Poitni urad ytHl Cetovet — Vertagspostamt MH Ktagenfurt KHnič !ihaja v Ce!ovcu — Erscheinungsort K!agen!uft Posameini izvod 1.50 ii!.. mesečna naročnina 5 iiiingov S Letnik XXX. Ceiovec, petek, 27. junij 1975 Štev. 26 (1716) SKUPNA jZJAVA ZSO iN NSKS:_______________ Na Koroškem viada vzdušje duhovnega nasiija v katerem pomeni vsako ugotavljanje diskriminacijo in kršitev nače! Združenih narodov Narodni svet koroških Siovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta na seji koordinacijskega odbora v torek 24. 6. 1975 V zvezi z odmevi na til m „ Tujci v domovini" ob 30. obletnici podpisa ustanovne listine Združenih narodov sklenila nasloviti na javnost naslednjo SKUPNO !ZJAVO: RAZGOVOR NA DMAJU V zvezi s povabilom zveznega kancierja dr. Keiskega na razgovor dne 1. jutija t. !. na Dunaju sta Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev na seji skupnega Koordinacijskega odbora v torek sprejeta naslednje stališče: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev se bosta po svojih predstavnikih udeležila razgovora z zveznim kaneterjem dr. Kreiskim dne 1. julija 1975 na Dunaju. Razgovor bo služil spoznavanju mnenja avstrijske vlade o Spomenici koroških Slovencev ob 20-letnici podpisa državne pogodbe z dne 14. maja 1975 ter nameravanih zakonskih ukrepov v izpolnjevanju člena 7 avstrijske državne pogodbe. Glede ugotavljanja manjšine oziroma ljudskega štetja posebne vrste ugotavljata ZSO in NSKS, da odklanjata tako preštevanje pod vsakim pogojem. Samo Žepe ;z/ave nas ne more/o prepriča?;' Skoraj enotna izpadljiva reakcija Političnih strank in tiska večinskega "aroda na Koroškem na film „Tujci v domovini" je na zastrašljiv na-tl" prikazala družbeno stvarnost ta Koroškem. Tukaj je prišla do iz-taza soglasnost v izražanju nestrpnosti, ožine, nerazumevanja ter pomanjkanja pripravljenosti, da bi o drugačnem mnenju, kot je .uradno", tudi samo razpravljali. Nedavna iztjava avstrijskega zveznega predsednika dr. Kirch-schiagerja, ki je skušai krivdo za Poslabšanje odnosov med Avstrijo 'n Jugoslavijo zvrniti na maturante slovenske gimnazije, je imela odločen odmev tudi v Jugoslaviji. Vsi vodilni časopisi so izjavo obširno komentirali ter v tej zvezi tudi nedvoumno postavili stvari na pravo mesto. Tako je tudi beograjska Borba zelo jasno ugotovila, da se težave V jugoslovansko-avstrijskih odnosih nikakor niso začele z vstopom slovenskih maturantov v politično življenje. „Niso krive manjšine, marveč je kriva nacionalna manjšinska politika Avstrije, ki nasprotuje črki in duhu državne pogodbe," ugotavlja Vodilni jugoslovanski list ter poudarja, da pomeni vztrajanje avstrijske vlade, da manjšine za vsako ceno prešteje, nadaljnji korak v njeni politiki raznarodovanja. -Vendar pa glavni problem ni preštevanje prebivalstva, marveč so to Pogoji, v katerih živita slovenska in hrvaška manjšina — ozračje zastraševanja in pritiska germanizacije, kar praktično izključuje vsako svobodno narodnostno opredeljevanje." Kako drugače pristopajo k reševanju manjšinskih vprašanj drugod, kaže tudi primer SR Sovenije, kjer v zadnjem času uresničujejo najnovejša določita ustave v zvezi s Posebnimi pravicami italijanske oziroma madžarske narodnosti. O tozadevnih uspehih se je pristojni referent najvišjega vodstva republike osebno prepričal tako v Kopru kot v Murski Soboti. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se delovni ljudje in občani obeh narodnosti na podlagi svojega položaja, ki jim ga Ni prvič, da se ..uradna" Koroška dvigne, če se kdo predrzne imeti svoje iastno mnenje, ki se raztikuje od viadajočega. Tako so nastopiii brambovci tudi takrat, ko so miadi znanstveniki obrambni boj na podiagi novo dostopnega gradiva videti v nekoiiko drugačni iu-či. Vsak, ki misti drugače, in ziasti pripadnik siovenske narodne skupnosti, ostane na Koroškem tujec in zagotavlja ustava, uspešno in enakopravno vključujejo v vse organe in oblike samoupravnega odločanja in urejanja — od krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti do občinskih skupščin in njihovih organov. Skupna ugotovitev vseh sodelujočih v razgovorih je bila, da se na tej podlagi uspešno rešujejo vsa odprta vprašanja in da je bit dosežen pomemben napredek pri uresničevanju ustavnega položaja in pravic italijanske in madžarske narodnosti ter njunih pripadnikov. ima samo izbiro, da se po eni strani odpove svoji svojstvenosti in se vkijuči v ..uradno" Koroško, aii pa po drugi strani ostane zvest svoji narodnosti ati svojemu prepričanju in tako ostane izktjučen. Zoper koroške Stovence, ki hočejo ohraniti svojo narodnost, vodijo koroški obtikovatci mnenja s pomočjo uradne potitike napadat-no borbo s ..sredstvi srca in duha" (Rut aer Heimat, 1970), to je z vsemi sredstvi podtikavanja pomanj-ktjive zvestobe domovini in državi, s citjem, da bi stovensko narodno skupnost razdvojiti, jo ^prevzgojiti", kakor se je to imenovato pred petdesetimi teti, oziroma .preusmeriti", kakor temu pravijo danes. Ustvarjena sovražna stika o koroškem Slovencu, tažnivi patriotizem, zvestoba domovini kot sinonim za narodno odpadništvo ter po tem tit-mu ponovno vzkipeta ošabna nestrpnost onemogočijo steherno izražanje mnenja in mirno sožitje na Koroškem. Vsako v tem vzdušju duhovnega nasitja izvedeno ugotav-tjanje manjšine ati posebno tjudsko štetje bi zato pomenito jasno diskriminacijo tn b! kršito načeta, ki so bita pred 30. teti sprejeta v ustanovno tistino Združenih narodov tn ki še danes vetjajo. Koroški Siovenci se ne bomo čutiti tujce v domovini in bo prišto do mirnega sožitja obeh narodnosti na Koroškem šete tedaj, ko bo stoven-ski narodnosti v vsej dostednosti priznana in zagotovtjena živtjenj-ska pravica v podedovani domovini. Minuto nedeljo ije bila v Lendavi osrednja proslava občinskega praznika, ki je letos potekala v znamenju 30- letnice osvoboditve. No dvorišču dvojezične šole Draga Lugariča se je zbralo več iisoč občanov, ki praznujejo letošnji 'jubilej v znamenju gospodarskih dosežkov svoje obmejne občine, kjer složno živiijo pripadniki slovenskega, madžarskega in hrvaškega naroda. Zborovalcem, med katerimi so bili tudi visoki predstavniki družbeno političnega življenja SR Slovenije, je govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Slavnostni govornik je spomnil na hudo zgodovino lendavske občine in sploh tega dela Slovenije, ki so si ga lastili tujci. Toda prekmursko ljudstvo je kljubovalo, je naglasil dr. Vratuša. Ne le, da ije ohranilo svojo materino govorico, ampak je nenehno razvijalo naprej tudi svojo kulturo. To je bilo ogromnega pomena, še posebno v časih, ko so tuji gospodar- ji vodili politiko odkritega nasilja, da bi uničili vsaj jezik, če že naroda niso mogli izbrisati. Boj za lasten obstanek pa je zbližal slovenskega in madžarskega človeka na tej zemlji: spoznata sta, da je sožitje in medsebojno razumevanje obema potrebno kot kruh. Toda šele v novi, samoupravni, socialistični Jugoslaviji je ta elementarni interes slovenskega naroda in madžarske narodnostne skupnosti dobi! zaščito vse družbe, je poudarit govornik. Drugače tudi ne more biti v deželi, kjer pripadata čast in oblast delavskemu razredu in vsem delovnim ljudem. Kajti kako naj bi verjeli v osvoboditev dela in delovnega človeka, če narodnostne skupine ne bi imele pravice, da se tudi kot skupnost svobodno razvijajo. To so načela, ki se jih bo socialistična in neuvrščena Jugoslavija držala tudi v prihodnje. .Zato pa je tudi utemetjeno," je dejal podpredsednik jugoslovanske vlade, .da prav od tod, z obmejnega področja, kjer skupaj s Slovenci živi tudi madžarska narodnost, napotimo poziv vsem našim sosedom, naj tudi našim manjšinam onstran meje zagotovijo vse pravice, k) jim pripadajo. Samo ie-pe izjave nas ne bodo in nas ne morejo prepričati, dokier bodo njihova dejanja pričevaia drugače, tzmišijanje, da se baje vmešavamo v notranje posie soseda, ko dvigamo gias proti teptanju pravic naših narodnostnih manjšin, nas ne bo prepričaio, da ne bi tudi v prihodnje pokazati s prstom na vsakogar, kdor bi ravnai v nasprotju s čiovečanskimi pravicami in s svojimi mednarodnimi obveznostmi." Govoreč o položaju in vlogi obmejnih predelov je dr. Vratuša menil, da so ti kraji tudi z mednarodnega vidika vedno bolj pomembni, kajti državne meje bodo spričo vse bolj naraščajoče medsebojne povezanosti vedno manj prepreka za tokove svobodne menjave blaga, kroženja ljudi in vsestranskega gospodarskega sodelovanja. Tozadevna naloga obmejnih predelov pa je v interesu slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, se pravi celotne večnacionalne skupnosti Jugoslavije. UPRAVNE VOUTVE V !TAUJi: Tudi slovenski volivci so se odločili za napredne sile Nedavne upravne volitve v Italiji so — kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista — privedle do odločnega premika v levo: močno napredovali so zlasti komunisti, pa tudi socialisti, medtem ko je krščanska demokracija utrpela občuten udarec. Ta splošni premik v levo, ki je značilen za vso Italijo, pa je zajel tudi slovensko narodno skupnost. V slovenskih krogih posebno pozitivno ocenjujejo rezultat volitev v Slovenski Benečiji ter govorijo o pravem prebujenju. Prvič v povojni zgodovini ima namreč opredelitev tamkajšnjega prebivalstva jasno politično obeležje, in sicer v tem smislu, da so volivci izrekli nezaupnico demokristjanom, ki so zlasti na beneškem področju do kraja nazadnjaški, okosteneli in šovinistič-no-nacionalistični. Tako je bila krščanskodemokratska stranka v Benečiji v petih občinah jasno poražena, pa tudi v drugih občinah bo imela v bodoče opraviti z močno opozicijo. Na Tržaškem in Goriškem so Slovenci tokrat še bolj kot doslej podprli kandidatne liste komunistov in socialistov, kar je imelo za posledico občutno nazadovanje samostojne .Slovenske skupnosti". Za tržaško področje ugotavljajo analize, da je .Slovenska skupnost" v štirih slovenskih občinah (Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina) zgubila 3,6 "/o glasov, medtem ko znaša ta izguba na celotnem pretežno slovenskem področju (torej poleg omenjenih slovenskih občin tudi še slovenske vasi tržaške občine) 3,2 °/o glasov. Ker je na vseh teh voliščih zgubila tudi krščanska demokracija, rezultati dokazujejo, da gre izguba .Slovenske skupnosti" izključno v korist naprednih sil, v katerih Slovenci očitno vidijo boljše jamstvo za izbojevanje svojih pravic, kot pa v samostojnem nastopu. Zato so — kakor ugotavlja tržaški novinar Bogo Samsa v svojem dopisu za ljubljansko Delo — .v skladu s plošnim naprednim valom v Italiji in še zlasti v skladu z obujenim duhom osvobodilnega boja preusmerili del glasov v levo". V goriškem pokrajinskem svetu je slovensko zastopstvo oslabljeno, ker sta bila slovenska kandidata izvoljena le na listah KPI in PSI, medtem ko je Slovenska skupnost svoj mandat zgubila. Obratno pa se je slovensko zastopstvo povečalo v goriškem občinskem svetu, kjer je zdaj 6 Slovencev: 3 na listi PSI, 2 na listi Slovenske skupnosti in 1 na listi KPI. V tržaškem pokrajinskem svetu so izvoljeni štirje Slovenci — 2 na listi KPI ter po eden na listah PSI in Slovenske skupnosti. Na občinski ravni pa je Slovenska skupnost zgubila občino Repentabor, tako da so na Tržaškem sedaj trdno v rokah slovenskih in naprednih uprav le tri slovenske občine. Krive niso manjšine kriva je manjšinska politika Avstrije 27. junij 1975 TV-fi!m „Tujci v domovini" je razkri! neprijetno resnico o Koroški Na Koroškem je pravzaprav vse tako preprosto: tukaj sme veljati in obveijati ie eno samo mnenje — tisto, ki ga ustvarjajo, obiikujejo, manipuiirojo in širijo nemški nacionalisti. V času, ko toiiko govorimo o piuraiizmu in o piuraiistični družbi (ki se med drugim odiikuje tudi z mnogovrstnostjo mnenja in svobodo tiska!), sme biti na Koroškem ..resnica ie tisto, kar trdijo predstavniki neke posebne ..koroške miseinosti", zgrajene na mitu ztagane, v nacionaiistične raznarodovale namene ziorabijene domovinske zvestobe, in ta ekskiuzivnost je tako popoina, da je vsakdo, ki podvomi v ta mit aii si ceio drzne ustvariti svoje iastno mnenje, izpostavijen najhujšim grožnjam in napadom, kakor si jih je mogoče predstav ijati ie v družbi, v kateri viada brezobziren duhovni teror. Le v lej iuči )je možno razumeli reakcijo, ki jo je prejšnji teden izzvala oddaja avstrijske televizije z naslovom .Tujci v domovini". Kakor pes, ki mu stopiš na rep, so v en glas zatulili varuhi uvodoma omenjene .koroške miselnosti" — od predstavnikov treh vodilnih strank v diskusiji, neposredno navezani na oddajo, preko tiska in nemško-nacionalnih organizacij vse tja do samih političnih vrhov: to je nesramno, to je nezaslišano, to je bogoskrunsko! Kaj si pravzaprav dovolijo ti naduti Dunajčani, ki ne poznajo naše „koroške mentalitete", da o nas Taka miselnost onemogoča vsak dia!og TT/TM je žitm, /?