St. 309 ■ IzhPj«. f*wn»a petideH^ At'Skeg« «t 20. L i pff>ma te ne spre). Prof. F. Perle. — L V-inafa u mesec L 7. • Z« inozemstvo mesečno tom mm a u ne* Čno _ iir «t — ►Uredništvo: ulica n ' 41 Sitija]o uredništva. Nefrancirtat ^.•ija — Odgovorni mdiir. uft. Tisk tiskamo EdisoA Ns/ofiota« 19.50, pol leta L 33.— In celo leto L 8X— Telefon uredništva fn uprava flt 11-57- * soooto z/, decemora 1924. Posamezna številka 20 cent. EDINOST Letnik XUX številke v Trstu In okoild po 30 cmL — Oglasi se raCnaaJa a kolona (72 mm.) — Oglasi iipwe< ta obrtnikov mm po 40 časi zahvale, poslanica ta vabila po L t—, oglasi denarnih watei po L 2 — MaU oglasi po 20 cent beseda. najmanj pa L 2. — OgM naročnina ta reklamacije se poiiljafo iskljnčao sprav* fidtnoatt, v Trsta, aMca w+ Frančiška Aslškega Stev. 20, L nadstropja — Teleta« uredništva ta nprav« 11« Urokostl um Šolska beda Iz govora posl. Tin zla v rimski zbornici dne 19. decembra 1924. Uvodoma je nagle šal dr. Tinzl, da se iz -dejstva, da se zastopniki narodnih manjšin oglašajo še le v razpravi o javnem šolstvu, ne sme izvajati zaključek, da te manjšine nimajjo nikakih drugih težkih pritožb proti delovanju vlade na drugih polfih. V pretirani naglici so- se nove pokrajine preplavile z neštevilo ukizovi-2iakonov, za katerih izvedbo ni bila nobene možnosti, pa tudi ne sredstev. V največji naglici je vlada podirala, kar je bile/ starega, vzpostavljanje novega pa je ostalo po največjem delu le na papirju. Posebno je omenjal tu govornik hlastavo iztirje--vanje davkov in pristojbin, da prebivalstvo ne more priti niti do sape. Manjšinske pravice Sodba o vladni politiki napram manjšinam je odvisna od načina, kako vlada skrbi za kulturne potrebe mamjšin, za njih vzgojo, za njih pouk. Malo se je rešilo iz splošnega poloma idealov, radi katerih se je baje vitfjevala svetovna vojna. V tem malem je mednarodno pripoznanje pravic manjšin. Te manjšine so zadobile svoj zakoniti izraz iv različnih mirovnih pogodbah, v katerih so nekatere države sprejele mednarodno zajamčene obveze, da dovolijo svojim manjšinam gotovo mero pravic. Med temi pravicami je na prvem mestu pravica, da imajo manjšine ljudske šole v materinem jeziku povsod tam, kjer živijo pripadniki manjšin v določeni vkupnosti. Take obveze napram narodnim manjšinam so sprejele Jugoslavija, Poljska, Če-hcaslovaška in Romunska. Italija sicer res ni sprejela juridičnih obvez v tem zmislu. Toda zastopniki Italije na mirovni konferenci so izrecno priznali, da ta obveza velja v moralnem zmislu tudi za Italijo, ki da hoče sama o J sebe, sledeč svojim liberalnim izročiktifi, dati manjšinam še več, nsgo te pravice! Nikdo si ni tedaj, ko je šlo za to, da .se zadovolji teritorijalnim željam, upal tajiti obstanka pravic manjšin tudi na ozemljih Italije. Danes pa tvori menda tako petaje vanje podlago vse politike sedanje vlade. Tudi tedaj smo imeli šoiJte boje. Toda ta boj ni imel nič opra- sr ts mi v jujosinviji pri katerem ne more učitelj vpti- slepo orodje v službi brezprimerne osebne strankini prvaki se postavijo pred sodišče dušo otroka v je riki i, ki £& ta ra-1 ambicije., Poiofclaščena izjava, da povratek L^g granja proti državnim oblastvom. I k enoimenakemu volilnemu okrožju re I Varnostni ukrepi v svrho sprečenja inet-pomeni predstojećega razpisa novih voli-1 terv, m nič drugega, nego sladki liker, ki ©ias: to uruči je —, — moči rob čaše, vsebujoče merilno teko- pošiljamo svoje otroke v šolo. Ne učijo čino». se ne nemškega, ne italijanskega jezika! Medtem pa je ministrski svet koneno-Bližamo se anaHabetstvu. In to v deželi, kjer ga že leta ni bilo več! Vem, da Gen-tilejeva reforma že sama po sebi — negi ede na jezikovno vprašanje — silno otežuje dosego tistih učnih ciljev, do katerih se je hotelo dohajati v drugačnih časih. Če pa voz itak že noče naprej, se mu ne smejo še potikati paJice med kolesa m •onemogočati .to, kar je itak že težavno, s tem, da se daja otrokom pouk v jeziku, ki ga ne razumejo. (Casati: Vi pretiravate!) Narodno zatiranje Mi bi menili, da bi bilo ministru, ki se imenuje naučni minister, v dolžnost, da se briga za nesrečonosne in razburljive stvari. In sdcer — brez ozira na narodno stran — z vzgojnega in- pedagoškega stališča. Dogaja se pa nasprotno. Govorijo nam, da £ J^LtS ££ .RIM, 26. Ministrovo za premet nagna ne more spremeniti, marveč da se mora nja, da se prodajajo na weh posteh v Runu še poostriti In razlog za to ste nam, go- .spominske znamke na svetol^bo. ^Č™? spod^ninister Casatif povedali s hvaJe- te znamke[J^^J^V^^J^S? vredno odkritostjo: šola med narodnimi ph bo dobiti v vseh poštnih uradih kralje- manjšinami zasleduje pred vsem političen namen. In ta namen je — to izhaja jasno iz vaših izjav — raznarodovanje! Ker pa se nobeno ljudstivo, ki se zaveda svoje narodne svojstvenosti, ne pušča raznaro-dovati, je ta narodno zatiranje! In če šola postaja v prvi vrsti orodje narodnega zatiranja in če učna svrha pri- sterna, vati na zume. dentov BEOGRAD, 26. (A.) Vlada je sklenila, da razpusti Hrvatsko seljačko republikansko stranko in da postavi pred sodišče strankino vodstvo, Id je ofcdolženo širjenja sprejela vlade zt resolucijo, k! odobrava ukrep« za pobijanje draginje, ter izrazila vladi svoje zaupanje. veljavno odobril zakonski načrt za voHlno povratne propagande in pristopa k tretji reforma ter ga predal predsedništvu zbor- * niče, da ga objavi ter razdeli med poslance, kar se bo zgodila najbrže še koncem tega tedna. Besedilo načrta spremlja obširno poročilo, ki sta ga — kakor se zatrjuje — sestavila sporazumno ministrski predsednik in minister za notranje stvari FederzooL Poročilo se bavi z raznimi vodilnimi sistemi, ki so se že preizkusili v Italiji, ter prihaja* do zaključka, da pride potom enoimenskega volilnega okrožja prova volja volileev še najbolj do veljave. Prihodnji ministrski svet se bo sestal v petek, 2. januarja ob 10. uri v palači Viml-nale. Posebne znamke sa »veto leto 'vune. Uporniki zasedli Tirano Osrednja Alta ila v rokah opornikih tet BEOGRAD, 26. Agencija Avala objavlja: Poslednje vesti zatrjujejo, da so upor-----K&ke čete Ahmeda Zogn-a pa srtfti borbi haja še le za tem, se more lahko razumeti ^ xiraao. Vladne čete pod povelj- * i •• - i ______ ___r^—.. ^.i«( T1 L- «1 I O xr n/V«1- 1 . .. .11 ' a. , « « vzgojo v materinem jeziku. roeznlh slučajih smo se -I T , lOTlU ^tipu^i-cu, 1U at j/i.MU""««! — '»TCJl |C UVlUT-liB. * ™ * ' "—I -------- : * ,rc * Vj1 bo ostal tako do nedelje, dneva, ko bodo ■ tra za ujetnike nekatere dezerterje jugo-morau pr renai j mejKja hodniki poslanske zbornice zopet slovenske armade, katere je skušalo jugo- o narodnosti. Nikdo pa si ni upal govoriti ^ sestanka| ki ^ ga napovedali o popolnem zatretju nemških sol. a go-1 ^ f^jstovski poslanci, rostasnost je po tala resničnost se le pcna znanost že izrekla svojo sodbo v tem predmetu; da soglasno obsoja vaš sistem znanost, ker uveljav'ja načelo, da le materini jezik kot učni jezik tvori vzdržno podlago za dobro vzgojo in naobrazbo. Predvsem so bili italijanski peda<*cgi in učenjaki, ki so učinkovito zastopali to stališče. T t: je sledil tisti incident med min:strom Casatijem in poslancem Tinzloim, ki smo ga omenili že gu-a, je zbežala Fan Nolijeva vlada v Drač. Tu se je vkrcala na parnik, ki je odplul v nepoznano smer. iceve iziave o Soglasno nrafanin razmmi državniki ter Bukareš/t. odpotoval nato v Bolgarska zbornica proti draginji SOFIJA, 26. Ob zaključil vi zasedanja je poslanska zbornica z veliko večino gusta. Viktor Parma umrl MARIBOR, 26. (Izv.) Sinoči je tu umi« znani komponist Viktor Parma. Njegovo truplo bo jutri prepeljano v Ljubljano, kjec; se bo potem vršil -svečan pogreb. Ustanovitev nar. bloka v Mariboru MARIBOR, 26. (Izv.) V zadnjih dneh so se končala pogajanja za ustanovitev narodnega bloka, v katerega stopijo Štajerska samostojna kmetska stranka, radikali in demokrati. Le mal del radikalska (Stranke beče nastopiti samostojno kot rad. disidenti z dr.jem Ravnikom kot nosilcem liste. Kmetska stranka bo kandidirala v 4 oikrajih, radikali jih ne moremo ob/aviti, ker nam stalno grozi paragraf o socijalnem ščuvanju. pa ____________ med prebivalstvo in poizvedovati; če bi; Mussolini zamori nepričakovano m brez imeli stariši zaupanje do njega, da bi mu! vsakega posvetovanja s stranko pred a-govorili iz srca; če bi se državni name-!S3ti v zbornici povratek k enoimenskemu ščenci ne morali bati, da izgubijo svoje, volilnemu okrožju, dokazalo da manjka sWhe, gostilničar,!, da izgubijo licenco; i oktobrski revoluciji vsaka trdnost, če ne \>\ <*> drugi državljani bali seka tur i P1*«* hst tako-le: drugih vrst: po-tem bi moral njegovo eks Nato celenco pretresti soglasni klic tožbe in strahu, ki odmeva po vseh dolinah in gorah iz ust stari še v. Ti poslednji, polni skrbi za bodočnost mladine in bodočo usoda svojih otrok, so zanesljivi in nepristranski sodniki o uspehih tega šolskega leta. Neuspehi nove šole Čitanja, pisanja, računstva nič, ali skoro nič, niti temelini pojmi. V kaki šoli najboljši učenci ne vedo, da je 10 več, ne%o 5; v drugi zopet so se učenci v vsem letu naučili k večjemu 7, čitaj: sedem črk! V italijanščini nekaj vednosti v odlomkih, brez zveze in podlage, in pa kako pesmico. Navadno ne razumejo otroci niti besede tega, kar pišejo, govorijo ali prepevajo. «Takozvani revoluciji ni sled'la organizacija novih sistemov. Na predvečer po- naše »n«zemlje in kljub odnošajem pristašev I znava nadaljnjo veljavnost nemških zakonov, Opozarjamo pa pristojna oblastva na razpolo-Fan Nolijeve vlade S tretjo intemacijanalo. ki obvezujejo nemške otroke v obisk nemških j žen je, ki ga ustvarja med prebivalstvom tako * čudno postopanje pri odmerjanju davkov. Na Goriškem so prejeli kmetovalci plačilne naloge za zemljiški davek od I. 1914—1923. Torej po tolikih akcijah, katerim so sledile razne obljube, naj kmetje plačajo zaostal« davke, ki znašajo danes že velike svote. Na To politiko, ki je obenem tudi politika italijanske vlade, olajšujejo v prvi vrsti naši stiki z Italija, ki so postali s podpisom rimskega dogovora prav prijateljski. Imenovani dogovor tvori trdno podlago od-nctšajem med obema državama ter je u-stvaril ozračje, ki omogoča sporazumno reševanje vprašanj, katera bi mogla pre/ izzvati dalekosežne zmešnjave. Naša politika napram Albaniji se bo torej ravnala po smernicah, kr so narekovale rimski dogovor. Vse težkoče, ki bi v tej zadevi utegnile nastati, hočemo reševati vi popol- pohie likvidacije fašistovskega gibanja, ka- nem soglašanju z italijansko vlado, tako da ne bodo prizadeti interesi ne ene in ne druge države. In brezdvomno bodo odobravale to politiko, ki pospešuje svobodni razvoj neodvisne Albanije, vse velesile. Jugoslovensld protest proti Albaniji BEOGRAD, 26. Ker so v Albaniji na-seljeni Srbi in jugoslovensld podaniki izpostavljeni raznim persekucijam, je beograjska vlada protestirala pri albanskemu zastopniku ter mu izjavila, da bo prisiljena se posluževati v odgovor reprasalij napram albanskim podanikom, ki živijo na jugoslovenskem ozemlju. tero je ptorvzročil njega največji predstav nik, ne kaže množica njegovih četnkov nobene zmožnosti za kako reakcijo. «Prav zaman je, ako se visoke hierarhije stranke, ki niso nič drugega, nego organi za prenašanje Mussolinijeve volje, danes trudijo pomiriti fašiste glede njihove temne bodočnosti. Smešno je z njihove strani, ko zagotavljajo, da ostane organizacija stranke nedotaknjena in pripravljena za vsak zemljiški dohodek! Ako bi človek ne imel pred seboj dokumentov, bi tega ne mogel verjeti. Stvar se da pač tako razlagati, da je financa odmerila davek za prednja leta na podlagi informacij raznih •dobrih* informatorjev za leto 1925. pa na podlagi točno izpolnjenih pol s pomočjo zemljiške knjige, delo, ki so ga izvršili občinski uradi sami. Ta slučaj sam tako glasno vpije, da ni treba nika-kega komentarja. Apeliramo na pristojna oblast va, da postopajo pri odmerjanju davka nekoliko boli previdno, da se ne bo delala krivica davkoplačeva-Ifcem, in da pri tem računajo * strašno gospodarsko krizo, ki vlada v naši deželi vsled nenadne priklopitve k drugemu gospodarskemu organizmu. — Promocija. V torek je promovira! na vseučilišču v Bologni za doktorja kemije g. Pavlo Gustinčič. Novemu doktorju najiskrenejše čestitke! — Slov. akad. fer. društvo »Balkan*. KONCEHT PEVSK. ZBORA UČITELJSKE ZVEZE V GORICI Nocoj, v soboto, ob 8. uri zvečer, se vrši v veliki dvorani Trg. doma v Gorici vokalni koncert s sledečim zanimivim programom: Mešani zbori: Orazio Vecchi: Mottetto; Emil Adamič: Narodne pesmi po napevih iz Kokošarjeve zbirke: 1) Voznica, 2} Anzer, pobič mlad, 3) Od mrtve deklice; Emil Adamič: Molitev pastirčkov; Anton Lajovic: Kroparji; Emil Adamič: Narodne pesmi po napevih iz Kokošarje-ve zbirke: 1) Ljubezen brez upa, 2) Kaj pa* delajo ptički? 3} Stoji gora: Anton Lajovic: Lan: Anton Lajovic: Zlato v Blatni vasi. — Odmor. Emil Adamič: Belokranjske svatovske pesmi: Stjepan Mokranjac: X. rukovet z Ohridskih jezer (Biljan-a): Stjevan Mokrajac: Kozar. — Koncert se vrši pod vodstvom g. prof. Srečka Kumarja in kaže biti za glasbeno Gorico pravi dožitek. Po dolgem premoru bo imela Gorica prva priliko slišati ta zbor, ki bo izvajal čisto nov program. — Da se izogne gneči pri blagajni, bo predprodaja vstopnic v Narodni in v Katoliški knjigarni. — Drsštfo «Zofi». Danes ob 20.30 važen sestanek nogometašev v navada, prostorih. Navzočnost vseh igralcev, članov tehnične komi-„sije in odbora neobhodno potrebna. Jutri točno ob 13. uri ge vrši na igrišču «A-drije* via Calvola nogometna tekma med našo I. četo in IL četo « Adrije*. Vsi nogometaši naj se snidejo točno ob 12 na igrišču « Adrije« s popolno opremo. Vsi nogometaši ,ki imajo društvene majice, hlačke in društvene ali lastne čevlje istotako na igrišču ob 12. — Odbor. NOGOMETNE TEKME Neuspeh «Orieoti» in «Piimoija». Predvčerajšnjim se je vršila na igrišču pri Sv. Andreju napovedana tekma med sušaškim S. K. «0rient» in tržaškim S. K. «Ponziana». Z ozirom na uspehe, ki jih je «Orienrt» žel pri zadnjih tekmah na italijanskih igriščih, je ta tekma marsikoga razočarala. Jugosloveni so sicer v splošnem zelo lepo igrali, toda tu pa tam niso pokazali pri napadih zadostne sigurnosti; posebno obramba je bila precej šibka. Tržačani, ki so obvladovali goste po svoji bolj ind.vidualni igri, so v prvem .polčasu po kor-nerju proti «0rientu» zabili prvi goal. V drugem polčasu so Jugosloveni v naglem napadu izenačili uspeh, toda kmalu potem so Tržačani zopet dvakrat ustrelili v vrata nasprotnikov. Končno so Jugosloven. predrli obrambno vrsto «Ponziane» ter zabili drugi goal. Ob konou igre se je razvila nevarna igra pred vratini Ponziane». Tekma je končala z 2 : 3. «0rient» je častno podlegel, ker je treba uvaževati, da je igral s 4 rezervami (med njimi tudi vratar), dočim je «Ponziana» nastopila s svojim najboljšim moštvom. — Občutnejši je bil neuspeh «Primorja», ki je tekmovalo v Gorici s tamošnj m S. K. «Pro Gorizia*. Ljubljačani so podlegli Goričanom v razmerju 2 : 5. DruStvene vesti — Otroška prireditev pri Sv. Jakoba. Dramatični odsek M. D, P. Trst, priredi v nedeljo 28. t. m. v dvorani D. K. D. pri Sv ,akobu otroško predstavo s sledečim sporedom: GregoriČ-Stepančič: Narodna noša. Prizorček. Gregorič-Stepančič: Snegulčica. Igra> v dveh slikah. Gre-gonč-Stepančič: Pepelka. Igra v 4. dejanjih. Zopet se nudi s tem lepo razvrščenim sporedom našim mladim gledalcem prilika, da prisostvujejo svoji predstavi, ki jih v svojih ljubkih prizorih povede med bs^o prebivalstvo gozdov in jem, škratov in viL — Da ne bo popoldan pri blagajni prevelikega navala, so sedeži v predprodaji že zjutraj v dvorani D. K. D. pri Sv, Jakobu. Cena sedežem L 1. — S vboda: Poslednji mož pri Sv. Jakoba. V nedeljo 23. t. m. zvečer priredi dramatični odsek M. D. P. Trst to res velezabavno in za Trst povsem novo komedijo, ki je žela po drugih odrih kar največ uspeha in repriz. — Igra je od takrat, ko se dvigne zastor pa do takrat iz tržaška ga življenja — Samomor. Ravno na božič, ko je vladalo povsod veselo prazniško razpoloženje, je 56-letni mehanik Alojzij Sebitsch, stanujoč v uL Francesco Denza št. 10, sklenil žalostni korak, da si vzame življenje. Opoldne, ko je sedel doma s svojci pri kosilu, je bil videti nenavadno slabo razpoložen.Nenadoma je pa mož vsLai od mize ter se podal v spalnico. Ker se dolgo časa ni vrnil, so šh končno domači pogledat, kaj počenja^ Sebitsch se je zvijal na postelji v strašnih bolečinah; na nočni omari se je nahajal kozarec z ostanki neke bele tvarine. Ko je dospel na lice mesta zdravnik rešilne po« ta- ci jalni kakor krščanski socijalci, m pomočjo obrekovanja in klevet tako nekrščansko gonjo, da se čan dalje bolj oddaljujemo od božične blagovesti in da postaja od njih povzročeni razdor čfcndafje širši Najbolj žalostno pa je,, da načeluje tej gonp in čaatikrarpr služabnik božji, ki bo morda nocoj iz svetega mesta oznanjal božično blagovest. Tudi na gospodarskem polju bodo, ako se ne varam, razmere v marsičem različne. V marsikateri hiši mopavskega, briškega m gorskega kmeta ne bode letos onega prazničnega razpoloženja, kakor je bilo v drugih srečnejših letih, ker mu je toča uničila poljski pridelek, na katerega je polagal vse svoje upanje. Raztrgani in zakrpani -bodo šli letos njegovi otroci k polncčnici, na mizi ne bodo našli ne slaščic, ne potic, ker do!g v trgovini vedno bolj narašča ter zna pogoltniti vse s krvavim znojem pridobljeno in ohranjeno premoženje. V marsikateri novi, Ieoo zgrajeni hiši goriškegd . kmeta ne bo letos onega prazničnega razpoloženja, kakor je bilo drugih srečnejših letih, ko je prebival v »stari, skromni hiši, ker siromak ne ve, ali je ta hiša njegova ali ne. Nasedel je na lima niče tujim sladkobesednežem, ki soi ga potem grdo prevarili. V marsikateri goriški kmečki hiši ne bo letos onega prazničnega razpoloženja, kakor je bilo v drugih srečnejših letih, ker bo za domačim ognjiščem ali pa za belo pogrnjeno mizo manjkal bodisi družinski oče, bodisi družinski sin ali pa tudi domača hčerka. Vsled pomanjkanja dela in zaslužka, skromnih dohodkov in velikih bremen so prvovrsten umetniški dogodek in smo prepričani, da se jih bo občinstvo udeležilo polno-številno, ker se ne bo zlepa nudila prilika slišati kaj podobnega. Mali oglasi Znanost In umetnost PREMIJERA NICCODEMIJEVEGA SCAM-POLA Niccodemijev «ScampoIo», uprizorjen v nedeljo v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, nam je do sedaj brez dvoma najboljše podana igra, kar smo jih letos videli na našem odru. Igra, katera ni ne komedija, ne drama ter nima zagonetnih prizorov in globoke tragike, je kakor odlomek življenja, katerega« konec je prepuščen razpoloženju poslušalca. Vloge so bile dobro razdeljene. Igralci so se uživeli v svoje vloge ter so nam v resnici dali mnogo užitka. Posebno je prijala ona ubranost igralcev, k>er ni stopil v ospredje posameznik, ampak se je skozi in skozi igralo skupno. Da je to zasluga g. Široka, ni treba še posebej omeniti. V vlogi inženirja Tita je nastopil g. Terčič. Igra tako, kot igrajo igralci po poklicu. Kot Scampolo je nastopila- g.čna Hrovatinova. Ako pomislimo, da je prvič ko nastopa v daljši in obenem v naslovni vlogi, zasluži vso pohvalo. Škoda, da je včasih bih' pretiha in večkrat nerazumljiva vsled prehitrega govorjenja. V začetku igre ni tako ugajala kot pozneje, ko se je imenitno uživela- v svojo vlogo. Čudno se mi zdi, da tako pogostoma zamenjava š s s. Prvi prizor drugega dejanja, kjer sta nastopila kot GiuLio — g. Gvardijančič in Emilia — g.čna Stepančičeva, je bil na/boljše podan v celi igri. S svojim malomarnim govorjenjem in z lenim obnašanjem nas g. Gvardijane.č ni mogel boljše zabavati. G.čna Stepančičeva mu KUPIM hiio v bližini mesta, za vrtom za 20 do 30.000 lir. Poudbe pod »Hiiica* na uprav-■ništvo.__167f IZVRSTNA kapljica. Istrsko, belo in črn» vino, za na dom po L 3 prodaja restavracija. Zorko. 16-4k' HIŠA, petnadstropna, z vrtom, v sredini mesta dobiček 10% dokazan, se j .oda za L 85.000i f ventuelno za saldoceno L 52.000. Via So-litario 25, III., od 1—2 popoldne 1664 PLANINO, dob cr, mehanizem Renner Stutt-gart, strune križane, se proda. Solitaria 25, _ lU-__1663 2ABNICE, angleške ključavnice, ključi, pile, žage, vijaki, obliči, žeblji, žica itd Zalegi železnine Via t Uzi 17. 1670 3A.B1CA avlorizirana, «pre;enia noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 1602 Vzrok samomora ni znan. — Tatovi ▼ manufakturni trgovini. Predpreteklo noč so neznani zlikovci vioaaili v trgovino tvrdke Ivan Fragiacomo, ki se nahaja na trgu Giambattista Vico št. 8. S posebnimi škarjami so izrezali pri jeklenem zasloru pri vratih ključavnice ter se nato splaril: v trgovino, kjer so vse prevrgli in prebrskal', pobrali so večjo množino raznovrstnega manufaktur-nega blaga- in kožuhov ine v skupni vrednosti okoli 20.000 Kr. Zlikovcem se je očividno , . , - . , - . .1 zelo mudilo, oziroma so se bali, da jih kdo ko pade, vedno napeta m se komični prizor ne iznenadi, kajti, ko so šli s plenom, so med- je, ki je bil telefonično poklican na pomoč. | ?mi1 v .J*,11** **rodm in gospo- se je Sebitsch že boril » smrtjo in je kmalu;®*™" »»robiti Zakaj na zemlji vsaj do-potem, kljub zdravniški pomoči, izHiirml. Ne- i s^daj m man, ampak je boj, akoravno se srečni mož se je namreč zastrupil s siriininom." bo danes že v tiaotdevetstotri in drvajseti se odpravili V »vet ter se sedaj mučijo v; g v rafinirane ženske vredno drugovala. plantažah Južne Amerike, v rudokepih i Ff"ca-T ?rcgar"pa ■ u i^' - o i... . , ' j v I vlogi učitelja — g, rrimozic bi bilo boli ume- . Deig»>e ter orugoa po širnem, stno počasno gOVOrjen:e. G. Ban, kot natakar, t> *« . . . . _«. . ! prav dober; g. Cesar, kot neznanec, dober. — ra kaj bi se naprej prebiral jagode tega kulise tretjega dejanja niso povsem odgovar-žalosrtnega rožnega venca, kaj bi z njim jale. Obisk srednje dobeT, kadilci nepobolj-grenil £e ono »skromno veselje božičnih j šljivi ___ praznikov, ki nam ie še ostalo! Zazibajmo x. ...__el_ ~ , . . , - - - ' — «L)ubljanfik Zvon», decembrska številka, je izšla z zanimivo vsebino. S tem je ugledna ljubljanska revija zaključila štiriinštirideseio leto svojega obstanka. Za bodoče leto si je •Ljubljanski Zvon» zagotovil sodelovanje še drugih odličnih osebnosti na polju našega slovstva, kritikov itd., katerih imena jamčijo, da bo postal list še bolj zanimiv in raznovrsten ter tako vršil svojo velevažno nalogo med slovenskim narodom. •Ljubljanski Zvena stane na leto 120 Din., za inozemstvo 140 D'n. List se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani se teh par dni, ko pojd svet »večerni zvonova, v sladke božične sanje, pozabimo za teh par dni na skrbi in težave, ki nas obkrožajo, da se potem telesno osveženi in nravstveno prerojeni vržemo s oodvoje- vrsii kemičnemu prizoru. — Sedeži so v predprodaji zjutraj v dvorani D. K. D. —D. K. N. Tcmtnaseo, Trst. Danes točno ob 16. uri sestanek. — Odbor. — Slov. -d. društvo "Balkan«, Opozarjam da se vrši danes ob 1S.30 sestanek vseh rednih članom in starešin. Iver so točke dnevnega ref^a zelo važne, prosim, da pridejo vsi! Za k*aj sestanka naj se povpraša v uradu D. M. ob 18. — i ijfcs cb 15.30 v D. M. odborova seja. — Prosim točnosti. — Predse<±n k. — Nedeljcka tekma «Adrija» — «Pro Ser-vo!a». Na igrišču Adrije se je vršila, kot javljeno, nogom, tekma med Adrijo in Pro Šer-voia. Igra-, ki se je vršila cel čas v hitrem tempu, je v podrobncsL h izpadla tako-le: Pričeini udarec ima Servola, ki se spusti takoj v napad in z lahkoto prebije obrambo Adi i je, ki iio cilja in žoga- gre za las črez goal. Adrija, videč spretnost nasprotnika, se spremi takoj v cdpor in kmalu imamo prvi kot proti Servoli, ki ga pa izrabi v napad na, Adrijo, a ga Sancin zadrži, vkljub vsemu pa prisili Ser-vola Adrijo v kot. Nevarnost odstranijo črno-m-odri z lahkoto in s par pasažami pade prvi goal v prid Adrije. Servola, ki se je čutila do sedaj v premoči, napne sile in posreči se ji v kratkem času izenačiti razmerje. Siedr na obeh straneh napad za- napadom, a obrambni vrsti sta v najboljšem razpoloženju, tak-o da je vsak trud za dosego goala zaman. Prvi polčas ostane s tem neizpremenjen. Drugi polčas začneta obe četi z odločnostjo, hoteč že v prvih minutah doseči nasprotnikova vrata, a obrcurbi sta zopet v akciji. Adrijaši pridejo slednjič pred vrata rudečebelih in vratar se reši v komer, ki je pa neizrabljiv. Sledi tako; drugi, a ostane tudi negativen. Adrija zopet napada. Košuta centrira. Blazina dobi žogo in zabije neubranljiv goal, katerega sprejmejo navzočni Adrijaši z glasnim odobravanjem. Rudečebeli, hoteč poravnati pasivo, prisilijo parkrat vratarja Adrije na delo. Na-daja parkrat ubrani, slednjič se pa reši v korner. Napadalni vrsti podvojila hitrost in v kratkih presledkih beleži Adrija 4 kote v njen prid. Adrija je vedno pred vrati Servole, Me-non napenja moči, da bi pomnožil število goa-lov, kar se mu tudi posreči. Na pasaži Blazine centrira v goal. Sledijo mu še tri, ki zagotovijo Adriji zmag. Servola potisne zopet Adrijo pred vrata, a Kocijančič in Nadaja rešita častno svojo nalogo. Konec dobi Adrijo s krasno zmago. 6:1. Omeniti moram, da je k zmagi mnogo pripomogel Tratter, ki je s krasnimi pasažami omogočal prodiranje. Precej dobro je sodil g. Krali, vendar ne dovolj natančen. — Tekma S. D. Adria, II. četa — Športni klub Salus, je izpadla v prid poslednjega s 4 : 1. Roj. — Nogomet. V nedeljo, dne 28. t. m. popoln dne, se bosta vršili na igrišču S. D. Adrije v ul. Calvota, dve nadvse zanimivi tekmi Nastopijo ta dan društva, ki obetajo prinesti našemu narodu v Jut. Krajini velikih uspehov na športnem polju. Mlada, a čvrsta in mnogo obetajoča «Zora» nastopi ob 13.30 proti II. četi S. D. Adrije, ki se bo žrtvovala, da tudi pri tej tekmi odnese zadovoljiv uspeh. Ob 15. nastopita v povratni tekmi AL D. Prosveta - Opčine in I. četa Adrije. Adria je ob svojem prvem nastopu proti M. D. P. - Opčine izgubila s 3 :0. Upoštevajoč pa napredek toliko enega kot drugega društva, smemo računati, da se nam bo nudila nadvse zan miva tekma, po kateri bo padla tudi prva odločitev za okoličansko pr-ven^fvo. Torej športniki, v nedeljo vsi na i&tir £/t» AHrite Vs.i/vnn;ri* I 5 potoma pustili na ulici blizu trgovine več velikih Skatelj, ki so b le delorra še naložene z manj vrednimi predmeti. Pozabili so tudi vzeti hranilno knjižico, glasečo se na znesek 70.000 lir; sicer pa so najbrž uvideli, da bi tega denarja ne mogli dvigniti. Tatvino je odkril včeraj zjutraj neki nočni čuvaj. ŽELEZNIŠKA NESREČI NA OPČINAH Pretekli Četrtek se je pripetila na stranski progi, ki veže openski glavni kolodvor z blagovnim kolodvorom velika nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala Človeških žrtev. Okoli 17. se je premikal po tej progi dolg tovorni vlak, namenjen na glavni kolodvor. Tekom vožnje se je pri enem izmed prvih vozov zlomila os, vsted česar so vsi naslednji vozovi, 12 po Številu, skočili s tira ter se prevrnili; pri tem se je več vozov popolnoma razbilo in Ves tovor se je vsul iz njih. Nekateri vozovi so bili naloženi z vinom, petrolejem in drugimi tekočinami; vse to blago je popolnoma uničeno. Skoda ni še ugotovljena, a je brezdvomno ogromna. Spre-vdnemu osobnu na vlaku se ni zgodilo nič hudega«, ker je vlak vozi? počasi; le kak zavirač je zadobil neznatne poškodbe. Vesti z GoriSkega -ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV* — V Bralnem in izobraževalnem društvu •Prešeren* ▼ Št. Petra je dne 22. t. m. predaval g. dipL com. Gominšček pod okriljem »Zveze prosvetnih društev* o zadružništvu. Okrog 30 naših mož in fantov je z zanimanjem spremljalo strokovjaška izvajanja g. predavatelja. O tem zanimivem predmetu, ki je izredne važnosti z ozirom na naše tukajšnje gospodarske razmere, si žele naši Člani še eno predavanje, in upamo, da nam bo v tem o žiru gotovo ustreženo. Božični prazniki no GorKkem Gorica, dne 24. dec. 1924. (Za, božično številko nam je prišel ta dopis prepozno, zato« ga objavljamo danes). Zakaj ta separatistični naslov? Mari ne bodo praznovali na enak način in z istimi čustvi ostali Slomani v Julijski Krajini božične praznike7 — Res je, da je usoda Slovanov v Italija pevsod skoraj ena in ista, res je, da se naše ljudstvo povsod, kjer prebiva slovanski rod v tej državi, kriv« pod •bremenom krivic, katerega so mu naprtili vladajoči mogotci, toda v marsičem obstojajo vendarle več ali manj znatne razlike med posameznimi pokrajinami. Že v političnem pogledu obstoja znatna razJika med razmerami na Goriškem in Tržaškem, da sploh ne govorim o nesrečni Istri. Po goriških Slovencih bije Videm z železno pestjo, da jih asimiH-^, Trst pa hoče doseči ravnoisto tudi z žeiezno pestjo, tudi ne s tako gofc>, ampak včasih z rokami, oblečenimi v rokavice. To bi bila v glavnem splošna črta raz-Tike, rekel bi, v naših zunanjepolitičnih zadevah. Toda tudi v naših — re kel bi — notranjepolitičnih zadevah ni vse tako, kakor bi moralo« biti. Krščansko-socijalna stranka, ki bi se še največ morala ravnati pa božični blagovesti «mir ljudem na zem- kra* razlegalo božično blagovestje: mir •ljudem na zemlji —Nov odvetnik. Z novim letom odpre v Idriji odvetniško pisano Franc Vidmar, sodni svetnik v pokoju. ^ —Ustanovitev aovega trgovskega podjetja. Skupina premožnejših kmetov iz Štandreža in Sovodenj pri Gorici je ustanovita te dni s sedežem v Gorici, Via Morelli 24, družbo z o. z. «Agraria», ki se bo bavila z izvozom in uvozom vseh naših poljskih pridelkov in potrebščin na drobno in debelo. —Ločnih me mani skupne g* s Gorico. Pretekli teden je imel ločniški občinski svet sejo na kateri je bil med drugim sprejet enoglasen sklep,s katerim se je v imenu LoGnika zavrnila ponudba Gorice, da bi se dobrovoljno združil Tekom tega tedna bo izšel kakor oblčcj&o „EDINOSTI" Naroča se v TIskarni „Edinosti41 S Zlato, srebro, krone, S Z platin, zobovje 12 S cP kupuje I Zlatarna ALBERT POVHi iP Trs«, Via Ha zini 46 « % # Mi? «6 JU T Globoko ra je bila miza z Mazeya in psov. zaklenjenim predalom, lepa italijanska omara Od časa do časa sta namreč Brutus in Ka- z zaprtimi vrati .n pet zaprtih skrinj pod kn;i2- sius podivjala. Redo domače življenje, okusni nimi predali. Toda tudi v ostalih sohah se je raguji in nova prebavljen^ pri kaminu so se nahajalo podobno pohištvo, kjer je bilo m«- jima priskutile in nehvaležo sta pobegnila iz goče hraniti papirje. hiše, da si poiščeta zunaj raztresenja in pusto- Večkrat je zalotila- admirala v tej ali oni lovščm. Ob takih prilikah se je glasil nanaizm sobi, ko je odklepal in zaklepal kakšen predal, pogovor med Mazcyern m njegovim gospodom Vsakikrat jo je zlovoljno ^gledal, kadarkoli nekoliko drugače. Za stavkoma: hlajio- ^REZ IMENA Roman. admiral nekaj tednov te obiskal tega dela hiše. Kakor so bile te stvari same zase brezpomembne, so bile za Magdaleno vendar velike važnosti, zakaj to ji je dokazovalo, da se mora --------, . ono pismo nabadati v kakšni sobi severnega lji», je v tem letu, ki se nagiba h koncu, I oddelka, započela proti vsem onim, ki so v svojem I Toda v kateri sobi? živltenin mrafo boli krftčandd u> so- M«i ftHri»»i sobam? » katerih k admiral Od starega Mazeya je zvedela, da biva admiral pozimi in spomladi v severnem, poleti in jeseni pa v vzhodnem oddelku, katerega sobe gledajo na. vrt. Ker ni imel admiral dovoij srediste v, da bi si udobno opremil vso hišo, je moralo ostati pri tej razdeKtvi. Včasih pa je admirala zaskrbelo, kako je z neobljudenimi prostori, v kakšnem stanju so slike, pohištvo, knjige itd. Tedaj so v veMki banketni dvorani "Sret M: | da irid^l'p^vfd^l^ T^.Tkrbno dva.ali tri dni sta se Pfa vrnila -Ha uma, a „a bil^to ilob motfoče Nato so te sobe zopet jih je kam zaklenil, toda vsakikrat dmgam. Da in bilo ,u ,e sram. Naslednja dne sta b la že zaprli SdnjT^a Vev^ijT se je izvršila bi c!d njega izvabila ka- o tajni, je bilo izklju- v nemilosti. Potem pa so ,u osnažili m bila- sta pred nekaj dnevi in bilo je računati, da ne bo čeno. Najmanjši Magdalenin poskus, da bi iz- 4 - - - - ......* * mamila kaj iz njega, je odbil s humorjcui, toda odločno, dasiravno jo ye imel zelo ra>i. Kakor se čudno skši, admiral je bil predomač s slu-žinčadjo, da bi mu kdo mogel do živega. četrti teden, ga je s svojim vstopom presenetila* pri tem; stekel je iz ene sobe v drugo in jezno vrtel ključ v neki ključavnici. Vse to ni morebiti nič nič drugega značilo, kakor da je starec nemirnega temperamenta in ker nima dela, tava okrog; vendar pa je utegnilo biti tudi znak, da ga muči kaka skrivnost. Magdalena je že takoj prve dneve zapazila. slovi kraljico, Mazeyl» in -Kakštn je veter, Mazey?» je sled.lo vprašanje: «Kje sta psa, Mazey7» • Utekla sta, vaša milost, prokleti beštin?» je bit redni odgovor. Admiral je vzdihnil in ako resno kimal z glavo, kakor da- sta Brutus in Kasius njegova sinova, ki mu ne izkazujeta spoštovanja. Črez zopet sprejeta. , Toda tudi Mazey je bil podvržen podobni slabosti. Popoldne je po navadi izginil ter se vrnil zvečer tako pijan, kolikor ga je pač mofjlo žganje opijaniti. Pa če so se mu noge 5e tako šibile in so njegove oči še tako dvojno gledale, Tako je potekal čas, prišel je čel.« i« -—-----— - , , toda Magdalena ni še nič odkrilav Večer za vendar je vselej našel pot do doma. In ko so večerom je zrla na prihodnji dan z naraščajočo njegovi hišni tovariši trdili, da ie pijan, je ogoi- brezuonostio. iznrememba v enoličnem čeno zavračal ta očitek.