:>S številka Trst, v sol m »to II. marcu 1 MM. t-ra j X XIV. „Edinost" izhaja dvakrat mi rimi. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer uit 7, uri. O ponedeljkih in po praznikih irhhjn oh !'. nri zjutraj. Naročnina znaša : Ohe tedanji dh leto , . . jjhl. '21*_ Za fluinn večerno izdanje . ., 12*_ Za pol leta,četrt let« in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na im-ročbe brez priložene naročnine i»e upravu ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljke /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več. EDINOST ^Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Siv. N70. 4 nvč. > «din<»Htl je m Oblast računajo |xi vrutak v petim. /,a večkratno naročilo t primernim itopuntom. Ponlaiia, oMTiirtnii-e in javne zalival", domači ott'ji^i itd računajo po pogoi dopisi na j pošiljajo u rcdnKl vn. NetVankovani dopisi *c ne sprejemajo, ltokopisi se ne vračajo. Naročnino reklamacije iu ojrla^e Wprejema upritiniStvi». Naročnino In učlane je plačevati loeo 1'i-»t. 1'reitnišlio lit tiskarna ««* nahajata v ulici Cariniia mv. 1:!. I |Miiinlšlio, ihI-piinništu) in sprejemanje IiimtiiIhv v ulici Molili piccolo -tv. .'5. II. nndatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti", Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdiliost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše veati.) LI lit* K). »Linzer Zeitung objavlja razglasio namestnika, s katerim se razpisuje volitev državnega poslan«!« /a veleposestvo na mesto umrlega giofii Falkenhavna. Volitev se bode vršila •Ine IJ. aprila. Bl'110 10. Deželni zbor je soglasno vsprejel nujni predlog, naprošujoči dež. glavarja, naj v imenu dež. zbora odpošlje papežu brzojavko, v kateri naj bodo istemu, povodom ozdravljenja, izrečene čestitke in spoštovanje deželnega zbora. IhlliajjlO. Večerni listi zatrjajo, daje neosnovana ona vest, ki jo je prinesla »X. F. Presse«, da namreč tudi Avstro-( »gerska nameruje prisvojiti si kos ki tajske zemlje. (Bodisi, daje neresnična, nekaj pa vendar velja že to, da smo tudi mi Avstrijci začeli enkrat vsaj govoriti o tem. Op. ured.). Budimpešta 10. Zbornica pofdaneev je v s prejela nagodbe u i provizorij z Avstrijo. Financijelni dogovor med Ogersko in Hrvatsko se jo vsprejel brez debate in nespremenjen. Prihodnja seja v ponedeljek. Budimpešta I o. Z ozirom na vest v listu > Pesti Hiriap«, da je avstro-ogerski zastopnik v ISelemgradu, predno je Srbija nastopila proti zastopniku Rusije, Zadovskcmu, brzojavno povprašal na Duunju in da je dobil ukazov od ministra za zunanje stvari, grofa ( iolueho\vskega, zotrja »Oger-ska brzojavna korespondenčna pisarna«, da na tem ni nijedna sama beseda resnična ter izjavlja, da se avstro-ogersku vlada in njo zastopnik v Belem* gradu nista bavila s to stvarjo ni uradno, ni zaupno, Pariz 10. V razpravi o proračunu vojske je nnsvctovnl soeijalistiški poslanee Zevasc, da se pozove vlada, naj proučuje vprašanje o odpravili trinajstclnpvnib orožnih vaj. Rim 10. Zbornica je sklenila z glasovanjem po imenih z '2'J\\ proti ."»S glasom, da je preiti v drugo čitanje zakonskega načrta o zločincih, ki so ponovili zločin, ter je odobrila predlog minister-slcega predsednika, naj se predloga izroči pisarnama za volitev dotičnih komisij. Xa to je pričela splošna razprava o načrtu zakona, tičočem se avtonomije visokih šol. o n pspteKiii nji! delokrogu in poslovanju. r. Le čevlje sodi nuj kopitar! Oospod urednik! Z »idejalizmom« izvestnih ljudij je kakor z neumnostjo! Kakor proti neumnosti celo bogovi ne morejo opraviti ničesar, tako bi se tudi zastonj upirali proti »idejalizmu« ljudij, ki kažejo svoj idejalizem v tem, da jim tok misli, nazorov in argmnentovanja drvi in lomasti v smčri, ki leži daleč, daleč proč od zahtev, kakor jih narekujejo stvari, kakoršnje so, in logika. In kjer so obnemogli »bogovi«, četnu bi se natezali mi revni zemljani, ki se kobacamo po trdili tleh resničnega življenja in >e upiramo v potu svojega obraza po njega strminah?! Prav lahko bi torej prepustili »bogovom«, naj se le oni prepirajo z označeno vrsto »ideja- listov«, uverjeni, da ne hode posebne nevarnosti, ko slednjič tudi »bogovi« resignirano polože svoje orožje v spoznanju: proti tej sili smo obnemogli! Itavili bi se torej lahko s pamotnejimi stvarmi, ako ne bi bilo vmes nečesa - javnosti namreč, kateri je nujno potrebno, da si pridobiva jasnih in pravih pojmov zlasti o toli važnem vprašanju, kakoršnje jo — gospodarsko življenje n a r o <1 a ! Ne da bi si domišljal torej, da spreobrnem kakega »idejnlistat, marveč, da podam naši javnosti nekoliko misli o delovanju in delokrogu naših gospodarskih, oziroma denarnih zavodov, sem se odločil, da napišem ta-le izvajanja. Opozoriti hočem javnost, osobito ono, ki se sestavlja iz pri— prostega naroda, da ne bode živela v krivi veri, da vsakdo, ki piše o kaki stvari, tudi res ume to stvar. Pričnimo torej ! Naši »idejalisti« so obrnili sedaj vso pozor-^ nost svojo tej ubogi Istri in pripovedujejo, kako Lahi snujejo posojilnice po raznih krajih Istre in da namerjajo i/.pod kopati stan je našega gospodarstva in ga ugonobiti! V strahu so, da naši nasprotniki kar čez noč ugonobe vse na tem polju! Le počasi. ('e so Lahi ustanovili dve, tri posojilnice, to ni Bog ve kaj ! S tem še niso pridobili za-se Bog si ga vedi koliko, in sicer radi tega ne, ker tudi laške posojilnice ne morejo delati čudežev, kajti tudi ti zavodi ne smejo in ne morejo riskirati, ker delajo s tujim denarjem in ker morajo vsako leto odgovarjati svojim zadružnikom in polagati račune o gospodarstvu. Sosebno ni misliti, da bodo ravno Lahi dotičnega okraja kar sipali denar v posojilnico, ko je vendar notorično, da najraje posiljujejo direktno kmetom, vedoči, da jim tako nese najmanje dvakrat tako velike obresti, nego jih jim more dajati denarni zavod. (A1 dajejo laške posojilnice kmetom denar po ceni, je ptt kmetom gospodarski le pomagano, ker se rešujejo nu ta način privatnih pijavk; v političnem življenju pa bi imelo to lahko neugodnih posledic, pa po mojem nienenju tudi ne tako velicih saj je že tako znano, da se mnogo taeih revežev, n. pr. ob času volitev, prodajajo po jako nizki ceni. Na vsaki način pa je bolje za nas, če so dolžni laški posojilnici, nego pa laškemu znsobniku-oderuhu. Od posojilnice imamo dvojno dobro: kmetu se opomore gospodarski, a zajedno se priuči rednemu plačevanju in pametnemu gospodarstvu. Pa še nekaj: seznanja se s posojilništvom in se dviga za stopinjo više tudi v kulturnem pogledu. Ako so kmetje dolžni posojilnici, bode pritisk nanje pač manji, nego če so dolžni zasebniku, in to iz dveh vzrokov. Prvič nobena laška posojilnica ne posoja nobenemu posestniku čez polovico vrednosti, če noče direktno preS metati denarja, kar pa ravno zato ne sme, ker mora, kakor že omenjeno, gospodariti s tujim denarjem. Torej so ti posestniki, ki dobivajo denar v zavodih, še med boljšimi in gospodarski manj odvisni — si torej eventuvelno lahko pomagajo drugje. Ce pa so zadolženi že gori do grla — pa ni zanje sploh nobene pomoči več. ne v laški in ne v slovanski posojilnici. V drugo pa zavod kakor tak ne more tako lahko agitovati pri strankah, vsaj direktno ne. Toda predaleč sem zašel, čemu govoriti o politiki pri denarnem zavodu! Se enkrat torej: glede gospodarstva je kmetu |Himagano samo s tem, da dobiva denarja po kolikor možno ugodnih pogojih. To je gospodarski princip. < 'im več posojilnic je, tem bolje za kmeta, kjer je konkurenca velika, se konsumentom dobro godi. Do sedaj je bil torej istrski trpin dolžan skoro le zasebnikom, katerim je moral plačevati obresti v gotovini, v blagu in v krvi, in dalje, ko je plačeval, več je bil dolžan. Sedaj pa, če osnujejo dovoljno posojilnic, od pasti mora vsaj prispevek v blagu in v krvi — torej bode kmet gospodarski na boljšem. Kar pa se tiče trajnosti teh laških zavodov, pa lahko naredimo že sedaj velik ? iu sicer zato, ker bodo laške posojilnice po Istri konkurenca istim Lahom. Posojilnice in hranilnice so vedno trn v peti oderuhom. Laške posojilnice naj bi delale konkurenco laškim oderuhom tone pojde in ne pojde, kjer je odirati Slovan! Po Istri je sedaj mnogo oderuhov, ki od smešno malega kapitala izborno žive, ker jim kmetje morajo plačevati visoke obresti, donušati pisce t, kur, jajc, gnjati, sadja - to se ve, vedno prvih in najboljših pridelkov, vrhu tega pa jim morajo še robotati. Taeih davščin ne more zahtevati noben zavod, tudi laški ne. O načinu, kakor laški zasebniki posojujejo denar, spregovorim prihodnjič. DOPISI. S Pomjanščine .'I. niarcija. Žalost i u veselje. (Izv. dopis). Dne 1. t. m, nas je zapustil g. župnik Tomšič, ki je več let služboval v Ponija n u. N jegovo delovanje pri nas, posebno v narodem oziru, je bilo vrlo plodonosno. »lakti ga bomo pogrešali posebno v sedanjem času, ko vihra med nami volilna borba. Omenjenega dno smo ga spremili nekoliko nas v Dekane, kamor smo do-| speli okoli f). ure popoludlie. Pod prvim slavo-j lokom, odičenim z narodnimi trobojnicami in z i napisom »Dobro došli«, pričakovali so nas tamošnji g. nadžupan Iv. Mahnič z občinskim odborom, čast. g. župnijski upravitelj Cink, učitelj-stvo z šolsko mladino in neštcvilno občinstva iz, vse župnije Dekanske. Novega župnika je z vznesenimi besedami pozdravil g. Cink v imenu župnije in mu je predstavil g. nadžupana, občinske odbornike iu cerkvene starešine. Na to je pristopila k g. župniku Tomšiču mala (»-letini učenka, ter mu je izročila šopek svežih evutic s trakovi v narodnih barvah, »»bljuhivša mu, da hočejo tudi učenci hiti »pridni iu ubogljivi«. Na to so mu zapeli lepo vsprejenino pesem, ki je segla do srca vsem navzočim. V dolgi procesiji smo se podali potem v cerkev, katera si je za ta dan odela pražnjo obleko. Tu je novi g. župnik z mij-svestejšim blagoslovil svoje nove župljanc. Po dovršenem sv. opravilu, iu ko si je g. župnik ogledal svoje stanovanje, z rali smo se v prostorih kon-Hiimnega društva. Tu je g, M. Sašelj čestital, Dekiinčanom na novi pridobitvi, priporočevaje jim, naj bodo zvesto udani novemu dušnemu pastirju, ki se je d usedaj vedno kazal neomaliljiv značaj in vrlega rodoljuba, na kar so se vsi prisotni odzvali s krepkim »živio g. župnik!« Na to je g. Kramberger priporočal slogo med župljani iu ^r. župnikom, ker »ako sloga srca vlada, k slo- bodi ona nas pelja«. Tamošnji gos p. nadnčitelj kurot je na podlagi Slomšekovih l>esed »Sola in cerkev, sestrici ste »Ive, nobena samotna hoditi ne sme« prisrčno pozdravil novega g. župnika v imenu šolske mladine in tužiteljstva, kakor sotru-dnika in sodelavca na polju narodne prosvete v korist in blagor našega naroda. 't. novi /upnik Tomšič se je na t«>, do srca ganjen, zahvalil g. nadžupanu in vsem prisotnim na prisrčnem vsprejemu, za t rdi vsi, da hoče tudi na svojem novem mestu zvesto delovati v časni in verni blagor svojih ovčio. M od temi napitnicami so nas Dekanski pevci, pod vodstvena svojega vrlega pevovodje g. K., kratkočasili s prelepim petjem, ter s tem dokazali, da marno gojč /raven eerkvene tudi krasno na-rodno pesem, za kar jim gre vsa čast. Ko se je dan nagnil, ločili smo se s težkim srcem od bivšega večletnega zvestega prijatelja in tovariša, želee i mu iz dna srca, da bi mu na novem mestu solnee milejše sijalo, nego mu je v vznemirjenem in viharnem Pomjanu. V četrtek, dne '2. t, m. pa je zapustil Dekane č. g. župnijski upravitelj Cink, kjer je služboval 7 mesecev v popolno zadovoljstvo tamošnjih župljanov, ki so ga spoštovali in ljubili, kakor svojega očeta. Okoli 5 in pol ure zvečer je dospel isti na svoje novo mesto, v Pomjan, komor so ga iz Pek ani spremili gg. nadžupan Iv. Mahnič, nad-učitclj, g. posestnik ,los. Pioiga in več družili mož, katerih imena pa si nisem zapomnil. To je v veliko čast Dekaneem, kajti s tem so dokazali hvaležnost svojemu bivšemu upravitelju. V Pomjanu so g. Cinka pri kapelici pričakovali tamošnji obč. upravitelj Gunjač, občinski starešine in več župljanov. Po medsebojnem pozdravu podali smo se v procesiji v cerkev, kjer je g. župe-upravitelj blagoslovil svoje nove ovčice. Na to je tamošnje starešinstvo povabilo g. župe-upravitelj a in njegovo spremstvo v gostilno g. Benčičn na čašo vina, kjer je g. M. Š. priporočal Pomjancem, naj svojega dušnega pastirja, v lastno korist, spoštujejo in ubogajo, kajti v slogi in ljubezni rasto male stvari, a nesloga vse pokvari. Na to so vrli Dekanci zapeli več naših domoljubnih krasnih pesmi, kar je na Pomjance delovalo tako, da je vskliknil eden njih : »Še par-krat pridite k nam, pa smo vsi vaši!!« Bil je res lep večer, kakoršnemu se nismo ni z daleka nadejali. Bog daj le, da bi besede, govorjene o tej priliki v Dekanih in posebno v Pomjanu, rodile obilo sadu! Politični pregled. TRST. 11. marca 189». O deželnih zborih v Tirolu in v Primorski. »Information« meni, dn bi značilo to velik materijalen in moralen v s peli za grofa Tinina, ako se mu posreči privabiti tir. Italijane v deželni zbor. Posledice temu v spe h u bi delovale tudi na razmere na Primorskem. Razmere v deželnih zborih na Primorskem —tako meni nadalje > Information — so tako, da spominjajo v malem na ukupno stanje v monarhiji. Zmešnjava je namreč dosegla tu tako višino, da moramo misliti, da te stopinje ni možno več prekositi. V Go-rici je deželni zbor nesklepčen, a v Trstu se laška sodrga utika v razprave in sodrga na galeriji in večina zbora terorizujetn ukupno slovenske poslance iz okolice. V Isiri so preložili deželni zbor iz Poreča v Pulj, ker so hili slovanski poslanci v prvo imenovanem mestu v vodni nevarnosti za zdravje in življenje. Sama nebesa vedo, kako naj se ti deželni zbori store zopet sposobne za delovanje. 1 >a vlada nima še nikakega trdnega načrta v tem pogledu, to je jasno razvidno iz okolnosti, da odlaša s sklicanjem istih. (Onega dne, ko jo izšel cesarski patent, s katerim so so sklicali deželni zbori, so poročali listi in posneli smo tudi mi — da sta sklicana tudi deželna zbora v Istri ih Gorici. To krivo vest popravljamo s tem. Pred.). O načrtu, po katerem naj bi so uredile stvari v Tirolu, je izvedel Vaterlaml« nekaj podrobnosti. Deželni zbor naj bi sestal i/, dveh U uri] : nemške z poslancev in italijanske z 2li poslancev. Kom-petenea teb dveh kuri) bi se raztezala na vse interese, ki ao posebne dotičnomu delu dežele. 1 'kupni deželni zbor naj bi imel kompetenen le za stvari, ki so tičejo vse dežele. Deželni zlw>r in obe kuriji bi zborovali h k ratu v Inomostn. Deželnemu zboru bi predsedoval deželni glavar, imenovan od cesarja, kuriji pa bi si sami volili predsednika. Vsaka kurija bi imela svoj izvršefalni organ, knrijalni odbor. Nemški knrijalni odbor hi imel svoj sedež v Inomostn, laški pa v Tridentu. Iz obeh teh odsekov združeni deželni odsek hi imel svoje seje v Inomostn. V delokrog kurij bi spadale mej drugim to stvari: poljedelstvo, gozdnarstvo, lov, ribištvo, ceste, dobrotvorstvo, za katere mora plačevati stroške dotični del dežele, potom uprava premoženja dotičnoga dela dežele in zakladov, proračuni, ra-čunski sklepi, izredni izdatki, občinske stvari, javno zdravstvo. Kuriji imati tudi jednako pravico z deželnim zborom, kadar vlada zahteva kako menenje, o predlogih za izdanje kakega zakona itd., o presojanju vplivanja splošnih zakonov na vso, ali na dotični dol dežele. Kuriji pa sti navezani na vzajemnost, tako, da ho noben zakon, sklenjen od jedne kurije, no sme predložiti v cesarsko potrjenje, ako ni dovolila druga kurija. K položaju. Danes govore žo vso novine o načrtu, po katerem bi hotela vlada rešiti jezikovno vprašanje na Češkem. Ustvariti bi hotela namreč jedno čisto češko in jedno čisto nemško administrativno obsežjo, in sicer z vsemi konsekvencami glede jezikovnega vprašanja. Mej tema obsežjema hoče potakniti vmes jezikovno mešano obsežje, ki pa naj bi se omejilo kolikor le možno po obkroženju okrajev. Mešanimi kraji bi. se smatrali oni, v katerih šteje druga narodnost vsaj 2f> odstotkov. Razdelitvi namestništva, kakor jo zahtevajo Nemei, vlada noče pritrditi, pač pa hoče ustanoviti okrožnih uradov (Kreisamter), ki naj bi bili nekaka vez med 1. instanco in namostništvom in ki naj bi razbremenili to poslednjo oblast. Pa še nekaj druzega ^ hoče doseči vlada s tako uredbo: odpraviti strah Nemcev za — karijero njih uradnikov. Ker bodo od teh okrožnih uradov večinoma čisto češki, oziroma čisto nemški, bode zagotovljeno tudi nemškim uradnikom napredovanje, če tudi ne znajo češki. Ta načrt da hoče vlada uveljaviti na podlagi J; 14, a potom — čim se snide državni zbor — predložiti v ustavno odobrenje. Hkratu se odpravijo vse jezikovne naredbe. Vest o tej nakani vlade je udarila kakor bomba v nemški tabor. Pa ne morda zato, ker so jim ta določila neljuba, ampak zato — ker je to njihov lastni program. Tako poročajo vsaj danes z Dunaja, da so ta načrt določili Nemci, a daje po indiskreciji došcl v Tli u nove roke, da-si so se zaupniki Nemcev obvezali, da bodo varovali tajnost! Thunu pa je bil nnjnujneji korak ta, da je ta načrt vsprejel za svojega. Ako je to res, je bil izboren coup od strani grofa Thunu in je zadrega Nemcev umljiva. Grofu Thunu morajo oponirati, ker je tako zapisano v strankarskem koranu, a kako naj mu oponirnjo zopet, če hoče to isto, kar hočejo oni?! Smentano položenje to! Na kako stališče se postavijo Cehi nasproti temu nemško-Thuuovemu načrtu in kaj porečejo ostali Slovani, to spada seveda na drugo stran knjige in utegne biti morda nekoliko bolj interesantno, nego si domišlja grof Tliuu, ako smemo soditi po načinu, kakor se mu zljublja razpravljati o dogodkih v naših južnih pokrajinah! Italija v Kitaju. Prvi korak Italije za zagotovljenje udeležbe na morebitni delitvi K i taja je privel do malega spora, ki je bolj komične nego pa rosno nravi. Zahtevo Italije, da jej Kitaj odstopi zaliv San Mun, je kitajski urad za v nanje stvari (Tsung-li Vanien) kur vrnil brez vsakega odgovora. Ta način ne znači posebne uljudnosti po naših evropskih nazorih, Kitajci pa so menili, da je ta način najmanje razžaljiv. Italija se čuti razžaljeno in zahteva zadoščenja na ta način, da se Italiji vrnjena nota zopet vrne Tsung-li Yn-inenu, da jo bode mogel lc-ta zopet vrniti Italiji, seveda na primeren način, odgovorom. Italija žllga, da popred ne stopi v od nošnjo z vnanjitn uradom kitajskim. Tudi velika politika včasih ni brez humorja. Domače vesti. Za Jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi : Poprej izkazanih......3773 gld. 47 nč. Štefan Ferluga nabral med Open-skimi gnranci in dulanci na- duljnih................3 n — « Vetrih Vinko, južno - železniški uradnik v Boleanu .... 2 „ — „ Dr. Trinajsti«' Mate, odvetnik, H uzet, daroval preostanek (Hitnih stroškov na shod v Šmarje 4 .. 10 .. Trgovski pomočniki darovali od čistega dobitka velikega plesa K) „ — .. Pogrebno društvo v Hojami . . 10 .. Štefan Ferluga na Opčinah nabral moj osebnimi prijatelji mesto venea na grob pok. gospe Ivane Čok....... 10 „ ;*>() „ Skupaj 3*13 gld. 07 nč. Kog živi rodoljubne darovalce in jim obudi mnogo posnemalcev ! Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G tista v Gregor in v Trstu (Vin Molin piccolo štev. 3). Imenovanje na posti. Poštni koneipist v Gradcu, Mihael C i u l i oh, je imenovan poštnim komisarjem v Trstu. Knkor bodi hodoel vodja davčne administracije v Trstu! i Čujemo, da se dosedanji vodja tržaške davčno administracije, gospod dvorni svetnik L vro, poslavlja od službe. Ta gospod ni bil Bog ve kako prijazen našim narodnim težnjam in mi smo prav mnogokrat tožili radi zapostavljanja našega jezika ravno na davčni administraciji. Vendar nam mož ni bil nasproten v taki meri, kakor nam so neredko nasprotni drugi vodje uradov. Upamo, da nam finančna uprava postavi naslednikom gospodu dvornemu svet. Lvru moža, ki se bode mogel kazati tudi nam popolnoma pravičnega. Da pa more to, treba pred vsem, da je zmožen katerega slovanskih, tu rabljenih narečij. Postavijo naj torej na to važno mesto moža, ki bo imel poleg vseli družili potrebnih lastnosti tudi to, da bo poznal deželne jezike! Italijanska uprava — bolnik. Italijanska uprava boleha in bolezen se širi na epidomičen način. Na Dunaju se posvetujejo zdravniki, kako bi zatrli in fluenco, Lahi pa puščajo, da se istrska influenca širi in širi na splošno škodo Slovanov in - Italijanov. V Parizu se shajajo zdravniki, da hi našli leka proti sušici, v Istri se shajajo italijanski prvaki na posvetovanja, kako bi povspešovali občinsko sušico: puščajo jej slobodno roko, da more ugonohljuti naše občine. Na Dunaju in v Parizu so naprednjuki, v Istri pa so slavni Latini uu-zadnjoki, ki zapirajo pot znanosti. Sram jih bilo! Tam sinovi luči — tu sinovi tmine ! Tam se brigajo m zdravje, dušno in telesno, tu povspešujejo bolezen, dušno in telesno. Tam napredek, tu nazadovanje ! Tam blagostanje — tu propadanje, beda in nadloga. Kolika razlika! Da je temu res tako, nudi nam dokazov sleherni dan. Kaj so njihovi sestanki druzega, nego borba proti prosveti in svobodi ! Svojim sozcmljnkom kratijo pot do omike in ugonobljajo jih gospodarski ! Pred seboj imamo bolnika, kateremu so zadali smrtnih ran, ki se bori vsled teb ran se smrtjo; pred seboj imamo truplo, okuženo po n-tiucnci in sušici: občine, dovedene v gospodarskem pogledu do kraja propasti. Pa mislite, da se jim sinili ta bolnik, boreči se s smrtjo, ta bolna trupla naših občin?! Mislite-li, da imajo na svojih kongresih h? jedno samo besedo usmiljenja z občinami, uničenimi, po njihovi krivdi, moralno in materijalno ! Kuj še! Njim je vse to deveta briga; oni puščajo bolnika, naj se muči, a oni se mu še rogujo po vrhu in zbijajo svoje komedije. Izsesuli so to pokrajino, mnogi so si napolnili svoje žepe, a sedaj si nimalo ne belijo glave, kako bi ozdravili t > bolno zemljo našo in v svoji krutosti segajo tako daleč, daše žugajo temu ranjenemu, izmučenemu in i z se san emu istrskemu kmetu, da ga vržejo iz njegove lastne hiše in g a in o r d a z a in o n j a j o z laški m i koloni! To vam je torej plod cveta italijanske iu-toligoneije v Istri, a v tem sadu so zrcalijo, mesto ljubavi — mržnja, zavist, krutost; mesto leka — ■trup! Od tolikih nčeuih glav, ki jih šteje italijanska st run kn, ni se še nijedna dotaknila vprašanja, kako bi se zboljšalo bedno socijalno stanje v Istri, kjiko bi se zaustavila grozna gnila v v upravah raznih laškili oliein !! Z oziroin na to bolezen, ki uničuje občinske uprave, poživlja »Naša Sluga« deželni odbor istrski, naj v predstojećem zasedanja predloži dež. zboru sklep v potrjen je, da se zasnuje prepotrebni »n a d z 0 možkih jih je bilo 103 izpod 24 let; <»27 v dobi od 24 do 30 let; 414 od 30 do 40 let; 124 od 40 do 50 let; (»H od 50 do (50 let in 24 nad (10 let. Te številke kažejo, da je še vedno možkih vseh dob, ki se radi ženijo, kar pomenja, da tudi ženskam vseli dob cvete sladka nada. Potolažcne i bodite torej mlade iu — stare device! iz-pred sodišča. Dne \\K fehruvarja t. 1., ob volitvi v okrajno bolniško blagajno, se je zbrala množica na lesnem trgu. Mej množico je bil tudi neki Anton M., ki se ni hotel pokoriti |M»zivu re-darstvenega inšpektorja, naj se množica raziđe, in je glasom pričevanja dotičnoga insjicktorja vakliknil: »Ne, tu hočem stati«. Antonu so ihili tri dni /apora. 21-letni Fran Rezek je dobil radi težkega telesnega poškodovanja f> mesecev ječe, 25-let ni Santo Zupin pa (» mesecev radi tatvine. 100.000 kron, 3 5.000 in 10.000 so flavti dobitki velike jubilejske razstavne loterije. ()p"/„ odbitkom in da bode žrebanje nepreklicno dne IS. marci j ii 18iH». Ho liro domače sredstvo. .Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri prem razen j n. zavzema prvo mesto Lin iment, Ca p-siei coni p. izdelan v laboratoriju Riehterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: tO nč„ 70 nč. in 1 jjld. steklenica, ka etra te spozna po znanedečem sidru. Različne vesti. Brzojavke za Zahodno Indijo. (Masom obvestila društva »Halifax and Bermndas Cable Tele-graph Companv« zadostuje na brzojavkah, namenjenih v katerikoli kraj na otoku Jnmaika (Zahodna Indija) beseda »lamauptc«, pridejana imenu naslovnika, popolnoma kakor naslov, ker sevorno-trans-ntlantiška kabelska društva v Londonu ta kolektivni naslov pripuščajo in ker so tudi brzojavna društva v Kingstonu (Jnnmika) pogodbeno zagotovila razdelitev in dostavljenje vseh na ta način naslovljenih brzojavk. Tako n. pr. zadostuje za brzojavke v Hollnnd Bnv naslov: »Schultze, lamaupie« namesto »Sehultze, Ilolnnd Rav, Jamaica*. Brzojavke v Zahodno Indijo, katere se hoče pošiljati čez Bermudo, morajo pa na gornji strani imeti pripombo: »via Commereial Rermuda«. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dunaj 11. Načrt novega mestnega statuta dunajskega doli mesto v 20 okrajev. Na mesto mestnega svdta stopijo oddelki in odseki. Število občinskih svetovalcev v posamičnih okrajih je določeno po številu prebivalstva. Najmanje število za vsaki okraj je .'1. Zgubit mandata in dveletna nesposobnost za zopetno izvolitev nastopa tudi tedaj, ako ho dotičnik ni pokoril izključenju 'z občinske seje, naloženemu mu od disciplinarnega odseka. Volilno pravo ima vsaki niožki avstrijski državljan, ki je dovršil 24. loto in jo 5 let zaporedoma živel v katerem občinskih okrajev. Dunaj 11. Njegov o Veličanstvo je vsprejelo danes v posebni avdijenci ministerskega predsednika, grofa Tinina, povrnivšega se iz Prage. Praga 11. Jedcu nemških listov trdi, da se načrt, kakor hoče vlada urediti jezikovno vprašanje, ni priobčil popolnoma. Izpuščene da so točke, ki so najugodneje za Cehe. Načrt da se uveljavi brez vsaccga ozira na morebitna oporekanju od strani Nemcev ali Cehov. Loildoil 11. /jutranji listi javljajo iz Ala-habada: Tu som došla poročila pravijo, tla je v trdnjavo Murgadis dospela velika ruska vojaška sila, ki numerju zasesti Sarikolsko gorovje med Pnmirjem in Kasgarjcm. (Pamir leži med rinkini in kitajskim Tnrkestiinom. Sever je ruska posest, zapad je znvisen od Rusije. Pamir je jako važna točka, tod vozi stara trgovska cesta v Kitaj). London 10. Brzoj a v ka listu »Times« iz Si dneva pravi, daje mi obrežju v (Juccnslandu divjal grozen vihar, ob katerem je 200 oseb prišlo ob življenje. Madrid 10. Ministarski predsednik Silvclla je izjavil na vsprcjeiuii odposliiustva trgovskega shoda v Sarngossi, d:i ne odklanja uvođenja splošnega glasovanja na volitvah v zakonodajne zastope. Zahvala. Povodom slavlja naše tridesetletnice prejeli snio od vseh stranij naše mile domovine, posebno iz Ljubljane, toli I vo dokazov srčnih vezij med domovino in »Slovenijo«, da nam ni mogoče izreči vsakemu posebej svojo zalivalo. Zato pa si usojamo zahvaliti se tem potom najiskrenejsc vsem, ki so se na ta ali oni način spomnili našega društva in posredno vsega slovenskega dijaštva. Dunaj, dne 10. marca 1 HOD. Odbor akad. društva ' Slovenija . Suv. 22o. Razglas. Ker se I m k 11' v Divači zidala občinska kl;tvilica, oddajo se vsa dola za zgradbo p<>->l<»j»ja in napravo vodnjaka, bodisi zidarska, tesarska in druga, vstevši dohavn vso oprave iu orodja v klavnici, dne 29. t. m. ob 1. uri pop. v občinski pisarni v Matuvunn po javni zniiiujsevalni dražbi. \'sa dela z opravo iu orodjem vretl so cenjena gld. 1 .">."» 7-'J'J, Načrt, proračun in pogoji so med uradnimi urami razgrneni v občinski pisarni na ogled. Županstvo občine Naklo, in. dne marci ju 1 Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih ceunli. /a enkratno insercijo se plača po 1 nč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Uglasi za vse leto z.i enkrat nu teden stanejo po tO gld, ter se plačujejo v četrtletnih anteeipatnili obrokih. Najmanja objava ."iti iivč. R|# I na oglu ulice Oeppn in delle Poste b |\0|R| ^llove> prodaja kolonijalno hlago, delikatese, likere itd. M. Aite Razprodaja vse (prej Aite & Zadnik) v zn,0S' P° Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. /,,ižiUlil' cer,ltl1- V „Goriški Tiskarni" A. Ga lir S čet v Gorici izšel je ravnokar mr ben-h u r sloveti roman iz Časih Kristusovih. Cena mu je: gld. 1.20, po pošti gld. 1.30. Naročila je pošiljati naravnost na tiskarno. Y zalogi je še vedno „Rusko-slovenski &8&&&&0 slovar in slovnica" Cena: broširan gld. 1.50, trdo vezan gld. 1.80, po pošti 10 kr. več. \ kratkem izide „Slovensko-ruski slovar in slovnica*' na katerega še posebej opozarjamo slov. rojake. )COOOOOOOtKKXKKXKWX Prva domača tovarna vsakovrstnega l^T pohištva "M z vedno bogato zalogo po tovarniških conah. PETER IIJSC0II - TRST [zaloga okvirjev, podob, zrcal, tapelarlj tapetarska delavnica Spirltus sinapis compotuiti ALGOFON. Jedino sredstvo prtiti zobobolu. revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvć. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza graiide TRST Paziti na ponarejanja. G, PiccolU dvorni založnik Nj. svetosti papeža i Leona XIII. lekarnar pri anpelju i Ljubljani, Dunajska cesta ŽeSeznato vino Kemične aiiali/e odličnih strokovn Jakov, kateri so v železnatem vinu, lekarnarja Picooll-ja v IJublJaiii /.miru j polrddi navedeno mnoiino železa, *o najboljše spričevalo terda-Jejo največje poroštvo za iijeira učinek. To vino je kaj «lro za slabo-krvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sinke snlie in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici I gld. Naručila pošiljajo se z obratno pošto: poštnino plaeajo p. n. naročniki. m. a S p h I n gt> r o d j e ! 1'oSljite mi s postnim povzetjem osem polliterskih steklenic železnatcga vinu, ker se oh novem letu poslan dve steklenici rabita z prav dobrim vspehom. Jožef te in k o, župnik. Viihred na Stujarskem, 17. jim livarja IMitO. Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga % Trstu, ulica sv. tntana št. I. priporoča častitim svojim odjemalcem sv«»jo prodn-jalnic.t, preskrbljeno z vsemi mnnii fakturnimi predmeti, zve/ano s kr«»jačnico za gospode. Sokolska obleka kompl gld. 23'— Havelok n.epreiiiočljiv od 10 do 16 gld. Velik Izbor siikncneira in bomba/.n. Idaira za možke obleke, srajc i/, žlde, volne. I«wn - tennls, platna itd., zapestnif, orrat« uikov, perilu za moftke. ovratnic v vsi h barvali in formah, nofrovir, rut, Jopic vseli vrst posebno za tonriste in kolesarje, modnih predmetov, rokovie iz nitij iu kože,dežnikov iu solnčnikov. Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva velik izbor narodnUi in avstr. zastav, transparentov z avstrijskim orlom po najnižjih cenah, Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vneli vrst z dotifinimi ce nami, poštnine prosto. Cvet Kroti trganju. (Ziiniment caspici). JVeiskušano mazilo -- odpravlja bolečine pri kostiholu, ganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv KnzpoSilja z obratno poŠto najmanje dve steku niči „Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" l»h. Mr. M. Leiistcka v Idubljani. "f. '''V,Y>. '■'.it nepreklicno edzadnji teden r. vr >gi|Q0.000K glav. dobin>k 25.000 Kr. vi a. glav. dobitek §0 000 Kr. vr v gotovini 20"0odbitka. Dunajske srečke do 50 nvč \'!.ri-iu I/ i si I " " , curio Tnestino", Aleasandro Levi, (tiroianio Morpnrgo, Marco JNigris, krnico Schiilmnnn, Uiuseppe Zoldan. W Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICI C0MP. Iz Itleliterjeve lekarne v 1'ratfi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 7o nvč. in 1 gld. po vseli le-karnuh. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamk o „sidro" i/. Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno mimo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Richlerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Svetovna kolesa amerikanski orisrinali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseli državah na kontinentu i'^BM.1 'IMiffl »in« ra,ii elegance, točnosti in v s t rajanja, prodaja se Ijs- .-^jSSP^RPP*^ • ključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU, Vla S. Lazzaro It v. 6, nasproti palače Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca. Mehanična delavnica SffT za vsakovrstno popravo koles in fiivalnih strojev. CENE ZMERNE. -«M;--CENE ZMERNE. „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 81. decembra IS«,»7...........Kron 1 .V,)/,)97,:>7(,)'— Letno vplačilo premij in obresti do Jll. decembra IS',)?..... » 28.823,375*—• Izpl iičana /.avarovalnina in obresti <»d obstanka društva (1K4S.) . » H4»i.800,067*— \' letu IX<»7. i/danili 74l>8 polic za glavnico od....... » 351*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacijo dopošljojo sc vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih. • Iflg^ Glavno zastopstvo v Trstu. i Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. , "JfitT Iščejo se dobri agent je, zastopniki in potovale i.