glasilo delovne skupnosti tekstine ajdovščina, 10. maja 1967 Izvolili smo nove člane organov upravljanja GOVORICE V našem petem uvodnem članku se vračamo k delu prvega uvodnika, k razmišljanju o pojavu, ki škoduje nam vsem, tudi tistim, ki ga povzročajo. V mislih imam neutemeljene govorice, za katere nekateri vedno najdejo prgišče plodne zemlje za njihovo vsaditev in rast. Pri tem želi naš list doseči to, kar je ob svojem prvem koraku obljubil: informirati in izobraževati ter s tem odpravljati vse vire nepotrebnih razburjanj zaradi neutemeljenih govoric. Takrat smo tudi rekli, da bo naš Tekstilec spregovoril tudi o »čenčah«, če bodo kakorkoli ovirale delo in odnose med nami, in jih skušal s svojim glasom resnice odpraviti. Zdi se, da je v zadnjem času dovolj prav takih neodgovornih šušljanj, ki dajejo listu priložnost, da odigra to svojo vlogo. Začelo se je pred približno dvema mesecema, ko se je že tako kritično pomanjkanje finančnih sredstev zlasti v tekstilni industriji še bolj zaostrilo. Takrat so nekateri posamezniki v podjetju videli vso krivdo za tako stanje v slabem delu strokovnega kadra in so oznanjali, da je razpoloženje v kolektivu tako, da lahko vsak čas pričakujemo štrajk. Seveda štrajka ni bilo, ker tudi takega razpoloženja v kolektivu ni bilo. Nočemo trditi, da je delo strokovnih služb vedno najboljše in da ne bi mogle tudi one še več prispevati k boljšim uspehom, toda naprtiti vso krivdo za trenutno stanje njim in izliti vse ne-razpoloženje. ki ga tako stanje povzroča, nanje, ne bi prineslo niti dela tistega, kar bi v svojem ogorčenju pričakovali. Ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov smo spet slišali glasove, kako sta nam sredstva za Izplačilo posodila Mlinotest in KVZ Vipava, čeprav je bilo le dobrih deset dni prej na občnem zboru sindikalne podružnice zagotovljeno, da bomo zbrali dovolj sredstev za redno izplačilo osebnih dohodkov. In končno se v zadnjih dneh govori, da smo tik pred likvidacijo. Vprašujemo se, kdo je tisti, ki zaskrbljenost kolektiva razglaša za njegovo nasršenost proti vodilnim strokovnim službam, ki ob trudu teh služb, da z najraznovrstnejšimi intervencijami in kombinacijami še zmorejo zagotavljati redno izplačilo osebnih dohodkov, govore, kako so si denar izposodili in to prikrivajo, ki ne vidijo njihovih naporov, da podjetje prebrodi krizo, ampak enostavno razglašajo, da smo pred likvidacijo. Res je trenutno zelo ugodno vreme za rast takih alarmantnih vesti, je pa hkrati tudi resen čas za našo skupno vsestransko pripravljenost, da storimo vse, kar sploh lahko s svojim delom storimo, da bomo v tem nemirnem gospodarskem valovanju ostali na porvšini. Veliko bomo k temu pripomogli že s tem, da ne bomo našega razpoloženja prepustili vplivu nekaj ljudi, ki hočejo stvari prikazati drugačne kot so, ampak bomo vedno iskali odgovore na svoja vprašanja pri odgovornih delavcih, ki nimajo nobenega interesa, da bi skrivali resnico. In če to verjame, bi moral imeti kolektiv zaupanje vanje, ne pa v tiste, ki širijo tendenciozne vesti in se pri tem ne zavedajo, da je ljudi laže razburiti z lažjo, kot jih pomiriti z resnico, ali pa vedo, a hočejo doseči prav to. Mislimo, da ne v korist kolektiva. GS Na volitvah dne 27. aprila smo izvolili novo polovico članov delavskega sveta in svetov ekonomskih enot, ki bodo za naslednji dve leti o-pravljali svojo dolžnost v teh organih. V delavski svet so volile samo ekonomske enote tkalnica, predilnica in uprava (ker predstavnikoma oplemenitilnice in pomožnih obratov v delavskem svetu letos ni potekel mandat), v svete ekonomskih enot pa vse ekonomske enote. Letošnje volitve lahko ocenimo ugodneje kot lanske, kar velja tako za organizacijo priprav in samih volitev kot tudi za udeležbo na volitvah. Zbori delavcev za predlaganje kandidatov so bili organizirani po posameznih izmenah. Poleg predlaganja in določevanja kandidatov za člane delavskega sveta in svete EE je bila na dnev nem redu vseh zborov tudi informacija o stanju podjetja in sploh podjetij tekstilne industrije. Kandidati, ki so jih predlagali in določili zbori posameznih izmen, so sestavljali enotno kandidatno listo za celo ekonomsko enoto kot volilno enoto. EE tkalnica, ki je letos volila v delavski svet 6 članov na rednih in enega na nadomestnih volitvah, je določila za redne volitve 11 kandidatov, za nadomestne pa dva. Za izvolitev 6 članov sveta EE na rednih volitvah je določila 8 kandidatov, za izvolitev enega člana na nadomestnih volitvah pa dva kandidata. EE predilnica je omogočila še večjo izbiro volivcem. Za izvolitev treh članov delavskega sveta je določila 8 kandidatov, za izvolitev 6 članov sveta EE na rednih volitvah 11 kandidatov, za izvolitev enega člana na nadomestnih volitvah pa dva kandidata. EE uprava, ki je volila enega člana v delavski svet in 5 članov v svet EE je določila samo toliko kandidatov, kolikor jih je bilo treba izvoliti. Člani volilnega odbora so po volitvah znali povedati, da so volivci negodovali, češ da nimajo kaj »izbirati«. Pravzaprav zelo čudna reakcija volivcev, saj jih je na zboru delavcev delovno predsedstvo zaman vabilo, naj predlagajo še kakega kandidata, »da bodo lahko na volitvah izbirali«. EE pomožni obrati in oplemenitilnica sta za izvolitev 3 članov sveta EE določili 5 kandidatov, oplemenitilnica pa še dva kandidata za izvolitev še enega člana na nadomestnih volitvah. Volitve so bile kar dobro pripravljene in so potekale v redu in hitro. Za to imajo nemajhno zaslugo volilni odbori in volilna komisija, zlasti pa njen prizadevni predsednik tov. Stano Hladnik. Delavci nočne izmene so volili pred odhodom z dela, delavci drugih izmen pa skoraj vsi po prihodu na delo. Vabilu na volitve se je odzvalo tudi precej delavcev, ki so bili na letnem ali bolezenskem dopustu. NOVOIZVOLJENI ČLANI DELAVSKEGA SVETA Iz EE tkalnica: Herman Bačar, Marija čuk, Drago Er-gaver, Alojz Nagode, Darja Renar, Ljuba štramec, Franc VVeingerl. Iz EE predilnica: Stefan Černigoj, Marija Ločniškar, Vinko Močnik. Iz EE uprava: Janez Skvarč. Udeležba na volitvah je bila letos boljša kot lani in je znašala za celo podjetje 93,2 % (lani 90,8 %). Po ekonomskih enotah je bila udeležba naslednja: uprava 95,5% (lani 91,7%), oplemenitilnica 95,0% (lani 85,4%), predilnica 93,1 % (lani 87,8%), tkalnica 93,0% (lani 92,8%), pomožni obrati 88,9% (lani 82,1 %). Iz podatkov o udeležbi pade v oči predvsem dejstvo, da so pomožni obrati obakrat na zadnjem mestu. Zato bi bilo zanimivo ugotoviti, ali so temu vzrok objektivni razlogi ali le nepravilen odnos do volitev. Neveljavnih glasovnic pri volitvah v delavski svet je bilo 17, pri volitvah v svete EE pa 23. (Nadaljevanje na 2. strani) SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA V aprilu sta imela delavski svet in upravni odbor po eno sejo, delavski svet peto v letošnjem letu dne 24. aprila, upravni odbor pa sedemnajsto v svoji mandatni dobi dne 28. aprila. To sta bili zadnji seji obeh organov v dosedanji sestavi. SKLEPI DELAVSKEGA SVETA S. seja dne 24. aprila 1967. Delavski svet je najprej obravnaval vprašanje zagotovitve zadostnega obsega dela zobne ambulante za kritje potreb naših delavcev po zdravljenju zob. O istem vprašanju je razpravljal tudi delavski svet Fructala. Sredstva, ki jih je v ta namen odobril komunalni zavod za socialno zavarovanje Nova Gorica (okrog 2 milijona starih din), namreč ne zadoščajo. Zato je naš delavski svet iz sklada skupne porabe odobril dodatna sredstva, ki se bodo trošila izključno za zdravljenje zob članom kolektiva in smejo v letošnjem letu doseči največ 1,5 milijona S din (Fructal je odobril za svoje delavce 1,2 milijona S din). Zaradi težkega finančnega stanja podjetja je delavski svet odstopil od svojega lanskega sklepa, po katerem naj bi podjetje preuredilo bivši prostor ajdovske pošte za svojo prodajalno. Po novem predračunu bi znašali stroški preureditve in opreme približno 7 milijonov starih dinarjev. Prostor namerava prevzeti Trgovsko podjetje Hubelj, ki je pripravljeno prodajati naše blago z napakami na način in po ceni, ki bosta določena s pogodbo med obema podjetjema, za kar je z naše strani pooblaščena komercialna služba. Delavkam, ki so zadolžene za dajanje prve pomoči, je bila odobrena mesečna nagrada v višini 2.500 S dinarjev. Za skromno priznanje za dveletno delo v delavskem svetu je delavski svet sklenil, da svoje člane ob prenehanju mandata obdari s knjižno nagrado v vrednosti 4.000—5.000 S dinarjev. Delavski svet ni ugodil prošnjama zveze združenj borcev NOV — odbora Gradnikove brigade iz Nove Gorice, ki je prosil za pomoč pri plačilu knjig o Gradnikovi brigadi in dijakom IV. raz- Iz sklada skupne porabe je delavski svet sklenil odobriti še 215.000 S din za plačilo obveznega fluorografiranja vseh članov delovne skupnosti, ki bo med 12. in 22. majem 1.1. Odpravljena so bila tri delovna mesta: »delavec v skladišču surovin in materiala« v EE uprava (zaradi drugačne organizacije izdajanja materiala iz skladišča) ter »pepelar« in »pomočnik kurjača« v EE pomožni obrati (zaradi uvedbe kurjenja parnega kotla na mazut). Glede na to, da se od leta 1964 zaradi organizacijskih sprememb od osmih članov delavskega sveta iz EE tkalnice voli eno leto 6 članov, drugo pa le 2 člana, namesto da bi se volili vsako leto štirje člani, je delavski svet sklenil, da bo dvema izvoljenima članoma, ki bosta na letošnjih volitvah dobila najmanjše število glasov, trajal mandat le eno namesto dve leti, tako da se bodo od prihodnjega leta dalje spet vsako leto zamenjali štirje zastopniki tkalnice v delavskem svetu. Za potrebe tkalnice je bila odobrena izdelava osmih vozičkov za prevoz preje in dveh vozičkov za prevoz cevk za avtomate. Vozičke, katerih skupna vrednost bo znašala 328.000 S din, bo izdelala domača mehanična delavnica. S tem sklepom je delavski svet hkrati zadolžil komisijo, ki obravnava predloge za nabavo, da od predlagateljev za nabavo vedno zahteva tudi pismeno obrazložitev potrebnosti in ekonomske upravičenosti novih nabav. NOV ODBORNIK OBČINSKE SKUPŠČINE TZ NAŠEGA PODJETJA Na volitvah v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, ki so bile 19. aprila so delavci iz ekonomskih enot tkalnica, oplemenitilnica in pomožni obrati, ki sestavljajo eno volilno enoto, izvolili za novega odbornika v občinsko skupščino DRAGA ERGAVERJA, pomočnika vodje EE tkalnica. Tovariš Ergaver bo tako za naslednja štiri leta v občinski skupščini zamenjal enega izmed obeh odbornikov podjetja (Franca Furlana), ki mu je letos potekel mandat. Volitve organov upravljanja (volilni odbor v predilnici) reda predilskega odseka tehniške tekstilne šole v Kranju, ki so prosili za finančno pomoč pri organizaciji šolske ekskurzije ob koncu šolanja. Sklenil je, da bo tako pomoč v višini 10.000^ 15.000 S dinarjev odobril samo našim štipendistom. SKLEP UPRAVNEGA ODBORA 17. seja dne 28. aprila 1967. Upravni odbor je na tej seji sprejel sklep o spremembi razporeda prostih dni za maj v delu po 42-urnem delovnem tednu. Sprememba je v tem, da bo ponedeljek 8. maj delovni dan, prosta pa bo sobota 13. maja, ne pa narobe, kot je bilo določeno prej, ko je bil 9. maj še državni praznik in dela prost dan. Na obeh sejah: delavskega sveta in upravnega odbora je bila dana informacija o splošnem stanju podjetja in tekstilne industrije. S tem v zvezi je upravni odbor obravnaval možnost zmanjšanja proizvodnje in števila zaposlenih v EE tkalnica in uvedbi šitiriizmenskega dela v sukalnici in previjalnici predilnice, s čimer bi v teh dveh oddelkih zaposlili del delavk, ki jim bo prenehalo delo v EE tkalnica. Ko bo o tem izdelan ustrezni predlog, bo o njem dokončno sklepal delavski svet. G. S. IZVOLILI SMO ... (Nadaljevanje s 1. strani) Od novoizvoljenih članov delavskega sveta iz EE tkalnica, izvoljenih na rednih volitvah, sta zadnja dva, ki sta dobila najmanjše število glasov, po posebnem sklepu delavskega sveta, izvoljena samo za eno leto. To pa zato, da jima bo naslednje leto potekel mandat skupno še z dvema članoma, ki sta bila izvoljena lani, in bo tako EE tkalnica spet volila vsako leto 4 nove člane, kot je pravilno, in ne več eno leto 6, drugo pa le 2, kot je bilo doslej. Za eno leto so seveda izvoljeni tudi vsi člani delavskega sveta in svetov EE, ki so bili izvoljeni na nadomestnih volitvah namesto članov, ki bi jim prihodnje leto potekel mandat. —I §tS| SPISALI SO NAM Od izida zadnje številke Tekstilca sta se uredniškemu odboru oglasila še dva člana našega kolektiva, ki sta pri vojakih. DANILO KOREN se nam je oglasil iz Varaždina. Piše nam, da rad sliši novice iz svojega kolektiva in zato z veseljem prebira Tekstilca, ki mu je zanimiv in mu ugaja. Danilo, zahvaljujemo se Vam za pismo in pohvalo našega lista pa tudi za zaželene uspehe pri delu. Seveda bomo poskrbeli, da vas bomo še naprej vsaj en dan v mesecu kratkočasili z našim listom, kolikor za to ne poskrbe dovolj Vaše »starešine«. Drugo pismo je prišlo iz daljnje Makedonije iz Kavadarcev, od koder nam piše MARJAN BIZJAK, ki je odšel k vojakom v letošnjem marcu. Za pismo smo mu še toliko bolj hvaležni, ker ga je pisal bolan iz ambulante. Piše nam, da se je zelo razveselil Tekstilca, zlasti še, ker je to edini slovenski časopis, ki ga dobi in da se ie nb branju čutil kar spet med svojimi sodelavci. Vsem članom kolektiva, ki jih v pismu posebej omenjate smo izročili Vaše pozdrave in čestitke za praznik dela. Vsi se Vam zahvaljujejo in Vas pozdravljamo; v svojem in v imenu vsega kolektiva pa se Vam zahvaljujemo tudi mi. Upamo, da ste že zdrav in Vam vojaško življenje ni prehudo. Lep pozdrav. Uredniški odbor NOVOIZVLJENI ČLANI SVETOV EE V EE TKALNICA: Bogomir Batagelj, Zofija Kompara, Dušan Race, Roman Lemut, Viktorija Škofič, Marinka Škrl, Martin Štor. V EE PREDILNICA: Bogomila Bavčar, Cveto Božič, Nada Čermelj, Vinko Curk, Rudi Kogoj, Marijan Slabe, Marija Vidmar. V EE UPRAVA: Marko Buda, Elizabeta Kodrič, Mara Krivec, Vinko Kosovel, Erna Zimic. V EE POMOŽNI OBRATI: Bogdan Čuk, Marijan Černigoj, Jože Rijavec. V EE OPLEMENITILNICA: Stane Kobal, Tone Kodrič, Joža Pregelj, Rudi Tomažič. Z volitev občinskega odbornika ZAHVALA Haj topleje se zahvaljujemo sodelovalcem iz EE tkalnica za pomoč ob izgubi naše mame. Marta, Mara in Rudi Kobol Priprave na analifično oceno delovnih mest Gradnja prizidka za halo nove oplemenitilnice je v polnem razmahu SPOZNAVAJMO SVOJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZ DELA ODPOVEDNI ROKI Ko delavcu na določen način preneha delo v podjetju je dolžan oziroma ima pravico, da ostane na delu še toliko časa (od dne, ko je sporočil delovni skupnosti svoj namen o prenehanju dela ali je to sporočila delovna skupnost njemu), kolikor je to določeno s pravilnikom o delovnih razmerjih podjetja. Imenujmo ta čas kar po starem: odpovedni rok. Kdaj ima delavec dolž.nost in kdaj pravico do odpovednega roka? Delavec je dolžan, da upošteva odpovedni rok v primeru, da mu delo preneha po njegovi volji z izstopom iz delovne skupnosti. Pravico do odpovednega roka pa ima delavec tedaj, če mu delo preneha po volji delovne skupnosti, in sicer v naslednjih primerih: — če se odpravi njegovo delovno mesto — če se trajneje zmanjša obseg dela — če se ugotovi, da njegova delovna sposobnost ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, na katerem dela — ko dopolni pokojninsko dobo 40 let (delavec) oziroma 35 let (delavka). V vseh drugih primerih prenehanja dela (našteli jih bomo v eni izmed prihodnjih številk Tekstilca) ni predviden odpovedni rok, seveda pa se lahko delavec in delovna skpunost vseeno zanj dogovorita. Dolžina odpovednih rokov je enaka pri vseh načinih prenehanja dela in je odvisna od delovnega mesta, na katerem je delavec delal neposredno pred svojo odločitvijo ali odločitvijo delovne skupnosti o prene-hanjudela, in od njegove delovne dobe, in sicer: L za delovno dobo do 5 let: delovno mesto odpovedni rok dni — nekvalificirano 30 — polkvalificirano 45 — kvalificirano 60 visokokvalificirano ali z zahtevano srednješolsko izobrazbo 90 — z zahtevano visoko ali višjo izobrazbo 120 2 2. za delovno dobo nad 5 do 25 let se odpovedni roki za vsakih začetih 5 let delovne dobe podaljšajo še za 15 dni; Za kvalificiranega delavca, ki ima n. pr. 18 let delovne dobe, bo odpovedni rok znašal tri mesece in pol (dva meseca glede na delovno mesto, en mesec in pol pa na delovno dobo nad 5 do 20). V primeru, ko bi moral delavec upoštevati odpovedni rok, je še vedno možno, da se ta rok v nujnih primerih skrajša ali celo odpravi, o čemer odloča komisija za prenehanje in nastop dela na vlogo delavca. Komisija zlasti upošteva smrt v družini, bolezen, nepričakovano preselitev v oddaljen kraj in podobno. Ko 'pa v že navedenih primerih odpove delavcu delo podjetje, ima delavec pravico, da neha delati pred potekom odpovednega roka. Odpovedni rok začne teči z naslednjim dnem od dne, ko delavec pismeno ali ustno (na zapisnik v kadrovski službi) odpove delo, oziroma od dne, ko mu je vročena odločba o prenehanju dela po sklepu delovne skupnosti. V zvezi z vsem povedanim ponovno opozarjamo delavce, da spoštujejo odpovedne roke. Za delavca, ki brez sklepa komisije za nastop in prenehanje dela, preneha delati pred potekom odpovednega roka, se smatra, da je samovoljno prenehal delati, za kar mora delovni skupnosti povrniti škodo, ki ji jo je s tem povzročil, o čemer smo v našem V zadnjem času se vse pogosteje slišijo vprašanja v zvezi z analitsko oceno delovnih mest. Vprašujejo predvsem tisti člani kolektiva, ki vedo za sklep delavskega sveta, sprejet že lani spomladi, da se sprejme za obračun osebnih dohodkov primerjalna ocenitev, ki jo je pripravila posebna komisija. Na isti seji je bilo tudi sprejeto mnenje, da je potreba pričeti z izdelavo prave analitične ocene čimprej, ker je bilo danih na primerjalno oceno več pripomb in kritik. Komisijo, ki je pripravila oceno delovnih mest po primerjalni metodi je imenoval delavski svet. V sorazmerno kratkem času je oceno tudi pripravila in jo dala kolektivu v obravnavo. Po preteku roka, določenega za pripombe, predloge in pritožbe je delavski svet o predlogu komisije razpravljal in ga z manjšimi spremembami sprejel. Lahko rečemo, da je glede na kratek čas in na način, na kakršen je komisija delala, predlog sorazmerno dober in dokaj dobro rešuje razmerja med posameznimi delovnimi mesti. Seveda so se potem v praksi pokazale določene pomanjkljivosti in nesorazmerja, vendar se to niso popravljale, ker je delavski svet sprejel sklep, da se do nove analitične ocene na posameznih delovnih mestih točk ne spreminja. Vendar, ko je delavski svet sprejel sklep o analitični oceni delovnih mest in ko je predvidel, da se ta ocena pripravi doma, da jo pripravijo službe v kolektivu, se je verjetno premalo zavedal, kako zahtevno in obsežno delo je to. Anali- listu že pisali. To v letošnjem letu tudi strogo izvajamo in sta obe delavki, ki sta prenehali delati, ne da bi upoštevali odpovedni rok, tako odškodnino tudi plačali. Gš tična ocena delovnih mest zahteva po mnenju strokovnjakov več mesecev napornega dela. Ko sem prej imenoval to delo zahtevno, sem mislil predvsem na tri stvari. Že sama priprava na to, da bi delo za analitično oceno steklo, zahteva temeljito obdelavo vseh okoliščin, v katerih so trenutno posamezna delovna mesta. Izdelati je treba temeljite analize delovnih mest, kar zahteva mnogo časa in truda. In končno: vpeljati je treba analitično oceno v prakso. Ce razčlenimo te tri probleme, vidimo, da je pri prvem, analizi stanja, nujno dopolniti organizacijsko shemo z opisi odnosov med posameznimi delovnimi mesti, opisi postopkov, ki se jih mora vsakdo držati, če hočemo, da bo delo potekalo po ustaljenih in preizkušenih normah in bo tako imelo večji uspeh. Neposredno nadaljevanje opisov postopkov so detaljni opisi delovnih nalog na delovnih mestih. Ti opisi zahtevajo največ dela v vsem postopku analitične ocene, ker morajo pri opisu sodelovati opisovalec — član komisije za analitično oceno, delavec na delovnem mestu in vodje EE oziroma vodje sektorjev v ekonomski enoti uprava. Po izdelavi opisov sledijo postopki ko komisija izbira zahtevke, od katerih je odvisna vrednost posameznih delovnih mest, ker vemo, da zahtevajo različna dela, različne stopnje sposobnosti, znanja, odgovornosti, napora itd. Nadalje morajo tako dobljenim stopnjam zahtevkov določiti ustrezno število točk. Ko so tako pripravljene stopenjske točkovne vrednosti za vsa delovna mesta, nadaljujejo z zadnjim korakom analitične ocene sodelavcev iz finančnega sektorja, ki morajo spremeniti dobljene točkovne vrednosti v denarne obračunske vrednosti. Tako pripravljena in izdelana analitična ocena postane študijsko delo in mora biti medsebojni dogovor delavcev vsega kolektiva o delitvi sredstev za osebne dohodke. Jasno pa je, da pride pri ocenitvi na tak analitičen način do različne ocenitve posameznih delovnih mest. Nekatera dobe več, druga pa manj točk, kot so jih imela prej. In prav tu nastane največja težava vse analitične ocene. Vendar bi, če se zavedamo, da izvedemo analitično oceno zato, da znanstveno ovrednotimo delovna mesta, morali vsi pomisleki odpasti. V komisiji morajo biti ljudje, ki poznajo strokovne probleme proizvodnje in predpise, ki urejajo tovrstno problematiko ter so dovolj objektivni, da uskladijo kriterije, ki določajo oceno. Komisija mora seznaniti s svojim predlogom člane delovne skupnosti. Vsak član delovne skupnosti lahko da pripombe na opis svojega delovnega mesta in ima pravico do ugovora na ocenitev svojega delovnega mesta. Komisija pa mora vse pripombe obravnavati in seznaniti s svojimi sklepi delavce, ki so pripombe dali. O končnem nredlogu analitske ocene delovnih mest nato odloča delavski svet. Ce bi se tako držali postopkov za analitsko oceno, bi res lahko prišli do uresničenja izreka: »Vsakemu po njegovem delu.« SB 5 kritično objavo slike smo hoteli vplivati na odpravo tega smeišča. Svoj namen smo dosegli že pred objavo, saj je smetišče izginilo, čim so odgovorni zvedeli, da bo ta lepi posnetek objavljen v Tekstilcu PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA TEKSTILNIH SUROVIN ŠTEVILI ON E PREJE Pred pričetkom obravnavanja predelave tekstilnih surovin (predenje, tkanje) se moramo seznaniti s številčenjem preje. Tkalnice kot tudi predilnice zahtevajo za svojo proizvodnjo prejo različne kvalitete, različnega vitja, predvsem pa prejo različne debeline. Ugotavljanje debeline preje (premera) je z mehaničnimi merilnimi pripomočki nemogoče. Tako merjenje pride v poštev le za trde in homogene materiale (žice). Debelina preje je odvisna od števila vlaken v prerezu, od njihove debeline same in od višine vitja. Preja tudi ni nikoli popolnoma enakomerna in nima na vsakem prerezu enakega števila vlaken, zato njen premer od mesta do mesta odstopa. V praksi uporabljamo zato namesto premera razmerje med dolžino in težo in s tem odstranimo vse netočnosti, ki bi nastale pri ugotavljanju premera niti. Velikost tega razmerja imenujemo številko preje. Poznamo dvoje vrst številčenja: dolžinsko (kadar označuje številka preje število dolžinskih enot na utežno enoto). Kadar pa označuje številka število utežnih enot na dolžinsko enoto pa govorimo o utežnem številčenju. Pri prvem številčenju postaja preja z večanjem številke tanjša, pri drugem pa debelejša. Utežno številčenje uporabljamo za svilo, pri škotskem številčenju in pri novem internacionalnem TEX številčenju. Pri dolžinskem številčenju imamo poleg metričnega (oznaka Nm) še angleško (Ne), ki se je bolj zaradi tradicije ohranilo v naših predilnicah za številčenje v vmesnih fazah. Sistemi številčenja in preračunavanja: 1. Dolžinsko številčenje: številka preje N = 2. Utežno številčenje: številka preje N = — 1 — dolžina preje (v: m, km, y, predenih, colah) G — teža preje (v: g, kg, Ib) 1.0. Dolžinsko številčenje 1.1. Metrično številčenje Nm 1 (m, km) Nm = G (g, kg) Metrične številke Nm uporabljamo za številčenje: — mikanjc in česane volnene preje — mikane in česane bombažne preje — hodne in prožne preje iz stebeljskih vlaken — preje iz odpadkov volne, bombaža, za vigogne preje (ta vsebuje vsaj 10 % volnenih vlaken iz odpadne volne) 1. 2. Angleško številčenje la) Angleška številka Ne za bombaž ___ J_ _ (hank) ________ (predenca po 840 y = 768 m) e -