenci za zadnji svoj obred... V zboru molijo svojo spravno molitev: »Za grehe, za življenje naroda, za njega rešitev sprejmi. Gospod, to našo krvavo daritev! Naj zarja kot nam mu zasveti na pot, ki vodi k Tebi, Dobroti vseh dobrot...!« Tako molijo in padajo v jame, v naročje zemlji da jih poslednjič objame, ko sneli so ga s križa Človeka-Trpina, kot dobra Mati svojega Sina. Ob grobu ni človeka, ki pokropil bi telesa; le bombe in ognjena toča mednje pada, trga prša, ude, kot čekani zlega besa, ki v uživanju mu je sadistična naslada. Potem še strašen pok in jama se zasuje, med truščem zemlje glasove še se čuje, ki prosijo za milost svoje rablje. Grohot peklenski spremlja zadnje prošnje, dokler tišina grozna se ne spusti na groblje... Mir z vami, bratje... In slava vašemu spominu! OTMAR MAUSER Iz njegove zapuščine, objavljena junija 1965 v publikaciji »Slovenska misel« št. 13. Ameriški Bethlehem v Pennsylvaniji in slovenska Murska Sobota sklenila POBRATIMSTVO Začetek novega kulturnega in gospodarskega sodelovanja med slovenskimi Prekmurci in ameriškimi prekmurskimi Slovenci, do včeraj »ameriškimi Vendi« in vindiškimi Amerikanci« New York, N.Y., 8. junija 1996. — Danes je v Bethlehe-mu v Pennsylvaniji prišlo do zgodovinskega preloma s še dovčerajšnjim lokalnim izročilom, da so prekmursko govoreči izseljenci iz madžarskega dela stare Avstre-Ogrske monarhije, ki so se kot ogrski Wendi/Windish od 1895 dalje naseljevali v ameriškem industrijskem središču Bethlehem, Pa., etnično Windish-Vend-skega izvora. Tako je še včerajšnja Bethlehemska Windish Vendska skupnost danes uradno sprejela, da je jezikovno in narodnostno slovenskega prekmurskega pokolenja in se proglasila za del skupnosti Slovenskih Amerikancev. Pobudo za ta zgodovinski prelom s preteklostjo je sprožil ameriški intelektualec Stephan Antalich, po rodu Bethlehemčan prekmurskega rodu, rojen 1929, diplomiranec Lehigh University v Beth-lehemu, Pa. (1952), direktor družbe Antal Associates, ki izdeluje in prodaja instrumente za znanstveno raziskovanje, sam vrsto let delovni član Society, for Slovene Studies ODBOR SLOVENSKE PRISTAVE PRIREJA SLOVENSKI DAN 30. JUNIJA NA SLOVENSKI PRISTAVI v počastitev 35. obletnice ustanovitve Slovenske pristave in pete obletnice neodvisnosti Slovenije. Sv. maša bo ob 12.30, nakar sledi kosilo. Ob 3. uri popoldne program, pri katerem sodelujejo Fantje na vasi ter folklorni skupim Triglav iz Slovenije in tukajšnji Kres. Po programu bodo muzikantje skupine Triglava igrali za ples. Vsi prisrčno vabljeni! Slomškov krožek sporoča... CLEVELAND, O. - Obisk sv. očeta v Sloveniji je za nami. Clevelandski Slovenci, ki so se udeležili papeževega obiska, so prišli nazaj polni hvale, kako je vse lepo potekalo. Najbolj srečni in veseli so prišli nazaj pevci zbora Korotan. Povabljeni so bili, da so peli pri zbornem petju pri papeževi maši v Mariboru. Po papeževem obisku so bili pevci iz Clevelanda gostje mesta Maribor in ne morejo povedati, kako lepo so bili sprejeti in deležni gostolubja od mariborskega župana in podžupana ter cerkvenih oblasti. V Mariboru so imeli tudi koncert v dvorani Union, ki je zelo lepo uspel. Mariborskemu škofu Francu Krambergerju so izročili ček za $2.500.00 od naše nabirke za Slomškovo zadevo. Vsega skupaj smo nabrali več kot $23.000.00. Ce pomislimo, da smo prosili samo potom Ameriške domovine, je to pravi čudež. Uredništvu AD se še enkrat iskreno zahvaljujemo za vso pomoč. Temu poročilu je priloženo zahvalno pismo škofa Krambergerja. Od zadnjega poročila smo še prejeli $50 od ge. Cirile Sluga iz Middlebury, Conn. Najlepša hvala! Predsednik Slomškovega krožka v Clevelandu, g. John Petrič, in njegova žena Mary sta obhajala 6. junija 60-letni-co poroke. Koliko dobrega sta v teh letih storila vemo vsi, in Bog daj, da bi dočakala, da bo škof Slomšek proglašen blaženim. Letos ne bomo romali v Le-mont 4. julija, kakor druga leta, ampak 10. in 11. avgusta, to skupno z oltarnim društvom. O tem romanju bomo točno poročali drugi teden, kakor tudi o izletu v Toronto ob priliki Baragovih dni. Lahko pa se že sedaj prijavite za oba potovanja in sicer pri ge. Julki Smole (391-6547) ali pri Frank Urankarju (531-8982). Se enkrat prisrčna hvala vsem, kateri ste nam pomagali pri naši nabirki. Za odbor Slom. krožka: Frank Urankar Škof Franc Kramberger: Spoštovani gospod! Iskreno in prisrčno se Vam zahvaljujem za Vaše spremno pismo in priloženi ček za 2.500,oo dolarjev. Zahvala naj velja Vam in vsem članom Slomškovega krožka v Clevelandu. Redno se Vas spominjam kot našega velikega dobrotnika. Obisk svetega očeta v Sloveniji je bil zares zgodovinski dogodek. Od vseh strani prihajajo samo pohvalne izjave. Tudi glede Slomškove beatifikacije je sam sveti oče povedal, da smo tik pred ciljem. Morda bo kar čez par mesecev. Vse drugo Vam bodo povedali naši dragi rojaki, pevski zbor iz Clevelanda. V unionski dvorani so imeli koncert. Z velikim veseljem sem se udeležil. Bil sem zelo zadovoljen in srečen nad lepim in ubranim petjem. S spoštovanjem Vas pozdravljam v Gospodu in se Vas spominjam v molitvi in pri sv. daritvi! Franc Kramberger, l.r. Maribor, 23.5.1996 (Družbe za slovenske študije v ZDA) in spiritus agens lokalne »Bethlehem-Murska Sobo a Sister Cities Association«. Iniciativo za akcijo je »ne ° to »Združenje za proglasite pobratimstva ameriskeg Bethlehema v Pennsylvaniji m slovenske Murske ^0^ote ’ akcijo samo pa je vodil župa ' ski urad mesta Bethlehema, medtem ko se je sama ura svečanost vršila na City trgu v samem centru Bethlen -ma od 10. do 12. ure dop-Po odigranih državnih ‘ mnah, slovenske in amen > po invokaciji in PredstaV1!ni častnih gostov, se je na ma svečanosti na City Hall vršilo uradno podpisova dogovora o pobratimstvu m obema mestoma, Murs^0p boto in Bethlehemom, ’ združeno s slovesnima Pr0 macijama njunih predstav kov, gospoda Kenne[ha,reia Smitha in gospoda And j,. Gerenčerja, in z uradnimi govori vrste ameriških se ^ terskih in kongresnih P*, stavnikov. Ob koncu tega programa je sledil blagos ki ga je podelil prečastiti B' Robert Galinac, OFM. Temu uradnemu progta prireditve je sledil s,avn°? banket z družabnim srečam udeležencev v prostorih res ^ racije The Glass SlipP6^ ,u Bethlehemu. V uradnem ^ programa tega srečanja so sledili: Uvodni pozdrav * berta Rogana, PodPredsf«ur. ka odbora »Bethlehem-ska Sobota Sister Cities A* ciation«, invokaeija Galinaca, in spored nast°gtU; častnih gostov na ban ^ Andreja Gerenčerja, žup ^ Murske Sobote, Kennetha Smitha, župana Bethlehe dr. Ernesta Petriča, velep^ nika Slovenije v ZDA, 8-T* a jaža Kovačiča, genera konzula Republike Sloven ^ New Yorku, dr. Silvestra „a ga, predsednika Amerisj^,, slovenskega kongresa, t, fa Horvata, presednika .f * m e/-»hnte» (dalje na str. D) Anton M* lavrisha Attorney-at-LB^ (Odvetnik) j 18975 Villavievv B« at Neff 692-1172 ^ Complete Legal Ser^y nega sveta Murske Sobot , Rada L. Lenčka, pr0^ ^ slovanskih jezikov in ku ^ Kolumbijski univerzi v iI, Yorku, Stephena Antahc ^ Franka E. Podleiszek, pt dnika »Bethlehem-MursK bota Sister Cities Assn.« Na sporedu je bil°nSjcif skupno petje dveh slov® pesmi, ki so jih ude e a o v a n <, i- a, >a TABOR ZDSPB V CLEVELANDU Vas vljudno vabi na Spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slovenske pristave SOBOTA, 15. JUNIJA 1995: 1. — Popoldne sprejemanje gostov 2. — Od 6. do 7. ure bo na voljo večerja 3. — Molitev pri Spominski kapelici in kratek program, ki ga bo podal Tabor DSPB Toronto, Kanada 4. — Prižiganje kresa in petje domobranskih pesmi NEDELJA, 16. JUNIJA 1996: 1. — Ob 9. uri zjutraj odhod avtomobilske povorke iz Clevelanda 2. — Ob 11. dop. sv. maša, ki jo bo daroval č.g. župnik France Kosem. Nato kratek govor domobranskega častnika udarnega bataljona 3. — Po končani komemoraciji bo na voljo kosilo 4. — Srečanje in pogovor z domobranci, prijatelji in znanci. 50. obletnica smrti generala Leona Rupnika ii- ;e, tvi Ini g« ije ied >o- a.t la- ni- R. eja na- na- ed- iela lov. g- imu istni jem tav-r v del« ,0 s' Ro- :dni' juf lSSO' Č.g- ,pov cetu: pan3 a*' ema' osla' Mat' neg2 lijev Skega udo>' Vie«1' e’da sorJa ur'10 ha-1" reds«' ;aS°' tu01 eže^ CLEVELAND, O. - V tabori-Cu kot begunec se je nahajal ^neral Leon Rupnik v Fermi, ta%. Tam je zelo preprosto ,IVeL Ko je kadil cigareto, si jo Je sam zvijal. V tem taborišču So Lili tudi begunci Hrvati, ki So ga zelo cenili. C^L priliki ga je tam obiskal an8ješki polkovnik in se z njim j?rijateljsko razgovarjal. menil mu je: »Če bi bil jaz a vašem mestu, bi takoj za-^siil taborišče, tako bi bilo Jg za vas.« General mu je govoril; »Ostal bom v tabo-^ Želim videti čimpreje °Jo družino, ki se nahaja v ,.Vstr'ji. Tako bi skupno žive- u.« Znano nam je, da je bil ge-ineral °d angleške oblasti prijet : odpeljan v mesto Rim. Tam n ZaPrt in čakal na nadalj-° usodo. Ker ni bilo v bližini ^^alentina^Meršola.^da bi w^nval ga je 3oIetelaTa-j^§Iuio3a^ Nepričakovano s' j* Pod angleško vojaško Na^0- °dPeljan v Slovenijo. , državni meji med Italijo in |: 80s!avij° je bil izročen Ijub-lj J15*5' niilici. Ta ga je odpe-Ces[a v 2apore na Miklošičevo dv 0/ predno je prišel na da°nšče jetnišnice, je bilo DS| ° v vednost tamkajšnjim llo,Z°encem o njegovem pri-dov | ^ud‘ zapornikom je bilo sko°jen°, da so lahko gledali Sov * Zamrežena okna ob nje-Prihodu. tov0 Se 8eneral pripeljal s rniakom na dvorišče jet- ^°bratimstvo (na'la|jevanit‘s s,r- it)) t°pl|1°stne8a kosila zapeli s l'atod1 ^dutjem: slovenska ii) nva himna »Zdravljica« brateUzahna zdravica »Primi, pQC’ Pftrni, bratec, kupico!« Mje ^^^jučku banketa so se s'ovenrf^stavn‘ki Ameriškega ditvj kongresa na prire-Hil^j. r- Silvo Lango, dr. I. Lepjt ^°lih in dr. Rado L. dotp v.’ SreČali še s skupino %)ifln0V’ 50 se želeli se-^tije^8 Poslanstvom in delo-^ kon ^mer^kega slovenske-Hiih 8resa- Po kratkih, na-lVah prln stvarnih predstavi-Sa ?®ra,nskega in praktič-Stieg °Vanja skupnosti Sve-J s|0venskega kongresa °ilgre er^kega slovenskega ■ ^l-ie razvilo živo m ^^r^ipi^jS^razpravTjan j e o "^jsLjr^ušt^ovit^pBetHre-Podružnice kon- rXL. nišnice, je bila tam že pripravljena podivjana mladina. Ko so odprli vrata tovornjaka, je bil zgrabljen za noge in vržen na tla dvorišča. Ako se ne bi pravočasno ujel na roke, bi imel glavo razbito. Podivjana mladina se je drla nad njim, pljuvala in suvala. Gotovo bi bil na mestu linčan od te podivjanosti. Takrat pa se je pojavil Ivan Maček-Matija, ki 'se le zerazal ndd tem početjem in ga takoj zaustavil. V bližini celice generala je bil jetnik, ki se je večkrat ponoči prebudil, ko so ga v njegovi celici mučili in so se slišali obupni glasovi. Omenjeni jetnik je bil izpuščen iz zapora. Odšel je na svoj dom, uredil potrebno in pobegnil v tujino. Posrečilo se mu je, da je prišel v Cleveland in se za stalno naselil v tem mestu. Ko je prišel v stik s tukajšnjimi slovenskimi ljudmi, je pripovedoval, kako so ravnali z generalom v ljubljanskih zaporih. Letos je 50 let gen. Rupnikove mučeniške smrti, toda grob, kjer počiva, nam še vedno ni znan. Zakaj? J. Vrtačnik BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE: PRIPOROČAJTE NAŠ LIST! V ljubeč spomin ob peti obletnici smrti Jože Melaher (Umrl 10.6.1991) Spavaj mirno v tihem grobu, Bog Ti večni daj pokoj! Upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj. Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni; v Srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli. Žalujoči: Marija — žena Majda, Martin, Kristina — hčerke Ludvik in Frank — zeta ter ostalo sorodstvo Spominska domobranska proslava v Lemontu BERWYN, 111. - Spominski domobranski dan je bil letos še prav posebej pri srcu, ko smo se zbrali pred oltarjem, kjer domuje Kraljica Slovencev in kjer počiva, nedaleč od Nje, na lemontskem hribu. Njen največji častilec in apostol, prevzv. škof Gregorij Rožman. Ta naš svetniški dušni pastir je kakor prerok v najtežjih časih, s prodorno mislijo in jasno besedo učil Kristusov nauk in, zvest cerkvenemu učiteljstvu, odločno svaril pred zmoto komunizma in njegovimi posledicami. Sprejel je nase odgovornost poslanstva in s tem neločljivo povezano težo križa. Škof Rožman ni s svojim narodom nikoli poklekal pred drugim kraljem, kakor Kristusom Kraljem in z njemu zaupano čredo, nikdar priznaval druge kraljice kakor Marijo, Kraljico mučencev, ki je spremila slovenske domobrance k Jezusu. Na zadnjo majniško nedeljo so rojaki pri fari Sv. Štefana, skupaj s svojim župnikom, p. Blažem, darovali sveto daritev za večni mir in pokoj pokojnih domobrancev. Popoldne pa so poromali k brezjanski Mariji Pomagaj v Lemont k zadnji šmarnični pobožnosti v letošnjem letu, kjer so, po govoru p. Bernardina in petih lavre-tanskih litanijah, poklonili vsem, ki so trpeli in umirali pred 51 leti, širom slovenske zemlje, skrbno pripravljeno in spoštljivo izvedeno spominsko proslavo. Po uvodni besedi je pevski zborček slovenske sobotne šole A.M. Slomška prisrčno zapel pesmico »Jezus, Ti si moja luč« in, za otroška grla, zares strumno in odločno, domobransko koračnico »Naj čuje nas presveti Bog!« Z balado Zorka Simčiča je mala učenka slovenske šole, s sodelovanjem treh odraslih, zaskrbljeno klicala za očkom, ki so ga zagrnile temne sence v zasneženem gozdu. Sporočilo pomorjenih fantov in očetov, deklet in mater, otrok in mnogih duhovnikov ter redovnikov, s katerimi smo skupaj v cerkev hodili, skupaj živeli, je bilo doživeto podano s pesnitvijo Karla Mauserja »Mrtvi - živim«. Globoko v srce nam je segla v nadaljevanju sporeda, Franceta Balantiča poezija »Zasuta usta«, v izvedbi mladeniča in ob rahli, skoraj pridihani spremljavi dekliškega zbora. »Mati piše pismo belo« so izbrale pevke ženskega zbora in občuteno zapele žalostinko skladatelja Zorka Prelovca. Sledili so verzi pesnika Marjana Jakopiča »Mrtvemu bratu«, ki nam jih je recitator posredoval z vso prepričljivo iskrenostjo. Globoko nas je ganila naslednja točka, »Milostna podoba«, občuteno prebran odlomek, s katerim je škof Rožman živo upodobil lemont-skim romarjem vso milino brezjanske Marije. Z njim nas je bralec izročil v Marijino varstvo, ko se v Njeni bližini olajšajo vse skrbi in naša žalostna srca najdejo uteho. Nadaljeval je moški pevski zbor in z domobransko himno glasno izpričal, zakaj so domobranci darovali svoja življenja in zakaj bodo za vse večne čase drugačni od svojih nasprotnikov: imeli so v srcih en sam, vzvišen cilj: »...v slogi bratski hvali naj Boga, vsa Slovenija!« V BLAG SPOMIN OB 6. OBLETNICI SMRTI NAŠEGA DOBREGA MOŽA, OČETA, STAREGA OČETA, TASTA, BRATA IN SVAKA JERNEJA SLAK ki je umrl 18. junija 1990 DRAGI NAŠ „ATI“ POČIVAJ V MIRU IN VEČNA LUČ NAJ TI SVETI. Žalujoči: Minka, žena Mojca in Helenca, hčerki Nejči in Tomaž, sinova Cindy, snaha Claire, vnukinja Matija in Florjan, brata v Kanadi Andrej, brat, in Anica Koren ter Lojzka Petek, sestri, v Sloveniji in ostalo sorodstvo v Ameriki, Kanadi ter Sloveniji. Sledil je spominski govor, v katerem je govornik nedvoumno pribil, da je edina pot v srečno, pravično" in krščansko prihodnost, živa zavest in iskreno priznanje, kaj se je v Sloveniji med vojno in po njej v resnici zgodilo. (Govor sledi v celoti za tem dopisom.) Spoštljivo spremljanje in pozornost vseh navzočih je usmeril naš dobri, mladi prijatelj, ki se pripravlja na božjo službo pred oltarjem, k simboličnemu domobranskemu grobišču, lepo okrašenim s skromnim, poljskim cvetjem in obdanim s premnogimi lučkami, nad katerim je kraljeval Križani, s prebodenimi rokami. S svojim preprostim in globokim razmišljanjem nas je vodil preko trpljenja, žrtev in smrti, do zmagoslavnega Vstajenja in Poveličanja. Skupaj smo odmolili Gospodovo molitev, nato pa je povabil navzoče, da se približajo h grobu in prižgejo sveče v večni mir in pokoj, nikdar pozabljenim svojcem in prijateljem, ob rahlem spremljanju dekliškega zbora »Glejte, že sonce spet vzhaja«. Z domobransko himno »Oče, mati, bratje in sestre« se je vse Marijino svetišče pridružilo pevskim zborom in se poslovilo od svojih najdražjih in od svoje nebeške Matere, Kraljice Slovencev. Iz vsega srca cenimo vsestransko pomoč in sodelovanje predstojnika frančiškan-(dalje na str. 12) V hvaležen spomin ob 9. obletnici smrti drage Ide Leban Umrla 14. junija 1987. Naj Ti bo Bog bogat Plačnik! Počivaj v miru! Hvaležni prijatelji Spominska domobranska proslava v Lemontu (NADALJEVANJE S STR. 11) skega samostana. V priznanje in zahvalo naj pokličem po imenu vse, ki so sodelovali in nastopili na spominski komemoraciji: P. dr. Vendelin Špendov, Jože Goršič, Lojze Gregorič, Gregor Goršič, Karel Zorjan, Lidija Goršič, Andrej Remec, Jože Rus; Lojzka Schuck z otroškim pevskim zborčkom: Erik, Kristina in Ester Nyberg, Mateja, Lojzek in Franci Schuck, Stan-ček Simrayh, Izabela Petek, Lidija Goršič in Katica Eich-staedt; Fanika Goršič z ženskim pevskim zborom: Mihaela Simrayh, Marija Petek, Lojzka Schuck, Branka Nyberg, Frančiška Martinčič, Minka Grašič; Jože Arko z moškim pevskim zborom: Branko, Marko in Miha Magajne, Gregor Goršič, Lojze Gregorič, Stanko Kastelic in Andrej Remec. — Jože Rus Prof. Jože Goršič: Govor na spominski domobranski proslavi v Lemontu 26. maja 1996... Dragi rojaki! Dogajanje v Kočevskem Rogu, Teharjih in drugih krajih Slovenije po II. svetovni vojni, je bilo nadaljevanje početja partizanov ob Krimski jami v letih 1941-42, to je, pobijanje onih, ki so odklanjali komunizem (v to brezno so metali svoje žrtve, tudi nezanesljive partizane, nekatere kar žive). Pri zasliševanju žrtev so grozili: »še je prostora v Krimski jami«, to z namenom, da ustrahujejo Slovence in jih spremene v voljne sužnje brezbožnih voditeljev Osvobodilne fronte, ki so stremeli po prevzemu vse oblasti v povojni Sloveniji. Ko sem v juniju leta 1993 prvič stal ob množičnem grobišču pod Krenom, sem v tišini Kočevskih gozdov občutil go-rostasno protislovje med poveličanjem partizanskega junaštva, prikazanega v številnih partizanskih spomenikih, raztresenih po vsej Sloveniji, in njihovem obnašanju. Ob pogledu na te partizanske spomenike, ki so jih Ljubljančani že ob postavitvi poimenovali »telovadci«, je gledalcu postalo jasno, da po vsej obljudeni Sloveniji vlada laž, kar so pričala tudi vsa javna-občina — radio in tisk. Pa me je petletni nedolžni otrok vprašal: »Striček, zakaj pa ti živiš v Ameriki?« — in si jaz nisem upal temu otroku po resnici odgovoriti. Veš, sem dejal, na Koroško sva šla z mojim mlajšim bratom Stanetom. On se je vrnil in so ga ubili; če bi bil prišel nazaj tudi jaz, bi tudi mene. Odraščajočim mladim, ki so seveda veliko slišali o izdajalcih in političnih izseljencih, sem naravnost povedal: Dokler se ne do- kopljete do spoznanja, da so se voditelji Osvobodilne fronte s svojimi partizani borili za prevzem oblasti, ne pa za svobodo naroda, ne boste razumeli ničesar, kar se je dogajalo med vojno v Sloveniji. Skoraj pol stoletja so komunisti širili med novimi rodovi Slovencev svojo laž o narodnoosvobodilnem boju. Pa je prišel čas, ko komunistični režimi v Evropi s svojimi zavoženimi gospodarstvi niso mogli več tekmovati s svobodnim svetom. Slovenci so začutili dih svobode, z glasovanjem jasno izrazili željo po ločitvi od komunistične in protislovenske strahovlade Beograda in uvedli s svojo ustavo večstrankarsko demokratično vladavino. Toda, vodilni komunisti so izkoristili neizkušenost in neprevidnost voditeljev novih strank, nadaljevali s svojo lažjo o državotvornosti partizanske preteklosti, zlorabili demokracijo in s kršitvijo ustave Republike Slovenije prišla nazaj h krmilu mlade države. Na vse kriplje se trudijo, da se zločini, storjeni med vojno in po njej, ne razjasnijo. Med Slovenci, ki revolucije niso občutili na lastni koži, slišimo trditev: oboji — to je domobranci in partizani — so pobijali (kaj takega si takrat, ko so bili komunisti še trdno v sedlu, niso upali reči). Dvostransko pobijanje je sicer res za vsako državljansko vojno, toda, če se hočeš ubraniti oboroženih napadalcev, se boš pač moral poslužiti orožja. Dokler Slovenci v domovini ne dosežejo državljanske zrelosti, bomo rojakom takega mišljenja odgovorili: mladi ste še, boste dočakali čas, ko "Out family Has “Been Here to Serve You Since 1903’’ | — Serving Slovenian families for 90 i ears. — Grdma-Faulhaber Funeral Home 17010 Lakeshore Blvd. Cleveland, Ohio 44110 531-6300 For f«nl»«r laionBaoo« call Don FaaJfc»»»r—F«»«nU Director Preplanned Funeral Arrangements Available • Factlitia* Available Throuynout Northaasl Ohio • bodo Slovenci strogo ločili, kaj je zločin in kaj ni, kdo je zločinec in kdo ne. Potrudimo se, da razjasnimo pojme in bodimo strpni do drugače mislečih. Končno, kako naj žalim tistega partizana, ki mi zagotavlja, da ni vedel za cilje partizanskega vodstva in da je šel v hosto iz ljubezni do domovine? Mar ni njegova bolečina večja od moje, ko vendar ve, da je s svojim udejstvovanjem v Osvobodilni fronti, delno soodgovoren za pokole tisočev in tisočev sonarodnjakov v Teharjih, Kočevskem Rogu in drugod? Ako moje besede, ki ste jih slišali, niso bile govorjene iz ljubezni in spoštovanja do vseh mrtvih in živih Slovencev, ampak iz sovraštva do kogarkoli, ali če so bile potvorba resnice, bodo kot take razgaljene. Če pa so bile dobronamerne, ste občutili vez solidarnosti med nami. Glejmo v bodočnost z zaupanjem v Vsemogočnega Boga in v drug drugega! Čuj nas večni Bog! Tvoji smo sinovi. MALI OGLASI Lost Parakeet Green with yellow head. On Norwood Rd., near St. Vitus. Answers to ‘Beaker.’ Reward. Call 431-1876. dela blagoslovi naših slabih rok, usmili se sirot, Oče! z nami bodi, kaži pravo pot, ki do sreče vodi; Ti nam daj kreposti, da kar sklene um, v dejanju naš pogum izkaže brez slabosti. (S. Jenko) Jože Rus: Ob letošnji spominski domobranski proslavi v Lemontu Kdor pozorno spremlja utrip slovenskega življenja pri fari Sv. Štefana v Chicagu in pri novi župniji in kulturnem središču v Lemontu, verjetno ni preslišal očitkov, namenjenih prirediteljem spominske domobranske proslave na zadnjo majniško nedeljo pri Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah. Zares si ne morem misliti, da so te pripombe imele namen škodovati. Tem svojim izjavam, da prireditve te vrste ne spadajo v dvorano slovenskega kulturnega središča, da se s tako politiko razdira slovenska skupnost, neti nesoglasje in razburja duhove med Slovenci, ti naši rojaki verjetno niso posvetili pet minut resnega premisleka. Ne bilo bi pa pravično, če bi pretirano poudarjali to, kar se jim je, brez dvoma, le nepremišljeno zareklo. Zato bo najprimerneje, da ne omenjamo njihovih imen. Nikakor pa ne moremo prezreti, kar so ti preprosti ljudje iznesli, kot so najbolje vedeli in znali. Pr| tem ne gre za iskanje krivca ali prisojanja krivde; gre predvsem, da kar najbolj iskreno poiščemo in odkrijemo resnico. Če pomeni politika, P°gu" mno pričevati in živeti našo ver v javnem življenju, izkazovati otroško ljubezen naši nebeški Materi in neomajno zaupanje v Kristusa, zvesto slediti jasni in odločni besedi svetniškega škofa Rožmana in cerkvenega učiteljstva, nikdar biti v zadregi, ko izgovarjamo domobransko ime, spoštljivo se spominjati in ostati zvesti pomorjenim bratom in ses tram, očetom in materam in mnogim duhovnikom in re dovnikom, ki so darovali živ Ijenja za srečnejšo, krščans o Slovenijo, truditi se po svoji najboljših močeh za vez edino sti, ljubezni in medsebojnega spoštovanja v naši skupnosti« potem smo ponosni zares, da s tako politiko »razburjamo« svoje rojake. Pri tem pa nism° osamljeni, z nami je vsak Slo; venec, ki mu je mar resni m demokratski in krščanski na čin življenja. , . Kar pa zadene razburjanj duhov, naj zastavim vprašanje Marka Kremžarja, enega o ustvarjalcev slovenskega čude ža v Argentini: »Od kdaj je e mogoče kristjanom živeti P0 evangeliju pa ne razburjat okrog sebe razkristjanjem duhov?« SLOVENSKO AMERIŠKO SKUPNOST PODPRI^0, V ZAHVALO IN LJUBEČ SPOMIN ft 1904 1996 c V*? Globoko potrti a vdani v voljo Vsemogočnega, naznanjamo vsem sorodnikom, znancem, da je 11. maja 1996 za vedno zaspala naša ljubljena mama, stara mama, P mama in teta IVANKA STIPICEVIČ ROJ. ORAŽEM Rojena je bila 14. oktobra 1904 v Lipovcu pri Ribnici, v Ameriko pa je prišla leta 1967v' boko zahvalo naj prejme č.g. John Kumše za darovano pogrebno sv. mašo, za vodenje nega venca v pogrebni kapeli, za ganljivo pridigo, in za molitve na pokopališču. 0du Oltarnemu društvu fare Marije Vnebovzete za molitev sv. rožnega venca v pogrebnem in pri pogrebni sv. maši. ./«hvali,,,0 Najlepša hvala vsem za krasne vence in cvetlice ter za sv. maše. Iz dna srca s ^ ter vsem, ki so našo ljubljeno prišli kropit, molili za njeno dušo, se udeležili pogrebne sv’ reiH' našo drago spremljali do zadnjega počivališča. Lepa hvala organistu g. Rudiju Knezu z Ijavo ter pevkam za lepo petje pri pogrebni sv. maši. Hvala lepa pogrebcem, ki s” n.° reVod-krsto. Hvala osebju Grdina-Faulhaber pogrebnega zavoda za lepo urejeni pogrebni Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so se nas in naše ljubljene posebno SP0"1^^ z9h' katere smo imeli naslove. Ako kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s to j« valo sprejme našo globoko hvaležnost. V miru Božjem Ti počivaj, V nebesih večno srečo uživaj draga, nepozabna nam; do snidenja na vekomaj. Žalujoči ostali: BRANIMIR, sin, z ženo Zdenko ALENKA VUJINOVIČ, hčerka, z možem Srečkom DJURDICA ŠLJIVIČ, vnukinja, z možem Zlatanom IVANA in ANA, pravnukinji ter ostalo sorodstvo v Clevelandu, Sloveniji in Avstriji. Richmond Heights, Ohio, 13. junija 1996. Dr. MATJAŽ KLEMENČIČ Maribor, Slovenija Etnični fraternalizem v priseljenskih deželah Zbornik Etnični fraternalizem v priseljenskih deželah je sad simpozija, ki je bil organiziran ob okroglih obletnicah nekaterih slovenskih izseljenskih bratskih podpornih organizacij v Združenih državah Amerike, in sicer ob 100-letnici Kranjske slovenske katoliške jednote, 90-letnici Slovenske narodne podporne jednote in 60-letnici Progresivnih Slovenk Amerike. Vzajemna podporna tveza Bled iz Kanade pa je leto dni poprej (1993) praznovala svojo 50-letnico. Bratske podporne organizacije 80 organizacije izseljencev, v katere so se ti združevali že Pred sto leti, da bi v najnujnejših primerih (bolezen ali smrt bližnjega) dobili podporo za Preživetje, saj tedaj v ZDA še niso poznali nobene oblike državnega, bolniškega ali staro-stnega zavarovanja. Poleg za-varovalne vloge pa so te organizacije podpirale tudi bogato kulturno življenje slovenskih 'zseljencev. Slovenci so v ZDA ustanovi-i več takšnih organizacij. Med Prvimi so že leta 1882 osnovali Društvo sv. Jožefa, katerega Sedež je bil v Calumetu (Michi-8an), iz tega se je kasneje razila Slovensko-hrvaška zveza, a se je v dvajsetih letih 20. 8t°letja pridružila Hrvatski ratski zajednici v Pittsburgu. e Pred prvo svetovno vojno Pa so v ZDA obstajale še mno-druge slovenske bratske Podporne organizacije. Takoj po prvi svetovni vojni Je Prišlo do poskusa združevala levičarsko usmerjenih sionskih bratskih podpornih °rganizacij, vendar pa se to Pozneje ni zgodilo, je pa leta 41 prišlo do združitve Slo- venske narodne podporne jednote s Slovensko svobodomiselno podporno zvezo, leta 1993 pa do združitve Jugoslovanske podporne zveze Sloga s Hrvatsko bratsko zajednico. Poleg omenjenih združitev so nekatere bratske organizacije tudi zamenjale svoj uradni naziv. Tako seje Južnoslovanska katoliška jednota leta 1940 preimenovala v Ameriško bratsko zvezo, Kranjska slovenska katoliška jednota leta 1962 v Ameriško slovensko katoliško jednoto. Slovenska dobrodelna zveza pa leta 1966 v Ameriško dobrodelno zvezo. Vsaka od teh organizacij je izdajala svoje lastno glasilo ali pa je zakupila strani v kakšnem od že pred njenim nastankom obstoječem slovenskem časopisu in v njih obveščala svoje člane o delovanju organizacije. Tako je Slovenska narodna podporna jednota kmalu po ustanovitvi ustanovila Glasilo Slovenske narodne podporne jednote (leta 1916 seje preimenovalo v Prosveto), ki je izhajalo kot dnevni vse do 50. leta tega stoletja. Podobno svoje glasilo je imela tudi Kranjska ^ PERTOT: JEZIKOVNI KOTIČEK... ^adnjem dopisu sem razmiš-a ° vejici pred večbesedni-^1 vezniki. Naj jih nekaj nave-,eni: Češ da, tako da, medtem °'vtem ko, brž ko, zlasti če... ^ e enkrat naj poudarim, da p Orarno vejico postavljati tudi str' aStn* * Pres°j*- Ne morem se tai|njati s pravilom, ki ukazuje p^ °' »Kadar prideta skupaj Pferi n* *n P°dredn> veznik Šeni Vmesn'm odvisnikom, pi-° Vejico samo pred prvim Znikom.« ^Pi^3 bom kar dva pri-a’ ki ju navaja Slovenski ^°P/,S(45): Pridem sam, in lc0 ° *e ntogoče, pripeljem še kef3' ^otl*na je bila suha, in ca /e ne doseže nobena sapi- tudi topla. vejic SV°'*' PresoP bi postavila ho \ tak°: Pridem sam in, če kogae P^goČe, pripeljem še ker jg °tlina je bila suha in, ea e ne doseže nobena sapi- nekem js pr . — svojem dopisu mi Pren LplS0valec postavil vejico k°t- Ven še, ker ve ^ Pišem< hovBi,estavUenem stavku dveh *t°t' Vendar mi ni naredil er vejic hto v ^ P'^emo, razen če nima- hju ker VeJice pri primerja- ‘Iv p-v 0VeriL. ^aipQ ,v' Vodnika bolj po-V Slov* *kakor) naši rojaki ®*»Uu,0 'Z'' Linharta zdaj bolj kftterju’ , so ga cenili v neko °bdobjih. slHe Pretdedujem svoje se-Se nti nemalokrat zgo- di, da najdem med svojim pisanjem nerodnosti take vrste. To so pasti, ki stalno prežijo na nas. Koliko lepše se reče po naše: Te pasti stalno prežijo na nas. Slovenščina ima sploh to lepo lastnost, da se izogiba gostobesednosti in skuša izražanje poenostavljati, a se tega premalo zavedamo. Kolikokrat se zalotim ob takih nerodnostih: Na predavanje ni prišel, ker se z govornikom ne strinja, in ker ga snov sploh ni zanimala. Zelo se trudi, da bi nas prepričal in da bi nas pridobil za svoje delovanje. Pravilno se stavka glasita: Na predavanje ni prišel, ker se z govornikom ne strinja in ga snov sploh ni zanimala. Zelo se trudi, da bi nas prepričal in pridobil za svoje delovanje. V teh primerih nam ne bi bilo treba niti razmišljati, kam postaviti vejico. Po istem kriteriju poenostavljanja bi se lahko izognili težavam, tudi ko bi izpuščali svojilne zaimke, ki za razumevanje sporočila niso potrebni. In koliko manj napačnih mojev in svo-jev bi lahko slišali in brali. No, pa še drugič kaj o naših skupnih težavah! NOVI LIST Trsl-Gorica, 23.5.1996 slovenska katoliška jednota. Ob tem naj posebej omenimo, da sta imeli obe organizaciji z izdajanjem glasil izgubo, to pa sta krili iz dohodkov, ki sta jih imeli kot zavarovalniški družbi. Slovenski priseljenci, ki so se v ZDA priselili po drugi svetovni vojni, niso ustanovili posebnih bratskih podpornih organizacij, ampak so se tisti, ki so čutili potrebo po tovrstni organiziranosti, vključevali v Kranjsko slovensko katoliško jednoto. Pregledni referati v zborniku nam podajajo delovanje večine slovenskih bratskih podpornih organizacij v ZDA (Slovenske narodne podporne jednote. Ameriške bratske zveze, Kranjske slovenske katoliške jednote, Jugoslovanske katoliške jednote in Progresivnih Slovenk Amerike). Iz njih je 'razvidno, da je največja med njimi (Slovenska narodna podporna jednota) imela tik pred prvo svetovno vojno prek 50.000 članov. Nekaj manj članov (prek 35.000) je imela Kranjska slovenska katoliška jednota, Južnoslovanska katoliška jednota pa okrog 23.000 članov. Prek 10.000 članov sta imeli še Slovenska dobrodelna zveza in Slovenska svobodomiselna podporna zveza. V zborniku je obravnavan tudi problem ženskih podpornih organizacijj pri poljskih ter slovenskih izseljencih v ZDA, pri čemer je posebej poudarjena vloga žena kot matere za ohranjanje etnične identitete pri drugi generaciji. Omembe vreden je tudi referat, ki načenja vprašanje različnih obravnav problematike druge generacije pri obeh največjih slovenskih bratskih podpornih organizacijah v ZDA (Slovenski narodni podporni jednoti ter Kranjski slovenski narodni podporni jednoti). V zborniku je podan tudi pregled delovanja posebnih organizacij slovenskih Prekmurcev v ZDA, ki so se spričo svojstvenih značilnosti njihovega zgodovinskega razvoja v stari domovini iz časov pred prvo svetovno vojno organizirali v posebnih bratskih podpornih organizacijah. Za primerjavo s slovenskimi bratskimi podpornimi organizacijami je v zborniku prikazano tudi delovanje poljskih, madžarskih, hrvaških, švedskih, nemških ter slovaških organizacij. Iz primerjave je razvidno, da so imele tudi te organizacije podobne značilnosti in namene kot slovenske. Poleg organizacij slovenskih priseljencev v ZDA obravnava zbornik tudi organizacije priseljencev v Kanadi. Tako zvemo, da je bila Vzajemna podporna zveza Bled organizirana leta 1933 v Kirkland Lake (Ontario) in da je bila to sprva organizacija slovenskih rudarjev, nato pa so se ji v 50 letih pridružili tudi slovenski izse- ljenci, ki so se v Kanadi naselili po drugi svetovni vojni. Sedež organizacije se je zato preselil v Beamsville (Ontario). Posebna referata sta obravnavala tudi makedonske ter poljske organizacije izseljencev v Kanadi. Iz teh referatov je tudi razvidno, da so omenjene organizacije izseljencev postale po drugi svetovni vojni, ko je Kanada uveljavila evropski način socialnega ter zdravstvenega varstva, predvsem kulturne ter prosvetne organizacije, medtem ko so podobne organizacije v ZDA še naprej obdržale svojo vzajemno podporno vlogo. Poseben referat v tem zborniku je namenjen tudi organiziranosti slovenskih izseljencev v Avstraliji, čeprav tam ni bilo bratskih podpornih organizacij, saj je Avstralija že zelo zgodaj uveljavila zavarovanje po evropskem modelu. Zanimiv je tudi referat o diskriminaciji in integraciji hrvaških priseljencev v Avstraliji po drugi svetovni vojni, kakor tudi referat o hrvaških priseljenskih organizacijah na Novi Zelandiji. V zborniku sta objavljena še dva referata, ki pa nimata neposredne zveze z organizacijami slovenskih priseljencev v ZDA. Tako so v referatu prof. Jožeta Velikonje, ta je sad dolgoletnega zbiranja podatkov, prikazani slovenski uspešneži (poslovneži ter intelektualci) v ZDA, ki se sicer ne vključujejo MALI OGLASI FENCES — OGRAJE Any type of fence. Chain link, wood and ornamental iron. Railings for steps. Porches, balconies. We have our own surveyor. Call: Jokic Fence Co. 944-6777 FOR RENT Modern 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Call 531-5754 or 951-3087. (x) Pnjatel s Pharmacy !>!. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Visit Our Slovene American Auto Repair Shop! NOTTINGHAM AUTO BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue Tel. 481-1337 Michael Bukovec, Owner v obravnavane organizacije slovenskih izseljencev. Poseben referat je posvečen skupnostim prihodnosti, oziroma tako imenovanim elektronskim povezavam prek računalnikov ter ostalih elektronskih medijev, ki bodo olajšale povezovanje čedalje bolj razpršeno poseljenih slovenskih priseljencev v ZDA in drugod po svetu. Kot smo že na začetku omenili, je zbornik sad simpozija, ki ga je Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru organizirala maja leta 1994, obenem pa predstavlja prispevek k obravnavi etničnega fraterna-lizma v priseljenskih državah tudi v širšem smislu, saj so med avtorji objavljenih referatov tudi nekateri najimenitnejši raziskovalci te problematike. SLOVENEC, 6. junija 1996 Op. Ur. AD: Dr. Matjaž Klemenčič je bil organizator tega simpozija, na njem je sodeloval tudi podpisani. Dr. Klemenčič je tudi avtor knjige v angleškem jeziku o zgodovini Slovencev v Clevelandu. Doktorska disertacija o slovensko-italijanskih odnosih v letih 1945-47 Trst-Gorica — Magistra zgodovinskih znanosti Nevenka Troha, ki se že dalj časa intenzivno ukvarja z dogodki na Primorskem zlasti v obdobju med drugo svetovno vojno in po njej, je pripravila novo zanimivo delo. Preučila je zgodovino slovensko-italijanskih odnosov v času od konca druge svetovne vojne pa do leta 1947, torej do podpisa mirovne pogodbe med tedanjo Jugoslavijo in Italijo. Svoje ugotovitve je zapisala v nalogo za doktorsko disertacijo o omenjeni temi, ki jo bo kmalu zagovarjala na Filozofski fakulteti ljubljanske Univerze. Njeno delo - obsegalo bo nad 200 tipkanih strani -bo prvo, ki bo obravnavalo zgodovino slovensko-italijanskih odnosov v omenjenem obdobju. Magistra Nevenka Troha je zaposlena v Arhivu Slovenije. M. NOVI GLAS. 23.5.1996 MALI OGLASI For Sale By Owner MARCELLA RD. 5 Room -One floor - Single - Enclosed porch. Basement. 50 x 400 + lot. $65,000. To settle estate. 731-7462 or 486-2747 (23-26) Kitchen Help Needed Full time or part time. Also, waitresses needed. Apply in person. Fritz’s Tavern, 991 E. 185 St. (23-26) Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) Dr. MARKO KREMŽAR Junijska razmišljanja PRVIH TISOČ Buenos Aires, Ar. — Leto Gospodovo 1996 bo ostalo zapisano v slovenski zgodovini v znamenju obiska Kristusovega namestnika. Zgodovinar pa, ki se bo ob tem dogodku zamislil, bo dodal, da je papež stopil na slovenska tla prav petdeset let po tem, ko so komunistični oblastniki zaključevali verigo množičnih likvidacij in zlaganih sodnih procesov z obsodbo ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. S to obsodbo je skušala totalitarna oblast dokončno zagrniti zaveso nad resnico in nad pravico med nami. Upajmo, da je obisk Janeza Pavla II. eno od znamenj časa, ki naznanjajo, da se temna zavesa pričenja počasi odkrivati. Že nad pol stoletja se meseca junija spominjamo vseh žrtev komunistične revolucije na Slovenskem. Ker pa mineva letos petinpetdeset let od prvih umorov, s katerimi so komunisti pričenjali v našem narodu boj za totalitarno oblast, je prav, da posvetimo več spoštljive pozornosti prav tem prvim zločinsko pobitim rojakom. Tisoč je simbolična številka. Ko bodo pristojne državne komisije storile svojo dolžnost, bodo lahko ugotovile, da so v prvem letu revolucije, med julijem 1941 in junijem 1942, komunisti pomorili po Dolenjski, Notranjski, Gorenjski, Primorski, Štajerski in Prekmurju nad tisoč neoboroženih slovenskih civilistov. Ob grozoti množičnih pobojev na Slovenskem po maju 1945 pa se rado zgodi, da pozabljamo na prve likvidatorje VOS-a in partizanskih enot v času, ko ni bilo proti njim niti najmanjšega oboroženega odpora. Ni slučaj, da so pomorili komunisti največ Slovencev v času, ko se ni njihovemu terorju nihče postavil po robu, to je, pred ustanovitvijo prve Vaške straže, pa kasneje po koncu vojne, ko so dobili v roke razorožene domobrance. Mnogi »narodni heroji«, ki vse do danes dobivajo priznanja in pokojnine demokratične slovenske države, so si pridobili največje revolucionarne »zasluge« prav z likvidacijami neoboroženih sonarodnjakov. Preimenovani, a nespremenjeni komunisti opravičujejo, kot so to delali desetletja pod varstvom totalitarnega režima, svoje zločine še kar naprej s krilatico o NOB in o izdajalcih. Osvobodilni boj bi bil lah- ko resnično narodu v ponos, če ga komunisti ne bi monopolizirali izključno v svojo korist in v vsestransko škodo slovenskega naroda. Zloraba odpora proti okupatorju v partijske namene je gotovo ena najtežjih krivd slovenskih komunistov. Kar se pa izdajalcev tiče, je že skrajni čas, da bi se vprašali zgodovinarji, politiki, časnikarji in ljudstvo: koga naj bi pomorjeni rojaki izdajali, komu naj bi izdajali, zakaj naj bi izdajali, kakšno korist naj bi imeli ti preprosti možje in žene, fantje in dekleta od izdajanja Slovencev zasovraženim tujcem? Izdaja svojega naroda je hud zločin. Kljub temu vse do danes ni bilo mogoče dokazati komunističnim žrtvam nikake-ga izdajstva. Kaj naj bi zagrešili ti ljudje, da so jih brez zasliševanj, brez obsodb in v takem številu likvidirali učenci nekdanjih španskih borcev? MALI OGLASI FOR RENT 1 bdrm apt with appliances & air cond. No pets. Near Slovene Home for the Aged. Call 261-0430. (22-25) ne Legije, namenjene izključno odporu proti okupatorju. Tisoč nedolžnih slovenskih žrtev je bilo treba, da so nasprotniki komunizma spoznali, da je edini namen OF komunistična revolucija, njen končni cilj totalitarna država ter da jim preostaja ob partijskem nasilju le — samoobramba. Za čuda šibkih in neodločenih slovenskih parlamentarnih komisij menda ne zanimajo rojaki, pomorjeni v prvem letu revolucije. In vendar, kaj naj bi zagrešili, da so zaslužili — smrt? Ali res celo izvojeni poslanci nočejo videti, da so ti Slovenci morali umreti po sklepu komunistične partije, ker so bili zvesti narodu in svoji veri? Kako morejo prezreti, da se je prav z njihovo smrtjo pričenjalo, kar mnogi v Sloveniji še vedno cinično imenujejo NOB? Množični poboji po koncu vojne dobijo pravo perspektivo kot epilog revolucionarnega procesa, ki se je pričel s pobojem prvih nedolžnih žrtev — štiri leta prej. ^Položaj koroških Slovencev Ustavno določilo, ali Komentar : kam pes taco moli Apartment For Rent 4 rooms, w/elderly, elderly lady only. $165. Waterloo Rd. area. Call 729-5255 anytime. (22-25) Ni skrivnost, kdo je odločal o njihovi smrti. Nerazumljivo pa je, da uživajo krivci in njih nasledniki še zdaj, ko sanjamo Slovenci o pravni državi, javne in celo državne časti prav kakor v času komunističnega totalitarizma. Seznami med vojno pobitih Slovencev pričajo, da so partizani prizadeli našemu narodu več žrtev kot sovražni okupator. Po vojni in tako imenovani »osvoboditvi« je šlo skozi zapore in koncentracijska taborišča več rojakov kot vsa štiri leta tuje zasedbe. Domovino je zapustilo pred komunističnim terorjem več Slovencev kakor so jih bili zmožni izgnati in izseliti medvojni okupator- ji- Mednarodna dogajanja ob koncu vojne kažejo, da je bil zaradi povezave slovenskih komunistov s Sovjetsko zvezo del našega ozemlja ponovno odrezan od narodne glavnine. Kdo je tedaj podredil narodne koristi navodilom Kominterne? Kdo je bil potemtakem resnični izdajalec svojega naroda? Ko jim ni bilo več mogoče prikrivati genocida, ki so ga storili nad domobranci in ostalimi člani slovenske narodne vojske ter ženami in otroci, ki so jih spremljali, so komunisti pričeli opravičevati svoje neopravičljivo dejanje, češ da so bili to ljudje, ki so prisegli zvestobo Hitlerju. Danes se lahko prepriča vsak, da je tudi ta trditev laž. Pri tem pa novi rod dobro plačanih partijskih propagandistov namenoma pozablja, da so bili domobranci ustanovljeni šele jeseni leta 1943, to je po komunističnih likvidacijah ujetih Vaških stražarjev in dve leti po umorih njihovih prvih žrtev. Pred domobranci so obstajale več kot leto dni le Vaške straže, ki so bile povsem samoobrambne enote defenzivnega značaja. Pred Vaškimi stražami so bile od aprila 1941 med demokrati organizirane ilegal- Prav je, da se ob tem spomnimo tudi nekrvavih žrtev komunizma na Slovenskem. To so rojaki, ki so ohranili pokončno držo bodisi doma sredi komunističnega totalitarizma bodisi v tujini. Nikdar ne bomo poznali imena in števila teh, ki kljub zaporom in desetletnemu preganjanju niso klonili, temveč so ostali zvesti sebi in moralnim vrednotam v času, ko so komunisti oznanjali neminljivost partijskega režima. Še danes niso predstavniki slovenskih demokratičnih o-blasti izrekli tem rojakom ne zahvale ne priznanja. Neštetim obsojencem ljudskih in vojaških sodišč ni bila popravljena krivica niti z javnim razveljavljanjem teh nelegitimnih sodnih procesov. Debate okrog obsodbe škofa Gregorija Rožmana so sramota za ves narod. Ali bomo z »obnovitvijo« njegovega procesa res legitimirali vse tedanje sodne fraze, ki ne zaslužijo drugega kot uradno razglasitev neveljavnosti? Ali bo legitimna slovenska sodna oblast »obnavljala« procese vsake posamične žrtve »revolucionarnih«, »ljudskih« in »vojaških« sodišč tja od kočevskih procesov med vojno pa do onega proti četverici ob pričetkih iskanja slovenske samostojne in pravne države? Komunisti so potrebovali krvavo revolucijo, da so kasneje lahko vladali s terorjem, tako kot so delali povsod, kjerkoli so prišli na oblast. Po srednji in vzhodni Evropi so že porušili spomenike, ki so jim bili kot simboli zločina, laži in tiranije v sramoto. Le pri nas in ponekod na Balkanu še častijo ideologe in izvrševalce nasilja. Šolske knjige in debate okrog spomenikov pričajo o nevednosti ali o neznačajnosti odgovornih Slovencev in to po petih letih demokratizacije in slovenske državne suverenosti. Zdaj ni jugoslovanske oblasti, da bi se lahko izgovarjali Celovec — Ob obisku avstrijskega zunanjega ministra Schiissla v Sloveniji je bilo omenjeno tudi vprašanje koroških Slovencev. Kakih konkretnih premikov v korist naše narodne skupnosti ni bilo; v bistvu se je izkazalo to, kar smo ugotovili že ob srečanju med zveznim kanclerjem Vra-nitzkyjem in njegovim slovenskim kolegom Drnovškom avgusta 1995 v Celovcu: Avstrija nima resne volje za reševanje odprtih manjšinskih vprašanj, pri tem pa se tudi vedno bolj poslužuje nemškogovoreče manjšine v Sloveniji. Vendar to ni edina metoda, s katero skuša avstrijska diplomacija »uspešno« zabraniti reševanje koroškega vprašanja. Zelo jo tudi moti dejstvo, da se Slovenija smatra kot država-zaščitnica za svoje manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Avstrijci se dobro zavedajo, da so manjšine, ki imajo za sabo državo-zaščitnico, v močnejšem položaju kakor če te ne bi imele. (dalje na str. 15) Posebej nazorno dokazuje to Avstrija sama v primeru Južnih Tirolcev. 2. maja je bila delegacija najvišjih predstavnikov Južne Tiroske na obisku pri Schiisslu. Obe strani sta ponovno dali jasno vedeti, da o vlogi Avstrije kot državi-zaščitnici za Južne Tirolce ne sme biti niti najmanjšega dvoma. Tako Južni Tirolci kakor avstrijske oblasti bi -upravičeno - zagnali vik in krik, če bi Italija začela ospo-ravati zaščitno vlogo Avstrije oz. skušala uveljavljati stališče, da je južnotirolsko vprašanje zgolj »notranja italijanska zadeva«. V zadevi koroški Slovenci pa skuša ista Avstrija pripisati Sloveniji enako vlogo, kakršno jo v zadevi Južni Tirolci najbolj zagovarjajo italijanski neofašisti. (Znano je, da prav neofašisti najbolj ostro nasprotujejo temu, da bi Avstrija bila zaščitna država za južnotirolsko manjšino.) Da ta trditev ni iz trte zvita, dokazuje predvsem naslednje dejstvo: vsi merodajni avstrijski politiki, vključno zvezni predsednik Klestil, dosledno poudarjajo, da je po razpadu Sovjetske zveze in Jugoslavije državna pogodba zgubila svojo veljavnost in da je postal člen 7 »obsoleten« (Klestil). Na drugi strani Avstrija ni pripravljena skleniti s Slovenijo meddržavne pogodbe, v kateri bi mdr. zagotovili Sloveniji vlogo države-zaščitnice za koroške Slovence. Glede tega se vladnima strankama SP/VP tudi ni treba bati opozicije: Slovenijo kot državo-zaščitnico za koroške Slovence odklanjajo cel6 Zeleni, o katerih bi pričakoval, da jim je vsestranska zagotovitev člena 7 sveta zadeva. Ta izrazito negativni odnos avstrijske politike do zaščitne vloge Slovenije pa bi morali upoštevati predvsem tudi v zvezi z razpravo o ustavnem določilu. Kot je znano, se zav- zemata vladni stranki, skupno s »F« in s predsednikom Sturmom, za ustavno določilo, ki bi sicer vsebovalo lepe besede o sožitju, bogastvu večjezičnosti itd., vendar bi to bilo že vse. Konkretne ukepe v korist narodnih skupnosti vlada m njeni zagovorniki odklanjajo, ker baje »čas za to ni zrel«-Hkrati pa so ravno v zadnjih mesecih (in še posebej pred nedavnim obiskom zunanjega ministra Schiissla v Ljubljani) visoki avstrijski polihki odkrito izražali svoje nezado voljstvo s Slovenijo. Očitavajo ji, da se s svojim zavzemanjem za koroške Slovence »vmešava« v notranje avstrijske zade ve. Na žalost jih je pri tem - na srečanju zastopnikov NSKS m ZSO z ministrom Thalerjem (17. aprila) - podprl tudi Marjan Sturm, ki je mnenja, da tako »vmešavanje škoduje sožitju«. Strategija avstrijske dip10' macije je očitna: kot kaže, se načrtno prizadeva, da bi Slo venija zgubila vso pravico ko država-zaščitnica za koros e Slovence. V nadomestilo za to ponuja neobvezujoče ustavno določilo. Tako bi se lahko z njim v javnosti bahala, v resni ci pa še bolj učinkovito zav a čevala oz. preprečevala uresni čevanje narodnostnih pravic. Izkušnje, med drugim 'lZ sedemdesetih let, učijo, da g ^ de naših pravic s strani Avstn je nikoli ni bilo pričakovati pozitivnih pobud. To, kar smo dosegli, smo izključno žara lastne vztrajnosti in s podporo države matičnega naroda. Bili bi naivni, če bi mislil1’ da so te izkušnje postale nepo membne za sedanjost in Prl hodnost. ,, Janko Kulmesch Naš tednik, 3. maja I* KOLEDAR JUNIJ 15. in 16. — Tabor DSpB l"’* spominsko proslavo pri minski kapelici na Sloven pristavi. Maša ob 1 Ih junija, v spomin na Pom°r^sU domobrance in za žrtve v revolucije. ., 23. Društvo Triglav, waukee, priredi prvi pikn* Triglavskem parku. ^ 25. — Simpozij, maša m ^ turni program ob 5. obl deklaracije slovenske ne Dr. JOŽE BERNIK^ predsednik Svetovnega slovenskega kongresa »Na nas gledajo kot na zamorčke« Dr. Jože Bernik, pravnik in ekonomist, živi v Ameriki že petdeset let. Iz Slovenije je odšel malo pred koncem druge svetovne vojne, boje bilo jasno, da jo bo preplavil komunizem. Trideset let je bil zaposlen pri neki ameriški multinacionalki. Zdaj je upokojen in je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) - organiza-clje, ki povezuje vse Slovence po svetu. Z njim smo se pogovarjali o nedavnem zasedanju glavnega odbora SSK v Ankaranu ter o njegovem osebnem videnju sedanjega političnega položaja. • Kam bi med drugimi sionskimi skupnostmi v tujini “mestili Svetovni slovenski kongres? V tujini je nešteto slovenskih organizacij, ki se ukvarjajo s kulturnimi, cerkvenimi, šport-n’|tii in narodnimi dejavnost-oti. SSK pa je nova organizaci-■I®'JUstanovljen je bil pred pe-iSljJeti, na dan slovenske osa--ffiSlXojitve, zato je zelo po-membno, kam kongres postaviti. Smo civilna ter za Slovence P° svetu in doma povezoval-na» ne pa tudi krovna organi-Zacija. Ne gre za elitistično organizacijo, ampak povezu-Jetno vse razmišljujoče, delov-ne in podporne ljudi, ki želijo tudi druga društva spodbuditi različnim akcijam. Za zgled ipiosi^vzeii podobneorganiza--j^po svetu, med temi je naj-^!i znan Judovski svetovni -^ogres, ki je nastal pred ^jopgimi desetletn in trna tudi -^denarja. Čeprav smo nestrankarski, "o morem reči, da smo nepoli-Cni. saj politiko razumemo ot delo za skupni blagor na-[oda in države. V kongresu so i. --V v. V v^dje različnifi' političnih pri--Jjdpcsti, zato imamo z zami-Jjg o samostoinostTin neod-Jjnosti kar nekaj težav. Pre- den sem postal predsednik, so ngres vodili ljudje drugačne ^'sljenjske smeri. Zdaj pa so 0as °žigosali kot desničarsko ganizacijo, zaradi česar je e delo dobilo negativen pri-°k, slovenska družba pa i ma «°inas velikokrat odklonilno blišče. * Kljub temu drži, da ste ^rjeni bolj desno kot levo? lev e ^elimo biti usjerjeni ne 0 ne desno. Po naših pro-famih in t'ravn razmišljanju smo Oteženi, saj želimo vse Pfj ence povezovati, na da bi koi-tem Pr‘segali na kakršne * »svete krave«. je .02načevanja za desničar-$5t).ajP0g0steje pride pri vpra-ved U ^^te^losti. Nekateri še |3retek|VZtra^0 pri tem’ da Se kj: .0st sprejme po šabloni, krat vblla določena v nedemo- t^iie neiT1 režimu. Po našem f^jaju Pa je treba objektivno t^io^ti različna dejstva pre- Ce|0a 2alost je videti, da je $ti pra° ravnanje sedanje obla-religi'Se8an,* *e na ne^° državno vsi, i?’ k' l3' j° morali sprejeti fy)js e°rge Orwell je nekoč da tisti, ki nadzoruje Hadioruje tudi pri-lo • v Sloveniji je še ved-^ d °’ da te ožigosajo Su e?n^arja, če oporekaš .ar 80 zapisali režimski 'Cnarji- Nve 6 sploh potreben? 'buči gotovo nima. Mnogi menijo, da je kongres močna in finančno dobro podprta organizacija. V resnici gre za mednarodno, mlado orga-mžacijoTTci imapremalo de-nafja in premalo mladih, raz-~mišlj lijočih ljudi. Vse naše ~delo je zastonjskoTVse vožnje 'll plačamo sarrtpf) celo naš taj-nilT dela brezplačno, »ržava nam daje malo denarja. Letos smo dobili tri milijone JoTar-jev, od tega sta dva namenjena slovenskemu delulcongresa. Na žalost v Sloveniji ni mogoče dobiti ljudi, ki bi delali prostovoljno tako kot v drugih demokratičnih državah. Od tu vse težave. • Koliko Slovencev po rodu je še vedno brez slovenskega državljanstva? Prva skupina so ljudje, ki so se odpovedali jugoslovanskemu državljanstvu, ker niso želeli biti državljani nedemokratične in totalitarne države. Druga skupina so tisti, ki bi državljanstvo lahko dobili po starših, pa jih to ne zanima. Tretja skupina pa so takšni, ki državljanstva ne morejo dobiti zaradi birokratskih razlogov. Koliko je vseh, je težko reči. • Govori se o številki 360 tisoč. Res se govori o takšni številki, čeprav po mojem mnenju lahko pomeni le število vseh, ki se še čutijo Slovence. Je pa ta številka potegnjena iz zraka, saj do zdaj ni bila narejena še nobena resna analiza. • Verjetno vam je znano, da je Zmago Jelinčič v parlamentarno proceduro vložil predlog zakona o odpravi dvojnega državljanstva. Predlog je za Slovence po svetu, milo rečeno, neugoden, saj bi se morali enemu državljanstvu odpovedati. Nekatere države dvojno dr-žavljanštvo ~ dovoljujejo^ na primer Argentina ali združene države Amerike, medtem ko Nemčija ali Avstrija ne. Osebno se mi zdi neumno, da bi se moral odpovedati slovenskemu državljanstvu, če pa mi Amerika dovoljuje dve državljanstvi. Po mojem gre pri omenjenem zakonu za tipično slovensko »škrtost«. Ce bi nas bilo dvajset, in ne dva milijona, gotovo ne bi tako dlakocepili. Podobno se nam je zgodilo že z zakonom o državljanstvu. Namesto da bi vsem Slovencem po svetu brez velikih birokratskih zapletov omogočili pridobitev državljanstva, smo celotno zadevo zapletli do neskončnosti. • Gre torej za diskriminacijo do Slovencev po svetu. Seveda. Slovenci po svetu smo v domovini dobrodošli le na idealističen način, v praksi pa ne. Na nas gledajo kot na zamorčke. • SSK je bil pobudnik za pripravo predloga zakona o statusu Slovencev Brez državljanstva. Kdo bi po tem zakonu dobil status Slovenca in kaj ta status prinaša? Sprejetje tega zakona za Slovence brez slovenskega državljanstva omogoča 5. člen slovenske ustave. Gre predvsem za potomce preteklih in naslednjih generacij Slovencev (v Ameriki raste že četrta ali peta generacija). Po predlogu naj bi bili priznani, tudi ko pridejo v domovino, kot Slovenci; zavezali naj bi se za pomoč slovenski državi in imeli nekatere ugodnosti v Sloveniji- Pri sprejetju zakona o posebnih pravicah in ugodnostih PRVIH TISOČ... (nadaljevanje s str. 14) nanjo. Za sprenevedanje, za vztrajanje v laži smo v lastni državi odgovorni Slovenci sami. V našo javnost še ni prodrla zavest, da je že oklevanje pri obsodbi totalitarizma, revolucije in njenih krivic — apologija zločina! Posredno in neposredno odgovorne za etnično čiščenje v Bosni skušajo postaviti pred mednarodno sodišče. Pri nas ni videti niti najmanjše politične volje, da bi slovenska demokratična oblast vsaj moralno obsodila revolucionarne poboje. Ali bo res potreba zahtevati od mednarodnih sodišč in svetovnih organizacij za varstvo človekovih pravic, da bodo storile to, česar slovenski parlament ne more ali noče. Žrtve komunizma in njihovi potomci nismo nikdar klicali po maščevanju in strah pred revanšizmom je bila iz trte zvita propagandna poteza tistih, ki jih je strah resnice in pravice. Ko se leto za letom spominjamo vseh, ki so izgubili življenje ali svobodo ali ki so jim vzeli čast zarai njihove načelne drže do komunizma, vztrajamo pri zahtevi, da demokratične oblasti slovenske države obsodijo krivico, ki jim je bila storjena. Zahtevamo in bomo zahtevali do zadnjega diha, doma in po svetu, da se vrne dobro ime tistim, ki so že pred pol stoletja poznali vso perverznost komunizma, to je resnice, pred katero si nekateri rojaki še zdaj zatiskajo oči in ušesa. Danes je večkrat slišati o potrebi spomenika neznanemu junaku. Ni pa znano, da bi načrtovali spomenik neznanim žrtvam revolucije. In vendar se vleče krvava sled teh žrtev od tistih prvih tisoč pomorjenih skozi Jelendol, Teharje, Hrast-■ nik in Rog ter se polagoma spreminja v globoko stezo političnega nasilja tja do leta 1990. Ta sled ni izginila do današnjega dne kljub poganjkom pomladanskih trav in osamljenih cvetov. ne gre toliko za močan praktičen pomen kot za psihološkega; gre preprosto za neko zavezanost slovenstvu, na temelju katere se lahko nato od njih pričakuje podpora, če bi bila potrebna. Po tem zakonu najjbi za Slovenca veljal potomec osebe sloveiiskenarodno-sti do tretieea kolena v ravni črti (do pravnuka), statusa in pravic na podlagi tega zakona pa naj ne bi dobila oseba, ki ne obvlada slovenskega jezika. Pravice pa naj bi bile med drugim vstop v Slovenijo brez vizuma, če država, iz katere oseba izhaja, s Slovenijo nima podpisanega sporazuma, izenačenost z državljani RS pri plačevanju turistične in druge ponudbe v Sloveniji, inenače-nost pri kandidiranju za štipendije, pravica do statusa rednega člana SAZU, pravica do aktivne in pasivne volilne pravice v državni zbor RS ter pravica do nakupa zemljišč in nepremičnin. • Skratka, da ne bi bili obravnavani kot tujci. Seveda. Po mojem mnenju bi morala država narediti več, da bi v svoj novi razvojni koncept pritegnila tako intelektualne kot finančne potenciale Slovencev po svetu. To bo težko, dokler bodo v matični domovini obravnavani enako kot drugi tujci. Prav zato tudi predlagamo, da bi v okviru urada za tujce ustanovili najprej nekakšen posvetovalni, nato pa tudi informacijski organ, ki bi spremljal problematiko Slovencev po svetu. Danes namreč ni ustanove, ki bi Slovencem po svetu z idejami pomagala ohranjati slovensko identiteto. • Največjo oviro predlagani zakon postavlja tretji generaciji Slovencev, ki večinoma ne zna govoriti slovensko... Zakon zahteva takšno zna-nje slovenščine, da ŠT sposoben ^poslovati slovensko. Ne vemo na. kai to pomeni. Ali to po-meni, da mora govoriti in pisati stoodstotno pravilno? Če je tako, potem ta zakon večini ne bo koristil. Ne bi smeli biti preveč ozkosrčni in birokratski. • Druga težava bo pridobitev pravice do nakupa nepremičnin. Ta del predloga zakona je verjetno najbolj sporen. Če bo to vprašanje urejeno z vstopom v Evropsko zvezo, potem ne bo težav. • Kako je z vračanjem nacionaliziranega premoženja tistim Slovencem po svetu, ki imajo slovensko državljanstvo? Nekaterim je bilo premoženje vrnjeno, vendar so bili v posebnem postopku in so v pravem času pritisnili na prave gumbe. Drugi pa še vedno čakajo na popravo krivic in so v podobnem položaju kot Slovenci, ki živijo v matični domovini. • Kako je s predlogom o pravičnejšem lastninjenju in dodatni razdelitvi certifikatov, ki ste ga dali skupaj z drugimi iz združenja neodvisnih pravnikov in ekonomistov? Je ta pobuda zvodenela? Združenje je spremljalo potek lastninjenja v Sloveniji in ugotovilo, da je še veliko premoženja, ki v razdelitev certifikatov ni bilo vključeno. Pobuda je še vedno uresničljiva, saj bo ravno zdaj prišlo do lastninjenja bank. S tem bi se morala ukvarjati država. • Med drugim želite imeti dve stalni mesti za svoja predstavnika v parlamentu. Ali torej Slovenci po svetu podpirajo Janšev predlog zakona, ki bi jim to omogočil? Podpiramo pobudo, da bi v parlamentu dobili dve stalni mesti, tako da bi lažje podpirali naše interese. Ne zanima nas, kdo je to predlagal, želimo le uresničitev. Čeprav bo nekaj tehničnih težav, ne dvomimo, da takšen podvig ni mogoč. Tudi Hrvatje po svetu imajo v parlamentu stalne~še-'Heže. Prizadevamo pa si tudi za to, da bi Slovenci po svetu lahko volili krajevno in na 'vHeposlaništvih. • So za volitve na veleposlaništvih potrebni kakšni posebni dogovori? Ne. Ne trdim, da ne bi bilo nikakršnih težav, vendar pa je zadeva izvedljiva. Argentinci imajo to možnost in za to ni potreben poseben dogovor. Tudi Hrvatje so to izpeljali. Moram opozoriti, da imamo Slovenci v ZDA veleposlaništvo v Washingtonu. Če živiš na zahodni obali, boš moral drago plačati, da boš oddal svoj glasovalni listič. Mnogi obupajo in se volitev ne udeležijo. • Volitve so pred vrati. Kakšna so pričakovanja in upi? Vsi upamo, da bo prišlo do Jakšne oblasti, ki bo mogla pritegniti vse Slovence. Tisto, kar je danes državna religija, se mora umakniti v zasebno sfero. Država naj upravlja dr-žavo, z drugimi stvarmi pa nai se Slovenci ukvarjajo sami, prek vzvodov civilne družbe. Naloga države pa je, da vsem omogoči enake možnosti. Upamo tudi, da bo imela država do Slovencev po svetu bolj družinsko, ne pa mačehovsko razmerje. • Kako gledate na predlog poslanske skupine LDS, da se pretrga koalicijska pogodba s SKD? Po mojem osebnem mnenju je bila ta koalicija že od začetka sporna. Če si namreč v vla-di neprestano preglasovan, potem Jje~ vprašanje, ali gre za pravo koalicijo. Ker pa smo v predvolilnem letu, bo brez koalicije težko vladati. Po mojem bi se morali krščanski in liberalni demokrati vprašati, kaj je v tem vmesnem času koristno za prihodnost države in kaj še lahko skupaj naredijo. • Kaj morajo narediti SKD? Če ostanejo-v vladi, kar bi bilo modro, bi se morali vnaprej dogovoriti za projekte, koristne za oba partnerja. Predlagati bi morali, da se razčisti nepravilno ravnanje ministrov. • Najprej s čiščenjem svojih vrst? (Op. ur. AD: Tu je za zadevo v zvezi z ministrom Jan- (dalje na str. 16) Misijonska srečanja in pomenki 1136. »Dragoceno misijonsko sodelovanje« (O. Vladimir Kos, Tokio, Japonska) Takole piše sveti svetovni nik z Očetom in Svetim Du- popotnik Pavel kristjanom v Filippi okrog leta 60 po Kristusu: »Nekateri oznanjajo Kristusa iz sebičnih motivov, nekateri pa zares iz srca; da se le Kristus oznanja, ostalo ni enake važnosti! Kako sem vesel, da se Kristus oznanja! Ne bom se nehal veseliti, saj sem prepričan, da me bodo Vaše molitve in opora Duha Jezusa Kristusa rešili.« (Fil 1:18-19). V odlomku, ki mu pravimo 4. poglavje, se zahvaljuje za njihove darove: »V Gospodu sem se vas razveselil: spet ste dokazali svojo skrb zame. Se razume, da ste jo zmeraj čutili zame, a za njeno udejstvovanje ni bilo prilike...Različnim okoliščinam se znam prilagoditi - dobri jedi enako kot lakoti...On, ki je vir moje zmogljivosti, mi daje moč za vse to. In vendar - kako lepo od vas, da hočete deliti moje trpljenje. Zdaj bo moj Bog Tisti, ki bo v polni meri poskrbel za vaše potrebe, in sicer tako, da bo to delalo čast čudovitemu bogastvu, ki ga pomeni Jezus Kristus.« (4:10-14,19) S stališča zvestobe delovanju Svetega Duha v posameznem srcu je zavestno misijonsko so-delovanje v zaledju: visoka vrednost ali dragocenost, to je, tisto delo, ki koristi ne le določenemu cerkvenemu občestvu in misijonarjem, ki so z njim povezani; to delo koristi vesoljni Cerkvi (prim. 1 Kor 12:26). Ce bi bila molitev in trpljenje zadostni sredstvi za širjenje božjega kraljestva na zemlji, bi nam bil to naš Gospod jasno razodel. Da sta molitev in trpljenje - vsaj v obliki potrpežljivosti - nujno potrebni sredstvi, nam je lepo razložil; v izrednih okoliščinah ostaneta edini sredstvi, ki imata še to prednost, da sta zmeraj na razpolago! A naš Gospod, ki je Stvar- hom dinamike, ki podeljuje stvarem neke vrste polnost in popolnost, je molitvi in trpljenju izrecno dodal: »Pojdite v svet...do konca sveta hodite!« In ker si Gospodove besede niso v protislovju - kadar pri njih čutimo navidezno protislovje, je temu krivo naše nerazumevanje -, je treba Gospodovo zapoved razumeti tudi v luči naslednjih besed: »Niste vi mene izbrali, jaz sem vas izbral, da začnete prinašati sadove.« (Jn 15:16) Bog izbere v skladu s Svojo neskončno modrostjo in neskončno ljubeznijo - nikomur se pri tem ne dela krivica. Na drugi strani pa je »biti izbran za to ali ono delo za Gospoda« posebna čast. Tudi mi ljudje se čutimo tem bolj počaščene, čim višja je oseba, ki nam naloži določeno delo. Le da včasih takšno nalogo odrečemo, ker menimo, da nalogi nismo kos; pri Bogu, ki ve za skrivnosti človekovega srca« (Ps 44:22), tega spodrsljaja ni; kadar vabi, ve kaj zmoremo. Kadar nas vabi h konkretnemu misijonskemu so-delovanju... n.pr. v MZA - ve, da mu bomo za širjenje Njegovega kraljestva in kraljevanja koristni. Joseph L. FORTUNA »KORISTNI« Cerkvi in svetu; naš Gospod si želi »obilnih sadov« (Jn 15:5); »koristni« v imenu Tistega, ki nas je izbral svobodno ali milostno, to se pravi, da si te izbire nismo mogli zaslužiti: »Ko opravite vse, kar vam je bilo naloženo, recite: Kaj posebnega v nas samih ni - izpolnili smo le svojo dolžnost.« (Lk 17:10) Tako se lahko vsak veseli dragocenega daru ali milosti, da je njega ali njo izbral sam Gospod za to ali ono delo za Sirjenje svojega kraljestva; lahko se mirne duše zaveda te časti v božji družini; in vendar mora istočasno, ponižno priznati; seveda, kaj posebnega v meni osebno ni...Ali bo kdo mogel odreči našemu Gospodu genialnost izražanja? S prisrčnimi pozdravi ostajam Tvoj vdani Vladimir. Op. CW: Konec nadaljevanke MSIP 1074, 1085, 1086 in 1127. »SVETI FINANČNIK Tako kot nekdaj v stari Palestini, je tudi zdaj v Nebesih skoraj skrit, naš Jožef, Cerkve sveti ekonom. POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! Po duhu smo sorodni Angelom; s telesom smo v živalski pra-družini; ah, srečni, da v Gospodu smemo biti! Kdaj bodo mnogi, mnogi v širnem svetu spoznali Ga, se Ga oklenili — da s srca jim solze obupa zbriše? Sodelavce povabljene, podpri nas, finančnik sveti, Jožef, božje hiše! Naš svet še ni z ljubeznijo prežet... Hvala za obe kartici, ki si me z njima vzpodbudil za tri nove pesmi. Gospod naj napravi,jia bodo tu in tam v MZA koristile. Prisrčen pozdrav v Gospodu, Vladimir, 13. junija 1995.« Prvi dve pesmi sta bili objavljeni v MSIP 1132 in 1134. Jezuita Kosa pesniški talent je v domovini še dokaj neodkrit, kot mnogokaj, kar smo Slovenci v svetu zadnjih več kot 50 let skupno ustvarili. MZA je samo en tak, bi rekli v Ameriki, ‘case in point’. Ko od leta 1962 odkrivam in opazujem pobliže ameriški kontinent, Združene države in Kanado, mi je včasih pri duši tesno, saj smo bili povečini vsi krščeni in birmani in obdarovani z mnogimi lepimi talenti. Koliko jih je, ki nikdar niso misijonsko kaj globljega začutili ali žrtvovali in imeli ali vzeli ‘for granted’, da jih je v najtežjih časih slovenske tisočletne zgodovine Bog ohranil in izbral za Svoje. Kaj vse bi s skupnimi močmi lahko v misijonih dosegli, ‘če kruh delil bi z bratom brat, s prav srčnimi čutili’ (Simon Gregorčič)? Vedno manj časa imamo in marsikdo bo verjetno doživel, da je zamudil veliko zlatih možnosti biti tudi misijonski pionir in pri gradnji Kristusove Cerkve. Darovali so zadnje tedne. Drušina Stefana Novaka, Scarborough, Ont., za gradnjo nove cerkve v Stepanji vasi, o. Jožetu Recku $300. Neimenovana iz San Francisca $780 (za sv. maše $200, od tega poslano po njeni želji 20 intencij njenemu duhovnemu sinu v Kenijo, misijonarju F. Kenyatta), nato po $100 Karmeličankam v Medvode in drugim v Mirni peči, pomoč bogoslovjem v Ljubljani $100, v Mariboru in OUR GAME PAYS YOU millions EVEN IF YOU CAN'T PITCH, HIT OR FIELD Alt it takes to win Super Lotto is luck! And with at least four million at stake every Wednesday and Saturday, isn't it worth a buck to try your luck? M Feel Lucky Today? _ The Ohio Lottery Commission a an equal opportunity employer and service provider Na nas gledajo... (nadaljevanje s str. 15) kom Deželakom, čeprav ta v pogovoru ni izrecno omenjen.) Ce je potrebno, vsekakor. Če so dokazi za nepravilnosti, je treba ukrepati. • Ali to pomeni, da se mora stranka takšnemu ministru javno odreči ali zahtevati njegovo razrešitev? Vsaka stranka mora premisliti, ali ima med seboj ljudi, ki moralno ali drugače ne dosegajo kakovosti, ki jo stranka zagovarja. Če je potrebno, da neki vladni funkcionar gre, pa naj gre. Pokončnost je treba spoštovati, saj je to v volilnem letu tudi v interesu stranke. • Ste tudi član častnega odbora za pripravojete ohletni-ce dneva državnosti. Kakšna bi morala biti ta proslava? Vseslovenska, povezovalna in državotvorna, brez kakršnih koli simbolov preteklosti. Očitno pa bo tudi tokrat prišlo do razkola, saj naj bi borci na proslavi sodelovali kot častna 'četaTNa žalost je tako, da si takoj označen za razdiralca in revanšista, če se temu upreš. Pogovarjala se je Urša Matos Slovenec, 3. junija !9% Kopru pa vsakemu po $75> CMA-MZA (kjer Potre^°i $60, Gimnaziji v Šentvidu $ > in še $20 osebno podpiranemu bogoslovcu Janezu Avseni uv Ljubljani. Družina Andrew Oven m Martha Kelsy, Oceanside, Kal., $400 za bogoslovca, 5-letnika, Boštjana Modica v Ljubljani, semenišču v po ' poro. Gdč. Maria Mlinar. Chagrin Falls, Ohio, ($100 za vse slovenske misij -narje in $100 kot dodatek * pomoči za podpiranega bogo slovca v Ljubljani). Ga. Louise Sega, Joliet, $25 za motorno kolo Obore. M.P. iz Chicaga, ($50 za begunske bosans otroke v Sloveniji, $50 za mis jonarja Simona Obore, m za poštne stroške MZA k° spondence). . Vsem prav iskrena zahva (Bo še) Rev. Charles Wolbang CM St. Joseph’s Seminary 65 Mapleton Rd. P.o. Box Plainsboro, NJ 08536-0 Telefon: 609-520-8839 Fax: 609-452-2851 NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) Sophie Falcone Dne 1. junija je v Saras0t|’ Fla., umrla 73 let stara Soph> Falcone, rojena Košir v Je o cu pri Sodražici, v ZDA pr>s 4 1. 1952 in živela v Euchdu, vdova po Josephu, mati Roberta (žena, dr. Anne), s ® ra mati Melisse, sestra Mar« Končar (vdova po Florijanu Euclidu in Dragota (žen ’ Vera) v Sloveniji, draga Prl) teljica Josepha Sojer, zaPoS. t na pri Model’s Meat Mar* od 1. 1960 do svoje upokoji 1. 1986. Pogreb je bil 6. jun« v oskrbi Želetovega zavoda E. 152 St. s sv. mašo v cer ^ sv. Roberta in pokopom Vernih duš pokopališču. KOLEDAR (nadaljevanje s str. H) ri Sv' 28. — Slovenska šola pr Vidu prireja piknik na o ski pristavi. avgust v Sl°' 4. — Klub upokojencev venske pristave priredi P na SP. ,rtiH 10. in 11. - Zveza OlW ^ društev in Slomškov ^ imata romanje k Marij1 gaj v Lemontu. MALI OGLAS| Za vsa električna poPra^jjjjte preglede napeljav, J & J Electric na 486'^ed, FHA Inspections, lns State Licensed Seniors: lO^o Disc01|24-2^ Žele Funeral Hoifle MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152 Street Phone 481 Family owned and operated since^ .311* 1901