SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Na) 11-12 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 27 de maržo - 27. marca 1997 M v.', is'J*,' 1 !,H Vladimir Kos Vstal je, o, vstal je! Tako kot je rekel vsem, ki takrat že so radi imeli Ga. Zora je odprla v slutenju veke, oljke vzdrhtele so v dihanju Vstalega. * Res se je vrnil! Tako je obljubil vsem, ki takrat so Sina sovražili, tekmeca, ki je zasužnjene snubil, da bi v upor zoper greh se vsi dvignili. Znova živi, ki za nas je umiral, zate in zame, za narod naš - da bi bil! Nimaš besed? Čuj, narava mu svira: v smrt so Ga vrgli, -z vstajenjem je smrt ubil. Vstal je, da, vstal je, da z lic nam obriše sol od solza, ker spomin na pekel grobov žge, in razje še tako močne hiše. Vstal je, da vemo, da gremo za Njim - domov. Aleluja! Svobodna Slovenija želi vsem svojim bralcem in prijateljem v Argentini, po svetu in v Sloveniji, vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Zgodilo se je v Sloveniji Milan Volovšek O NALOGAH CERKVE Nadškof dr. Franc Rode na svoji prvi tiskovni konferenci po prihodu v Slovenijo dne 18. marca 1997 Gospe in gospodje! Najprej vas vse iz srca pozdravljam v želji, da bi svoje nelahko delo v slovenski javnosti opravljali uspešno. Dovolite mi, da se na začetku tega srečanja hvaležno spomnim svojega predhodnika dr. Alojzija Šuštarja, katerega delo kot ljubljanski nadškof in metropolit želim nadaljevati^ Glede na vprašanja, ki so mi bila zastavljena po imenovanju in na katera sem odgovarjal, bi mogel kdo misliti, da se bom ukvarjal predvsem s politično problematiko. Ker to nikakor ni moj namen niti moje poslanstvo, želim poudariti, da je prva naloga Cerkve oznanjevanje evangelija, se pravi veselega sporočila o Božji ljubezni do vsakega človeka, ki se je razodela v Jezusu Kristusu, ki nas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo. To sporočilo pa ima tudi svoje družbene in kulturne implikacije. Kajti krščanstvo po svoji naravi teži k temu, da prenavlja ne samo srca posameznikov, ampak da polagoma preoblikuje vsa področja življenja in jih plemeniti z duhom evangelija. Pri tem pa ne sme uporabljati sredstev duhovnega nasilja, ampak mora svoje odnose z ljudmi graditi na dialogu, na pogovoru, na spoštovanju. Beseda Cerkve -naj prihaja k ljudem v obliki spoštljive ponudbe, ne grobega vsiljevanja. Druga velika naloga Cerkve je, da moli za ves svet, za vse narode: Cerkev na Slovenskem v prvi vrsti za slovenski narod, za vse Slovence, verne in neverne, da prinaša pred Boga vse radosti in bridkosti, vse uspehe in poraze slovenskega človeka, s prošnjo za odpuščanje vsega grešnega in z zahvalo za vse plemenito in lepo. Naloga Cerkve je tudi ta, da je sol zemlje in luč sveta, kot pravi evangelij. Cerkev je vključena v človeško zgodovino, povezana z dogajanjem v svetu in z življenjem svojega naroda. Krščanska vera nas nikakor ne navaja k temu, da smo nemočni in pasivni opazovalci tega, kar se dogaja okrog nas, ampak nas poziva k odgovorni dejavnosti. Kristjan se z vso odgovornostjo vključuje v družbeno, kulturno in politično življenje. Med pomembne naloge Cerkve štejem tudi moralno prenovo slovenskega naroda, z utrjevanjem tistih vrednot, ki človeku omogočajo spoštovanje do sebe in dajejo smisel in dostojanstvo njegovemu življenju. Zelo mi je pri srcu tudi ideja o narodni spravi. Zanjo se bom zavzemal z vsemi močmi in s taktnostjo, ki jo ta boleča točka zahteva. Poleg tega duhovnega in moralnega poslanstva vidim kot svojo nalogo tudi urejanje odnosov med Cerkvijo in državo. Nad. na 3. str. NAPAD NA NADŠKOFA Torkov Dnevnik 25. marca napade izjavo nadškofa, „da so tisti, ki obravnavajo Cerkev kot tujek v slovenskem prostoru, bolj tujci kot Slovenci" in trdi, da z njo prestavlja dr. Rode slovensko Cerkev nazaj v čas protireformacije, ko so bili vsi drugoverci prepoznani kot krivoverci, krivoverci pa kot tujci in zato surovo pregnani iz domovine. (Mar ni to z S časa komunizma veljalo za katoličane in nasprotnike režima, celo za samega dr. Rodeta?) NADŠKOF ČESTITAL PETERKI o Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je 23. marca, poslal čestitko Primožu Peterki ob doseženem naslovu skupnega zmagovalca svetovnega pokala, zmagovalca več tekem poletov in drugega mesta v skupni razvrstitvi skokov, v kateri izraža željo, da ga pristna krščanska drža, njegov talent in marljivost povede k nadaljnjim uspehom. NOVI DRŽAVNI SEKRETARJI Slovenska vlada je na seji 20. marca sprejela prvi del predlogov za imenovanje in razrešitev državnih sekretarjev v nekaterih ministrstvih. Razrešila je dolžnosti 13 državnih sekretarjev in imenovala 16 novih. Sekretar za Slovence po svetu med njimi ni bil omenjen. Prvemu delu sprememb na ravni državnih sekretarjev bo verjetno že na naslednji seji vlade sledil še drugi del razrešitev in imenovanj, nekaj državnih sekretarjev pa bo ostalo. Poleg tega je vlada imenovala novinarko Marto Kos za direktorico vladnega urada za informiranje in prof. dr. Primoža Rodeta za direktorja Javnega zdravstvenega zavoda Klinični center Ljubljana. Velikonočna butara Fantje iz Zavrha nad Dobrno so se odločili z rekordom - upajo, da bo našel mesto v Guinnessovi knjigi - počastiti cvetno nedeljo in so tri mesece spletali tri, tone težko in skoraj sedemdeset metrov dolgo butaro. Za transport pred cerkev je bilo potrebnih smjm?: ■■■■• r 48 parov krepkih rok. Zavrčani so dolgo in težko butaro spletli tudi lani, a takšna kot letošnja ni bila še nobena. Prizadevne žene in dekleta Aktiva kmečkih žena in deklet iz Vidma ob Ščavnici pa so ob začetku velikega tedna v videmskem Gasilskem domu pripravile 6. tradicionalno razstavo velikonočnih jedi, presmecov (butar), ročnih del, narodnih noš in tokrat prvič tudi cvetja ter košaric za velikonočno že-gnanje. Večer, Maribor, 24. 3. po Internetu KE&a MBS)®? 2QWQ3 Mb Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Po poletnem premoru je organizacijsko delo v naši skupnosti krepko oživelo. V soboto, 1. marca, je šolski odsek Zedinjene Slovenije priredil študijski dan za osnovnošolske in srednješolske vzgojitelje. Navzočih je bilo 42 učiteljev, predavali sta Milena Ahčinova ter prof. Terezika Prijatelj Žnidarjeva. Isti dan je bil v Srednješolskem tečaju ravn. Marka Bajuka sprejemni izpit za prvi letnik. Vpisalo se je 31 dijakov. Ob 20. uri je Slovenska kulturna akcija predstavila v Slovenski hiši knjigo „La-dislav Lenček - vrli mož, ki ni živel za sebe". Zanimivo knjigo je uredil Lojze Re-zelj, izdala jo je Slovenska kulturna akcija, tiskala in vezala pa tiskarna Baragovo misijonišče. Ta knjiga je 162. izdaja Slovenske kulturne akcije v Argentini. V nedeljo, 2. marca, je bila tradicionalna pristavska tombola z bogatimi dobitki. Prireditev je bila lepo obiskana. V sredo, 3. marca je imela Zveza slovenskih mater in žena prvo sejo v letošnjem poslovnem letu. Odbornice so sklenile, da bodo svoje delo okvirile predvsem v spomin na 50. letnico prihoda naših povojnih emigrantov v Argentino (leta 1947). V torek, 2. marca, je pevski zbor Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gaser, pričel z rednimi pevskimi vajami. V soboto, 8. marca je v Srednješolskem tečaju ravn. Marka Bajuka bila seja profesorjev. Sledili so popravni izpiti dijakov, ob 18. uri pa vpisovanje dijakov - vseh vpisanih je 110 rednih ter 2 dopisna. Sledila je začetna sv. maša. V nedeljo, 9. marca, je bila začetna prireditev slovenskih osnovnih šol. Pričela se je s sv. mašo na čast sv. Duhu in za pokojna Heleno Malovrh, voditeljico osnovne Slomškove šole ter Frida Beznika, profesorja na Srednješolskem tečaju rav. Marka Bajuka in priznanega režiserja in kulturne- ga delavca. V veliki dvorani Slovenske hiše je navzoče pozdravil šolski referent France Vitrih. Nato je sledila igra „Naočniki". Predvajali so jo učenci Prešernove šole pod vodstvom tyije Markež. Prireditev je obiskalo čez 300 rojakov. V četrtek, 13. marca, je bila seja upravnega sveta Društva Zedinjena Slovenija. Pričel jo je predsednik ZS, Marjan Loboda. Po poročilih referentov je bil razgovor o bližnjem občnem zboru in o volitvah. Po naših krajevnih središčih so žene delale velikonočne butarice, katere so naši dušni pastirji blagoslavljali na cvetno nedeljo, 23. marca. V petek, 14. marca je ZSMŽ - odsek Ramos Mejia, organiziral romanje v Tan-dil. Vodila je Pavla Škaba, spremljal pa je župnik Jože Guštin. Udeležba je bila velika. Začetek rednega pouka v slovenskih osnovnih šolah je bil v soboto , 15. marca, tako v slovenskih krajevnih domovih v Buenos Airesu in okolici, kakor tudi v San Luisu, Bariločah in Mendozi, v Slovenski hiši pa tečaj za špansko govoreče. 16. marca je na letovišču „Sloga" bila zaključena kopalna sezona. 23. marca je bila v Rožmanovem domu sv. maša z blagoslovitvijo butaric, nato pa je bilo skupno kosilo navzočih. Po vseh krajevnih domovih so se vršile sv. ure in duhovne priprave za Veliko noč. Predsednik Zedinjene Slovenije, Marjan Loboda, je v imenu članov Zedinjene Slovenije poslal čestitke novoimenovanemu slovenskemu nadškofu msgr. dr. Francu Rodetu. Prav tako je poslal čestitke prof. dr. Alojziju Rebuli, ki je bil imenovan za rednega člana Papeške Akademije likovnih in književnih mojstrov. Odlikoval ga je sv. oče Janez Pavel II. Opozarjamo, da ima knjižnica Zedinjene Slovenije na zalogi mnogo zanimivih knjig, in vabimo rojake, da se jih poslužijo. Tisk. ref. Z.S. Urediti odnose med Cerkvijo in državo Cerkev si iskreno želi urediti odnose z državo, je poudaril novi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode 18. marca na prvi novinarski konferenci po prihodu v Slovenijo iz Vatikana. Ves nagovor novega metropolita prinašamo v celoti na uvodnem mestu. Ob poznejšem novinarskem vprašanju v zvezi z referendumskimi pobudami o vračanju gozdov in zemlje pa je dr. Rode ocenil, da je Černačeva pobuda boljša od pobude Združene liste, saj je v slednji navzoča ideja, da je Katoliška cerkev v Sloveniji tujek oziroma neka mračna sila, kar pa je potvarjanje zgodovine. Če je kaj v slovenskega v tem prostoru, je to prav gotovo Katoliška cerkev, s katero se je slovenski narod vsa stoletja tesno identificiral, je dejal. Na novinarsko vprašanje o morebitnem konkordatu med državo in Svetim sedežem je dr. Rode odgovoril, da je želja Cerkve in praksa v mnogih državah taka, da se najprej sklene sporazum med lokalno cerkvijo in državo, ta sporazum pa se potem prenese na višjo raven, to je na raven države in Svetega sedeža. Konkordat je globalna ureditev odnosov med državo in Cerkvijo in če pade en del sporazuma, pade ves konkordat, zato Sveti sedež raje sklepa ločene sporazume. Na ugotovitev, da je v slovenski pro- stor vstopil na predvečer volitev predsednika države in na vprašanje, ali je po njegovem mnenju to „stvar Cerkve ali ne", pa je dr. Rode odgovoril, da to neposredno ni cerkvena zadeva, vendar pa so volitve predsednika države stvar, ki zadeva tudi vernike. Cerkev se ne bo konkretno opredelila za nobenega predsedniškega kandidata, pač pa daje vernikom smernice „v smislu izvolite tistega, ki se vam zdi najbolj sposoben" in ki bo vzpostavil pravične odnose med Cerkvijo in državo. Ko je odgovarjal na vprašanja o narodni spravi, pa je dr. Rode ocenil, da so zanjo pomembne simbolične geste tako s strani Cerkve kot države. Ena takih gest bi bila postavitev skupnega spomenika neznanima junakoma, kar bi nazorno govorilo o spravljenosti obeh strani. STA PREMIK URE Po zakonu o računanju časa bo v Sloveniji prehod na poletni čas 30. marca, ko bodo premaknili urine kazalce eno uro naprej. Časovni razmik z Argentino bo tako sedaj 4 ure. Prehod nazaj na srednjeevropski pasovni čas pa bo 26. oktobra. Po STA Kar precej tvarine se je nabralo ta teden. Preveč, da bi si mogli vse dobro ogledati. Vendar bomo vzeli na znanje vsaj najbolj važne dogodke in skušali iz njih dobiti primerne zaključke za naše tedensko opazovanje. Znova pa je treba poudariti neke vrste stalno prisotnost buenosaireškega guvernerja na časopisnih straneh. Ne vemo, če mu bo uspelo doseči zastavljene cilje (kandidaturo in predsedništvo leta 1999). A da se mož trudi in napenja vse sile, v boju zoper rastoče težave, o tem ni dvoma. ZOPET NA VRSTI GOSPODARSTVO Prejšnji teden smo podrobno opisali, kakšne težave ima Duhalde s policijo. Ti zapleti so se nadaljevali. Vedno več višjih oficirjev je odpuščenih iz službe v tej globoki čistki policijskih vrst. Seveda je na to prišla tudi reakcija in poizkus stavke. A guverner je preverjen, da je treba to reorganizacijo izpeljati temeljito in do konca. Nepričakovan udarec pa je Duhalde prejel s strani gospodarskih skupin. Eduardo Escasany, predsednik zveze argentinskih bank, se je grobo obregnil obenj, češ da v gospodarskem oziru ni zanesljiv. Da ni jasna njegova drža glede vloge države in da „me spominja na stari peronizem". Najprej si človek ni mogel jasno razložiti, kam pes taco moli. Napad res nima pravega smisla, če ga gledamo le v luči predsedniške volilne kampanje. Dejansko se kampanja sploh še ni začela, do nje manjka vsaj še dve leti. Sploh so najprej na vrsti poslanske nadomestne volitve, ki bodo letošnjega oktobra, In kakšen smisel naj bi imelo napadati nekega možnega kandidata, ki bo (če bo) povrhu še kandidat vladne stranke, s katero so bankirji v kaj prijateljskih odnosih, ko sedanjemu predsedniku preostaja še troje let vladanja. Seveda, stvar si je treba razložiti z drugega zornega kota. Duhalde vodi največjo in najbogatejšo argentinsko provinco, katere last je tudi Provincijska banka, ena največjih, najmočnejših finančnih ustanov, in ki krepko posega na razna gospodarska področja. Kar poglejmo: Provincijska banka je organizirala družbo za privatne pokojnine (AFJP), ki ima največ vpisanih članov; ustvarila je tudi novo zavarovalno družbo za delovno področje (ART), ki je največja na trgu in katera bo vključevala domala vse provincijske javne uslužbence; in sedaj se namerava spustiti tudi na področje življen-skih zavarovalnin. Privatne banke tako vidijo v tej provincijski ustanovi hudega in kar premočnega tekmeca. Dolgo časa že pritiskajo na vlado z zahtevami, naj se Provincijska banka (kakor tudi Državna) enostavno privatizira; kar sline se jim1 cedijo po tej slaščici. Duhalde pa o tem noče ničesar slišati. Od tod napad bančnikov, ki so izrabili trenutek, ki je za guvernerja izredno kočljiv, da napeljejo vodo na svoj mlin. Ali pristane na privatizacijo, ali pa mu odpro novo fronto, ko še za ostale nima moči. Pa še neka druga nevarnost preti guve-nerju. Dejansko je imel že zagotovljeno podporo peronističnih sindikatov. On si je vedno prizadeval, da bi z gremiji vodil dobre stike in imel uglajene odnose. In sindikalisti, ki danes še zavzemajo poslanska mesta, so bili večinoma izvoljeni na listah provinskega peronizma, po volji in dobroti Duhaldeja. Sedaj pa je nenadoma prišlo do neke sprave med predsednikom Mene-mom in „pravovernimi" sidikalisti. Celo tako daleč je prišlo, da ga je stari kovinski vodja Lorenzo Miguel povabil na zasedanje „62 organizacij", .najbolj čistokrvne ustanove „pravovemega" sindikalizma. Seveda, s tem še ni rečeno, da bodo sindikalisti podpirali Menemove sanje po ponovni kandidaturi. Kot na drugih po- dročjih, tudi tu vsak gleda le na osebno korist. A Duhaldeja zadeva nemalo skrbi, ker dobro pozna svojega tekmeca, kako zna doseči tudi navidez nedosegljive reči. Za kaj pa pravzaprav gre v tem novem žbližanju predsednika in sindikalistov? Zelo enostavno: znova je na vrsti zloglasna delavska fleksibilizacija. Zastopniki gre-mijev in podjetniki končno niso uspeli najti skupno izhodišče ža to zadevo. Ves začetni optimizem je kmalu pojenjal, in končno se je izkazalo, da so pogajanja zašla v slepo ulico. Vprašanje se torej znova vrača v naročje vlade, verjetno s pomočjo vrhovnega sodišča, ki se mora izreči o ospora-vanih dekretih. Ker pa sindikalisti vedo, da jim slaba kaže, obenem pa tudi vedo, kako velike so vladne potrebe glasov v bližini oktobrskih parlamentarnih volitev, so ponudili kaj zanimiv predlog: oni na volitvah jasno in odločno podpro vlado, Menem pa jim zagotovi nekoliko bolj zmerno fleksibilizaci-jo. Ta pogajanja sedaj tečejo, in čeprav ni jasno, kakšen bo izid, je zanimivo gledati kako se drug drugemu dobrikajo tisti, ki se do pred kratkim še na sliki niso mogli videti. Pač, prilika naredi tatu. SVETLA STRAN Ta zadeva gospodarstva pa je imela zadnje čase tudi nekaj sončnih strani. Lahko bi celo rekli, da so v vladnih krogih kar vzhičeni od samega navdušenja. Po statistikah, ki jih navaja vlada, se namreč gospodarski .položaj kar vidno boljša. V prvih mesecih letošnjega leta je industrijska proizvodnja narasla za 10,6 % v primeru z istim obdobjem lanskega leta, in je najboljši prvi bimester od leta 1980 do danes. Sploh vse kaže, da bo letošnje leto notranja bruto proizvodnja precej narasla. Istočasno pa vladni računi kažejo, da pone-huje huda recezija, ki je zadnje čase bičala državo. Sploh je v teh prvih dveh mesecih notranja bruto proizvodnja narasla za 9,2 odstotka, investicije pa kar za 17 odstotkov. Vlada tudi trdi, da se je v zadnjih mesecih organiziralo 110 tisoč novih delovnih mest, in da na splošno bresposelnost pojenja. Seveda številk glede bresposelnosti niso objavili, a smatrajo, da je ostala daleč zadaj tista številka, ki je po zadnjih uradnih Statistikah kazala na 17,3 % brezposelnih. Kar se investicij tiče, je te dni tudi presenetila novica, da bodo v petrokemično zaledje okoli Bahia Blanca vložili kar novih 1500 milijonov dolarjev do leta 2000. Od teh bo plan Mega (Dow Quimica, YPF in Petro-bras) zahteval 500 milijonov, Petroquimica Bahia Blanca pa bo vložila še 300 milijonov. Drugo razveseljivo dejstvo je, da se na trgu dobi vedno več kredita pod nekoliko ugodnejšimi pogoji, na deset let vračanja ir> v - pesih. Doslej so taka posojila bila skoraj nedosegljiva in seveda le v dolarjih. To pa je razveseljivo dejstvo, zlasti ker pomeni, da je v bančnem sistemu že utrjeno prepričanje, da je sedanji gospodarski model dobil domovinsko pravico, da je stabilen in trajen. Druga zanimiva točka pa je novica, ki jo je napovedal gospodarski ministeer Ro-que Fernandez, in sicer, da bo Argentina plačala del svojega zunanjega dolga še pred zapadom roka. Gre se za 750 milijonov dolarjev, ki jih dolgujemo Pariškemu klu' bu. To predročno plačilo je umestno, ker se s tem prihrani del obresti, zlasti še, ker ima trenutno država rekordno količino deviz-Seveda je ta del zunanjega dolga kaj ma' lenkosten v primeri s celoto, ki sega tja v stotisoč milijonov dolarjev. Tisti Damokle" jev meč, ki nenehno visi nad argentinskih gospodarstvom in nad argentinskimi via' dami, bo tam visel še dolgo, dolgo časa. Avstrija Ši o+jo UJte • J^niOoftte Nad. s 1. str. Ko je 24. februarja letos g. predsednik Kučan sprejel slovenske škofe ob 4. obletnici ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference, je izjavil, „da ga bolj kot nerešene težave v odnosu med Cerkvijo in državo boli dejstvo, da se stvari sploh ne urejajo" (Družina, 9. marca 1997). V resnici se v tem smislu v zadnjih letih ni veliko storilo. Toda ne želim se vračati v preteklost, še manj koga obtoževati zaradi tega. Dosti bolj pomembno je to, kar lahko naredimo v prihodnosti. Eno temeljnih vprašanj, ki bi jih morali rešiti, je pravni status Cerkve v Republiki Sloveniji. Slovenska ustava govori o ločenosti med državo in verskimi skupnostmi. Toda v čem je ta ločenost? Že zelo različne in celo nasprotujoče si razlage tega pojma kažejo na dejstvo, da stvar ni jasna in si jo vsak razlaga po svoje. Nujno je torej, da pojem ločenosti jasno opredelimo. Sicer pa je Mešana krovna komisija to že storila in je njena razlaga sprejemljiva. Drugo vprašanje je vprašanje šolstva. Sedanja šolska zakonodaja predvideva med drugim tudi izbirni predmet Verstva in etika. Problem nastane, ko gre za vsebino in učitelje. Svoje stališče sem povedal že v prvem intervjuju za TVS in vam je znano. Pred nedavnim sta ga zagovarjala tudi apostolski nuncij Edmond Farhat in dr. Jože Krašovec. Težava je v tem, da je pri nas Cerkev izključena iz snovanja pedagoškega koncepta šole, kar se drugod po navadi ne dogaja. Kot da si nekdo lasti monopol nad Solo v imenu države, kjer se večina državljanov prišteva k vernikom. Glede učiteljev tega predmeta se zdi stališče šolskega ministra težko razumljivo. Glasbo naj bi poučeval človek, ki je za to nadarjen in strokovno usposobljen, arhitekturo arhitekt, medicino zdravnik - le verstev ne bi smel poučevati človek z diplomo teološke fakultete, kjer so redna predavanja iz religiologije. Če želimo, da bi ta predmet poučevali diplomirani teologi, ni zato, ker so verni, ampak ker so strokovno usposobljeni. Poleg tega je tu še drug problem. Na teološki fakulteti je na primer letos v 5. letniku dve tretjini Študentov, ki ne bodo Postali duhovniki. Čemu jim bo diploma, če ne bodo smeli poučevati tega predmeta? V zvezi s tem naj še poudarim, da se ne zavzemam za verouk v pomenu kateheze v javnih šolah. To je interna naloga Cerkve m zdi se mi primerno, da tako ostane. Sicer pa se mi zdi to vprašanje šole nepotrebno spolitizirano. Nekateri strašijo z njim, kot da bi bila za Slovenijo katastrofa, Če bi pri tem imela Cerkev kakšno besedo. Naj navedem primere naših sosed, kjer imajo verouk v javnih šolah in v tem na Nadškofa dr. Rode in dr. Šuštar s papežem. Po Internetu splošno ne vidijo grožnje za demokracijo: Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Italija, pa tudi Romunija, Slovaška, Poljska, Nemčija. Nekateri se sklicujejo na Švedsko. Treba pa je vedeti, da tam sploh ni ločitve med Cerkvijo in državo, in če Cerkev nima besede pri tem, je to zato, ker je država po ustavi kompetentna tudi za cerkvene zadeve, saj je luteranizem državna religija. Drug primer, na katerega se radi sklicujejo, je Francija. Pozabljajo pa, da med Cerkvijo in državo obstaja sporazum o prostem dnevu za verouk v župnijskem okviru. Na srednjih šolah ima duhovnik celo svojo pisarno, kamor učenci lahko prihajajo na pogovore. Lep primer „verske dejavnosti" v javnih šolah. Slovenska zakonodaja se torej ne more sklicevati na druge evropske dežele. Dejansko uveljavljamo prakso, ki je veljala v laični Franciji pred sto leti. Pa recite, da nismo napredni! Prepričan sem, da obe vladni stranki želita urediti te probleme. Za SLS se zdi to logično. Pa tudi pri LDS so opazna znamenja v tem smislu. Na primer koncesija za privatno cerkveno gimnazijo v Mariboru, ki jo je pred kratkim izdal minister dr. Slavko Gaber, za kar mu gre vse priznanje. Končno še beseda o cerkvenem imetju. Tu gre za vprašanje pravičnosti. Vzpostaviti je treba takšno stanje, da bo zadoščeno pravičnosti ne samo glede Cerkve, ampak vseh razlaščencev. Možnih rešitev je več. Na primer vrnitev v naravi'ali primerna odškodnina po dogovoru. Cerkev pa bi lahko tudi podarila površine, ki ji niso nujno potrebne. Poleg gozdov pa obstaja tudi vprašanje cerkvenih stavb, ki še ni povsem rešeno. Naj poudarim, da si Cerkev iskreno želi urediti odnose z državo, ne glede na vladne koalicije, če do tega v nekem trenutku ne pride, Cerkev pač počaka na ugodnejše čase. Zna namreč živeti tudi v takšnih razmerah. Vprašanje pa je, če je to koristno za slovensko državo in za njen ugled v svetu. dr. Franc Rode nadškof-metropolit ljubljanski Prenova SKD Glavna tajnica SKD Hilda Tovšak je na redni petkovi tiskovni konferenci 21. marca itied drugim dejala, da hočejo biti Slovenski krščanski demokrati sodobna konzervativna stranka, zato priprave na prenovo stranke intenzivno potekajo, pri tem jim pomaga več kot 150 strokovnjakov. Za priprave prevladuje v stranki izreden •nteres, dokončen predlog prenove stranke Pa naj bi na vseh organizacijskih ravneh stranke začeli obravnavati predvidoma po velikonočnih praznikih. Poudarila je, da SKD podpirajo širino in priključevanje Slovenije EZ, a da opozicija ne more narediti tega, kar bi morala vlada. Minister Thaler je obljubljal, da bo pridruži- tveni sporazum ratificiran že do junija letos, v parlament pa do zdaj ni prišlo nobeno gradivo v zvezi s tem. Zadeve skratka kasnijo in bo moral parlament tako pomembne zadeve obravnavati - kot kaže zdaj - v časovni stiski. V zvezi z referendumskimi pobudami o vračanju gozdov je glavna tajnica SKD menila, da bi jih morali umakniti in upoštevati določilo ustavnega sodišča, vlada pa bi morala priti v parlament s konstruktivnim predlogom za rešitev teh vprašanj. O predsedniških volitvah je še dejala, da načrtujejo sestanek z ljudsko stranko in socialdemokrati, na katerem bi se dogovorili za skupnega kandidata na volitvah. O NALOGAH CERKVE Pahor in Jelinčič o gozdovih in Rodetu Predsednik ZLSD Pahor je 18. marca na konferenci, ki so jo skupaj s Slovensko nacionalno stranko in Zeleno alternativo pripravili ob pričetku zbiranja 40.000 podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma, med drugim novemu metropolitu Francu Rodetu predlagal, da se zaradi ustavnega načela delitve države in Cerkve ne vtika v politične izbire, tudi v referendumske ne. ZLSD, kot je dejal njen novi predsednik, vztraja, da se glede političnih izbir Cerkev javno ne opredeljuje. Po Pahorjevih besedah so pravne osebe cerkvenega prava tudi pravne osebe po slovenski zakondaji in jih zato ni mogoče izključiti kot potencialne denacionalizacijske upravičence, „težko pa bi sprejeli kakršnokoli pravno razlago, da morajo zanje veljati posebni pogoji in posebne pravice". Kot je dejal Pahor, je stranka ravno zaradi tega razloga predlagala takšna referendumska vprašanja, kot jih je. Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je isti dan z Zmagom Jelinčičem v imenu poslanskih skupin SNS in ZLSD na predsednika državnega zbora naslovil predlog, da se na prihodnjo sejo državnega zbora uvrsti ali zakon o spremembah zakona o denacionalizaciji ali vsaj predlog ustavnemu sodišču, da šestmesečni rok iz svoje ustavne odločbe podaljaša še za nadaljnjih 6 mesecev. Z omenjeno odločbo je ustavno sodišče namreč razveljavilo zakon o začasnem zadržanju vračanja premoženja v primerih, ko gre za vrnitev nad 200 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. Potrč je tudi dejal, da je ta njihova odločitev po neposredni akciji pravilna, saj se koalicijski partnerici LDS in SLS nista mogli „tako zelo enostavno in kmalu dogovoriti" o vsebini skupnega referendumskega vprašanja. Predstavniki ZLSD so danes s svojimi podpisi že izrazili podporo svoji zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma, enako pa so to storili tudi v SNS. Referendumski pobudi ZLSD in Černača se razlikujeta tudi v tem, da se prvi, v nasprotju s Černačem, ne strinjata, da bi bila Cerkev privilegiran upravičenec, temveč da deli enako usodo z vsemi drugimi. Predsednik SNS je prepričan, da so gozdovi prvi korak „v dajanju in poklanjanju slovenske zemlje, gozdov in nepremičnin rimokatoliški cerkvi". Glede izjav novega nadškofa Rodeta je Jelinčič menil, da slednji „ne le da ne pozna slovenskega prava, temveč tudi zakonika cerkvenega prava ne pozna dobro, saj bi mu ta razjasnil marsikatero zadevo". Jelinčič je vnovič poudaril, da rimokatoliška cerkev v Sloveniji ni niti avtohtona niti avtokefalna. Glede tega, kdo je večji Slovenec - ali tisti, ki se bori za slovenske gozdove, ali tisti, ki se prizadeva za vračanje gozdov Cerkvi - pa je Jelinčič pripomnil, da o slednjem ne more govoriti tisti, ki je ob koncu druge svetovne vojne bežal v tujino, in „verjetno ne zaradi tega, ker bi mu tu hoteli postreči s čokoli-nom". Najbolj levo ekstremni stranki v slovenski politični areni staa tako popolnoma jasno nastopili priti novemu nadškofu in proti katoliški Cerkvi na Slovenskem, kakor že poskušata nekaj časa. S tem dokazujeta, da jima ni za vstop Slovenije v demokratični svet, ki začuden gleda na takšno početje, na katerega ni navajen, raje gojita sovraštvo do vsega, kar je verskega. „Dnevnik" pa je v ponedeljek, 24. t.m. odgovoril, da je o tem, da je Teološka fakulteta najprimernejša kovačnica kadrov za predmet o verstvih in ektiki, upravičeno in legitimno mogoče dvomiti. In dodaja, da kar Cerkev zahteva zase, drugim ne priznava. Novi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je denimo svoje prepričanje, da mora za verski pouk v javni šoli skrbeti Cerkev, utemeljeval s tem, da ni vseeno, ali informacije o krščanstvu dajejo učitelji, ki „krščansko resnico ljubijo in jo živijo", ali tisti, ki so „še včeraj oznanjali, da so vsa verstva opij za ljudstvo". Po mnenju Cerkve so torej tisti, ki „ljubijo" krščanske resnice, primerni tudi za poučevanje vseh drugih resnic, tisti, ki denimo ljubijo marskizem, pa te pravice nimajo. Za Dnevnik jo gotovo oni objektivno bolj poznajo, tega pa ne pove, da so jih - vse religije - objektivno bolj zatirali in uničevali skupaj z njihovimi verniki vred. Hrv«ilta Večja gozdna veleposest v Sloveniji ATTEMS j||jji I0RN 6SS AUttSMKG, SCHONIURG • Kg ullui • Mbtml 1» (ŠEH • rw|>«v*