81. številka. Ljubljanu, v torek 12. aprila 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI MM
lakaja vsak dan avefer, isimll nedelje in praamke, ter veha po polti prejeiuan sa a »»t ro-ogorek e deaele aa vae leto 16 jrld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea aaoeic 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano htm potiljanja na dom aa vas leto 13 gld., aa oetrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa Četrt lata. — Za tnje dežele toliko vefi, kolikor poštnina znala. — Na narof.be, brez istodobne vpoliljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje aa od Itinitopne petit-vrata po 6 kr., to ae oznanilo jedenkrat tiska, po & kr , Ca ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dof».ai naj ae iavole frankovati   — Rokopisi se ne cračnjo. — Uredništvo in apravniitvo je na Kongresnem trgu fit 12. U pravmltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, rek lamani* nanantla, t. j. vae administrativne stvari.
Telefcn ž»t. 3<±=.
Obramba škofa Šterka.
Na neprestana hujskanja, izzivanja, napadanja in obrekovanja je naposled tržaški škof odgovoril neposredno, s posebnim pastirskim pismom, s katerim je osvetlil vso neopravičnost in podlost boja tržaških Lahonov proti njema in zajedno podal sliko jezikovnih razmer v tržaških cerkvah, sliko, katera otvarja slovenskemu življu v Trstu najkla-vernejfo perspektivo.
V opravičenja odrejenih slovenskih propovedij pri sv. Jakobu, pravi škof v svojem pastirskem listu, da je hotel dati moškim in zlasti delavcem, ki redne propovedi le malokdaj slusajo, priliko čuti besedo božjo in da je s tem storil le svojo dolžnost. Odredil je vrsto izrednih večernih propovedij, ki se bodo vršile v vseh tistih treh jezikih, v katerih se v tržaških cerkvah vsako nedeljo in vsak praznik propovedaje, namreč v italijanskem, nemškem in v slovenskem jeziku. Italijanske in nemške propovedi se bodo vršile v jedni mestni cerkvi, slovenske pa pri sv. Jakobu, kjer so se take iz redne propovedi v slovenskem jeziku že večkrat vršile, kjer pa se bodo letos tudi izredne italijanske propovedi vršile, katere je škof na željo nekih žup-Ijanov odredil.
Stvar je tako jasna, da jasnejša biti ne more. Skof se sklicuje na svojo dolžnost, ekrbeti za vse vernike, torej tudi za slovenske in naglasa, da odredivši izredne slovenske propovedi, ni uvel nikake novotarije, ker so take slovenske propovedi že nad 40 let v navadi, odkar namreč obstoji župnija av. Jakoba.
Vsak količkaj pravičen človek mora prizmti, da škof z odreditvijo slovenskih propovedij ni ukrenil ničesar, kar bi moglo razburiti Italijane, kar bi mogli smatrati za njim storjeno krivico, vsak količkaj trezen Italijan mora priznati, da je škof ravnal samo pravično in pošteno, in držeč se strogo stare navade, poskrbel slovenske propovedi sa slovenske vernike tamkaj, kjer se take propovedi že leta in leta prirejajo, in da je ravnal popolnoma pravilno, ko ni ustregel županovi zahtevi in jih prenesel od sv. Jakoba v Skedenj, ker imajo župljani šentjakobski dolžnost, slušati božjo besedo v svoji cerkvi in pravico zahtevati, da se vse njim namenjene propovedi prirede* v njihovi cerkvi, ne pa drugod, zunaj župnije, h kateri spadajo.
LISTEK.
Vlak.
(Spisal R. D.)
V Mlavnici je odbila ura ravno devet. Samo še posamezni trepetajoči glasovi kakor iz harpinih strun so se tresli okoli zvonika, pokritega z visoko zeleno streho ter motili oni sivi mrak, ki je ležal Že dve uri po zemlji.
„Gospod Oton, stopite, stopite brž, primite gospodično Poldi za roko ter hitite! — Prav gotovo bomo zamudili !*
»Ali prosim Vas, gospa, ne vznemirjajte se, »aj pridemo še pravi Gospića Ilira nas skoro ne hode mogla dohajati."
aDa, mama, ono črno' vino in ona mastna pečenka . . . brr . . . Ah, mama, hodi počasneje . . . prosim! Gospod Josip, primite me; no, le stopajte! Ali ste videli, koliko je nabral nadučitelj Sitar za šolsko družbo? Meni se tako nabiranje v klobuk zdi smežno!"
Tiste lahon^ke drnhali, katera je uprizorila sedanjo gonjo proti škofu, najbrž tudi to škofovo pojasnilo ne zadovolji, shj tem ljudem ni za pravico, ampak zgolj za to da preženo slovenščino iz vseh tržaških cerkva, da bi se slovenstvo v Trstu tudi v cerkvah sistematično poitalijančevalo To je bil poved bojem proti Glavini in te je povod bojem proti Šterka.
In vender bi bili Lahi škofu Šterku lahko jabo hvaležni To priča pastirsko pismo škofovo, v katerem je pojasnjen razvoj cerkvenih razmer v zadnjih 40 letih. Iz tega pojasnila je razvideti, kako rapidno se širi italijanščina v tržaških cerkvah, dočim se slovenščina omejuje in otesnjuje.
Škcf priznava v svojem pastirskem pismu, da je Slovencem v jezikovnem oziru pustil t: ko v mehtu kakor v okolici (o, kar so imeli ob njegovem nastopu, nasproti pa da je Italijanom v korist uvedel mnogo novotarij, in mi pristavljamo, da je uvedtl m potrebnih novotarij, s katerimi je Slovence v živo zadel. Škcf je pri sv. Antonu novem in pri sv. Antona starem uvedel italijanske propovedi na veliki petek, katerih do njegovega prihoda ni bilo, nastavil je v Rojanu italijanskega propovednika in hoče ga nastaviti tudi v Barkovljah in v Skednju, uvesti hoče ali je že uvedel italijanščino v cerkvah, kjer je doslej ni bi'o in kjer je tudi nepotrebna, a vzlic temu vpijejo Italijani, da jih hoče škof posloveniti !
Tako kakor se sedaj počasi sicer, a sigurno razširja veljava italijanščine v tržaških cerkvah, je veljava slovenščine pa še danes taka, kakor pred pol stoletjem Rednih propovedij je bilo 1. 1857.: italijanskih 7, slovenskih 8, nemški 2, I. 1897. pa jih je: italijanskih 14, slovenskih še vedno 8, nemška pa 1. Izrednih prupovedij jo bilo 1. 1858: italijanskih 70, slovenskih S, nemških 18, I. 1897. pa jih je italijanskih 350, slovenskih še vedno le 8, nemških pa 18. Posebne italijanske propovedi pri sv. Justu, katere so bile pred nekaj leti uvedene in katerih je na leto 120, niso vštete. Ako štejemo tudi te, potem se je število italijanskih rednih in izrednih propovedij v 40 letih pomnožilo za 397, kar ni v nikakem razmerju s pomnožitvijo tržaškega prebivalstva.
Da, pastirsko pismo škofa Šterka, izdano v njegovo obrambo, je zgodovinsko važen dokument,
nGospa, Lea nam težko sledi . . .
Ob straneh ozke, rjave poti so se zadevala turŠična debla drugo ob drugo ter šklepetala polglasno v vetru. Po polju se je vzdigoval siv, meglen mrak kot pajčolan za balet; izmej krompirja, čegar stebla so stala na dolgi njivi, podobna nizkim, košatim drevescem, se je Širil oni duh po rastlinju in zemlji — duh življenja . . .
V Mlavnici so svetile luči skozi okna, svit se je čim dalje tem slabeje videl, slednjič so lezli v daljavi le posamični žarki po tleh mej koruzo, ajdo in deteljo.
„Mira, stopajva zadej; pustiva gospo mamo in Otona naprej!"
B Čakaj, Josip, stopi sem; meni je zlezla nogo vica doli."
„Ni čudo, ker bežimo, kakor da bi nas orožniki podili."
„Ah, prosim te, Josip moj, stopiva sem-le; a s čim naj si privežem?"
„Na štor stopi, tu-le imam jaz nekaj za prevez, vid S ta-Ie beli svileni trak, ki si ga izgubila popoludne."
ker svedoči, s kako ljubeznijo so  tržaški škofje v zadnjih štiridesetih letih pospeševali italijanstvo in kako malo so se menili za slovenstvo.
V LJubljani, 12. aprila.
Ministeretvo in Čehi. Brnsko mladočeško glasilo je prineslo iz krogov mladočeških poslancev dopis, ki jasno kaže, kako nezadovoljni so tudi Čehi s položajem. Neodločnost Thnnova je tudi Čehom neumljiva. Mi ne vemo, pravijo Cehi, je-Ii more Tbun čakati. Češki poslanci, in mej temi najzmer-nejSi in najstrpljivejši, ne morejo več čakati. Thua more iz svojega darovati obstrukciji, dokler kaj ima, češkega posestva ne sme dati prav nič. Tudi Cehi so prepričani, da je možno le tri, štiri tedne mirovati, ne da bi narodna stvar kaj trpela, dalje časa pa ni možno raztegniti premirja. Češki poslanci so pripravljeni, dr. Kaizla podpirati ter mu omogočiti obstanek. Na drugi strani pa se jim mora dati tudi prilika, da morejo svojo pomoč častno in dostojno podajati. Čehi ne morejo in nočejo dovoliti, da bi postal sedanji mrak, ki koristi le manjSini, stalen. Č-hi zahtevajo jasnost in odločitev tja ali sem. Odločiti pa se mora Thun čim mjhitreje. — Isti časopis pa tudi javlja, da se drž. zbor razpusti, ako se do 9. maja ne bode posrečilo doseči vsaj to, da bode parlament mog*-l delovati.
Proti nemški ljudski stranki hujskajo VVoI-fovi pristaši na vse načine. Sedaj se je oglasilo tudi dunajsko nemškonacijonaloo burševstvo z rezko izjavo proti stranki. Vodstvo stranke je smatralo to izjavo za toli važno, da ji je obširno odgovarjalo ter se zagovarjalo. Celovške „Freie Stimmen" poročajo, da je radi takih agitacij v stranki mnogo poslancev, ki so „mandatsmiiJe". Kaj je storila ta stranka za obstrukcijo, je sedaj vse pozabljeno; danes se smatra le za skupino častihlepnežev, ki bi izdali svoj narod, ako se jih za to plača z naslovi dvornih svetnikov. Omenjeni časopis svari iznova pred neslogo ter prorokuje najžalostnejše čase za nemštvo, ako zahrbtno ruvanje ne poneha. — Dr. Steinvvender izjavlja v „Karntner Nach-richten", da bi rad odložil svoj mandat, ako bi bil preverjen, da bode s tem nemški stvari in slogi koristil; toda „radikaleem" se ne bo umaknil.
Bolgarske agitaoije v Macedoniji so nakrat polegle. Macedonski komiteji so nameravali uprizo-
„Hvala, hvala! Hitiva sedaj naprej, ostalih že več ne vidim."
Kamenčki so škripali pod bežečimi podplati, in močno sta oba sopla. Začul se je nov mamin ukor : „Gospod Josip, kje ste ostali? Prav gotovo zamudimo vlak — pa tako brezbrižno postavate!*
„Ne, ne, gospa, — Miri se je nogovica odvezala, pa si jo je morala popraviti.
Poročnik Oton je zakašljal.
„Ab, kako mi je vroče ... jaz ne morem več naprej, mama! Stori kar ti je drago . . . jaz sem razvoeta; bojim s?, da se onevestim. — Ab, mama, pa še rutico sem izgubila, sedaj se še obrisati ne merem.M
„Ježeš, Ježeš, prosim Vaju, gospoda, sedaj pa še to! — Poldi, ne morem ti pomoči--hitimo, hitimo!"
Debelušna gospa je odskakovala po hrapavi, rjavi poti v čudni naglici ter hitela, ne meneč se za utrujenost hčerke Poldi, ki jo je poročnik oprijel čez pas. Nje svitla toaleta se je plazila po tleh. (Konec prib.)
riti na spomlad velik ustanek, a ruski in avstrijski k uh n»-1 sta so obrnila z resnimi notami v Zofijo s pozivom, naj se toli opasno rnvanj« poneha. In uspeh ni izostal. Listi proslavljajo se laj avatrijsko-ru^ko vzajemno postopanje na Balkanu, kjer je že v maju leta 1897. doseglo, da se me| grško-turško vojno niso dvignile že drug-i drž ivie». Sedanji uspeh je torej že drugi.
Danski kralj Kristijan IX ie praznoval te dni svojo osemdesetletnico. Nob-n dinski kralj ni doseg«! tolike starosti« Kristijan IX j« huje še vedno krepak tei jako priljubljen, Znamenite so zveze njegovih sinov, hčera* in sorodnikov z drugimi dvori. Najstarejša hči, Aleksandra je soproga angleškega prestolonaslednika; droga bol, Dagmar, je vdova carja Aleksandra III. in mati sedanjega roškega vladarji. Prestolonaslednik Friderik ima zi soprogo švedsko princ -.sinjo Lujizo. Kralje/i br.it Vilje u pa sedi kot Junj 1. ni grškem prestola,
Amerika in špauija, Včeraj menda je polal Mac Kinlev sv«»j odgovor ra li pogajanj s Španijo« Odgovor javnosti še ni znan. Velevlasti posredujejo sedaj zlasti v Madrida, kjer prigovarjajo vladi, n »j spreju.e ain ri .ms^e zalit.-ve. Neodvisnost Kube je glavni pogoj mirO. Poroča se, da je kraljica regen-tinja pripravljena izpolniti američamke že||n, a mi-nisterst vo se te no up ra, ker ss boji javnega mnenja. Tuli papeika diplomacija nadaljuje svoje posredovanje. Llaslo ruskega zunanjega ministarstva „Journal de St Petersbourg* poživlja Ameriko, naj bode zmerna, češ koristi eventovaloe bodoča zmags ne bodo tol k-, da bi mogle izbrisati vel ko škodo vojno.
I D\ \zri>\ Zupane f. jj
Včeraj /-j;i raj je zatunil zt večno 01 iuož Dajčistejiega značaja in naj plemenitejšega m šijenja, vzorni todoljob dr. Jern j Zupane.
(Joakal je skrajno mejo človeškega življenja in umri z zavestjo, da je vso svoje življenje zvesto in požrtvovalno služil svojemu narodu.
Pokojnik se je rodil dne 92 avgusta 1810. 1. v vasi Martinji vrh pri Št. Lenartu v župniji Selce kot sin kmetskih Janšev L. 1823 ga je dal njegov oče v Železnike v šolo, leta I.s Ji. pa v Ljubljano, kj r je 1. 1826. prestopil na gimnazijo ter I. 1833. dokončal takratno „ filozofijo" in sicer z odliko. Na gimniziji imel je tudi Čopa za učitelja. L. 1830. je prebil tedaj predpisano preskušajo za domačega učitelja.
Leta 1831 je prišel pokojnik na Dunaj in je pravoslovne nauke izvrš l z najboljšim uspehom v štirih letih, povrh pa prebil skušnjo tudi iz raznih neob'igatuih predmetov, tako iz zgodovine, iz klasične literature in iz italijanščine.
Živel se je a poučevanjem Bil ja domači učitelj v znani dunajski rodbini Griiusteidel in pri profesorju I. E. Veithu, bratu slavnega propovednika dr. Vettha, ter v raznih drugih plemenitaških in meščanskih, krščanskih in židovskih rodbinah. V letih 1838. in 1«39. je bil vzgojitelj pri najvišjem dvorniku nadvoj »odioje Solijo grofu Szecheuyju in je z njegovima sinoma, Imretom 10 Demešom potoval po Avstrijskem, po Italiji in Francoski.
L 1843. je bil pokojni* promoviran doktorjem prava in je potem služboval kot koncipijent najprej pri odvetniku in notarju dr. Josipu pl. Jrlveju, potem pri odvetniku in notarju dr. Klavdiju Hocjhs-mannu in naposled pri kranjskem rojaku dr. Ferdinandu Suppant8chitscbu. V letih 1849. do 1852. je bil v terezijanski akademiji privatni prefekt Gustava viteza Suttnerja, s katerim je tudi potoval po Italiji, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Švedski, Norveški, Danski, Angleški in po Zjedinjenih državah severoameriških.
Ko se je pokojnik vrnil s tega popotovanja, je bil imenovan notarjem v Ljubljani, katero mesto je nastopil dne 24. oktobra 185G. leta. Izvrševal je notarijat do lanskega leta. Kot notar je bil pokojnik jeden prvih, ki je slovenski uradoval, sploh pa užival kot ljudomil in nesebičen notar najpopolnejšo epoštovanje, katero so mu njegovi tovariši dokazali s tem, da so ga že pred mnogimi leti izvolili predsednikom notarske komore, katero mesto je zavzemal do lanskega leta, ko se je odpovedal notarijatu.
Odkar je pokojnik živel v Ljubljani, je bil vedno v vrstah narodnih bojevnikov in je z vedno požrtvovalnostjo podpiral vse narodne naprave. Žrtvoval je v narodne namene lepe svote.  Bil je
ustanovnik „Slovenske Matic**, „družba sv. Cirila ! in M-toda", »Narodne čitalnice", „Glasbene Matice" in „družbe sv Mohorja", podpiral je znat no sosebno j d jake |n kirtvmu J-r:inu jo nekoč za dijašk o kuhinjo odštel kar 200 g'd., za zgradbo šole v Še. Lenartu je daroval 3000 gi., mnogo zaslug pa si je pri* dobil tudi za „Slovensko Matico", katere odbornik je bil dolgo vrsto let.
V h aležno priznanje njegovih zaslug je bil izvo'jen čas'nim členom ,Ljubljanskega Sokola8 in „Narodne čitalnice" ter častnim občanom občine Selce, cesar pa ga je odlikoval z viteškim križcem Fran - Josipovega reda in z naslovom cesarskega svetnika.
Z dr. Jernejem Zupancem je slovenski narod izgubil jed nega najboljših s;ojiU sinov, kateremu gotovo ohrani časten in trajen spomin.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. aprila.
— (Občinsko volitve) Nemški n lcijonalci so za jutri zvečer sklicali v kalino volilni shod, na katerem nameravajo postaviti svoje kandidate za dopolnilne vol tve v ob':, s/et. Kakor se vili, so se nekateri gospodje slovenskega kruha preob;edii. Ker ie vsakemu dovoljeno kaudidovati, ne odrekamo te pravice niti nemškim nacijonalcem,. nasproti pa je tudi nam dovoljeno, da si vsacega t stih gospodov, ki hoče zgago delati, uatauouo pogledamo.
— (, Slovenske Matice"; XXX. UI redu; občni zbor bo v sredo dne 27. aprila t. I. ob š-jstih zvečer  v  „NaroJuem  domu"   na Fianc Jožef ivi cesti št. 10.   Vrsta razpravam:   1. Predsednikov ogovor. 2  Letno poročilo tajnikovo o dobi oi 1. junija lani do lo   aprila letos.   3. Sklop računa o d:uUvenem novčuem gospodarstvu za 1897. Lto. (Eličunski zaključki sj gospodom   društveuikom v društveni pisarni na ogled in  jim bodo pri občnem zboru tiskani na razpjlaganje.)   4. Volitev treh računskih preso,evavcev.       9 a) dr. pravil.)   5. Proračun za 1.^9S, leto.   6. Dopolnilna   volitev društvenegi odbora.  Po § VI. društven.h   pravil letos izstopijo iz odbora gg.:   dr. Dolenec Iltnko,  \ Kersnik Janko, Koblar Anton, dr. Lampe Franc šek,  Leveč Fran-fiiiek,  dr. S.-ruec Jožef,  Šuklje Frančišek, Šuman Joitf, dr. Tavčar Ivan in Zamer Audiej. V odboru pa še ostanejo gg. : 13 irtel Anton, dr. Dstela Frančišek, dr. Glaser Karol, Grasselli Peter, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Frančišek, dr. Janežu' Janez, dr. Jarc Antoa, Kržič Anton, dr. Lesar Jožef, Majoigei Janez, dr. Murko Matija, Pleteršnik Maks,  dr. Požar  Lovro,  Rutar  Simon, Senekovič Andrej, dr. Sket Jakob,  dr. Stare Jož°-f, Stegnar Feliks, Sušnik Ivan  Svet-c Luka, Šubic Ivan, Tavčar Alojzij,   Vaviu  Ivan,   Vilhar Ivan, VViesthaler Frančišek, Zupančič Anton, Zupančič Vilibald in dr. Zupanec Jernej   Vsaj 20 odbornikov mora po § 12 dr. pravil  navadno  bivati   v   Ljubljani; izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojovavcov in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito  podpisani  volilni listki nenavzočmh društvenikov.   7.  Samostojni  predlog društvenega odbora, da se društvena knjižnica odstopi deželnemu muzeju in v tej stvari stopi v dogovor z dež-lnim odborom.  8. Posamezni predlogi ia nasveti.  (Kd »r želi v smislu § 4. lit. a) društvenih pravil staviti kak nasvet,  ga mora po § 2  lit   a) opravilnega reda predlož ti odboru in storiti to vsaj do 23 aprila t. 1-, ako hoče, da pride v občnem zboru na razgovor.
— (Osebne vesti.) G. Anton Foerster mL, klavirski virtuoz v B-rolinu, je postal profesor na ondotnem Sternovem konservatoriju.
— (Vojaške vesti) Šef generalnega štaba ljubljaske divizije podpolkovnik g. R. Altmann, je dodeljen v službovanje pošpolku št. 53. Jedno letnik pri pešpolku št. 17. g. dr. Ivan Turšič je imenovan višjim zdravnikom pri garnizijski bolnici na Dunaji. Za namfstnike asistenčnih zdravnikov sta imenovana gg. dr. Ivan Robida pri bolnici v Ljubljani in dr. Leopold Majdič pri bolnici v Pulju.
— (Velika noš) Velikonočne procesije so se vršile na običajni način ob jako številni udeležbi, zaobl j ubijene procesije pa se je udeležilo kacih 10.000 oseb. Ugodno vreme je včeraj izvabilo jako mnogo izletnikov v okolico in na Gorenjsko. Do postaje Vižmarje se je peljalo več tisoč oseb. Tudi na Dre-nikovem vrhu, kateri je zlasti za manjše izlete pevskih društev itd. jako primeren, ja bilo vse živo.
— (Koncert v slovo,) ki ga priredi operna pfvka Marenka Ševčikova s prijaznim sodelovanjem go9p. Hof f m ei st e r - j a (klavir) in g. Julija Ju neka (cello) v četrtek, 14. t m. v veliki dvorani čitalnice v „Narodnem domu", obsega nastopni vzpored: 1. L van Beethoven: Koncertna arija: BAh, perfilo 1" 2. a) A. Dvorak: Gozdni mir, b) D. Popper: Vito, za cello s spremljujočim klavirjem. 3. a) W A. Mozart: Arija Pamine iz opere „Čarobna piščal". b) K. Hoff neister: N*rci*. c) K. HofTmeister: „Kako si mi ljuba!" 4 Ed. Grieg. Dva stavka iz sonate za klavir in celin. 5 a) A: Foerster: Pri oknu (besede S Jenka), b) P J. Čaj-k vskij: Mignon. G a) A. Dvonik: „Da je le duh moi sam!" b) B. Smetana: Pesem Barbke iz opero „ Poljub". One prostorom: Sedež v I. vrsti po 2 gl.; sedež o 1 II do VI. vrste po 1 gld. 50 kr ; sedež od VII. do XII. vrste po l gld. Stojišča po 50 kr.; dijaške vstopnice po 30 kr. Listke je dobiti v tra-liki gosp. Sešarkovi v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. Klavir tvrdke Stingl postavi tuk-jšna zaloga bratov L oren z.
— („Radogoju") o latopil je g ispod dr. Josip Vosu|ak ueko tirjatev, za katero ss je dobilo 119 gld. 25 kr. Boli plem-mtemu rodoljubu izrečena iskrena zahvala.
— (šonklavška podružnica družbe 87. Cirila in Metoda priredi svojo letošn o veselico v nedeljo dne 17. t. ra. in sicer v „Narodnem domu*.    Vs pored priobč rao tekom prili >lnj h do j.
— (štrajk.) Zi arji kruijske Stavbene družba so danes ziutraj pri stavbi uovegt vlidiegt poslopja vstavili delo. Z darji zahtevajo, di njim družb«, plačuje na din, vs ij tol ko kakor lantko lato, Kakšn h nemirov ah izgre lov t* štrajk ni provzročil.
— (Nepreviden kolesar.) Sobni slikar pri kranjski stavbui družbi l 1. je v soboto popoldne na Bregu povozil 58 let «taro Mari 10 M »ček. Voail je naglo in ni dal pravočasno z zvonilom znamenju Mačt-k je na roki lahko poškodovana
— (Ogenj v dimniau 1 1) >e 10 t ra. zjutraj nastal je v di umku Jermove hiše na Opokarski cesti ar. 33 og nj, kateri pa so domači pravočasno opazili in pogasili.
— (Osebne vesti) Sodni pristav v Motovunu g. Anton Z 1 ć je premeščen k okrožnemu sodišču v Rovinju, sodni pristav v Ilirski B strici, gosp. dr. Henrik Stepančič v Motovun, sodni pristav v Podgradu g Jos'p John k okrožnemu sodišču v Gorici in sodni pristav v Trstu g. Jos T rev i san v Pazin Sodnima pristavoma sta imenovana avskul-tanta g. Makso Uro vat in za PodgraJ in Silvij S i n co v i c h za Krk.
— (V svarilo!) Iz ljubljanske okolice se nam piše: V Ljubljani je nekaj Nemcev, katere veseli, po ok'dičansk h gostilnah metati vžigalice družbe s v. Cirila in Metoda pod mizo ter mesto njiii natikati na držala vžigal ce, „Sulnurke- Te nemške nesramnosti smo se okoličani n aveličali V Št Vidu in v iirnvlj th so fmtje jezni da ae drznejo Nei..ci jih na t-t k način žaliti in izzivati. Skozi naši vasi vodijo gladke ceste, kdor pa nas užali, sa lahko na lepem občutljivo izpodtakos, pa naj si bo kdorkoli.
— (Nove slovenske razglednice so izile v korist družbe sv.  O rila in Metoda!) Na
desni strani teh dopisn»c je podoba vsem Slovencem priljubljenega pesnika Simona Gregorčiča is njegove mladeniške dobe, kar se pozneje ni več dal slikati; na levi strani trg Kobarid na Goriškem, kateri kraj y pesniku posebno priljubljen. Ko je tam služboval, tekle so mu najbolj pesmi iz peresa, ustanovil je čitalnico in v bližini je njegov rojstni kraj, od katerega žal, se ne dobi podobe. V Kobaridu je tudi tekla zibelka marsikateremu bojevniku na narodnem polju, naj bodeta omenjena le dva, katerih imena izgovarja spoštljivo vsak zaveden •Slovenec, prerano umrla pesnik: Krilan in komponist Volarič. Na desni strani dopisnic, pod pesnikovo podobo, je viden grad Rihenberg na Goriškem. Te dopisnice je krasno izdelal tisti češki tovarnar, kakor že prej izšle s Prešernovo in Vodnikovo podobo. Slovenci in Slovenke! Razširjajte te dopisnice, katerih dohodek je namenjen najvažnejši slovenski družbi in razveseljujte svoje sorodnike in prijatelje s podobo našega pesnika! Ponatis Kobarida in grada B henberga dovolila je slavna „Slovenska M ttica'-v Ljubljani iz knjige „Slovenska zemlja" po posredovanju nje tajnika g. Evgena Laha. Kdor želi tacih dopisnic, obrne naj se na goapico Ljudmilo Roblek v Litiji (Kranjsko). — Na drobno — komad po 5 kr. — prodajajo dopisnice: gospica Amalija Jenko v Litiji, gospica Maša Dolenčeva v Sežani in gosp. Bonač v Ljubljani. Prekupci ali tisti, ki jih naroča najmanj 100, dobijo jih ceneje.
— (Za prijatelje planinskega lova) Pri županstvn v Bohinjski Srednji vasi oddalo se bode dne 7. maja t. 1. ob 9. nri dopoludne nekaj, is občinskega lova kot samosvoja lovišča izločenih planinskih parcel po javni dražbi za dobo 5 let. t. j* od 1. julija 1898. do 1. julija 1903 v zakup. Ker
sta prejšnja zakupnika teh lovišč, kranjska obrtna družba in gospod baron Bom, lov no teh parcelah vsestransko umno izvrševala in d fjsčittO go ila. zi redila Re je taista osobito divje koze, srne in divji petelini v izbornem številu.
— (Nemška doslednost.) Dež. odboru šta jerfikemu sa mora priznati, da je dosleden v — preziranji Slovencev. To pokaž* pri vsaki najmanjši priliki Te dni je imenoval člene deželne historične komisije, a tretjini vsega štajerskega prebivalstva, Slovencem, ni privoščil nobenega zastopnika v tej komisiji.
— (Razpor v zavezi štajerskih učiteljskih društev) Iz Gradca se nam pišo: Nemško nacijonalno gibanje je zaneslo tudi v to zg d stanovsko organizacijo razpor Mariborski nemški učitelji so bili zahtevali, naj se slovenska učiteljska društva izključijo iz zaveze ter so izp<>sIovali, da so bili na petek sklicani delegatje učitelj-tkih dru štev na shod Na tetn shodu so mariborski nemški nacijonalci predlagali naj s« Štajerska zaveza razdeli na dve skupini, na n^mško-štajersko in na slovensko štajersko 0 tem predlogu, gled • katerega je izjavil g Gradišnik da slovenski delegatje na bodo glasovali, se je unela daljša, precej ostra razprava. Večina delegatov se je izrekla proti pred logu, naposled je obveljal predtojr, n;tj ne sklepanje o predlogih oariborskili nemških nacijonalcev odloži do tedaj, ko bi do tegulirane učiteljske plače. Mariborski nacijonsloi m njih maloštevilni somišljeniki so proti temu protestovah in zapustili dvorano. Potem so se vršile dopolnilne volitve. Predsednikom je bil izvoljen K i 111 r, odbornikoma pa Gradišnik in S te ring. Nezadovoljni nacijonalci so se zbrali na drugem mestu in sklenili ustanov.ti posebno nemško zavezo, nj in s^ je pridružil tudi V odbor voljeni Btering ter se vsled tega odpovedal odbormštvu. Nacijonalci so s cer na shodu popolnoma pogoreli) ali kdor pozna razmere tnti ve, da se 1< čitov slovenskih in nem kili drušev ne da Več preprečiti, k večjemu še zavleči.
— (Premem be pri učiteljstvu na Štajerskem )   Gosp. Anton \V t i x I,   podučitelj   na Muti imenovan je nad ič teljern na nemški soli v Vitmiju; bivša podučiteljica v Ščavmški  dobni,   gdč Marija Se hscheg, dobita je jednako službo na slovenski ljudski šoli v Laškem;   podučitelj   v Slov. B strici gospod   Martin Voden i k piide na jednako mesto v   Poličane;   gosprduni    llomana   Os a na, podučiteljica, sedaj v Ureinjevo h pa v Laporje. Stalno sta nameščeni v svojih službah podučiteljici gospodični : Elizabeta Valenko v Spodnji Polskavi, Marija Garbeis pa pri Sv. Križu tik Slatine. Kot suplenta tpravljata podučiteljske službe vpokojena učitelja, in sicer gospoda:   Ivan  Kranjc pri Sv, Antonu v Slov. goricah, Anton Š' bat pa v UreŠnjevcih.
— (Slovensko pevsko društvo „Vranska Vila" na Vranskem) ima v četrtek dne 14 t. m ob 8. uri zvečer v čitalničnih prostorih svoj prvi občni zb >r. Vspored: 1. Poročilo začasnega odbora. 2. Čitanje odobrenih društvenih pravil 3 Volitev stalnega odbora 4. Vpisovanje novih udov. 5. Predlogi. Vse pevce in prijatelje petja iz trga Vransko in okolice vabi k prav mnogobrojn udeležbi odbor.
— (Umor v ječi) V zaporu v Kozjem je radi požiga v preiskavi n hajajoči se Fran Kantušar is Dobja s sekiro ubil <>7letnega Josipa Ulamca iz Klanjca na Hrvatskem Kantušar je bil Ulamcu zaupa! neko skrivnost, pozneje se je pa zba), da bi ga Uiamec izdal in ga je vsled tega ubil.
— (Kdo hujska proti tržaškemu škofu?) Na to vprašanje je po poročilu „Edinosti" odgovoril star, vse časti vreden duhovnik, da je pravi navdihovalec laških duhovnikov ter izvrševalec židovskih in irredentovskih nakan — mestni magistrat. To oblastvo pripravla že davno na odpad vse podrejene nam mašnike kar se vidi iz sledečih slučajev: a) Žugalo je z disciplinarno preiskavo nekemu katehetu mestnih Sol, če bi še kdaj hotel podariti kateremu svojih učencev slovenski molitvenik ali kakošno knjigo družbe sv. Mohorja: b) Ko so pred nekoliko leti značajni duhovniki spisali spomenico, v kateri so izrekli prejšnjemu vladiki zaupanje ter iskreno pomilovanje zaradi mnogih napadov od strani židovskih časnikov, pozvalo je omenjeno oblastvo na odgovor vse podrejene mu duhovnike, ker so se drznili podpisati zaupni list do svojega škofa; c) Na magistratu je bila sestavljena tudi zadnja spomenica, podpisana skoraj od 80 duhovnikov, v kateri se zahteva odpravo vseh slovenskih propovedi in obredov v cerkvah novega in starega sv. Antona Odtod je ta spomenica prišla v roke „ Amicovcem", katerim je bilo nvedenje slovenskih konferenc pri sv. Jakobn dobrodošli povod, da so mogli pričeti izvajanje zahtev, "raženih v spomenici.   Primerjaj županov govor v
zadnji seji mestnega sveta! Slovenske propoveli pri i
sv. Jakobu  torej  niso j ravi vzrok vznemirjenja v i
italijanskem taboru, temveč le pretveza, da se ! je pričelo delovanje po načrtu slavnega magistrata.
* (Lochner štev. II.) V rumunski zbornici skuša opozicija pravočasno doguan;e proračuna one moj»očKi, in to z didgimi govori posameznih posameznih poslancev, mej katerimi si je najbolj od liknval Skorzrescu; de al je da je pripravljen pet dni govoriti. In res. govoril je že ves dan; niti to ga ni motilo, da so mu nasjirotniki mej odmorom izmaknili pomodne knjige, iz katerih je navajal velikanska cfat«.
* (Blazni kralj Oton Bavarski) je opasno obol' I na obistili in mehuriu   Bati se je katastrofe.
* (Nesrečra žena) Znano je, da j- pob gnil cigan^k" goslač Joz-d EttgO s francosko princesnijo Ciirrny. s kab ro nastopa po raznih mestih v „živih p dobah*. Ž^na cigana, Manja ne more pozabiti moža ter rra išče p >vsod. Ve Ino pride prekasno. Pred j>ar dnevi se je vrnila iz Rusije na Dunaj. Stanovala je v nekem hotelu ter on li na-krat zbla/nrtla Ilizbila je vse pob šj-% strgala prav vso obleko ter jo sežgala v po'i ter strišni kr čak . Pob g tejja se je zaklenila, da niso mogli k nji. Ker se je. bPo bati. da se usmrti ali d^ skoči skoai Okno, podali ho po rešilno društvo in po gas Ino
' đrUŠtVO. K oknu so postavili gasilci lestvico ter i splezali gori, držeči razgrmeno plihto, ako bi se I vr«la nesrečnica skozi okno. Rešilne družbe zdr.iv j n ki |ia ho razbili vrata. Soba je bila polna dima I in v nep pisnem neredu. Blasnlca pa je leža'a mirno na postelii — brez obleke — ter je pušila 1 cigarete« Prinesli so ji obleko in ne^ečnica se je j rada oblekla ter s' priredila še prav lepo frizuro, j Potem ps so jo odvedli v blazmcu!
* Ukraieni solnčni mrk) Londonski listi i so razpisali hIhJ-čo nagrado' 50 funtov dobi oni, j ki zasttdi osebo,  katera je  ukradla  zadnjo sredo
kinematografsko sliko zadnjega solndnega mrka v Indiji, Škrda je tem večja ker so strokovnjaki že napovedali predavanje o te| stvari kar je sedaj 8ev- moralo izosfotl. — čudno, da niti solnčni mrk ni več varen pred tatovi.
* (Nova jed.) Kita d in Japonci vporabljajo morsko travo k- t jed. Kakor se čuje. uvrstiti hote tudi evropski kuharji to „delikatno solato" v svoje kuharske bukve.
Darila •
Uredništvu našega 1 i s t a s t a poslala: Za družbo bv. Cirila in Metoda: Gosp. Josip Štrukelj, c. kr. poštni ificijal 2 kroni GO vin., nabrane v veseli družbi v Dolskem — G J sipina Kovšca v Planini 4 krone 90 vin., nibrane v domači gostilni v veseli družbi. — Sknpnj 7 kron 50 vin. — Živeli rodoljubai da-darovalci  in  darovalke in njih nasledniki!
Tolefonična in brzojavna poročila
Dunaj 12. uprla. Ministerski predsednik grof Thun se je bil v nedeljo po noči odpeljal v Prago in se je danes zjutraj vrnil sem. Vzrok potovanju ni bil političen, ampak zgol privaten.
Dunaj 12. aprila. Tukajšnjim listom se poroča iz 'lVsta, da so Laboni včeraj dr. Luegcrju, kateri se v spremstvu Gregoriga in več drugih somišljenikov tam mudi, priredili mačjo podoknico.
Dunai 12. aprila. J ur v za jubilejsko razstavo je odklonila v/prejetje kipa dr. Kramara, kateri kip je izdelal češki kipar Saf. „Neue Freie Presse" prati v današnjem večernem listu, da se to ni zgodilo radi tega, ker so v Progi odklonili Momsenovo sliko, kajti dunajska jury je storila svoj skhp že 31. marca, list pa se ne upa tajiti, da je vzrok odklonitvi zgol političen.
Praga 12. aprila. Načelnik mladočeškega kluba dr. En gel je včeraj v Benešovu govoril o političnem položaju. Rekel je, da je politični položaj jako resen, in da lahko nastanejo skrajno kritične razmere. Vlada ima dolžnost, udušiti nemškoradikalno agitacjo in zagotoviti, da bo Avstrija zavetišče vseh narodov, kar pa bo to liko težje dosegla, ker Nemci nimajo moralnega poguma, pretrgati zvezo s SchOnererjevci. Na interpelacijo glede vstopa dr. Kaizla v mini-sterstvo je rekel Engel, da je Kaizl storil s tem svoji stranki žrtev, da pa stranka vzlic temu ni odgovorna na vse, kar se zgodi.
Budimpešta 12. aprila. Petdesetlenica sankcijoniranj a zakonov iz 1. 1848. se je jako slovesno praznovala. Magnatska in poslanska zbornica sta imeli skupno sejo, v kateri sta soglasno vzprejeli udanostno adreso in jo cesarju slovesno vročili. Prebivalstvo je priredilo cesarju veliko bakljado.
Madrid 12. aprila Vs'ed intervencije evropskih velesil je vlada pooblastila generala Blanca, da ponudi kubanskim ostalem primirje. Blano je ponudil primirje G dni in zahteval, naj ustaši odlože orožje.
WdSh.ington 12 aprila. Mac Kinlev je včeraj predložil kongresu svoje spoto ilo. V njem odklnnja pri poznanje kubanskih ustašev kot vojskujočo se oblast, zahteva poobla^enja, da smo z oboroženo silo intervenirati, da naredi kome bojem ra Kubi in zsg tovi stabilno vlado in zahteva krediti v podporo bedo trne-čemu kubanskemu prebivalstvu. Mic KinUy i*« relia nado, d\ se ohrani mir, ker ja Spansk* dovolila ustašem premirje.
Wash.ington 12. aprila. Kongres je Mac Kfnleyjevo sporočilo brea debate od kazal posebnemu odseka v poročanje. L sti sodijo, da se vzlic odoehavanju Spsnske in vzltc miroljubnosti Mac K'iiUya mir ne da ohraniti.
Novi Yorlt 12. aprila ,New Vork Herald" ja\lia, da je vodja kubanskih ustišev, Maksimo Gomei, v imeni ustaške provi zori čne vlade naznanil americanskemu konzulu v Su*-dali, da v z p r e j m e j o ustaši premirje samo, če španska vojsku Kuho z a-pust i.
Narodno-gusuodar&ke stvari.
0 kmetovalčevi izobrazbi.
(Dalje.)
Na naših pripravnicah se da za kmetijstvo le malo storiti, preobširno je to p * I j o in težko obstaja podrejeno poleg disciplin, neobhodno potrebnih Ijnd« i sketnu učitelju. Vzgoja otrok zihteva celeči človeka, zatorej učitelpi ne preostaja Časa in m >či. V razvedrilo se učitelj na kmetih pečaj z vrtnarstvom, sadjerejo, čebdarstvom in svdorejo; hvaležni mu bodimo, ako ne'tatare učence o tam ponČUje; obvezan pa ta pouk ne bodi, kajti drugače se zane-marja važnejši glavna naloga.
Ako ne kaže obteževati ljudske šole, osnujmo na de^li večerne in nedeljske š >le in nadaljevalne šole, katerih obisk bodi obvezea d> gorove starosti! Podobne šole so vpeljali v n katerih državah že pred več desetletji, postavno orgamzovali in jun zagotovdi drživno podjoro Tudi odrasli občani se ponekodi redno zbiram k večernemu pome'ku o umnem kmetijstvu. Vse to radi podpišemo. Toda pomuimo, da se ima k netska mladina boriti z zaprekami, ki se ne dajo z lepa od rav^ti Nestrpno čaka knWič, da se mu vrne sin iz šole; težko pogreša njegove pomoči, kajti sam je že v letih, ostala družina še mladoletna. Tuii ne zahte« vajmo od fanta, da naj sadi po težkem dnevnem naporu v šoli. Kdo bi ga karal, črt ga premoti sp.mec vkljub interesantnerau predmetu! V tej dobi premaga telo le redek krepek duh, ki je sposoben za kaj višjega. V dolg.h zimskih večerih bi s« d ilo kaj pripravnega početi; toda veselje je čez poletje zaspalo. Moti se tudi, kdor misli, da kmet celo dolgo zimo samo poseda za gorko pečjo. Oziraje sa na vse te težave, bi vender najtoplejšo priporočali zimski večerni pouk, toda neobvezen boli! Sila rodi nasprotstvo in ogorčenost. — Nedeljske šole so jednako upravičene; senčna stran je ista kakor pri večernem pouku. Preveč ti i jamo od raladenča, naj se odpove po trndapolnem teinu veselemu prazniku počitka in stika po knjigah
Večerni shodi in bralna društva gotovo obilo koristijo, treba jih je pospeševati na vs ik nači i» Stalo nas bode še veliko požrtvovatnega truda, predno razvije nadaljevalni pouk v kmetskih občinah krepke korenine. Da bi le razpolag tli z od-ličn-mi močmi, kajti manjka nam najbolj izvedenih in požrtovalnih učiteljev-strokovnjakov, osobito ker mislimo zadnji Čas razširiti kmetijski pouk na deklice. Potreba dobrih in nekoliko omikanih kmet* skih gospodinj postaja občutljiva in stvar je največjega socijalnoga pomena.
Vsega priznanja vredna naprava je ona potovalnih učiteljev. Kakor stari apostoli hodijo od kraja do kraja in oznanjajo občinam in družbam veselo oznanilo o umnem kmetijstvu. Ako razumejo nadeti svojim govorom odelo, katero zahteva praksa in so ob jednem v praksi dovolj udomačeni, da lahko od* govarjajo na zvita vprašanja, kakoršna rad stavi nezaupljivi kmetic z nedolžnim obrazom, da se potem skrivaj posmehuje Študiranemu Skrica, morejo računati na velik uspeh. Pri teh predavanjih se razvijaj jedno iz druzega, veliko iz malega; predavati treba po dotičnih razmerah in ne iz poljubne knjige. Taki potovalni učitelji lahko veliko dosežejo, toda njih posel je čez vse težaven. Ne veruj, da se kmet pusti hitro ugnati ; nikdo ne bode prej kakor on zmajal z glavo rekoč: Tako se pove, je pa drugače.
	(Dalje prih.)	
	Slovenci ln Slovenke 1 ne zabite	
	dražbe sv. Cirila ln Metoda I	
		1
Izborno dolnjo
S^Tanuc-Chinin tinktura za lase 35
okiepiuje in ohranjnje lasisče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom BO kr«
Temina zavlogra (386—6)
lekarna ."ti. kLeiistek, Ljubljana
Rebljeva cesta fit. 1, zraven mesarskega mostu.
rl-«y|<,»witov. O^«.___
Meteorologično poročilo. _
April	Čas opa-zo vanj ii	Stanje buro-metra v mm.		Vetrovi	Nebo	lil ■a ?H
9.	9. zvečer		116	p. m. j zali.	jasno	
10. %	7. sjutraj S. popol.	73« 8 7. r»8	77 164	si. sv/.h. p m. jzah.	del. jasno oblačno	0 0
m	9. zvečer	7S57	108	si. jzah.	skoro jas.	
11. ■	7. zjutraj 2. popol.	73* 8 732 8	8-0 1.V4	sr. fivzh. »r. jog	oblačno oblačno	oo
t	9. zvečer	73r9	111	sr. jug	pol obl.	
12. ■	7. zjutraj 2. popol.	729-1 72ti-9	8-9 lil	ar. svzh. sr. zahod	skoro obl. dež	o-o
Srednja temperatura sobote, nedelje in ponedeljk a 12 1°, 11 6' in ll-ft-, »a 36, 29   in 26" nad uormalum.
J?. II.
Primoran vsled obstoječih razmer moram t/ kratkem ■■seliti ne la ,,Toolmll«v* in oddajam tem povodom svoje blago po iimjiiUJIIi cvaali.
Izprehodne palice
po 5, 10« lil in '2(1 kr.t kakor tadi
druge galanterijske predmete in igrače, mila in parfamerije itd.
po nleplh eeuah.
Objednem ponudim za isreduo niiko ceno svoje
stelaže, omare, mize in stojala
kot jako pripravne za trgovsko opravo
Z odličnim spoštovanjem
(55l-2) Fr. Starnpfel.
Lopa moblovana
s prostim vhodom «mI«1* ne na Nlarem *■**;«■ ni. 2«, II. iiimInIrop|e.      (660— 1J
Steinfeldska pivovarna
bratov Reininghaus 7 Bralci
Glavna zaloga: (uprava: Maks Zinnauer)
Telefon »t. 05.        priporoča        Telefon it. OS.
uležano, marčno, izvozno pi?o
in Steinfeldski pizenski način
v sodih in steklenicah. Pivo v steklenicah ie pasteunzovano.
Zaloga za Kočevje in okolico
pri g s podu
Alojziju Loy
hotel ,Stadt Triest' v Kočevju
Zaloga za Rudolfovo in okolico
pri gospodu ,654— l
Antonu Jaoaz
Brunner je*a gostilna iz ledenicami) in Sko beraltova goBtiloa v Rudolfovem
Ces.kr avstriislre
državne žele
Izvod iz voznega reda
▼ eljaven od dat 1. oktobra 1897. lata, Odkod la I.lnbljaue jnž. kol. Prana #« Trbifl.
Ob 13. nri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal t Ansse, Solnograd; ees Klein-Reifling v Stfjr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopolndne osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sebi-thal, Dnnaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osohui vlak v TrbUL Beljak, Celovec, Llnbno; ces Selzthal v Solnograd, Leni Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oeneva Pariz; čez Klem-Reifling v Stevr, Lino, Badejevice, Plzenj, Manjine vare, Heh, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lip. ako, Dnnaj via Amstetten. — Proga v Novo meila In v Kaeevje. Ob 6, uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. nri 65 m. popoludne metani vlak. — Ob 6. uri 30 nt zvečer mešani vlak. — Prihod t l.|ut>l|ano. j. k. Proga la Trbtzn. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plinja, Budejevic, Solno* grada. Line*, Stevra, Ansseea, Ljnbna, Celovca, Bedaka, Fran* lensfeate. — Ob 11. uri 20 m. dopolndne osobni vlak i Du-nata via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Len d Oaateina, Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. uri ^7 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Selsthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga I a Novega tacata i a I a Ko«ev|a. Ob 8. uri 19 m. sjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer metani v1-*:. — Odhod la LJnbljaae d. k. v Kamnik. Ob i. ari 23 m. sjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 60 m. zvečer. — Prihod v Izubijano d. k. la Hauialka. Ob 6, uri 56 m. sjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob 6. oi* Jo m. zvečer. (17—81}
Dobro upeljana
veletrgovina z vinom in žganjem
se zaradi neutemeljeno preatrogeira postopanja deželnih dacarjev takoj lil llfgodno proilft.
Vet. o tem pri J. Miklavcu, Rožne nlice it. 41 v Ljubljani. 519—2)
"CJr*teaxi Zupan.ee naznanja v slojem in svojih sorodnikov imenu prežalostuo vest, da je njegov predragi atrije, gospod ces. svetnik
dr. Jernej Zupanec
c. kr. notar, vitez F rano - JofafoTega r**da, biv*i predsednik c. kr. notarske komore na Kranjskem, odbornik „Slovenske Matico", rastni občan selški, rusim član „Narodne čitalnice" in ,. LjuMjan. Sokola", ud kranjske hranilnica v I .ju bljnni, hišni posestnik, član mnogih narodnih društev, I. t. d., i. t. d.
včeraj oh poln 8. uri zjutraj po dolgi bolezni, prejemSi sv. zakramente za umirajoče, v 88. letu svoje df>he mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega ra?nkega se bode v sredo, dne 13 t. ni. ob polu f) uri popoludne iz hifie žalosti v Križevniskih ulicah št. 8 na pokopališče k sv. Krištofu preneslo ter položilo v rodbinsko rakev.
Sv. zadusne maše se bodo darovale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Nepnzabuega pokojnika priporočam v molitev in blag Bpomin.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1898. (f>58)
^MT^fflm™' "5MP^flRH? ^5BPSBMs? ^HPSaflHr*' ^BBHEIB'"'
Predsedstvo „Slovenske Matice* v Ljubljani naznanja prežalostno novico, da je njen tnintridesetletni odbornik, mnogoletni blagajnik in zaslužni ustanovuik, blagorodni gospod cesarski svetnik
dr. Jernej Zupanec
eivsi c. kr. notar ln predsednik c. kr. notarska zbornice, vitez Franc-Jozefovega reda, častni občan  šolski,   častni ud  mnogih narodnih dmitev i. t d., i. t. d.
včeraj ob polosmih zjutraj, prejemši sv. zakramente za umirajoče, po dolgi bolezni v 8S. letu svoje dobe mirno v ti. spodu zaspal
Truplo preblagoga pokojnika bode v sredo, dne 13. t. m. ob polpetih popolndne blagoslovljeno v Križevniskih ulicah 5t. d ter potem pokopano v rodbinskem grobu pri sv Krištofu.
Prostovoljna rasprodaja.
nv. Jorfu \ |M>iii>«lclj«>k dne 255. aprila ISi>S nI ii. me
dopolndne naprej, bo bodo
travniki, mlin in gozdi
gospe llerte I4«>rwiiiu od graščine »a llrdu pod ugodnimi pogoji na lici mesta po kosih proatovoljno razprodajah.
Prodaja «e bode drugi dan, to j« 2G. aprila, nadaljevala.
l¥a lir (I ii. dne !•. aprila 1898. (667—l)
KV<»tln«» /.niav i1im<'o       v neposredni bližini mesteca Kamnik (žel. ■ •     aasn «a     postaja) na vznožji KrmniAkih planin, dra-
AT%AI 1      \\ ^TYM^1 L? žestnu le**A<>i krasni sprehodi v smrecnih \J UWl I     a«iVwXJsJia*XjiiS gozdih,   lov,   ribarenje  postrvi, elegantno aa       w zdraviliško poslopje z velikimi verandami,
■■a   I4raii{Mk«'sil kopeljna hiša z banjskimi in donehe-kopelji,
, basin za plavanje, vodno zdravilišče, pokrit > setahsče, travnik in telovadni prostor, vestno individuvelno zdravljenje po Knelppov.h načelih, po želji tudi po drnsih nara n h zdravilnih načinih, pitno zdravljenje, elektriciteta, masaža, zdravstvena gimnastika. Zdravniški vodja: Univ. med. dr. Wackenreitar. Stanovanja po zmerni ceni. Sobe od 40 kr. do 1 gld. 8U kr. v zdraviliškem poslopju in v 4 vilah, vse svezane z nasadi zdraviliškega parka, izborna restavracija; penzija I. razreda 1 gld. 36 kr., II. razreda 70 kr. na dan. — Prospekti po zdraviliškem ravnateljstvu. (502—2)
L. Geni jevo caroino in specijaliteti gledališče
v EšB i te i man nore 111 drevoredu.
Danes v torek 12., jutri v sredo 13. in v četrtek 14. aprila
ob H. url aveeert veliki briljantni
High-Life-večeri
s posebno ubranim, odličnim
vzporedom. Nastop vseh nmttnikov-speci-
jalistov prve vrste. H koncu:   DoilvIJaM all-karfa v Plreuejab. Originalne prikazni duhov in po-fiastij.
(560— i)   Xj. Grezil-
¥tfWa^y^o^W¥WWW¥'
r. P.Vidic & Co. v Ljubljani
ponujajo po Ma|islž|lli cenah vNakokall muoilne
zidarske opeke
zarezane strešne opeke
(Strangfalzziegel)
(izdelano iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven apadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
o m^ata a ±0^0 e> ment
DoTršlri Poitland-ceinent
kakor yse v stJivhinsko stroko spadajoče predmete.
Maj ni*je cone!!! (.m-io) ^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo3ip Nolli.
La«tiiina in tisk „Narodne Tiskarne"*