KUPUJTE l^JNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v lem listu so uspešni !^XXVin.—LETO XXVIII. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium yiCTORY BUY STATB8 JVAR BONDS SIAMPS CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 26, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 97 Pol milijona Nemcev zajetih v pasti v Berlinu C\T • . * * * H^ška prestolnica obkoljena, oAmerikanci 15 milj od avstrijske meje ^lili g ' četrtek, 26. aprila—Včeraj so Rusi popolnoma ob-cjy , v katerem se nahaja zajetih okrog pol milijona Nem-lijjjj ^ fusoda je zapečatena. Naznanilo tega zgodovinskega kvil * podano v posebnem dnevnem povelju, ki ga je ob-V Moskvi Sovjetski premier-maršal Stalin. premier je v -drugem dnevnem povelju naznanil vzhodno-pruske luke Pillau, ki je bila zadnja trdnjava v Prusiji, ki se je še nahajala v rokah nacijev. poročila priznavajo, da njihove sile v prestolnici na-Ijiijjjj ila pred navalom sovjetskih sil, ki so po nezaslišno PJ^odrli prav v središče v plamenih se nahajajočega *udi naznanja, da se ruske čete sipi jejo preko reke^ "^ilj široki fronti severozapadno od Dresdena, da ustva-iiVjjjU ^ milj oddaljenimi Amerikanci. Rusi so prekoračenje 'testoma Torgau in Riesa. Buletin nemškega vrh. po-pofiv . da Amerikanci na omenjenem sektorju še vedno Moskva je snoči iudi naznanila, da so Rusi na južnem koncu fronte vdrli v veliko češko industrijsko mesto Brno. Možno je. da sta bila Adolf Hitler in Joseph Goebbels ujeta v velikanski pasti Rdeče vojske. Radijska postaja v Hamburga, ki je edina važna nemška radijska postaja, ki še deluje, je skozi ves dan vsako oddajo pričela z geslom: "Firer se nahaja v Berlinu. Mogoče seveda je, da je to samo propaganda za podžiganje nacijev v Berlinu, da bi z borbo nadaljevali. PARIZ, četrtek, 26. aprila—Ameriška tretja armada, ki je obrnila svojo pot od Češkoslovaške proti Avstriji, je snoči stala samo 15 milj od avstrijske meje, medtem ko so druge ameriške in francoske čete skoro brez vsakega odpora dirkale skozi južno Nemčijo proti Monakovu in Berchtesgadenu, ki je bil včeraj tarča zračnega napada, v katerem so Angleži Hitlerjevo gorsko skrivališče bombardirali z 12,000 funtov težkimi "potresnimi bombami." Oklopne kolone tretje ameriške armade so v svoji dirki prodrle vzhodno od Berlina, akoravno 250 milj južno od nemške pre- stolnice. in so presekale zadnjo direktno železniško zvezo do tako-zvane nacijske "narodne trdnjave" na Bavarskem, ko so zavzele železniški center Regen, od tam pa udarile naravnost proti Avstriji. Snoči so Amerikanci stali 15 milj od avstrijskega obmejnega mesta Passau in bili so obenem samo 76 milj severno od Berchtes-gadena. LONDON, četrtek, 26. aprila—Fotografije, ki so bile vzete tekom včerajšnjega zračnega napada na Berchtesgaden, prikazujejo, da je bilo slovito Hitlerjevo skrivališče v bavarskih Alpah popolnoma razdejano. Napada se je udeležilo nad 350 britskih bombnikov, z očivid-nim namenom, da ubijejo nacijskega firer j a. Ako je bil Hitler tekom napada v svojem skrivališču, seveda ni znano. V zrak je bila pognana tudi vojašnica, kjer je bila nastanjena Hitlerjeva osebna straža, kakor tudi municijske zaloge in slovita trdnjava, takozvano "Orlovsko gnezdo." '•"ozeni naciji se podajajo Četam ^>0, PRVO ARMA- K 25 Mulde, Nemči- ^Prila. .— Prve ameriške skušajo "'^obor zbeganih, popolno-Nemcev, ki so se Mepa vsaki priliki brez Nemcev v masi ki se nahajajo fv. vzhodno in za- el; onto, je po predaji re- . _ ustvariti ob vojsko na sektor so danes nalete j, I Zjutf ga dobili da- tiilo, da ne stre- ^ ^»ierišk( % T),.„,:""='"is«:e čete, temveč j® nacijska di-I ^ oemskimi civilisti ^ se v oz- lo v^fidor vr^°poin, Nn^ lif ^ bfGz ■JU med Muldo in El- oina na kose. izjeme zajela po- ^'jo in vojaštva ^ ^%eriškim linijam. r^^tGčejo Rusom, pred ^jo smrten strah. :?JS( Pogane NA t,^«BBX)UvsviCO švi( 12 25. aprila. — Po- "eS dobiti ^ P'^avijo, da sku meje 'U'' ki kj nizji funkcijo-i Nemčije kot ^**1 "^Klanja vstop vsem Jr ill fašistom. '"'jev „j je tudi Mus---- \ SLIKO 7. uri zvečer vaja za živo ^Nsi "Domovina go-se vaje udeleži-®- Nežika Kalan, N. V V, Anna Vad- ^1 • ^tv o^°kar, Wilma Gla- ^Orio Dorothy Ske-® Cergolj. Vv ^Na seja H "teij , h, uri zvečer se društva št. 158 SNPJ v 'k A ^^štvenem domu ^ članstvo je vab- ^®*ežbo. Zborovanje Združenih narodov se |e odprlo Truman pozval delegate, da končajo svetovni kaos z mirom, zgrajenem na temelju pravičnosti SAN FRANCISCO, 25. aprila — Danes pozno popoldne se je tu otvorila konferenca Združenih narodov, ko jih delegat je so se sestali v avditoriju opernega gledališča, da sestavijo carter mednarodne svetovne organizacije za oču-vanje miru na temelju programa, ki je bil sprejet lani v Washingtonu na Dumbarton Oaks konferenci med predstavniki Zed. držav, Rusije in Kitajske in pozneje odobren na konferenci velikih treh v Jalti. Konferenco je formalno otvo-» ril ameriški državni tajnik Ste-ttinius, nakar je pa radiju govoril delegatom iz Washingtona predsednik Truman, ki je apeliral nanje, da s svojim delom napravijo konec kaosu na svetu in sestavijo mednarodno organizacijo, ki bo bodoče spore med narodi rešila pravično in brez orožja in s tem narodom prinesla trajen mir. Truman je govoril v ovalni sobi Bele hiše, odkoder je predsednik Roosevelt razglasil štiri svobode in druge temeljne ideale, katerim je posvečena konfe-, renca v San Franciscu. Srd nerojenih rodov, ako se dovoli novo katastrofo "Mi imamo v rokah mogočen mandat našega ljudstva," je rekel Truman. "Oni verujejo, da bomo izpolnili našo obveznost. Ako se človeški duh, srce in upanja sposobni tega, tedaj moramo preprečiti ponovitev katastrofe, od katere bo trpel ves, svet skozi dolga leta. "Ako bi idealom pravičnosti dajali priznanje samo z jezikom, potem pa bi jih sami kršili, bo padel na nas srd rodov, ki še niso rojeni." 11 narodov ni zastopanih na konferenci Na konferenci je zastopanih 46 narodov, medtem ko 22 narodov ni bilo povabljenih na zborovanje. Narodi, ki niso zastopani na konferenci, so sledeči: Afganistan, Argentina, Bolgarija, Burma, Danska, Irska, Finska, Italija, Nemčija, Madžarska, Islandija, Japonska, Koreja, Maroko, Poljska, Portugalska, Palestina, Romunija, Španija, Švedska, Švica in Thailand (Siam). "ALLURING WAVES" Kdor želi kupiti knjigo "Alluring Waves," katero je spisal jugoslovanski mornariški častnik Oscar Magazinovich, jo lahko dobi pri Mr. Vincent Coffu v Collinwoodu, ali pa pokličite IV 3176. Cena knjigi je $2.50 in ves denar za prodane knjige je namenjen za Jugoslovanski vojni relief. SEJA NORWOOD COMMUiVI-TY COUNCtL Redna seja Norwood Commu-piti Council se bo vršila nocoj ob 8. uri v prostorih Medkulturne knjižnice na E. 55 St. in St. Clair Ave. V^bi se prebivalce in posetnike, da se seje gotovo udeležijo. IZ BOLNIŠNICE Iz bolnišnice, kjer je srečno prestala težko operacijo, se je vrnila na svoj dom Mrs. Rose Česnik. Pod zdravniško oskrbo se nahaja na domu, 5709 Pros-ser Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Zahvaljuje se prijateljicam in znancem za mnogoštevilne obiske, cvetlice in kartice. Denver, Colo. — Na zapadni fronti je 1. marca padel Sgt. Frank E. Težak, sin družine Jo-sepha Težaka, star 21 let in član KSKJ. V armadi je bil od marca 1943 in preko morja od lanskega septembra. Zapušča starše in tri brate (dva pri vojakih, od teh eden v Italiji.) Dr. Fur lan se vrnil v Jugoslavijo; ožigosal "rimske pamfleiarje" WASHINGTON. D. C. (poroča Office of War Information) — Dr. Boris Furlan, univerzitetni ,pro-feteor iz Ljubljane, ki se je nedavno vrnil v osvobojeno ozemlje, je glasom poročila belgrajskega radija izjavil, da "ljudje, ki so v Rimu objavili pamflet proti slovenskim komimistom z njegovim imenom med podpi-satelji, so izvršili falzifi-kat." Glasom omenjene radijske oddaje, ki so jo rekor-dirali monitorji zvezne komunikacijske komisije za Urad za vojne informacije, je dr. Furlan dalje izjavil, da bi se avtorje omenjenega pamfleta moralo posaditi na zatožno klop, "ker so napadali Titovo Jugoslavijo iz verskih razlogov." "Pamflet so v resnici spi-' šali reakcijonarji, katerim gre samo za njihove privatne interese, ne pa blaginja šplošnosti," je izjavil dr. Furlan. "V Jugoslaviji bodo imeli Slovenci vse prilike za kulturni in gmotni napredek." Kratke vesti ZAKONSKI NAČET PROTI BINGU V DRŽAVI OHIO COLUMBUS, 25. aprila.' — Pravosodni odsek ohijskega senata je danes s 6 glasovi proti "2 priporočal sprejem zakona, ki bi napravil konec igranju bin-ga, ki je sedaj dovoljeno za "dobrodelne namene." Zagovorniki predloge pravijo, da so pro-fesijonalni gamblerji napravili raketirstvo iz obstoječe postave. AMERIKA BO ZAHTEVALA KONTROLO JAPONSKIH BAZ SAN FRANCISCO, 25 aprila. — Državni tajnik Stettinius je danes izjavil, da bodo Zed. države na konferenci Združenih narodov predložile načrt, glasom katerega imajo japonske baze na Pacifiku- priti pod stalno kontrolo Zed. držav, katerim naj bi bilo poverjeno zaupništvo nad temi bazami. Amerikanci v Italiji prodrli do Mantove RIM, 25. aprila. — Čete ameriške pete armade so danes prodrle v bližino Mantove, 25 milj od vznožja Alp, in zajele na tisoče ujetnikov, piedtem ko se Nemci nahajajo na divjem begu proti Hitlerjevi "alpski trdnjavi" na Bavarskem. Prva francoska armada pa je danes zabila dve milji debelo za-gozdo v italijanske obmorske Alpe 25 milj severno od Nice. Amerikanci in Angleži prodirajo z največjo brzino severno od reke Po, in nobenega znamenja ni, da imajo Nemci bodisi voljo ali moč, da bi se postavili v bran. Mantova se nahaja sedem milj in pol od reke Po in 36 milj od mesta Modena. Nemci bežijo s tako paniko, da zažigajo vozove, katere ne morejo vzeti s seboj. Zavezniški letalci poročajo, da so južno od reke Po videli goreti 30 vozov, katere so Nemci sami zažgali. TRUMAN SE POSVETUJE Z ARMADNIMI GLAVARJI WASHINGTON, 25. aprila. — Predsednik Truman je danes nepričakovano obiskal glavni stan armadnega štaba v Pentagon poslopju, kjer je imel daljše posvetovanje z vojnim tajnikom Stimsonom in gen. Mar-shalom, načelnikom armadnega štaba. VILE ROJENICE Pri družini Lt. in Mrs. John Fabris Jr., so se dne 18. aprila zglasile vile rojenice in pustile v spomin zalo hčerko, prvoro-jenko. Mati in dete se prav dobro počutita v Lutheran bolnišnici, W^ 25 St. in Franklin Ave. Dekliško ime matere je bilo Grace Smith, ter je hči Mr. in Mrs. H. Smith, 3663 W. 103 St., oče je pa sin poznane družine Mr. in Mrs. John Fabris st., 3720 W. 104 St. S tem so Mr. in Mrs. Smith ter Mr. in Mrs. Fabris prvič postali stari oče in stara mati. Čestitamo! NOV GROB V ST. MARY'S, PENNSYLVANIA Po dolgi bolezni je včeraj popoldne umrl na svojem domu Louis Bon, * bivajoč na Rettger St., St. Mary's, Pa., kjer zapušča družino in več ožjih sorodnikov. Novi grobovi MARY LESKOVEC Kot smo včeraj poročali, je v torek popoldne umrla v bolnišnici Mary Leskovec, rojena Kune, stara 60 let. Stanovala je na 716 E. 155 St. Doma je bila iz vasi Žiberse pri gornjem Logatcu, odkar je prišla v Ameriko pred 32. leti. Tukaj zapušča sina Anthony in tri vnuke, v stari domovini pa brata Johna in sestro Uršulo Petek. Pogreb se bo vršil v soboto ob 8. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na Calvary pokopališče. * * * ANTON VARDIJAN Po kratki in mučni bolezni je preminil na svojem domu poznani Anton Vardijan, star 68 let, stanujoč na 16119 Park-grove Ave. Doma je bil iz vasi Dolenče, fara Adlesiče pri Cr-' nomlju, kjer zapušča brata Ni-cholasa in več sorodnikov. Tukaj je bival nad 40 let in je bil po poklicu mizar. Dolgo vrsto let je bil uposlen pri New York Central železnici. Bil je član društva Blejsko jezero št. 27 S. D. Z. in društva Srca Jezusovega. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Anno, rojeno Vardijan, sina Antona mL, dve hčeri, Mrs. Stella Seršen in Mrs. Vide Be-res, štiri vnuke, dve nečakinje ter bratranca Anton Veselich, v Pittsburghu. Pogreb se bo vršil v soboto ob 9:45 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje ob 10:30 in nato na Calvary pokopališče. v * * JOHN MOŽIC Kot smo včeraj poročali, je v sredo okrog 5. ure zjutraj umrl John Mozič, st&r 53 let, in stanujoč na 1140 E. 60 St. Kot je izjavila soproga Mary, rojena Hrovat, je pokojni ob 4. uri zjutraj vstal. Tedaj mu je ona potožila, da ne more spati radi glavobola, nakar je on odgovoril, da še druge moti s svojo boleznijo, da ne morejo spati. Nato je vzela nekaj odeje in šla na naslanjač v drugo sobo. Ko se ji je zdelo, da bi mogel mož že vstati za na delo, ga je šla malo pred 6. uro klicati, in našla ga je mrtvega. Pokojni je bil doma iz Boštjana pri Sevnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 25. leti. Zadnjih 12 let je delal RUSI OSVOBODILI EDVARDA HERRIOTA IZ NEMŠKEGA UJETNIŠTVA LONDON, 25. aprila. — Sovjetske oblasti so nocoj naznanile, da so rešile iz nemškega ujetništva trikratnega premi-mierja. Francije, Edvarda Her-riota, katerega so Nemci leta 1942 vrgli v koncentracijsko taborišče, ker je kritiziral kolabo-racijsko politiko maršala Fetalna. Podrobnosti o osvoboditvi francoskega državnika v Moskvi niso bile objavljene. Herriot, ki je 72 let star, je bil predsednik francoskega parlamenta, ko ga je Petainov režim v Vichyju razpustil. Ko je protestiral, rekoč, da je Petain s tem činom poteptal francosko ustavo, so ga Nemci aretirali. Vesti z bojišč PFC. ANTHONY PRIMC Mrs. Anthony Prime Jr., 985 Addison Rd., je prejela od vojnega departmenta brzojavno obvestilo, da je njen soprog Pfc. Anthony, ki je bil 3. januarja med pogrešanimi, isti dan padel na bojišču v Franciji. Anthony je bil edini sin Mr. in Mrs. Anton Prime, ki vodita grocerijo na 985 Addison Rd. Rojen je bil v Clevelandu in je bil .23 let. Pred vpoklicom k vojakom 22. aprila 1944, je de lal pri National Acme Co. Pre ko morja je bil poslan v decembru in 3. januarja t. 1. je že dal svoje mlado življenje za svobodo in domovino. Poleg žalujoče soproge in staršev, zapušča tudi sestro Jean in mnogo sorodnikov. pri Cleveland Graphite Bronze Co. Služil je pet let v času prve svetovne vojne. K vojakom je odšel leto dni pred izbruhom vojne. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ, društva Vodnikov venec št. 47 SNPJ in podružnice št. 5 SMZ. Tukaj za-pušJa soprogo, doma'iz Ambru-sa na Dolenjskem, sina Josepha in hčer Mary. Truplo pokojnega bo položeno v krsto v petek popoldne. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. stran 2. enakopravnost 26. aprila, ad: UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" u ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PBJNTINO AND FIXBLISHINa CO. 6231 ST. CLAIB AVENXTB — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday* SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po po6ti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)__:____^e.50 Por Half Year — (Za pol lata)__________3.50 Por 3 Month« — (Za B mesece)_____________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _ Por Half Year — (Za pol leta)__ Por 9 Months — (Za • meiec«) __ ..»7.60 _ t.oo _ B For Europe, Boutb Amerlc« &nd Other Foreign Countrlei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inoaemske driave): Por One Year — (Za celo leto)_____$8.00 Por Half Year — (Za pol leta)____________________________________4.60 entered am Becond Clasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ^ezaslisno rorarjenje ameriških Srbov proti nori Jugoslaviji Med Slovenci v Ameriki jih je malo, ki čitajo cirilico, zato gre rovarjenje, ki ga vrši Fotičeva klika, ki ima svoj glavni stan pri "Srbobranu" v Pittsburghu, več ali manj neopaženo mimo nas. Progresivni ameriški Srbi imajo svoj list "Slobodna reč," ki krepko odbija bruhanje teh elementov, ampak napredni Srbi sami priznavajo, da je boj težaven. "Srbobran" je glasilo Srbskega narodnega saveza, edine velike podporne organizacije med ameriškimi Srbi in kontrola nad organizacijo je močno orožje v rokah reakcije. Nihče, ki zasleduje delovanje teh ljudi, ne more uiti vtisu, da bi raje videli, da gre Jugoslavija kot država na kose, in so to še ne tako dolgo nazaj odprto rekli, kakor pa da bi sprejeli, novo demokratično federativno Jugoslavijo, kije zrastla iz osvobodilne borbe pod vodstvom maršala Tita. Čikaški "Proletarec" piše v svoji tekoči številki, da je Chicago Tribune prošlo nedeljo 22. aprila poročala, da je odšla na konferenco Združenih narodov tudi depu-tacija ameriških Srbov, ki bo tam "neuradno zastopala srbski narod." Srbi, ki so tam, piše Chicago Tribune, po njenem mnenju ne zastopajo Srbov. "Proletarec tozadevno nadaljuje: "Deputacija je med drugim izjavila, da gre v San Francisco zato, ker bo tam skušala državnikom dopovedati, da naj Atlanski čarter velja tudi za Srbijo, in pa, da Srbi nočejo 'komunistične' vlade, ki so ji jo usilili Hrvati in Rusi. "Tej deputaciji ameriških Srbov načeljujejo Louis C. Christopher (Krištof orovič) iz Gary j a, Indiana, škof srbske pravoslavne cerkve Dionisije, ki ima svoj samostan blizu Chicaga, in Mitchell M. Ducichich. "V intervjuju s Tribuninim reporter jem so rekli, da ako združeni narodi kaj ne store za izgon Tita iz Srbije, bo v Jugoslaviji nastala v veliko presenečenje konference v San Franciscu v kratkem težka civilna vojna, kajti Jugoslavija 'noče komunizma.' "Ta pretnja je značilna zato, ker so se baš omenjeni trije skupaj z bivšim poslanikom Konstantinom Fotičem zmerom dušali, da ako bi Mihajlovič s svojimi srbskimi bojevniki dobil orožje, bi se proti Nemcem lahko boril. "Pa ga mu niso dali. Ampak če bo pričel s civilno vojno, kje pa bo orožje in municijo sedaj dobil, ko je tam proti taki civilni vojni pripravljena dobro oborožena ruska armada, poleg Titove. "Dasi se zdi grožnja omenjene trojice fantastična, je vzlic temu nevarnost, da kani klika stare čaršije pod krinko vojne za demokracijo in proti komunizmu zanetiti krvo-litje v Jugoslaviji. Zanaša se v tem podvzetju veliko na pomoč svojih ljudi v Srbiji in v Sloveniji, kjer Rožmanovi-Rupnikovi 'domobranci' še vedno*delujejo, čeprav se jim izmikajo tla pod nogami. "Srbska deputacija se mnogo zanaša tudi na obetan spor med zavezniki (med veliko trojico), ki naj bi nastal radi Poljske. Kajti za tak prelom delujejo zelo mogočni krogi in Fotičevi ljudje vedo, da v kalnem je laglje ribariti. I "Jugoslavija nima takih neprilik, kakršne je imela skozi dolge mesece Poljska, kajti njena vlada je priznana od vseh združenih narodov. Je koalicijska vlada, v kateri ne gre vse gladko, toda državo je zasnovala v bodoče v povsem drugačen ekonomski sistem, kakor ga je imela prej. Eni pravijo, da bo 'komunističen,' drugi pa, da bo tak, kakršnega so zmerom propagirali socialisti. Namreč, da se podržavi le velika obratovalna, prirodna, prometna in distributivna sredstva, kmetije, obrtnije in druga mala posestva pa ostanejo privatna last. Bržkone bo slednje, kar se Jugoslavije tiče, pravilno. "V Jugoslaviji je sedaj in bo še dolgo taka gospodarska kriza, da jo bo mogoče izvoziti le z načrtno ekonomijo, kar bo vzelo mnogo let, in še to se bo posrečilo edino, ako ji bodo pomagale gospodarsko jačje dežele v Evropi in PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA Ustanovljene dne februarja, 1931t. Inkorporirana dne 27. junija, 1938. GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO GLAVNI ODBOR PROGRESIVNIH SLOVENK New Supreme Board Members of Prog. Slovenke 1942—1945 PREDSEDNICA: Paula Kline PODPREDSEDNICA: Agnes Zalokar TAJNICA: Josie Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave. BLAGAJNICARKA: Cecelia Subelj ZAPISNIKARICA: Eva Coff NADZORNICE: Mary Zakrajsek, Augusta Franceskin, Eleanore Kline PROSVETNI ODBOR: Nezika Kalan, Franees Gorshe, Edith Coff UREDNICA: Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, 0. žena, izkoristi t prid obi j eno j svobodo pravih j no in korakaj j z duhom časa j naprej! *. „ 5 Zaspal Je za vedno... Naš predsednik je mrtev . . . zaspal je ... ni ga več med živimi. Da, mrtev je! Njegovo truplo so položili v grob, kjer sniva večne sanje tam med zelenjem in evetjem njegovega preljubega vrta ob bregu mogočne reke Hudson, ki teče skozi posestvo v Hyde parku. Skozi tri dni so polzele solze po licih milijonov žen, mater in mladenk medtem, ko so se v žalosti krčila srca mož, očetov in mladeničev ob spoznanju, da so izgubili svojega najboljšega prijatelja. . Vsepovsod je pustila vest o predsednikovi nenadni smrti enake. občutke. Sleherni izmed nas je čutil, kot da mu je umrl najdražji član družine, znak da smo ga vsi ljubili vsled njegovega humanitarnega in da-lekovidnega dela veliko bolj, nego smo slutili dokler je bil še živ. , \ Pokojni Franklin D. Roosevelt je bil sin premožnih staršev, potomec imovite Roosevel-tove rodbine, starih naseljencev iz Nizozemske. Revščina in pomanjkanje mu torej nista bila od blizu poznana, vendar je imel razum in srce, ki je pojmovalo in čutilo potrebe ljudstva. Ni bil revolucijonar in vendar je bil! Videč, kakšne posledice pušča masna produkcija za seboj, namreč brezposelnost in pomanjkanje med delovnim ljudstvom, je hotel in v precejšnji meri tudi uspel v tem, da je znal ideje demokracije tolmačiti in uveljavljati v skladu z novimi razmerami. Vedel je, kako nesmiselno je govoriti ljudem, ki morajo prodajati delo svojih rok pred vrati tovarn, plavžov in rudnikov, o krepkem individualizmu, o vrlinah osebne inicijative, itd. Predobro je vedel, da spada tako govorjenje v preteklo dobo malega rokodelstva, malega kmetijstva in obrti, ko je bil res skoro vsakdo odvisen direktno od svojega lastnega prizadevanja. Vedel je pa tudi predobro, da mora vzeti deželo, svoj lasten narod in svet tak, kakršen je in da mora s svojim progra- mom in reformami polagoma prodirati, ako neče stvari več škoditi, nego koristiti. Njegovo delo v korist delavstvu, kmetovalcem, kakor tudi bankirjem in podjetnikom je bilo širokopbtezno in dalekovid-no, čeravno se mnogi tega niso in se celo danes nečejo zavedati in priznati. Delavstvu je velel — organizirajte še, da boste dosegli razmere in plače, ki vam bodo omogočile dostojno življenje, ne le tekom zaposljenosti, temveč tudi za časa brezdielja — kmetom — omejite produkcijo, kot jo omeji tovarnar, kadar produci-rate z modernimi stroji več, kot morete prodati. Cemu bi po nepotrebnem črpali zemljo in bili vsled nadprodukcije pridelkov; ki gnijejo na kupih, na milost in nemilost prekupčevalcem. Če boste pridelali ravno dovolj, boste prejeli tudi ceno, da boste lahko shajali. Isto je povedal tovarnarjem in bankirjem. Brzdajte vašo lakomnost in pohlep po dobičkih! Spreglejte, da je blagostanje delavca in kmeta tesno povezano z vašim, spreglejte to pravočasno in v vašo lastno korist in samoohra-no. Ni pa le ostal pri besedah, temveč je delal toliko časa, da so postale realnost v obliki tozadevnih zakonov. • Mnogim je bilo to preveč, mnogim premalo. Sebični in kratkovidni interesi so videli v sprejetih reformah radikalizem najhujše vrste. Pelje nas naravnost v boljševizem,'so dejali! Ker pa to ni zaleglo, so potegnili iz rokava totalitarizem! — Na drugi saani so bili zopet taki, ki so s ciničnim nasmehom, češ, kapitalizem rešuje, motrili vse to iz viška svoje modrosti. Prvi, kot drugi so pozabljali, da živimo v demokraciji, kjer se da vse polagoma urediti in reorga-niziiati zakonitim in demokratičnim pot6m, da bo industrijski, poljedelski in politični ustroj služil in obratoval tako, da bo zasigurano blagostanje širokim plastem naroda in ne samo mali peščici. drugje po svetu, seveda s posojili in z vzajemno trgovino. "Nalogo, ki jo ima Titova vlada, je težavna, a jasno je, da misli koristiti Jugoslaviji. "Na konferencah v prejšnji vojni so imeli besedo predvsem Nikola Pašič in z njim vred drugi Srbi. Hrvati in Slovenci so mu lahko pritrdili, ali pa bili v opoziciji. Bivše JZR je storilo slednje, a takrat je Pašič zmagal. Sedaj zmagujejo ideje, kakršne je zastopalo JZR. "In kakor je takrat JZR delovalo za združeno Slovenijo, tako je zanjo sedaj vsa jugoslovanska osvobodilna fronta, ali kakor že se uradjno imenuje. Pašič pa je takrat mešetaril in popuščal, največ seveda na stroške slovenskega naroda. Italijanom je bilo to v prid. A sedaj se Italijani boje, da bo Tito res izvojeval za Jugoslavijo vse Primorje, s Trstom vred, pa vodijo proti njemu v Italiji in v Ameriki veliko kampanjo. Pomaga jim pri tem na svoj način v interesu 'velike' Srbije v uvodu omenjena klika, in pa tudi nekaj hrvatskih in slovenskih reakcionarjev, ki bi raj še pod kako papežko Italijo kot pa pod 'Titovo' Jugoslavijo. "Ampak če se jim ne posreči napraviti razdor med 'veliko trojico,' delajo račun brez krčmarja." Kakor je bil pošten in daleko-viden predsednik Roosevelt v domači ali notranji politiki, tako je bil tudi v zunanji. Pravočasno je začutil kakšna nevarnost nam preti od strani nacizma in fašizma ter narod nato opozoril in pripravil. Tudi vsled tega je bil napadan, nerazume-van in zapostavljen, toda je vzlic vsemu vztrajal pri svojih zahtevah za pripravljenost in tudi zmagal. Vzlic vsem očitkom, vzlic cinizmu in kratkovidnosti vseh vrst, je bila namreč sreča za deželo in ves svet, da je stala na njegovi strani velika večina treznomislečih in razumnih ljudi, ki se niso ozirali na razna strašila, stare tradicije, obrekovanje, itd., temveč so ga ponovno pošiljali na predsedniški stol v Belo hišo. Lansko jesen, ko je bil četrtič predsedniški kandidat, se je videlo, da je truden in da je nerad sprejel nominacijo, toda 'dokončati je bilo treba toliko za-početega dela, za zmago nad barbarskimi tirani, dela za dosego ekonomskega ravnotežja in pravične mednarodne ureditve, na kateri naj bi slonel bodoči svetovni mir, da je privolil še enkrat sprejeti na rame težko breme predsedništva. Njegova prerana smrt 12. aprila popoldne je težka izguba za nas in za celi svet, vendar se ne smemo udajati pesimizmu, pač pa naj nas bodri njegov duh k temveč ji vztrajnosti pri delu za dosega zmage in trajnega miru. Za vzgled naj nam bo pokojnikova žena, Mrs. Eleonore Roosevelt, ki ob nenadni smrti življenskega druga, ni mislila na sebe in svojo težko izgubo, temveč na usodo ameriškega ljudstva in celega sveta. Ni iskala pomoči in tolažbe zase, temveč je bila pripravljena pomagati drugim. O tej plemeniti, zmožni in odločni ženi, ki se je skozi vsa leta bivanja v kapitolu kretala med preprostim ljudstvom, proučevala njegove probleme in težave na licu mesta ter bila nemalo odgovorna za to, da je bil predsednik točno obveščen o razmerah, za kar je bilfi često napadena in kritizirana, rečemo to, kar čuti danes marsikdo, da poseda zmožnosti in lastnosti, ki jo usposabljajo za najvišje mesto v deželi, namreč za predsedniški stol. Mrs. Roosevelt seveda nima namena opuščati se v aktivno politično udejstvovanje, oziroma kandidirati v kak urad, da-siravno je med ljudstvom vsakovrstno sugestiranje. Na tozadevna vprašanja od strani časnikarjev je dala odločen odgovor, da ni nikdar kandidirala za kak javen urad in da tudi sedaj ne misli začeti. Razveseljivo pa je, da bo nadaljevala s svojo dnevno kolono v časopisju pod naslovom: "My day". In ta njen sklep potrjuje naše prepričanje, da* se bo odslej celo bolj jasno in odkrito izražala in da bodo imele njene besede med narodom celo večji vpliv nego do- slej. Njena markantna osebnost je bila namreč tako tesno povezana z idejami in delom predsednika, da bomo videli in čutili v njej še vedno del njega samega, njegovih misli in sanj. Kako značilna je brzojavka, katero je poslala njenim štirim sinovom, ki so vsi v aktivni vojaški službi: "Predsednik je za vedno zaspal . . . Dokončal je svoje delo. Mati." Da, zaspal je... Njegovo delo, njegov duh pa bo živel vekomaj! Sončni kotiček... Ti presneta Ančka, kako si me presenetila! Za velikonočne praznike se je pismonoša oglasil pri nas in pustil med vrati mal zavojček, v katerem so se nahajale dragocene stvari. Predno sem odprla sem pogledala, odkod zavoj prihaja. In glej ga spaka! Naslov priča, da se me je spomnila moja dobra prijateljica, Anna Prime iz Wis-consina. Hitela sem odpirati paket, da vidim kaj vsebuje. — Jo j, joj! Kako sem sedaj "bi-zi"! Sadim, kopljem, sejem in hodim gledat, kdaj pa kdaj bo pokukalo iz zemlje kaj zelenega. Kij vam povem česa sem bila deležna za velikonočno darilo: —- 3 piruhe, velike kot golobja — fižol — grah — solata — če-bulček in semena vsakovrstnih cvetlic. Res me je razveselilo to izredno darilo! Na vsak zavojček mi je Ančka napisala, navodilo, kako in kdaj naj vsejem to ali ono. Razkazovala sem od ene sosede do druge, kaj sem dobila in vsaka bi rada malo, toda naša Ančka je bila "smart", — poslala je le toliko kolikor ve, da je prostora na .Cofovem vr-tišču. Ti presmentana Primcov-ka ti! Veš kaj, ali imaš še kaj takega fižola? Tukaj v Clevelandu ga sploh ne moreš kupiti. Če bi ga nam poslala se sto funtov, pa ga "raduvej" prodam na "črni borzi" —ha-ha-ha! Zdravo! > Eva • • • Krožki poročajo Collinwoodska poročevalka je vedno na mestu Na zadnji mesečni seji bi bila kot tajnica, rada podala zaklju čeno poročilo od naše zadnje veselice, toda ker nisem se prejela vseh knjižic, mi je bilo nemogoče članice, prosim vas vrnite mi jih gotovo vse na prihodnji seji 3. maja. Poslala sem vsem pismene opomine, ker pa je možno, da nimam vseh pravih naslovov, prosim da mi v slučaju selitve pošljete obvestilo z dopisnico, kar vas stane samo en cent. V mesecu aprilu smo podarile iz naše blagajne $25.00 za Ameriški Rdeči križ. Dobimo pa tudi vedno darove v našo blagajno in tako so nam zadnji čas darovali sledeči. Po $2.00: Mr. in Mrs. Peter Ster, ker se nista mogla udeležiti naše zadnje veselice, dalje Mr. in Mrs. Anton Ivančič, Mr. in Mrs. Martin Sercel in Mary Ogrinc. Po $1.00: Catherine Gruden. Lepa hvala vsem sku-paj! Ekstra Red Poinis Pridite in dobite 2 rdeči točki za v£flk porabljene masti, ki .io nesete k mesarju. , Hranite več rabljene dokler ne bodo _J3P premagani Naš krožek je zvest do# tidj čitalnice prošnje za jačujeiB" " let' števamo. Ze vec let naročnino za "Proleta^ ' ni koledar in Majski ' jg je vse na razpolago čita e posetnikom Čitalnice. Prihodnjo sejo 3. ^ gj. imele pa zopet predavan] cer to pot o čiščenju nas _ novanj. Bo torej ggilad! vem času, sedaj na F Članice, pridite v velike lu in pripeljite seboj sv jateljice. Predavanje po naši seji okrog 9. čer. ^ gaic Naša predsednica Ann^ mi je sporočila, da vencija "Progresivnih » „6 vršila na nedeljo 27. jjjlo na petek 18. maja, ^ gjo-prvotno dbločeno, in venskem dalevskem ° Waterloo Rd. inielG vo- Seveda, letos boffio ga litve odbornic v glavni prihodnja štiri leta; ti bo tudi glede nino^ p&s zadev in zato vseh, da se vdeležimo v številu. Z vašimi dobfl ročili, nasveti in pre . _______oivnlHl iw pomagale ' 'Progresivoi"^ gjk* kam" še do večjega in razmaha. • Si"' Vsi napredni Sloven or venke čutimo, kako ^a g|0" ganizacija "Progresiv ^reb- venk Amerike" važna i s® na v sedanjih časih ^ ^g. T"; naše vrste jačijo in da še vedno vas je ij » ^ bile rade v naših vrs od obotavljate s pristopo pfi lašajte več! Pristopi^ post*"! m 10' hodnji sfeji 3. maja - te naša sodelavka ca za lepše življenje, nje med nami v ožjein gu in za lepši in bo J ^gjoKi^ širšem ali svetovnem ^^gtuJ gu. Vojne in vse zlo n |ju ^ posledica nezanimanj^ ^ sV« stvom, zlasti med ze tom, danes pa vid"^^ jggi v® mo biti delavni -g^o • možje in žene, če in svojim otrokom °pj.Qgre®' na delo in v vrste nih Slovenk"! pa® Pred dvema tedno^^ jg i# zadela žalostna vest, ^ i i naš predsednik F jaS'' „ Roosevelt, kot st^e^ za ^ »eba.TojeveHkud^ne?J so državo Ameriko, i veda mi, preprosto J b mo dobro misel, to dr naredili voditelji J® vprašanje. g#Cp V nedeljo 8. Netila koncert mladih 1 ^jjli F in zelo me je P^f®® J^^ica, ^ vovodkinja, nasa c , ^ i Vadnal. Živijo Ančk ' ,gpo naprej! Je bilo se je videlo, da J® učila pevce in to v g- kem času. Predsedni Terlep,jevgovoru n f nil, da ima Mrs. . jg J p, slih postaviti pc'h^) > jg nekaj posebnega' Doma. Da bo pa da " seveda dolžnost stai"^ (Nadaljevanje n# ti Wa, 1945 • "ttsica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič (Nadaljevanje) ^ se pokažejo solze Hardensteinova, ta-lij„ se laže vam bo • • • Saj mi ni ... Ne bi šla pogle- I o otroka, ki grenko ^^dar tolikrat slišim, s zanimanjem po-.2^ grajskega žup-lij J pa nočete iti k birmi! zbudili hudi dvo- %biti _ ,4''Pfav toliko reči jih, pa jih ne uj dela skrbi? d >!f zahtevajo ^ Pi-- ^ ^^šim dobrim bo sem, saj se : se bo sam % >-..Lahkosemu »to W V niu zaupam?— Hu morem feci... i'??■ ne morem." C^^kinstok. ^ ^ pa ne moi^ pri tem? Har-ki ' Vef toda vaše ® se vendar ne bo '^ane Toda noče! gospod ^bi , . Kg. , • • • u trdi gospod jjUdjg delajo vsi po-Sam hoče ži-ne govori nikoli L iniel zelo rad, Avi; govoril. Zme-J iiloraš razumem' r%a gospoda K^ral če tega da. I- Stcg ° J® Bog privezal svojem presto- otrok ^ -'^iloto ' vidim, kako j Se z vašo bir- Če ^ lahko vse iz- Tm ^ Harro do-2eno." ®^isli so drugje, 11 ^6 1 V lA ^li kako se ne K y^j®ni od nje-® Čisto sam! Jaz An.'^'kigredoponebe. '((/'"liha . po n ^ bo^Q J® zunaj ^h^boj^^fka vrata za jjj, • • drgeta od bo raztr- "lore^ le ^ • •. Pri njem '^If T^^IH ' iV ^°kajte več! 3k ^^jsti v Jutri pride ^ bogj. ^^Pnik k vam, in g. Pogovorili. Toda '^'' ahko zanesem J ne boste nič in^^^inova, kako V, ' bi Harra Jutri ,®^^"iarija %>% iiH 2a ni'sedi z V'da m CVi T.®'" "WZO. iNtt m 3uje trnjulice, ® svojim »a , Okroglo mizo. Na ^ihi * svc ka- ..^ hrik; Goj. Na drugi h. ,'^ki _ pode beli cu-C k k7 fez t,^ nebu. senca obla-' :'at° na ka-Visoka soba. ^ 'fle 0^ Rožama- i, \ »lo?'!"'""® '" ™a ^ je V koraj kakor beli obleki, v z debelimi kitami, ki se ji ovijajo okoli glave. Nežni vrat se kaže iz majhnega izreza obleke kakor cvet podleska iz temne zemlje. Še se ji vidi, da je včeraj jokala. Plašna je. "Zmerom ste mi bili v veeslje, Rožamarija," začne gospod grajski župnik. "Niste znali samo razumeti tega, kar smo jemali, ampak ste tudi vse samostojno premislili in podali s svojimi besedami. Mnogokrat sem bil presenečen. Zlasti zaradi tega, ker se niste, kakor se pri dekletih malokdaj zgodi, ogibali težavam, ampak ste tem težavam sledili za dober korak dalje kakor drugi otroci. V zadnjem času sem opazil, da vas je nekaj težilo. Vaši dobri vzgojiteljici, ki ji toliko dolgujete, sem rekel, da bi vam rad pomagal, če bo v moji moči. Kaj vas grize ? Na katero vprašanje si ne znate odgovoriti? Tudi mi veliki ljudje nismo rešili vseh vprašanj, Rožamarija." Otožno se je nasmehnil in pogledal svoje roke ter prijazno čakal, ali se bo Rožamarija upala izpregovoriti. Toda ona molči. Tedaj ji reče, ne da bi jo pogledal: "Ali vam dela zaobljuba težave?" "O, gospod grajski župnik, ne morem, ne morem . . . Molčala sem, ko so se je drugi otroci učili." "Tej e že stara oblika, Rožamarija. Pogosto je meni samemu hudo, da naša cerkev ne poišče kakšne nove. Saj je zaobljuba že iz davno minilih časov, in doba, ki jo je ustvarila, ni bila zlata doba naše vere. Pogosto sem vam že hotel povedati, kako ima vsak čas svoje posebno iskanje boga, oblike pa žive dalje kakor z njimi združeno nazira-nje. Toda vi ne potrebujete zdaj tega. Vidim, da vas vse boli. Ne jokajte, Rožamarija! Napravila bova tako, da bo prav. Vem, da znate svoje misli čisto dobro izražati. Napišite mi, kaj bi tudi pred ljudmi priznali, če bi morali. Če hočete to takoj storiti, bom čakal, saj imam dovolj časa, in morda bi me še kaj vprašali . . . Ali pa mi boste rajši poslali?" "Takoj bom napisala, ker že vse vem." Rožamarija je vstala in vzela iz svoje zelene usnjene mape list papirja, novega pisemskega papirja, na katerem je bila zdaj prvič natisnjena krona, in pisala je na videz brez vsakega premiš-Ijanja, kakor bi bila kaj prepisovala.—O, vse je že tako pogosto premislila! Kako se je v zadnjih nočeh borila, koliko je mislila. "Verujem v boga, ki je ustvaril svet z vsemi zemljami, sonci, zvezdami in ljudmi. Zahvalila bi se mu rada, da je napravil zemljo tako lepo, da je ustvaril zelene gozdove in nebesnč sinjino nad njkni, svetle vode, in drevesa in vetel", ki jih boža. Bog je napravil tudi gore, ki bljujejo ogenj, divje viharje, grenko smrt, samoto, bolečino.—Da se mu moremo za vse zahvaliti, nam je poslal Jezusa na svet, in je dopustil, da je Jezus spoznal trpljenje, samoto, grenko smrt. Njemu bi rada služila, kakor globoko ga ljubim, in moje srce je samo žalostno, ker ga še zmerom ne Ijubinl dovolj." Malo je še pomislila, potem pa je pogledala kvišku. "Ali naj še kaj napišem?" "Ne." Tedaj je. potisnila list pred svojega učitelja, ta pa ga je vzel in stopil z njim k oknu. Senca oblaka je spet zatemnila sobano, ali pa gospod grajski župnik ENAKOPRSVNOST STR AN 3 noče, da bi ga gledala, ko bo bral. Potem se obrne: "Saj poznam vaše misli in vem, kako živite v njih. Ali vam je stara bblika res delala težavo?" "Še nekaj je... Napisala bom —oh, ne morem reči." Vzela je spet list in napisala nanj z velikimi, tresočimi se črkami: "Nočem priti v nebesa; pri tistih bom ostala, ki so zunaj v temi." Potem je list vrnila in skrila obraz v dlaneh. Mlado zlato glavo je nagnila nad mizo in njena nežna ramena so drgetala. Gospod grajski župnik ji je rahlo položil roko na vrat. "Ljubi otrok, ali pripisujete sebi več usmiljenja kakor bogu? Kdo so tisti, ki stoje zunaj ?—Ali mislite, da bog ne razume vseh ljudi ? Ali mislite, da zapira svoja nebeška vrata pred katero koli dušo, da zahteva kakršno koli zaobljubo ali določen način mišljenja ? Ali more človek vedeti najgloblje skrivnosti drugega? Dokler je človek na zemlji, moramo upati, da se bo nekega dne dvignil in se vrnil kakor izgubljeni sin k svojehiu očetu. In celo takrat, kadar se nam zdi kakšen človek izgublje% ne vemo, kako ga gleda bog." Rožamarija je dvignila obraz. Še zmer5m so polzele solze po njenih licih, toda njene sive oči so se iskrile v skoraj strahotnem lesketu. Prijela je svojega učitelja za roko: j "Rada pojdem k birmi! Tru-I dila se bom, da bom zmerom : bolj ljubila, in če bog vse dobro : razume . . . Oh, hvala vam, hvala vam!" I "Rožamarija, bog bo storil, da j boste blagoslov te hiše, če mu boste ostali zvesti." ! In gospod grajski župnik je ! odšel z dolgimi, hitrimi koraki, j Toda Rožamarija je še stekla za njim. I "Oh, gospod župnik, ko bi ve-j deli, kako trmoglava sem." "In upam, da boste v nekaterih pogledih tudi trmoglavi ostali." (Dalje prihodnjič) Za kuhinjo Jabolčni str d Pod imenom želi je sadni sok, ki se je z dodatni msladkorjem kuhal ter tako zgostil, da se potem, ko se »ohladi, strdi kakor žolča. Najbolj navadna strd in! skoraj najboljša je ona iz ja-' bolk. V ta namen je treba od-brati sladka jabolka, ki naj se razrežejo na več majknih koščkov in ki naj se kuhajo nato v kotlu ali kaki drugi posodi tako dolgo, da postanejo popolnoma mehka. Da se med kuhanjem ne prismodijo, jim je treba doliti v kotel toliko vode, da se v nji skrijejo. Tudi premešati se. jih mora večkrat. Ko so'se dovolj razkuhala, je treba vliti brozgo v platnen prt, ki naj se priveže na kak klin, kjer se sok odcedi v kako podstavljeno posodo. Ko se je brozga nekoliko razhladila, je treba pomagati temu precejanju z rokami. Ta sok naj se pusti v posodi nekaj časa, da se gošča vse-de; nato pa naj se čisti sok odli-je v kuhinjsko posodo, ki naj bo vsaj za polovico večja kakor je soka. Vsakemu kvartu soka je treba nato dodati 1 do 1% funta sladkorja. To raztoplino moramo kuhati tako dolgo, da se kapljica soka, ki pade na krožnik, v kratkem Strdi in se lahko potem cela kaplja odtrga od krožnika. Med kuhanjem je treba večkrat premešati in pen6, ki se napravijo, s pomočjo kuhalnice posneti. Ko je strd dovolj kuhana, se prelije v steklene kozarce ali lonce, ki se jih s pergamentnim papirjem zagrne. Pozimi >služi ta sladščica kot dodatek različnim močnatim jedilom, pa tudi na kruhu je za otroke kakor tudi za odrasle izvrsten primeček. Razen iz jabolk se da napraviti strd tudi iz kutin, hrušk in celo iz grozdnega soka. li# !' I'iffi'i'STi'ilii M'ii I a I ,!!#( f' 'I';,' i!i! 1 m I '■\ i i ! tli:!:::'::;*'! I'i M i! S ,1! V h'Si'iiji rj OM !. i'- J#:/ k : iil l.li; illllBi Irall POT mif m m. Mesto, ki se seli vsaki mesec VEČ KOT 3700 DRUŽIN, katerim oskrbuje električno poslugo Illuminating Company, se je selilo v preteklem mesecu—to je toliko kot mesto 12,000. .Selilni dan je z nami vsak delovni dan. V nekaterih letih se je več kot 100,000 naših rezidenčnih odjemalcev selilo. MI RADI VIDIMO, da naši odjemalci, ko se selijo, nam telefonirajo, da "zapremo" poslugo na staremu naslovu in "odpremo" poslugo na njih v novemu domu. V zadnjih ducat letih smo sprejeli sto-tisoče takih selilnih naročil po telefonu. Pri vseh teh telefonskih klicih, se včasih primeri, da se napačno zapiše ime. ZAVEDAMO SE, DA SLEHERNI ima rad, daje njegovo ime pravilno zapisano. Ako ni naša pošta na vas natančno tako naslovljena, kot bi vi želeli, sporočite nam in mi bomo popravili naše rekorde—radevolje, in seveda, brez stroškov. Kjerkoli imate Illuminating poslugo, jo mi napravimo tako brezhibno kot je sploh mogoče-^-in tudi kolikor mogoče ekonomično. Danes, vzlic višjim cenam skoro sleherni drugi stvari, dajemo mi elektriko za uporabo na domu po najnižji povprečni enotni ceni v naši 53-letni zgodovin^ DARKER^ TONIGHT ' MfAlfS A »RIGHTtR TOMORROW STRAN« ENAKOPRAVNOST 26. i. aprila, 5 BESET lAllfflH NEST! 8. Otrok Meta Koren | j Polagoma se je pričela Marija zavedati, da z njo ni več vse tako v redu, kot prejšnje čase. Sprva se je še tolažila, češ, da so slabosti zjutraj in čez dan morda le prehodne. Toda čez-dalje je bilo hujše. Dnevi so ji postajali neznosno dolgi, prav-tako, kakor je bila neznosna siva jesenska megla tam zunaj, ki se je vlekla težko in počasi preko streh predmestja, legala včasih prav na cesto, na blatno in umazano, in zajemala ljudi in njih misli, da so postale prav tako sive, počasne in težke. Včasih je prišla tudi skozi okna v sobe, vsaj Mariji se je tako zdelo. Stene njene sobe so- postale sivočrne in mrzle in Marija je podrhtevala od mraza in slabosti in vse telo jo je bolelo, ko se je nizko sklanjala nad šivalnim strojem. Takrat si je včasih želela, da bi mogla vsaj za nekaj časa pustiti vse skupaj in nekam oditi, kjer bi bila svetla soba s toplo pečjo, da bi se stisnila k njej, se pogrela in odpočila, da bi šla nekam, kjer ni iz dneva v dan povsod, kamorkoli se ozreš, sama siva, težka megla in blato, predmestno, lepljivo in ogabno. Toda ona je morala ostati tu in morala je delati, neprestano od jutra do noči, če je hotela živeti. Vsa zadnja leta se je morala preživljati sama. Nikogar ni imela, h komur bi se zatekla, če bi bila slučajno brez kruha ali če bi obolela. Navezana je bila samo nase. In če postanejo vse slutnje njenih zadnjih dni resnica? Neštetokrat čez dan se ji je pojavilo to vprašanje ali vsakokrat se je izognila odgovoru nanj. Samo do tega vprašanja je šla njena misel, dalje se ni upala. Da, če bi imela še Ivana! Vse bi bilo veliko, veliko laže! Toda z njim sta se pred mesecem razšla. Našel si je drugo dekle, lepše in mlajše. Takrat je zelo trpela, a zaprla se je vase in molčala. Kaj naj navsezadnje tudi stori? Od nikogar ne moreš zahtevati, da te ljubi, če te ljubiti ne more. Cisto sama je bila s svojo negotovostjo, ki jo je vznemirjala. In neštetokrat, ko jo je ta negotovost le pre- več mučila, se je odločila, da gre k zdravnici, da zve pri njej vso resnico. Vsakokrat pa si je premislila. Bala se je resnice. Kaj naj stori, če nosi otroka v sebi? Še samo sebe komaj preživlja, kako naj preživlja še otroka? Na Ivana se ne more in noče zanašati! Ali naj si poišče kak drug izhod? Vedela je, za katerokoli pot bi se tudi odločila, vsaka bi ji bila zelo težka. Zdaj sredi negotovosti in dvomov si je včasih zaželela Ivana, njegovih toplih in pomirjujočih besed, kakor še nikoli. Ali vedela je — njene želje so zaman, njegove tople besede so govorjene drugi in ona je sredi vsega sama , . . v * » Zdravnica jo je pregledala in Marija ji je nepretrgoma gledala v obraz, da bi že z njega razbrala, kaj in kako je z njo. Toda obraz zdravnice je bil ves čas miren. Marija je čakala, v njenem čakanju je bila napetost. Ko je končala s pregledom, ji je zdravnica sn^ehljaje se pogledala v obraz in ji rekla eno samo besedo: "Noseča." Marija je pobledela in za trenutek čisto otrpnila, le roke so ji krčevito drgetale. Vse to, česar se je zadnje dneve tako zelo bala, je postalo nepobitno dejstvo. Ivan! Njena duša je zakričala po njem, kakor še nikoli. Toda njega ni bilo tu. Morda se prav zdaj, bog ve kje, sprehaja s svojim novim dekletom, ji govori tople in lepe besede, ona pa je z vso svojo grozo čisto sama pred smehljajočim se obrazom zdravnice. Zajokala bi naglas, divje in krčevito, da bi izjoka-la vso svojo tesnobo, strah in bolečino. Ali njene oči so ostale suhe, široko odprte, le v grlu jo je davilo in njeno telo je bilo en sam trepet. Ko je stopila na ulico, ni vedela, kam naj krene. V njej je postalo mahoma vse pusto in prazno in topo, brez misli je za-tavala po ulicah. * * v Dnevi so potekali in Marija DR. P. B. VIRANT — Optometrist PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 PODPIŠITE IN DARUJTE, DA OHRANITE ŽIVLJENJA! ^ Milijoniiin Jugoslovanom preti nevarnost radi pomanjkanja! Tifus in malarija pobirati številne žrtve! Denar je nujno potreben za zdravniške potrebščine! Darujte Darujte Darujte Darujte Darujte Darujte , $ 1.00 za nakup par kirurikih nožic $ 5.00 za nakup 1,000 Sulfathiazole tablet I $ 10.00 za nakup 1,000 Atropine tablet $ 25.00 za nakup enega "fir*t-aid-kit" $ 50.00 za nakup ene popolne opreme za transfuzijo krvi $100.00 za nakup ene popolne opreme za nuditi takojšnjo pomoč (Medical Field Set) Vaše ime s vsoto se bo napisalo na listino, ki se jo poslalo maršalu Titu, ki bo v dokaz spoštovanja in ljubezni napram junaškemu narodu Jugoslavije. Izpolnite spodnji kupon in odposljite s darom na: The American Committee for Yugoslav Relief (od War Relief Fund Amerikancev južno-slovanskega porekla) 58 Park Avenue, New York 16, N. Y. IME NASLOV ____________________________________________________________________________________ Preko 450 pokroviteljev, vključivii Joseph F. Guffey, senatorja Zed. držav; William Greena. Sidney Hillmana, Louis Adamiča in Zlatka Balokoviča. (Dovoljenje it. 583 President's War Relief Control odbora) je kakor v vročici tavala okoli. Še vedno ni vedela, kaj naj stori. Včasih se je čisto odločila, da bo imela otroka — saj si je tako želela imeti nekoga za se, nekoga, ki bi bil čisto njen in ki bi ga vedno lahko ljubila, — potem pa je svoj sklep zopet zavrgla. S čim naj ga preživlja? Morda še ta ali ona stranka ne pride več k njej. Zaslužka bi bilo manj. Ivan? Ne, nanj se ne more obrniti. Nikoli je ni vprašal, kako je z njo. Tako čisto razumljivo se mu je zdelo, da z nekom živi brez skrbi in odgovornosti in ga potem, zapusti kadarkoli še mu poljubi. Ne, nikoli ! Sama si mora najti kak izhod . . . Urednikova pošta Zahvala za darove Podružnica št. 39 SANS in JPO za St. Clair-sko okrožje se zahvaljuje sledečim, ki so darovali v mesecu marcu: Za SANS: društvo Slovan št. 3, SDZ $25.00; John in Anna Pollock, $10.00; Frank Slejko St., $3.00 in Frank Leskovec $2. Za takojšnjo pomoč pa so darovali sledeči: Clevelandska Federacija SNPJ $50.00; družina Stefanic iz E. 172 ceste $35.00; Mary Obed iz 4504 St. Clair Ave. $30.00; društvo Slovan št. 3, SDZ $25.00; August Kollander $20.00. Po $10.00 so darovali: Anton Gorišek, Anton Princ, Louis Er-ste, Vatro Grill, Anton N. Ter-bovec, Ivan i^upan, Joseph Be-laj, Anton Janša, Frank Surčič, Wm. J. Kennick, Frank Nosan, John Tavčar, Mrs. Rose Frank, Mrs. Ivanka Glažar in Andy Hočevar iz Maple Heights, mesto venca za pokojnim Lady Hočevar. Družina Mr. in Mrs. Kavčič $7.00. Po $5.00: Louis Kocjan, Joseph Kodrich, Frank Markun, John Leskovec, John Pire, družina Pečjak, Genovefa Supan, Mr. in Mrs. %pik, Mr. in Mrs. Kačar, Mr. in Mrs. Lavrenc Hr-vatin, Louis Dular, Frank Cer, Julia Mrzlikar, Joseph Birk, Fr. Mrvar, Rose Smole, Anton ša-bec, Mary Wapotich, Mr. in Mrs. i Florjan Močilnikar $4.00. j Po $3.00: John Zaletel, John' Widmar, Mr. in Mrs. Fr. Resa-ver. , Po $2.00: John Dermotta, Anna Hrvat, Mary Mirkič, Frank Slejko St., Joseph Centa, Frank Kovačič, Mrs. Anna Sterle, družina Krizmančič, Frank Cesen, Joseph Kalan, Angela Kavčnik, John Samsa, Josephine Samsa, Frank Gustinčič, Frank RaziiT-ger. Po $1.00: James Kos, Mrs. Žele, Joe Pograjc, Frank Zad-nik, Mr. in Mrs. Fr. Cesnik; Mary Kraje, 50c. Odbor SANSa se iskreno zahvaljuje vsem nabiralcem in darovalcem. Prosi se tudi vse prijatelje SANSa in JPO in društvene zastopnike, da ne pozabijo seje v petek, 27. aprila ob 8. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. John Pollock, tajnik. di dali naslov.) Spodaj je pa zapisal: "Mama, Ti Zeiim vesel "Mother's Day" iz vsega srca ker letos sem predaleč od Tebe, da bi Ti cvetlice poslal." Povejte mi, kako bomo vesele matere, ko imamo sinove v vojski 1945? Poročevalka Frances Wolf. Iz uredniške mize v njenem zadnjem pismu nam gl. tajnica spAroča, da je poslala naša organizacija in Vsak posamezen krožek na državnega tajnika Stettiniusa resolucijo, v kateri apeliramo nanj, da vpliva na ameriško delegacijo na San Francisco konferenci, naj napno vse svoje sile za podporo in sprejem solidne svetovne mirovne organizacije na podlagi Dumbarton Oaks sporazumov in v duhu poročila, katerega je podal narodu predsednik Roosevelt ob povratku iz konference v Jalti. Nadalje bomo tudi v kratkem poslale peticije na naša dva senatorja, Tafta in Burtona, da glasujeta za sprejem Jalta in drugih pogodb brez pridržka, ako hočemo imeti svetovni mir. Poslale smo tudi pozdravno pismo na jugoslovansko delegacijo, ki se nahaja na konferenci v San Francisco. Naša konvencija se bo najbr-že vršila v r^edeljo 27. maja, vsaj .tako nam je sporočano iz gl. urada. Definitivno tozadevno obvestilo bo objavila gl. tajnica. predstave in o isti podala širše poročilo, toda mi ni bilo mogo-če; Pred mnogimi leti sem imela vlogo v isti igri, če se prav ne motim sem bila Špela. Med ostalimi igralci so bili — John Steblaj, Josie Močnik, Joseph Terbižan in Emily švigel in še par drugih, katerih imen se ne spominjam več. Bilo je pri "Cankarju" in v nekdanji Birkovi dvorani. V Collinwoodu so jo pa igrali nekaj let pozneje "Verov-škovci", kakor je zadnjič pisala Marion Bashel. Letošnja kulturna sezona v naši metropoli je bila živahnejša od lanske in je imela več predstav in koncertov nego lanska. To dokazuje naše prepričanje in trditev, da kjer je volja, tam se doseže lahko vse. Igra "Tri sestre", katero je vprizoril krožek št. 3 v Euclidu pod režijo poznanega kulturnega delavca. Frank Česna, je glasom poročil zelo lepo uspela. Jaz bi se bila nadvse rada udeležila Da prispeva vaša urednica, vzlic neaktivnosti še vedno in-direktno nekoliko h kulturnim uspehom, naj vam zaupno povem," da se je nekaj tednov pred "Tremi sestrami" zglasila na naši farmi Josie Močnikova s soprogom. Vedela je o moji zalogi domačih zdravil in menila, da bi ji morda pred "medenimi tedni" v igri ne škodilo malo "arcnij"-pelinovega in' presličnega čaja. — Pri njenem igranju imam torej tudi jaz nekoliko zasluge! Saj sem pa prejela od Mr. Močnika lepo darilo po pošti! — ...... Kupujte vojne bonde! . Why Waste Boypower? Use Waterpower Progresivne Slovenke Amerike (Nadaljevanje z 2. strani) Ijete vaše otroke redno k vajam, ker le s sodelovanjem pride uspeh. Ravno, ko pišem to poročilo, se mprejela po šestih tednih pismo od našega sina Frankita iz Belgije. Piše, da gredo vedno naprej in da nL že dva meseca prejel od nas nobenega pisma. Ko so šli skozi Francijo pravi, 'da je bilo zelo krasno, tu, kjer so sedaj, pa da ni več tako. To pomeni, da je tam kjer so sedaj, že vse razbito. (Ce mu hočete pisati, saj veste kako so vojaki veseli pisanja od doma, se oglasite pri nas, ker vam bomo ra- That's what this farm boy in the Uharrie mountains of North Carolina thinks as he uses his homemade hucket-tot^r to get some water from a spring several hundred yards down the hill^ When the bucket reaches the spring, metal weights wired to bucket lip cause it to tilt over and fill. Then the boy winds the bucket back up tlie hill with the converted auto wheel. Za delavce Za delavk THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1-4® j ^ Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglas' Employment Office, 700 Prospect Ave., soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephon^ Mali oglasi Farma v ASHTABULA OKRAJU. 124 akrov, hiša s 8 sobami, v dobrem stanju; vsa potrebna zunanja poslopja; voda; gozd in sadno drevje. Cena $3,500. Blizu dveh industrijskih mest. Za podrobnosti pokličite CE. 0855, po 5. uri popoldne. Hiša za eno družino, 6 sob, vse nanovo dekorirano; hrastovi podi, lota 40x172. Cena $7800. Poizve se na 18729 Abbey Ave., od E. 185 St. Odda se v najem stanovanje s 5 sobami, zgoraj. Odda ' se odrasli družini brez otrok. Poizve se na 7002 Becker Ct., med E. 70 St. in E. 71 St., ali pokličite HE. 7031. Naprodaj je kuhinjska peč na plin, z pečico na levi strani. Tinnerman izdelka. Vpraša se na 716 E. 160 St. Print Saves Cash For More Bonds JE WAS A PAIN INTME NECK To THE VANkS (BASEBALL \/ARlEry)3/\CKlum WHEN HANDED THEM 7WEIR FIRST WORLD Series smnxitthi it yeflizsr P!1 , % 'W S Bur^e^/?M£R mL SOUlhPA^ /S ON TME VANKS' SIP£ Nomos AR/fifYARlEfy) AMD VOO CAN mKE 'oOl^E THAT THEY'LL rJEVEIt. BEmr OUT IF ^ou Buy WAR \oM U. S. Treasury Dcfartment / lave extra dollars for War Bonds bjr making your own clothes. Prancing can can dancers in chartreuse and fuchsia on a white background give this print its talking point. Patterns similar to this style are available at pattern counters. „ V. S.Tnasary Dtpartmtj^ Izvršujem vsa stavbena dela, ki so potrebna pri hišah. Predelujem hiše in trgovine. Brezplačen proračun JOHN ROTAR. Building Contractor 1494 E. 222nd St. KE. 4323 Euclid, Ohio ZA CEMENTNA DELA kot pločnike in driveways pokličite JOHN ZUPANČIČ 18220 Marcella Rd. KE. 4993 #HERE THE FUEl/GOES [k MODERN DESmOYER uses" more than 3,000 gallons of oil ^ hour^at top speed/ - Qyg S N AŽILI^^ za stalno delo od 5.30 zv. do l Zglasite se v N. Y. C. Bidg' W. 3rd &SI. Metal Pout«f' Coremakef® Težaki (Shake out n'«"' ^ moderna 50 Nujno vojno ael» ^ povojno pr" Dnevni ali ^ J Plača od ure poleg National & Alumin^ Foundry 3420 E. C k) 1% k D, k« 5 ur nO je vse, karjezabteva»^asi<^;> šega časa, da de f trebi)^^ i teriji. Izkušnja ni P * pravi janje zelenj ^ o]i^ la na razpolag®* uniforme. THE COLOft , Bulkley Bldg-' Mali o Naprodaj,t,« hiša za eno 7J8 raža za 3 avte; St. Cena $7,500-6894. Hiša s 6 sobami no; s preprog^ gt., V zastori; 666 _ ggoO-od St. Clair Ave. f opoldne „ ve" E. 67 St., 7 $4,300. _ , jru"- , E. 71 St., za ^ , sob, $5,500. 2