\\ 1 1 8630
št. 1
Ljubljana, december 1977
AAAAAAAAAAAA fBg! A' I AAAAAAA aafaaaoaooaaoaaaaaaoaaaaa
kartonažne
: a a a ga a a a g g a a a a a a a a b
tovarne Ljubljana:::
iddddddddddddeee E E E :eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee<
Leto 2
GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA. IZDAJA SDS V NAKLADI 2500 IZVODOV. IZHAJA PRILOŽNOSTNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK DUŠAN PESEK, ODGOVORNI UREDNIK VIDA LOTRIČ, TEHNIČNI UREDNIK DANILO DOMAJN-KO. DELAVSKA ENOTNOST, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4. TISK: TISKARNA TONE TOMŠIČ, LJUBLJANA, GREGORČIČEVA 25 a. UREDNIŠTVO: INFORMATIVNA SLUŽBA KTL, LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TEL. 316 922 INT. 23.
Ob 80-Ietnici je bila naša Kar-tonažna tovarna Ljubljana odlikovana z redom dela z rdečo zastavo

/U/'. .

Pozdravno pismo
Dragi tovariš Tito!
Delavci Kartonažne tovarne Ljubljana, zbrani na svečani proslavi 80-letnice obstoja, s ponosom sprejemamo visoko odlikovanje »red dela z rdečo zastavo«.
Zavedamo se, da je praznovanje našega jubileja v pogojih samoupravnega socializma plod dolgoletne borbe delavskega razreda s komunistično partijo na čelu in ni naključje, da je obletnica ustanovnega kongresa KPS tesno povezana s 40-letnico Tvojega vodstva KPJ.
Vemo, pod kako težkimi pogoji so včasih delavci delali, tega pa ne pravimo zato, da bi postajali sentimentalni ob spominu na preteklost, pač pa zato, da bi znali bolje ceniti žrtve NOB in sadove socialistične revolucije, ki se nadaljuje.
Nadaljujemo jo v razmerah, ko je ustava daljnosežno začrtala revolucionarne spremembe političnega sistema in široke perspektive razvoju in utrjevanju samoupravnega položaja delavcev, da bomo sami razpolagali s plodovi svojega dela.
Dragi tovariš Tito, zahvaljujemo se za visoko odlikovanje. 2000 - članski kolektiv bo nadaljeval s tradicijo doseganja novih delovnih uspehov in stalnega razvoja samoupravljanja in Ti obljubljamo, da nas priznanje ne bo uspavalo v samozadovoljstvu, ampak dalo še večjo spodbudo za prihodnje delo.
Ljubljana, 5. novembra 1977
Delavci
Kartonažne tovarne Ljubljana
KO STOPAMO V NOVO LETO 1978, ŽELIMO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, UPOKOJENCEM, VOJAKOM, ŠTIPENDISTOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA VELIKO DELOVNIH USPEHOV
IN OSEBNE SREČE.
UREDNIŠKI ODBOR, SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE.
Uvodni govor generalnega direktorja ing. Tomislava Cukrova ob 80-letnici KTL
Rezultati dela so dovolj zgovorni
Redke so delovne organizacije, ki se lahko upravičeno ponašajo s tako visokim jubilejem. Predvsem zato, ker je razvoj Karto-nažne tovarne rasel neprekinjeno od samega začetka leta 1897 do današnjega dne. Tudi med vojno je tovarna obratovala in nudila preko zaupnikov osvobodilne fronte vsestransko pomoč narodnoosvobodilni borbi slovenskega naroda.
Na koncu prejšnjega stoletja je sicer skromna slovenska industrija čutila potrebo po oskrbovanju z embalažnimi izdelki. Ivan Bonač je bil ustanovitelj manjše delavnice, da bi že čez nekaj let s sinom Franom postavil temelje novi tovarni na današnji lokaciji. Tovarna je z razvojem predvojne industrije rasla in se razvijala in že kmalu zaposlovala blizu 200 delavcev. Kvaliteta in solidnost dobav sta bili glavna odlika izdelkov, ki jih je firma prodajala po vsej Sloveniji in Jugoslaviji pa tudi v inozemstvo, v Avstrijo in Italijo.
Za potrebe svoje tovarne v Ljubljani je v letih 1920—1930 gradil tovarno papirja in kartona na Količevem in pred začet-
kom druge svetovne vojne tovarno v Krškem. S kapitalom je bil prisoten tudi v Ceršaku in Zag-rebački kartonaži, današnjemu Grafokartonu.
Vse naložbe je izvajal izključno z amortizacijo osnovnih sred-> štev, lastnim dobičkom in s krediti. Sam v kroniki razvoja svojih tovarn trdi, da ni imel nikoli denarja v denarnih zavodih, ampak da je vse njegovo bogastvo uporabljeno za razširjeno reprodukcijo. Da so njegove trditve natančne, potrjuje dejstvo, da mu je nova slovenska vlada, ko je vse premoženje prišlo v last ljudstva, poiskala zaposlitev in da je dobil tudi priznano pokojnino. Iz dokumentarnega gradi-i va, ki je ohranjeno, je razvidno da so delavci, zaposleni v Karto-nažni tovarni Ljubljana pod italijansko okupacijo tiskali različni propagandni material in ga razpošiljali po bližnji okolici. Osebno se Fran Bonač ni udeležil nobenih protikomunističnih zborovanj, ki so jih organizirale italijanske oblasti in domači izdajalci. Veliki predvojni štrajk v Količevem, ki je trajal 6 tednov, je izbruhnil zato, ker so delavci
Pogled na udeležence proslave na GR
zahtevali, da vodijo podjetja domači strokovnjaki in da se odpustijo vsi tujci.
Skrb za kvalitetne kadre je bila vseskozi prisotna. Tuje strokovnjake, predvsem iz Avstrije
Slavnost Kartonažne tovarne Ljubljana ob 80-letnici
Kolektiv Kartonažne tovarne Ljubljana je osemdeset let svojega obstoja proslavil s svečano prireditvijo na Gospodarskem razstavišču, ki so se je udeležili tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, član sveta federacije Franc Lesko-šek-Luka in član sveta federacije Ivan Maček-iMitja. Na prireditvi je je spregovoril sekretar komiteja mestne konference ZK Vinko Hafner, kolektiv pa je za svoje uspehe prejel red dela z rdečo zastavo, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito.
V uradnem delu, ki je bil popestren z umetniškim programom, je imel najprej uvodni govor, ki je objavljen v celoti, glavni direktor ing. Tomislav Cu-krov, nato pa je spregovoril še Vinko Hafner, ki je najprej čestital v imenu MK ZKS in drugih DPO mesta Ljubljane ter opravičil odsotnost predsednika Popita, ki naj bi imel govor na tej proslavi. Zatem se je dotaknil zgodovine KTL še za časa Bonača in omenil nastanek delavskega razreda Ljubljane, ki je v NOB in pod vodstvom KP izbojeval ljudsko revolucijo in prevzel oblast. Razvoj Kartonažne tovarne Ljubljana je odraz napredka Ljubljane, delavskega razreda in celotne skupnosti. Z vidika družbenoekonomskega razvoja ljubljanske industrije je poudaril vlogo dosedanjega dela Kartonažne tovarne v slovenskem gospodarstvu, predvsem pa v Ljubljani, kjer je le tretjina delavcev zaposlenih v industriji, komaj polovica teh pa dela v ne-posrednji proizvodnji. Teh 30 tisoč delavcev dela z zastarelo opremo in tehnologijo, je dejal nadalje Vinko Hafner, industrializacija Ljubljane pa je nujna tako spričo krepitve dohodkovne osv nove kot tudi povečanega družbenega vpliva proizvodnih delavcev. Upoštevati je treba, da je
Tovariš Vinko Hafner med svojim govorom
lahko v Ljubljani prostora le za visoko produktivno industrijo z veliko udeležbo kapitala ali viso-
ko kvalificiranega dela, ki ne onesnažuje okolja in ne bremeni cest s težkimi tovori.
Glede razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je dejal, da mora delavec postati gospodar celotne produkcije, toda gospodar s pravicami in dolžnostmi. Samoupravljanje namreč ni odvisno samo od naših subjektivnih želja, temveč tudi od objektivnih družbenoekonomskih okoliščin, torej od razvitosti proizvajalnih sil in družbene zavesti. Veliko delavcev v Ljubljani in KTL še živi v mezdnih odnosih, dela za plačo, soodloča pa le formalno. Zato moramo vsi pomagati uresničevati zakon o združenem delu, kajti ni dovolj samo tisto, kar imamo zapisano v aktih, ampak je potrebno tudi preverjati, če se teorija resnično tudi izvaja v praksi. Tu je še posebej poudaril odgovornost komunistov, vodilnih delavcev in izobražencev, katerih dolgoročni interes je uresničevanje osvoboditve dela. Zavedati pa se moramo, da bo ta pot dolga in težavna, je na koncu zaključil tov. Hafner in še enkrat čestital k visokemu jubileju.
Predsednik republiškega siveta Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič je izročil priznanje predsednika republike: red dela z rdečo zastavo, ki ga je sprejela dolgoletna delavka Kartonažne tovarne Ljubljana tov. Milka Bratina. Kolektiv je poslal predsedniku republike tov. Titu pozdravno pismo in se zahvalil za visoko priznanje, zatem pa se je nadaljeval kulturni program. Po zaključku uradnega programa je za dobro počutje poskrbel vokal-no-instrumentalni ansambel iz Ljubljane.	D. P.
in Češkoslovaške, je zaposloval le toliko časa, da se je ob njih usposobil domač strokovni kader. Ti kadri so bili kasneje in so še danes osnovni nosilci razvoja slovenske predelovalne in papirne industrije. Kartonažna tovarna začenja po vojni novo obdobje svojega razvoja. S sredstvi, ki jih je ustvarila pred vojno, so rasle tovarne papirja z modernejšo tehnologijo z določeno prednostjo na samem startu. Vojna je prekinila nadaljnjo usmeritev v posodabljanje Kartonažne tovarne. Delavci KTL so začeli v izredno težkih pogojih orati ledino na področju embalaže. Od konca vojne gre razvoj sleherne od tovarn svojo pot.
Bistveni premik nastane po letu 1950, ko prehajajo tovarne v upravljanje delavcev in posebno 1953. leto, ko so se delavci KTL (takrat je bilo zaposlenih 450) odločili graditi novo tovarno, če hočejo zagotoviti novi industriji embalažo in sebi ter družbi boljši jutri. Nosilec naloge je bil takratni direktor tov. Alfred Pešel, ki je še letos aktivno delal v KTL.
Leta 1956 se začne delo za gradnjo novih objektov na temelju starih, odsluženih. Takrat je prevzel direktorske posle tov. Franc Zupančič. Korigirali so se projekti, ki so bili skromno zastavljeni, in z upornostjo, s strokovnostjo, z odrekanjem celotnega kolektiva, ob podpori družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov je bila tovarna dograjena leta 1962. Delalo se je v nemogočih razmerah. Sproti se je rušilo in na novo gradilo, vse z lastnimi sredstvi. Delavec KTL se je kalil in živel v trdni veri, da bo, ko bo dograjeno, boljše. V tem času, ko družba ni imela posluha in ne možnosti za razvoj tovrstne industrije, so vztrajali le pogumni in vztrajni. Osebni dohodki so bili najnižji, pogoji dela slabi, delalo se je redno tudi ponoči. V tem času beležimo tudi prve prekinitve dela, ki so trajale kratek čas, ker so bile družbenopolitične organizacije in samoupravni organi pripravljeni spopadati se z vsemi negativnimi pojavi.
(Nadaljevanje na 3 str.)
(Nadaljevanje z 2. strani)
Trud se je izplačal in prihodnost je temeljila na trajnejših, preizkušenih odnosih — samood-povedovamju, zaupanju, pripadnosti in enotnosti kolektiva.
Po dograditvi 1962. leta se je število zaposlenih povečalo na 1160. Imeli smo novo tovarno, kjer smo predvidevali izdelati 6700 ton letno. Kmalu smo ugotovili, da je vse to premalo, industrijski razvoj je šel svojo hitro pot, potrebe po kvalitetni embalaži in novih tehnologijah so se povečale. Začeli smo dograjevati, nadgrajevati, vendar to ni zadostovalo.
Kmalu smo kupili opuščen obrat podjetja Žito in preselili vanj del tehnologije — današnja temeljna organizacija združenega dela Papirna konfekcija.
Močno povpraševanje po transportni in transportno-komercial-ni embalaži je bil razlog, da smo del proizvodnje Bresta na Rakeku preusmerili na predelavo tovrstne embalaže —1 danes temeljna organizacija združenega dela Kartonaža Rakek.
Potrebe po osnovnih surovinah za papirno konfekcijo so pospešile proces integracije tovarne Lepenke v Tržiču — današnja temeljna organizacija združenega dela Lepenka Tržič.
Leta 1971 je začela z delom nova slovenska tovarna valovite kartonske embalaže, katera je v nekaj letih s smotrnimi naložbami prerasla po količini in kvaliteti mnoge do takrat vodilne tovarne v Jugoslaviji — današnja temeljna organizacija združenega dela Valkarton Logatec.
Potrebe po popestritvi asortimenta in tehnološke ter funkcionalne zahteve pri tej embalaži so narekovale združitev obrtnega podjetja Jelplast Kamna gorica — današnja temeljna organizacija združenega dela Jelplast Kamna gorica in delovna organizacija Kuverta Ljubljana — današnja temeljna organizacija združenega dela Kuverta Ljubljana.
Vzporedno z integracijskimi procesi in novogradnjo nismo zanemarili proizvodnje ostalih tehnologij v Ljubljani. Na področju potiskanih kartonov spadamo tako po kapacitetah kot opremljenosti v sam vrh jugoslovanskih proizvajalcev. Ista ugotovitev velja tudi za področje Spiralno kombinirane embalaže tekstilnih utensilij.
Procesi združevanja sredstev in dela se nadaljujejo. Vrata naše tovarne so odprta za slehernega, ki želi v novih družbenoekonomskih odnosih trajnejše prispevati k utrjevanju združenega dela in rasti materialne osnove našega družbenoekonomskega sistema. Dograjevati moramo lastno samoupravno organiziranost do take meje, kjer bo združeno delo učinkovitejše, racionalnejše in kjer bo moral sleherni delavec izpolnjevati svoje obveznosti in uveljavljati svoje in skupne neodtujljive pravice. To ne gre čez noč, vendar je aktivnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter poslovodnih in strokovnih delavcev tolikšna, da smo prepričani, da bomo tudi te naloge uspešno rešili.
Skrb za delavca — za njegovo strokovno in družbenopolitično usposobljenost nam mora biti primarna naloga. Ni samo dober osebni dohodek tisti ki stimulira delavca. Skrb mora biti vsestran-
ska; predvsem temeljiti na kvalitetnem obveščanju, dobrih medsebojnih odnosih, zbolj sevanju delovnih pogojev, kvalitetnem reševanju stanovanjskih problemov, varstvu pri delu, skrbi za dejavnosti, kjer bo sleherni delavec iskal svoje zadovoljstvo. Možnosti so dane in ni razloga, da jih ne bi tudi uresničili. S tem ne mislim, da danes vsega tega ni.
V ilustracijo samo nekaj številk:
Danes se v KTL strokovno usposablja 111 delavcev. Od tega samo na srednjih šolah 29 in na višjih ter visokih 35. Danes je v delovni organizaciji zaposlenih 18 VK delavcev, 399 KV delavcev, 24 delavcev z visoko izobrazbo, 18 z višjo in 137 s srednjo.
Kolikšen napredek to predstavlja samo za primerjavo, da smo imeli v KTL leta 1962, ko smo končali z gradnjo, 5 delavcev z visoko izobrazbo in 10 s srednjo.
Za reševanje stanovanjske problematike uporabljamo vse možne oblike, da bi sleherni delavec dobil primemo stanovanje. Skupaj imamo 211 stanovanj na skupni površini 10.000 m2. Samo v letošnjem letu smo vselili v nova stanovanja 36 družin in s tem izpolnili načrt, ki smo si ga zastavili do 1980. leta — 50 stanovanj. V samskem provizoriju stanuje 29 delavcev. Znatna sredstva so namenjena za sofinanciranje individualnih gradenj. V letošnjem letu smo za ta namen porabili 4.631.000 din ali zadovoljili 75 prosilcev.
Za rekreacijo in oddih razpolagamo s počitniškimi domovi v Fi-esi, na Veliki planini in v Piranu. Letos smo kupili tudi 12 prikolic. Po zasedenosti teh objektov lahko ugotovimo, da je to premalo in da bi morali še vlagati.
Večina temeljnih organizacij združenega dela ima organizirano lastno prehrano med delom. V ta namen smo porabili v letošnjem letu preko 4 milijone din.
Za usluge obratne ambulante — splošne in dentistične smo porabili 453.000 din.
Posebno pozorno se spremlja dejavnost v zvezi z varstvom pri delu.
Opravljajo se redne periodne ekološke meritve v temeljnih organizacijah združenega dela, izobraževanje delavcev in organizatorjev proizvodnje, spremljamo vzroke in posledice sleherne nezgode.
Za obrambno pripravljenost enot narodne, civilne zaščite in samozaščite smo porabili v letošnjem letu 160.000 din.
Tovarišice in tovariši, še in še bi lahko naštevali, kaj smo storili in s čim smo se ukvarjali v preteklosti. Preteklost nam je lahko v ponos, zato je prav, da smo se nekaj časa zadržali na njej. Iz preteklosti se lahko veliko učimo in naučimo, predvsem zato, ker smo velik kolektiv in marsikdo ne pozna prehojene poti, ki nas je pripeljala s trdim in doslednim delom na vseh področjih ekonomskega in družbenega življenja do take stopnje razvitosti in organiziranosti, da lahko optimistično gledamo v jutri.
Lahko pa je to tudi velika ovira za naš nadaljnji razvoj, če se bomo uspavali v zadovoljstvu, da je vse v redu, in ustvarili vzdušje samozadovoljstva. Mislimo, da ni tako, da se vsi zavedamo nalog, ki nas še čakajo in da jih bomo
vztrajno in s trdim delom tudi izpolnili.
Povrnimo se v naš danes. Poglejmo kje smo in kaj moramo storiti, da bo nadgradnja še naprej nepredovala, ker bojazni, da temelji ne bodo zdržali, ni.
Zavedajoč se pomembnosti proslave 80-letnice KTL in letošnjih jubilejev, je pripravljalni odbor sklenil posvetiti posebno pozornost delovnemu, samoupravnemu, komercialnemu in družabnemu obeležju.
S čim lahko bolj obeležimo delovno obeležje kot z uspehi dela v letošnjem letu in izpolnjevanjem načrtovanih obveznosti.
V primerjavi z istim obdobjem leta 1976 se je materialni
proizvod povečal za	28	%
finančna realizacija	37	%>
produktivnost kg/h/zap. 17 %> dohodek	55	%>
ostanek dohodka za sklade 127 %> masa osebnih dohodkov 29 %> dohodek na zaposlenega 41 %> ostanek čistega dohodka za sklade/zapos.	108	°/o
poslovni sklad je večji za 151 %>
Izidi poslovanja so v redu, saj dosegamo načrt obveznosti za 1977 v materialni in finančni realizaciji s 3 %>. Zaskrbljujoč pa je porast zaposlenosti za 9 %, slaba izvozna realizacija, kjer dosegamo načrtovani izvoz samo s 55 »/o, nadalje povečani izostanki z dela in manjša udeležba dela po normi. Izvoz, zaposlovanje in zmanjšanje udeležbe neposrednega dela so neugodni pokazatelji in jih moramo do konca leta izboljšati.
Načrt investicijskih naložb smo uresničili in pričakujemo prve pošiljke nove opreme. Vložili smo 250 milijonov din za potrebe vseh temeljnih organizacij združenega dela.
V	temeljni organizaciji združenega dela Lepenka Tržič se izvajajo gradbena sanacijska dela po uspešnih ukrepih na področju saniranja medsebojnih odnosov. TOZD proizvaja več, bolje, z manjšimi stroški oziroma z ostankom dohodka.
V	temeljni organizaciji združenega dela Rakek potekajo gradbena dela za nove modeme prostore z novo tehnologijo. Proizvodna hala bo pokrita do konca leta. Načrtovane naloge, predvsem količinsko in nekoliko manj po finančni realizaciji in dohodku, uspešno izpolnjuje.
V temeljni organizaciji Valkarton Logatec se zaključujejo gradbena dela, s katerimi bomo pridobili nove proizvodne in skladiščne prostore, kar nam bo omogočilo znatno povečanje proizvodnje in izkoriščenost kapacitet. Načrtovane obveznosti — količinske in finančne — zadovoljivo izpolnjuje.
Temeljna organizacija Karto-nažna Ljubljana dosega enega od najboljših dosežkov v zadnjem času, posebno v enotah kombinirane Spiralne embalaže in tekstilnih utensilij.
TOZD Papirna konfekcija zaskrbljuje, ker so kapacitete neizkoriščene in zaloge gotovih izdelkov prevelike. Ta temeljna organizacija dosega po osnovnih pokazateljih slabši uspeh, razen po ostanku dohodka, ki je še zadovoljiv.
TOZD Jelplast dosega slabši uspeh predvsem zaradi kasnitve dobav osnovnih strojev za proizvodnjo.
TOZD Kuverta razen manjših odstopanj v načrtovanih količinah dosega letos dober izid.
Tudi obe delovni organizaciji; o nujnih pripojitvah bodo odločali delovni ljudje v mesecu novembru; dosegata lepe uspehe.
Med najpomembnejšimi odločitvami v letošnjem letu je prav gotovo sklep delavskega sveta, da se kupi zemljišče in začne s pripravljalnimi deli za razširitev proizvodnih kapacitet, z realizacijo novih programov in omogo; či sleherni delovni celoti, ki izpolnjuje pogoje za samoupravno organiziranost, da se organizira kot temeljna organizacija združenega dela.
Gradili bomo v bistveno ugodnejših pogojih od tistih, ko smo gradili obstoječe objekte. S tem ni rečeno, da ne bo težav in problemov, vendar jih bomo lažje reševali, ker smo ekonomsko trdnejši, ker smo bolje organizirani in kadrovsko zasedeni in predvsem, ker je družba naklonjena povečevanju in razširitvi kapacitet in podpira sleherno naložbo, ki pomeni večanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva.
Nekaj besed o samoupravnem obeležju ob 80-letnici KTL. Predvsem smo se učinkovito organizirali za aktivnosti v zvezi z uveljavljanjem zakona o združenem delu v praksi. Komisije delavskih svetov v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji so (Nadaljevanje na 6. strani)
V okviru priprav na proslavo visokega jubileja smo priredili tudi tiskovno konferenco. Na sliki: del udeležencev
S fotokamero po Gospodarskem razstavišču 5. 72. 7977
Slavnostne seje
DS TOZD KARTONAŽA RAKEK
Delavski svet TOZD Kartona-ža Rakek je na svoji 21. redni seji obravnaval elaborat o pripojitvi DO TIKA Trbovlje k DO KTL; nadalje so delegati potrdili varnostno oceno in pravilnik o varovanju tajnosti za našo temeljno organizacijo in sklepe gospodarske komisije.
Direktor TOZD Kartonaža Rakek pa je vse prisotne seznanil z uspehi devetmesečnega poslovanja, v katerem beležimo vsestransko napredovanje in povečanje poslovnih dosežkov. Povečujejo pa se nam izostanki z dela, zato, ker zaposlujemo predvsem ženski kolektiv. Glede gi-
banja tržišča ugotavljamo, da gre proizvodnja dobro na trg. Da pa ne ustrežemo vsem kupcem, tudi glede kratkih dobavnih rokov, pa je vzrok predvsem v neredni dobavi osnovnega materiala, s katerim nas preskrbuje Valkarton Logatec.
Ob koncu pa je DS sprejel še predlog o podelitvi jubilejnih nagrad za 10, 20 in 30 let dela v združenem delu.
V slavnostnem delu seje pa je predsednik DS podelil priznanja delavcem TOZD Kartonaža Rakek v počastitev jubileja 80-let-nice DO KTL za svoje dolgoletno in družbenopolitično delo v TOZD.
M. Brecelj
Govor direktorja TOZD Kartonaža Rakek
Slavnost Kart. tov....
(Nadaljevanje na 3. str.) posebno v zadnjih mesecih pokazale s svojim delom, da imamo prav, ko predlagamo in zahtevamo, da komisije v temeljnih organizacijah združenega dela no-« sij o težje in odgovornejše breme pri formiranju stališč in formiranju samoupravnih aktov.
Izid referendumov v vseh temeljnih organizacijah združenega dela je pokazal, da samo z enotno akcijo vseh družbenopolitičnih in samoupravnih ter poslovodnih in stroškovnih sil lahko pripravimo in izpeljemo še tako zahtevne samoupravne akte.
S sprejetjem treh, v nekaterih temeljnih organizacijah štirih samoupravnih aktov pred rokom, ki ga določa zakon, smo dokazali, da ni nerešenih vprašanj, da smo razumeli, za kaj gre in da je samo še stvar organizacije in predvsem fizičnega obsega dela, da bodo tudi ostali samoupravni splošni akti sprejeti v dogovorjenih rokih.
Utrjuje se tudi samoupravna organiziranost v sestavljeni or-« ganizaciji združenega dela Slovenija papir, kjer se bomo morale članice, ki smo trajneje povezane s procesom reprodukcije, takoj dogovoriti o merilih in kriterijih in na podlagi le-teh izoblikovati dohodkovne odnose, kot jih predvideva novi zakon.
Letos smo se organizirali v skladu z določili zakona tudi v
poslovno skupnost embalažarjev Slovenije. Nadalje smo podpisali nekaj samoupravnih sporazumov o sonaložbah, kjer participiramo pri ustvarjenem dohodku.
Naloge, ki so pred nami, so zahtevne in zahtevajo sodelovanje slehernega zaposlenega za njih učinkovito in trajnejše delovanje.
V nekaj minutah, ki jih imamo na razpolago, sem skušal na kratko orisati razvoj Kartonažne tovarne pred vojno, med vojno in po njej. Prepričan sem, da nisem v celoti uspel, ker je nemogoče v tako kratkem času zajeti vse, kar je vplivalo, da je Kartonažna tovarna Ljubljana to, kar je danes, po 80 letih razvoja.
Trudil sem se, da ne pozabim na bistvene odločitve, na tiste, ki so trajnejše vplivale, tako tiste človeške kot razvoj no-tehnološke in ekonomske.
Zaključil bi svoj prispevek k obletnici Kartonažne tovarne Ljubljana z iskreno zahvalo celotnemu kolektivu, predvsem pa vsem aktivnim družbenopolitičnim in samoupravnim organom in posameznikom, ki so posebno po letu 1950 nosili glavno breme in imajo največ zaslug, da lahko danes s ponosom praznujemo naš veliki jubilej, tistim, ki so ob tem jubileju prejeli priznanja, pa iskrene čestitke z željo po še dolgoletnem aktivnem sodelovanju.
Nagrajenci
DS — KTL
Svečano sejo je imel delavski svet Kartonažne tovarne Ljubljana 28. oktobra v prostorih obrata družbene prehrane.
V prvem delu seje so prisotni najprej ugotovili, da je bil na referendumu 25. oktobra 1977 sprejet v predlaganem besedilu sa-
moupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Kartonažne tovarne Ljubljana, nato pa sprejeli še poročilo o izidih 9-mesečnega poslovanja. Tov. ing. Branimir Teršar je podal in obrazložil predlog razvojnega programa novo-
V počastitev jubileja 80-Ietnice Predlog razvojnega programa je KTL je spregovoril glavni direk-	obrazložil ing. Teršar
tor ing. Cukrov
Povabljeni so prisluhnili govornikom
Predsednik DS KTL tov. Stojan Rudolf
Povabljenci v veselem pričakovanju ...
Navzoče je pozdravil sekretar sveta ZKS KTL tov. Vinko Došen
gradnje VP-6, nato pa je stekel pogovor o pripojitvah delovnih organizacij Embalažni servis Koper in TIKA Trbovlje. Predčasno je bil posredovan ekonomski elaborat vsem delegatom DS KTL in predstavnikom samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij KTL.
V svečanem delu, ki je dal poudarek počastitvi jubileja 80-let-nice KTL, je najprej spregovoril glavni direktor Tomislav Cukrov. Povedal je, da so redke delovne organizacije, ki se lahko upravičeno ponašajo s tako visokim jubilejem. Tovarna je z razvojem predvojne industrije rasla in se razvijala, med vojno pa nudila preko zaupnikov OF vsestransko pomoč NOB slovenskega naroda. Važna prelomnica je bilo leto 1950, ko so začele prehajati tovarne v upravljanje delavcev. Leta 1956 se je pod vodstvom tov. Zupančiča s prizadevanjem kolektiva pričela izgradnja novih objektov. Vzporedno z novo gradnjo, uvajanjem novih tehnologij, in sodelovanjem so potekali procesi združevanja dela in sredstev. Omenil je tudi razvoj življenjske ravni delavcev in naloge, ki so še pred kolektivom. Nato je čestital vsem, ki so ob tem našem velikem jubileju prejeli priznanja, in izrazil željo po nadaljnjem aktivnem sodelovanju.
Vse navzoče je pozdravil tudi sekretar sveta ZKS Kartonažne tovarne Ljubljana, tov. Vinko Došen, in zaželel vsem obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
V nadaljevanju so predsedniki delavskih svetov TOZD in DSSS podali poročila o podelitvi priznanj Zaslužnim delavcem, glavni direktor pa je podal še predlog o podelitvi zlatih značk.
Po slavnostnem delu skupne, seje so bili vsi prisotni povabljeni na kosilo.
I. S.
SVETA DS SS
Svet delovne skupnosti skupnih služb je imel svečano sejo 27. 10. 1977 v prostorih hotela Turist.
Uvodoma je glavni direktor tov. Cukrov spregovoril o razvoju Kartonažne tovarne Ljubljana od 1897 do danes, ko praznujemo 80-letnico svojega obstoja.
Poudaril je tudi, da je bilo med vojno v KTL vseskozi čutiti podporo NOB. Nato je spregovoril o načrtih in nadaljnjem razvoju tovarne ter čestital sodelavcem DSSS, ki bodo prejeli za svoja prizadevanje priznanja ob praznovanju 80-letnice KTL. Nato je predsednik sveta, tov. Steindl obrazložila kriterije, po katerih je zatem podelila priznanja. Svet DSSS je sprejel pon slavno poročilo za 9 mesecev 1977, tov. Lotričeva pa je obrazložila način ugotavljanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke po novo sprejetih osnovah in merilih. Na koncu je bil sprejet sklep, da se jubilejne nagrade izplačajo v novembru.
TOVARIŠKO SREČANJE UPOKOJENCEV KTL
V	počastitev jubilejev podjetja je bilo organizirano tovariško srečanje za nekdanje sodelavce dne 16. 12. 1977. Le-ti so prejeli skromno denarno nagrado v znesku 500,00 din. Dobrodošlico in pohvalo za tedanje delo so izrekli predsednik sindikalne konference tov. Friškovec, predsednik delavskega sveta tov. Rudolf Stojan in glavni direktor tov. Tomislav Cukrov. Od 307 upokojencev jih je 155 prejelo pismeno priznanje za dolgoletno delo v KTL.
Sodelavci, ki so bili v času dela v podjetju zelo družbenopolitično angažirani in aktivni, so v znak priznanja prejeli zlato značko:
V	TOZD KARTONAŽNA
LJUBLJANA,	PAPIRNA
KONFEKCIJA LJUBLJANA IN DS SS: Anton Dolščak, Hinko Glavič, Vida Kovačič, Marica Kuhar, Lado Krošelj, Anton Korošec, Štefka Nepu-stil, Fani Mesojedec, Kati Petrič, Jelka Petročnik, Alfred Pešel, Pavla Strgar, Stane Tratnik, Jakob Vrhovec, Rudi Zavrl, Milan Žirovnik in Stane Žirovnik.
V	TOZD KARTONAŽA RAKEK: Stanislav Čekada, Angela Semel.
V	TOZD LEPENKA TRŽIČ: Ivan Meglič. Vida Lotrič
Podpisovanje priznanj
Podelitev priznanj
V TOZD Kartonaža Rakek:
Pavla Čenčula, Franc Gorjanec, Franc Kavčič, Franc Krajc, Milan Sterle, Peter Štrozak, Miran Trošt.
V TOZD Kuverta Ljubljana:
Anton More.
V	TOZD Lepenka Tržič: Stana Ahačič, Antoni Behek, Edo Povalej, Viktor Serec, Jože Štucin.
V	TOZD Valkarton Logatec: Janez Eržen, Vinko Haložan, Ivan Poredoš, Viktor Verbič.
Srečan/e
s poslovnimi partnerji
Proslava 80-letnice Kartonaž-ne tovarne ne bi bila popolna, če se je ne bi udeležili tudi sotvorci njenih uspehov po vsej naši domovini. Našemu vabilu so se odzvali v velikem številu in z navdušenjem spremljali priložnostni kulturni program, ki smo jim ga pripravili 9. dec. 1977 v Festivalni dvorani. Udeleženci so dopotovali iz vseh naših republik in pokrajin ter na ta način izkazali pripadnost našim prizadevanjem za dobre poslovne odnose.
Širok proizvodni program Kar-tonažne tovarne išče svojo tržno veljavo skoraj v sleherni tovarni v Jugoslaviji, posebno v tekstilni, živilski, kemični, farmacevtski in kovinski industriji. Preko razve-
jane trgovine najdejo naši proizvodi svojo pot tudi do številnih porabnikov. Tradicionalna sikrb za kvaliteto in prizadevanja za vsestransko zadovoljevanje zahtev trga kot tudi prilagajanje proizvodnega programa sodobnemu razvoju v svetu so osnovni dejavniki naše tržne uspešnosti.
Z nekaterimi poslovnimi partnerji je naše sodelovanje posebno uspešno in dolgoletno. Izbrali smo 20 takih organizacij združenega dela in predlagali delavskemu svetu KTL. da jih zato nagradi ob jubileju z zlato značko* Naj jih naštejemo: SATURNUS Ljubljana, LJUBLJANSKE MLEKARNE Ljubljana, BREST Cerknica, LEK Ljubljana, KRAŠ Zagreb, KRKA Novo mesto, ILIRIJA-VEDRO G Ljubljana, PEKO Tržič, PLANIKA Kranj, ALPINA Žiri, MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, MLADOST Zagreb, NARODNE NOVINE Zagreb, ŠUM ADI J A Beograd, EMIN DURAKU Djakovica, KOSOVKA Priština, AERO Celje, JUGO VINIL Split, ZMAJ Ljubljana, PAPIRNICA Količevo.
Sleherni proizvod išče svojo veljavo in potrdilo na trgu. Skrb za solidnost v tem odnosu mora biti naša stalna naloga. Ugotoviti smemo, da jo je kolektiv Kartonažne tovarne v dosedanjem, zelo uspešnem obdobju, vestno izpolnjeval. Zavedal se je namreč, da bo le kvaliteten, sodoben in cenen proizvod iskan in cenjen na trgu.
Marjan Caf
V	TOZD Papirna konfekcija Ljubljana: Lado Bačnik, Anton Jankovič, Martin Jelnikar, Zalka Klinc, Karli Novak, Marija Vrhovec, Zorka Zubčič.
V	delovni skupnosti skupnih
služb:	Tomislav Cukrov, Vera
Čeme, Ela Franj ič, Jožica Grkman, Cvetka Hrovat, Jože Raj gl, Mihael Ivanuša, Janez Sedej.
Med povabljenimi so bili tudi predstavniki SOZD »Slovenija papir«
Z vpogledom v sedanje poslovanje Embalažnega servisa iz Kopra in Tike iz Trbovelj, v njihove načrte, razvoj, ekonomsko stanje in položaj pa skupno -ugotav-
O pripojitvi
»Embalažnega servisa« Koper in »Tika« Trbovlje
Na seji dne 28. 10. t. 1. je delavski svet delovne organizacije Kartonažne tovarne Ljubljana obravnaval tudi predlog o pripojitvi delovne organizacije Embalažni servis Koper in Tika Trbovlje k delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana in sprejel sklep, da soglaša s predlogom o pripojitvi ter ga posreduje vsem temeljnim organizacijam in delavni skupnosti skupnih služb delovne organizacije v razpravo in sprejem.
Osnovanje današnje delovne organizacije Embalažni servis Koper sega v leto 1958, predmet poslovanja pa obsega proizvodnjo embalaže vseh vrst in opravljanje prevoznih storitev.
Delovna organizacija Embalažni servis Koper uspešno posluje kot enovita organizacija združenega dela, brez temeljnih organizacij združenega dela.
Delovna organizacija Tika Trbovlje je začela s poslovanjem 1. 6. 1959, njen predmet poslovanja pa obsega nudenje oblikovnih in likovnih grafičnih storitev, tiskanje vseh vrst tiskovnega gradiva, nudenje knjigoveških uslug, izdelovanje embalaže iz vseh vrst in tipov lepenke.
Tudi delovna organizacija Tika posluje kot enovita organizacija združenega dela, brez temeljnih organizacij združenega dela.
Letos je bilo zaposlenih, 137 delavcev, in sicer 49 moških in 88 žensk.
Tudi v letošnjem letu Tika uspešno izpolnjuje svojo gospodarsko nalogo in z izjemo pomanjkanja proizvodnih površin ne beleži posebnih proizvodnih težav.
Podjetje je finančno urejena in solidna gospodarska organizacija. Posluje skoraj izključno z lastnimi sredstvi oziroma v poslovanju koristi minimalna najeta finančna sredstva.
ljamo obojestranski interes do predlagane pripojitve. Skupne strokovne službe KTL ugotavljajo, da obstajajo vsa zagotovila za učinkovito sodelovanje in ekonomsko upravičenost združitve dela in sredstev.
Prvi referendumi so bili 15. decembra 1977!
I. S.
Srečanje
udeležencev
NOB
Tovariško srečanje v počastitev partijskih jubilejev in 80. obletnice Kartonažne tovarne Ljubljana je bilo za udeležence NOB in člane ZB ter člane kolektiva, katerim je bila podeljena zlata značka za uspešno in dolgoletno delo v podjetju, za delo v samoupravnih organih in aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah 22. 12. 1977.
Zlato značko so prejeli v TOZD Kartonažna Ljubljana:	Milka
Bratina, Malči Bonča, Vinko Do-šein, Franc Friškovec, Boris Gričar, Janez Habič, Ana Jeriček, Jakob Kondrič, Ivan Kosmač, Slavko Lasič, Mitja Maček, Slavko Nečemer, Franc Sonc, Andjelo Sosič, Sašo Škrlep, Marica Valenčič, Ivanka Vrtar, Dominik Žonta.
Prijateljsko rokovanje
Vida Lotrič