Svanibor Pettan, Kosovo Roma. (CD ROM). Ljubljana: Založba Nika, 2001 (Zbirka Arhefon). (Zgoščenka. Fotografije, besedila pesmi s prev. v angl., dva angl. članka in videoposnetek. Sistemske zahteve: Macintosh System 7.6 ali novejši in Windows 95, NT 4.0 ali novejša verzija Windows).
Zgoščenka Kosova Roma je prva zvočna publikacija v novo osnovani zbirki Arhefon, ki sta jo ustanovila družba Nika v sodelovanju z Društvom za raziskovanje popularne glasbe. Gradivo, ki je zbrano na nosilcu zvoka in slike predstavlja večletno raziskovanje etnomuzikologa Svaniborja Fettana, ki je med letoma 1984 in 1991 daljša ali krajša obdobja preživljal med kosovskimi Romi in raziskoval njihovo glasbo, glasbila, vlogo romskih glasbenikov v tamkajšnji družbi in njihov pogled na »druge«, s katerimi so v času snemanja še v sožitju živeli v istem prostoru.
Čeprav so Romi pravzaprav zunaj skupnosti, v katerih gostujejo, kdaj pa kdaj obravnavani kot »manjvredni«, pa imajo skupno vez z njimi, to povezovanje jim omogoča glasba in prek te jih sprejemajo tudi gostiteljske etnije. Frav romski glasbeniki so namreč tisti, ki so često vabljeni na vsakovrstne zabave, poroke, srečanja in za druge priložnosti, ko je potrebno različna srečanja popestriti z glasbo. Zakaj prav oni? Ker so kot glasbeniki spoštovani zaradi nadarjenosti, veščin glasbenega izvajanja ter improviziranja in prilagajanja vsakovrstnemu repertoarju, kakršnega želi slišati zbrana druščina na svoji zabavi ali obredju. Seveda pa igrajo tudi zase, glasbo po svojem okusu, kakor se jim je izoblikoval v lastnih skupnostih, v katerih živijo. Verjetno je ta zgoščenka edina, ali vsaj prva, ki predstavlja tako glasbo kot glasbenike Romov s Kosova.
Raziskovanje Romov v takšni večetnični družbi pa je še posebno zanimivo, saj, kot je avtor zapisal v uvodni besedi, so k nastanku te izdaje prispevali »tamkajšnji Albanci, Srbi, Muslimani, Romi, Črnogorci, Turki in Hrvati, k verski raznovrstnosti pa pripadniki islamske, pravoslavne in katoliške veroizpovedi. Jeziki, ki jih je bilo najpogosteje
slišati, so bili albanščina, srbščina ter sorodni južnoslovanski jeziki, romščina in turščina. Za' razliko od večine drugih skupnosti, kosovske Rome ni povezovala niti religija, čeprav so bili večinoma muslimani, niti jezik, saj je materin jezik nekaterih albanščina."
Svanibor Pettan je izredno sistematično in pregledno razvrstil osemnajst zvočnih posnetkov in spremljajoče slike v štiri sklope: v prvem so predstavljeni Glasbila in ansambli kosovskih Romov, v drugem sledi Romi za Rome glasba, ki jo izvajajo zase, v tretjem so nanizane Povezave z neromskimi tradicijami in vsebinami, v zadnjo skupino pa je uvrščena Odprtost in ustvarjalnost, ki jih prikaže kot vedno inovativne nosilce novosti v glasbene in druge tradicije. Kot že omenjeno, lahko poleg glasbe, ki jo slišimo s plošče, vidimo prek računalnika tudi zbrano slikovno in tekstovno gradivo. Med triindvajsetimi slikami najdemo fotografije mesta Prizrena, kako sta v mestu postavljeni džamija in pravoslavna cerkev skupaj, derviše med obrednim prebadanjem, kosovske Turke, Rome z ulice ter glasbene sestave, oblikovane iz romskih in neromskih glasbenikov, kakor tudi utrinke iz življenja nekaterih romskih glasbenikov. Fotografirani so tudi romski glasbeni sestavi v albanski in turški narodni noši.
Pod komentiranimi slikami si lahko ogledamo krajši videoposnetek, sestavljen iz enajstih segmentov, posnetih na različnih krajih v različnih časovnih obdobjih. Vse posnetke povezuje pred leti zelo popularna brazilska plesna melodija Lambada. Videoposnetek vsebuje kar enajst različic, zaigranih z različnimi glasbili, tako sodobnimi kot tradicionalnimi, ponekod je videti tudi plesalce, ki na to latinsko melodijo plešejo različne zvrsti plesa. Zgoščenka je dvojezična, s tem ji je avtor odprl širši avditorij, prav tako pa je blizu slovenskemu bralcu in poslušalcu. V slovenščino pa žal, iz nerazumljivih razlogov, ni v celoti preveden tekstovni del, sestavljen iz štirih delov: Romi, Lambada, Pesemska besedila in Literatura. Prvi spremni tekst kar na triindvajsetih straneh obsega poglavje Romi, glasba in politika na Balkanu. Študijski primer Kosova. Sestavljajo ga podpoglavja: Uvod, Statistični podatki s Kosova, Delovanje Romov v skupnostih, Glasbila in spremembe v godčevskih sestavih, Glasbeni repertoar; Način nastopanja in predstavljanja romskih glasbenikov. Temu v prid boljši razumljivosti in večji preglednosti sledijo tudi primerjave nekaterih komentiranih glasbenih primerov z notnimi transkripcijami, opremljenimi z muzikološkimi analizami. Tekst zaključujeta Sklep in zadnje poglavje - Iskanje nadaljnjih raziskav. Vse je opremljeno z dodatnimi štirimi stranmi opomb in obširnim spiskom uporabljene literature.
Drugo poglavje nosi naslov Lambada na Kosovu. Prerez romske ustvarjalnosti, s podpoglavji Uvod, Glasbeno življenje na Kosovu, Lambada: študijski primer prilagajanja, Glasbena analiza in Sklepa. Tudi to poglavje spremljajo razlagalne opombe. V posebnem poglavju Besedila je nanizanih šestnajst pesemskih besedil, posnetih na zgoščenki. Zapisana so v izvirniku in prevedena v slovenski in angleški jezik. V Publikacijah pa je avtor dodal lasten bibliografski seznam literature, ki predstavi avtorjeve objave iz zadnjega desetletja, ko se je intenzivneje ukvarjal z glasbo kosovskih Romov. Na plošči in v spremljajoči knjižici je natančno popisana celotna videna in slišana vsebina.
Navsezadnje je treba omeniti, da je namen zgoščenke poleg predstavitve večletnega etnomuzikološkega raziskovanja in osvetlitve zgodbe Kosovarjev izjemno human in izvrsten zgled, kako je lahko etnomuzikologija uporabna. Glasbe kosovskih Romov, ki jo lahko slišimo na zgoščenki, namreč ni več, prav tako ni več mogoče videti tega, kar je ostalo dokumentirano na fotografijah in na videoposnetku. Vmes se je zgodila vojna, v kateri je bilo, čeprav »gostujoče« v deželi, to ljudstvo prav tako udeleženo kakor vojskujoči
se narodi, ki so uveljavljali pravico do ozemlja. Nekateri glasbeniki so zdaj že pokojni, večina pa je bila prisiljena zapustiti domačije in iskati nov dom v drugih deželah. To je bilo tudi poglavitno vodilo avtorja, ki je raziskovanje in njegov sad posvetil prav njim, saj bo izkupiček od prodaje namenjen njihovim družinam za boljši jutri.
Maša Komavec