I N F O R M A TOR
'.d KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN\ gorenj« RAZVOJ, FINANCE MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE
I
19. juniji 1991
LeloXXV.
Številka 23
^aša možnost je, biti v poslu’
C°i dopoldan so se na tis-Konferenci v Gorenju tr)2r\ari' s predsednikom pos-k “''ega odbora Gorenja Mu P Mitjo Jenkom v takš-l0 v'°9i srečali prvič. Kot je bi-i)a, apisano že v vabilu novi-0$;®'!?; ie Mitia Jenko najprej tren wl sedanji gospodarski fie, ufefc Gorenja, postregel z i*a,erimi podatki o pretekla’ Masti lanskoletnem pos-najP!u. ter seveda načrtih, ki J Pl i'N v vseh podjetjih kon-na uresničevali v prihodnje.
»koli se bo za Slovenijo obr-v v prihodnje, za Gorenje ost-
* Dn f	X—- a 1  M« ee .— »J n  I   ^
vseh načrtovano
beaedah predsednika, j^.^njih mesecih le, da v vsi prJe*iih ohranijo načrtoval $ Zvodnjo in s tem izpolnjevan-Cd^nih P°90db. Kajti, kot je os, ari1. naša možnost je le, če C6-*0 v poslu. Povsod se t„ 0 Prilagajali sprotnim spre-m arn in voclili usklajeno poli-l6rr| do Poslovnih partnerjev. Ob 'ati da smo trdno odločeni obdr-tp,, 9'opacijo Gorenje, pa misli-dgj^i ohranjati večinski domači ga z 'n v procesu lastninjenja, ki vonjamo, solastništvo v prvi
Ob
omogočiti zaposlenim.
9an aštevanju podatkov o dose-načrtov, fizičnih in finanč-ako predsednik Mitja Jenko
kot tudi podpredsedniki Milan Jagrič, Darko Zupanc, Andrej Kržič in Martin Marolt, niso mogli mimo nekaterih težav, s katerimi pa se v sedanjem trenutku ne srečujemo le v Gorenju. Kljub temu v koncernu še vedno, seveda v poprečju, povečujemo obseg proizvodnje in tudi izvoza, saj nam le takšno poslovanje zagotavlja obstanek na trgu. Slišali smo tudi, kje so v teh prizadevanjih bolj, kje manj uspešni.
Med prvimi, ki so uspešno zaključili lansko poslovno leto in tako nadaljujejo tudi letos, so zlasti Gorenje Elektronika, Gorenje Commerce, Gorenje' Notranja oprema, Gorenje Servis in Gorenje Naravno zdravilišče. Nekaj manj uspeha v preteklosti so zaradi izredno težkega lanskega poslovnega leta imeli v Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju Mali gospodinjski aparati in zlasti v Gorenju Procesna oprema. Pa tudi tu položaj obvladujejo, čeprav včasih z neprijetnimi ukrepi, kot je čakanje na delo doma, medtem ko si prizadevajo pridobiti čimveč novih poslov.
Za konec morda le spodbudna zagotovitev predsednika Mitje Jenko: V vodstvu verjamemo v bodočnost Gorenja!
D. R.
Olj "-EJ KAJ NOVEGA — Ker so nekateri stroji in naprave v Gorenja Gospodinjski aparati že dokaj stari in iztrošeni, v »ameznih delovnih okoljih že učinkovito rešuje tehnološke za-vj?- Tako so v obratu Zamrzovalne omare pred dnevi iz proiz-j1)anie izločili stroj Schlatter za varjenje cevi hladilnega sistema ljBpy6dli takoimenovano LOCRING spajanje cevi z obročkom, Urši jem in stiskanjem. Novi postopek je znanto cenejši od tjL^hjega, prav tako pa je čistejši in zanesljivejši. Sprememba (Urologije je zahtevala znatno manj stroškov, kot če bi se odlo-v ža obnovo ali zamenjavo prejšnje naprave. Tudi delo po no-^ Postopku je veliko lažje.
H.J.
NA OBISKU V GORENJU — Prejšnjo sredo, 12. junija, je Gorenje obiskal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Franc Horvat. Vodstvo koncerna je gosta seznanilo z rezultati tekočega poslovanja in uspešnim uresničevanjem letošnjih planskih ciljev. Med pogovorom so se dotaknili koncepta strategije nadaljnjega razvoja Gorenja, v tej zvezi pa tudi procesa lastninjenja.
Sesalnik freona za zaščito ozona
Prvi prototip sesalnika freona, ki ga je Rudi Kronovšek zasnoval pred verna letoma, že leto dni učinkovito uporabljajo v Gorenju Toplotne črpalke. Rudi Kronovšek in njegova izkušena sodelavca Tone Lah in Cveto Rogovnik iz Gorenja Raziskave in razvoj so nadaljevali z razvojem sesalnikov freonov.
Z iskrenim namenom, narediti korak dlje za zaščito ozonskega plašča in neposrednega delovnega okolja, so razvili tri modelno različne sesalnika freona, primerne za uporabo ob proizvodnih trakovih, v servisnih delavnicah in za servisiranje aparatov na te-
Prodajalna
keramičnih
ploščic
V industrijski prodajalni, ki so jo uredili v tovarni keramičih ploščic Gorenja Notranja oprema v vasi Gorenje, imajo na zalogi pestro izbiro keramičnih ploščic različnih dimenzij, dizajnov in kakovosti.
Tako lahko m2 ploščic kupite že od 116,00 din naprej (prišteti je seveda treba še 23 % prometnega davka), plačilo pa je možno v treh obrokih. Odprto imajo vsak dan od 8. do 15. ure, ob sredah do 18. ure, ob sobotah pa se lahko oglasite med 8. in 12. uro.
renu. SF 01 je prevozni sesalnik, ki je primeren za delavnice. FS 02 je prenosni, vendar bolj primeren za uporabo na enem mestu. SF 03 je mali prenosni sesalnik freona, specialno izdelan in primeren za servisiranje hladilnih aparatov na terenu, ki so ga konstruktorji še bolj tehnično izboljšali in dovršili. Za sesalnik freona so bili razvojniki nagrajeni na RAST YU in sejmu tehnike za orodje. Pomen uporabe teh sesalnikov ni treba posebej poudarjati, če vemo. da z njimi lahko v proizvodnji letno privarčujemo približno 5 ton freona, ki nevidno uhaja v zrak, da o zaščiti ozona v zraku ne govorimo. Naprave bodo posebej primerne za servisiranje, to je zamenjavo freonov v hladilno-zamrzovalnih aparatih in sistemih v uporabi, saj z
(Nadaljevanje na 2. strani)
Cveto Rogovnik in Tone Lah sta izjemno prizadevna, konstruktivna in inovativna sodelavca, ki sta po zamisli Rudija Kronovška izdelala tri modele sesalnika freona SF 01, SF 02 in SF 03.
Sesalnik freona za zaščito ozona
(Nadaljevanje s 1. strani) njimi lahko serviser odsesa stari freon in aparat napolni z novim. Odsesane freone lahko sesalnik prečrpa v ustrezne jeklenke, ki se lahko transportirajo v skladišča in dalje v prečiš-čevališča. Cena teh sesalnikov se. po besedah rudija Kronovška. izplača že pri 200 kg odsesanega freona, v svetu pa je njihova cena od 30.000 do 40.000 din.
Res je. da bo trženje teh naprav pri nas narekovala predvsem ekološka zavest. Zdi se. na srečo, da se ta zavest vse bolj krepi. V svetu je uporaba teh naprav pri delu s freoni z zakonom obvezna. Rabljene freone iz hladilnih sistemov odsesajo. vkskladiščijo v jeklenkah in transportirajo v industrijska prečiščevališča.
Celo iz pene neuporabnih hladilnih aparatov v industrijskih komorah izločijo freon, aparate pa zmeljejo.
V Gorenju Gospodinjski aparati prevladuje ustrezen odnos do problematike freonov, saj v proizvodnji poiskus-no uporabljajo sesalnik freona iz Švedske.
Zdi se mi. da teh sesalnikov ne bo treba uvažati, predvsem če imamo lastno znanje in roke. Tem prej, če se ozremo na naše tržišče, kjer je v uporabi najbrž nekaj milijonov hladilnih aparatov, nekaj tovarn hladilne in zamrzovalne tehnike, družbenih in zasebnih servisov. Tudi občutek morale naj bi nas spodbudil na korak na-prej.
D. Z.
Bolniški izostanki v maju 1991
14.3
% skupnega časovnega fonda
ni podatka -------% bolniških izostankov
v marcu 1991
Postajamo bolj zdravi?
Čeprav mrzel, je mesec maj za delavce večine Gorenjevih podjetij v Velenju prinesel nekaj več zdravja. Tako bi lahko sodili, če primerjamo odstotke bolniških izostankov maja s tistimi aprila.
Najbolj, kar za 8.1 odstotek, so bolniško znižali v Gorenju Družbeni standard, kjer je maja predstavljala le zanemarljive 1,3 odstotke. Za več kot 3 odstotke so bolniško zmanjšali tudi v proizvodnji kopalnic Gorenja Notranja oprema, v Zamrzovalni in hladilni tehniki ter Štedilnikih Gorenja Gospodinjski aparati za 2.8 oziroma 2,2 odstotka, za 2,6 odstotka tudi v Gorenju Raziskave in razvoj. Da so bolj zdravi, ugotavljajo tudi v Gorenju Naravno zdravilišče, kjer so bolniško znižali za 1.6 odstotka, še manj kot sicer in to za odstotek in pol, so bili v bolniški delavci Kompresorjev Gorenja Gospodinjski aparati, kjer so za to-
liko bolniško zmanjšali tudi v povprečju podjetja. Povišali so jo le v njihovem Vzdrževanju. Za 1.3 odstotke so bili manj v bolniški v celotnem podjetju Gorenje Notranja oprema. Sicer pa so bolniško v maju najbolj povečali v Gorenju Procesna oprema, za 1,3 odstotka, za desetinko oziroma dve pa v Gorenju Elektronika in Goreju Mali gospodinjski aparati.
Primerjave o tem, kako zdravi ali bolni so. pa ni možno narediti za aprila ustanovljeno podjetje TTE, to je Tovarno tehničnih elementov, kjer je ostalo zaposlenih 210 delavcev nekdanjega Gorenja EKO, in pa Gorenje EKO. kjer bo. dokler ne bodo zaključene vse poravnave z zvezi s tečajem tega podjetja, zaposlenih 7 delavcev.
Kakorkoli že. poletje prihaja tudi v naše kraje, bi lahko sodili po zadnjih toplejših dneh, zato morda ni odveč pričakovati še več zdravih delavcev.
D. R.
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje.
Nove oblike tržnega delovanja
V ponedeljek, 17. junija 1991, se je v Gorenju Commerce v Velenju začel enotedenski seminar za prve zunanje posovne partnerje Gorenja Commerce iz Slovenije in Črne gore, ki bodo po novi poslovno-tržni in razvojni strategiji podjetja pooblaščene poslovalnice Gorenja Commerce na domačem tržišču.
Gre za novo obliko sodelovanja s trgovskimi podjetji v družbeni, mešani ali zasebni lasti iz raznih krajev Jugoslavije.
Uvodoma je Zvonimir Mavri, direktor Notranje trgovine Gorenja Commerce, bodočim poslovnim partnerjem predstavil temeljna izhodišča tega sodelovanja in najpomembnejše sestavine delovanja na tem področju ter poudaril pomen vzajemnega in sprotnega urejanja vseh morebitnih nejasnosti. Namen tega sodelovanja je ohraniti in ob dodatnem osva-
janju tržišča povečati tržni de izdelkov Gorenja ter še boljulr' ti umidž firme Gorenje Comu1 ce.
Sodeč po programu seminar)3' ga je sestavila in ga bo v° vodja izobraževanja Nena MV ter pomenu delovnih področil' , težišče seminarja na organiz3^ blagovnega poslovanja in nJe’(. vi računalniški podpori, pozn
anju izdekov in programov renja in promocijski ter Pr0" gandm dejavnosti.
Ker sta hiter pretok podatka^ informacij in njihova sprotna ^ delava prvotnega pomena uspešno sodobno trženje. strokovnjaki Copisa in njeg vodja Majda Kotnik udeležene seminarja posredovali osno znanja iz računalništva m P' stavila osnove operacijskega Sterna MS-DOS ter praktično
lo na računalniku.	„ i
D>
Ustanovili sindikalni sklad
V torek, 11. junija 1991, je bila ustanovna skupščina Sklada solidarnosti, vzajemnosti in samopomoči članov svobodnih sindikatov Gorenja Koncern v Velenju, ki so ga oblikovali svobodni sindikati podjetij Gorenja v Velenju in Konferenca ZSSS Koncerna Gorenje.
Na ustanovni skupščini so ustanovitelji sklada sprejeli in verificirali vsebino pogodbe o ustanavljanju sklada, podpisali so jo v torek, 18. junija 1991, s katero so opredelili status, namen in dejavnost sklada, ustanovne deleže ustanoviteljev in vlagateljev, upravljanje, s skladom, delitev sredstev po namenu in druge zadeve.
Namen ustanovite sklada je zbiranje sredstev sindikalnih organizacij za solidarne pomoči, vza-
jemnost in samopomoč čla^ f zveze svobodnih sindikat® Gorenju Koncern, zbiranje P stih sredstev sindikata, ®0^. ročno načrtovanih za skupn®^. tivnosti in zbiranje sredstev nov sindikata v obliki hrat3 vlog. Iz teh sredstev bo skla® j(] deljeval solidarnostno P0™.^ samopomoč članom sind|K kredite za nakup blaga širok® h, trošnje, vzajemno pomoč, P0'
ob stavkah in podobno. ( Akti sklada, ki urejajo delov3^. in poslovanje sklada, kot so tut sklada, pravilniki o dočy vanju raznih pomoči, so v J razpravi, sklad pa bo Prl° pravno in poslovno sposobn vpisom pogodbe o usten® ^ sklada v sodni register pn |e nem sodišču v Celju. p /.
Novo vodstvo Neodvisnega sindikata
V začetku junija 1991 so v Neodvisnem sindikatu Gorenja Gospodinjski aparati opravili volitve za predsednika in njegovega namestnika.
Med štirimi kandidati je ob 64-od-stotni volilni udeležbi dobila največ glasov Vida Pahor (43), Andi Miklav 33, Franc Jelen 8 in Janez Gračner 7.
Na sestanku izvršnega odbora Neodvisnega sindikata Gorenja Gospodinjski aparati 11. junija 1991 je bil za predsednika potr-
jen Andi Miklav, za names1'1 pa Vida Pahor.	|i)(.
Tako je dobil svoje vodstv® ^ Neodvisni sindikat v podjetij ji renje Gospodinjski aparati.^ na ravni koncerna Gorenje zuje v konferenco. Tudi v k
renči Neodvisnega s'riUp|ijJ’ koncerna Gorenje so že h1 j vodstvo, tako da je sedaj Py sednik konference Danil® j podpredsednica je Vida r j sekretar pa Marjan Semprl nik.	Hj
Izobraževanje
Oblika
Kdaj
Izvajalec
Poravnavanje obveznosti in zavarovanje plačil 27. junija doma in v mednarodni trgovini
Ljubljana
DU B. Kidrič Ljubljana
Podrobnejše informacije v zvezi s tečaji dobite v Izobraževalnem centru, tel. 270 II. ATC^y
^nudimo svoje znanje tudi drugim
Profitnem centru Elektronika '^omatizacija proizvodnih Procesov) Gorenja Procesna “Prema se zavedamo, kako je rasti še danes pomembno do-Polnilno izobraževanje strojnih delavcev. Tako laže Promagujemo tehnične proble-m uspešneje sodelujemo na Pornačem in tujih trgih.
jo smo se odločili, da bomo /ikcat tedensko pripravljali kraj-J strokovne seminarje, na kate-'n bodo obravnavane teme s Praktičnimi rešitvami elektronike,
! Urologije in avtomatizacije pro-Zvodnje. S temami teh področij orno širši krog strokovnjakov 6Znanjali s svetovnimi tehnični-
1,11 novostmi.
^rv' takšen seminar smo imeli Pretekli petek, 14. junija, v pres-^ševališču avtomatizacije proiz-l nih procesov. Osemnajstim ešateljem sta Marko Agrež in arko Jazbec predstavila prak-cno uporabo programskega pa-eta P-ciivi za nadzor tehnološ-Procesov. Ugotovitev udele-encev je, da je tovrstna oblika
izobraževanja dobra, vzdušje pa je bjlo ves čas sproščeno in inovativno.
V juniju v Gorenju Procesna oprema pripravljajo še dva seminarja. Ta petek bosta Vlado Berke in Damjan Kramer pripravila predstavitev krmilnikov firme Siemens iz serije S 5, naslednji teden pa bo v petek predstavljena tema Naravna metoda učenja, ki jo pripravlja dr. Stanko Blatnik,
Vsi ti seminarji bodo v prostorih preskuševališča in če bo zanimanje za posamezne teme večje, bomo posamezne seminarje tudi ponovili.
Vsekakor pa je želja vseh v Gorenju Procesna oprema, da bi na takšne seminarje prihajali tudi strokovnjaki iz drugih podjetij, tako Gorenjevih kot tudi od drugod, kajti teme bodo tudi v prihodnje zanimive. Za njihovo izvajanje imamo tako potrebna znanja, kot tudi praktične izkušnje. To smo z dosedanjim delom in uspešnimi tehničnimi rešitvami že večkrat
dokazali.
Vinko Medved
imam otroke, rože
° skoraj dvajsetih letih dela v orenjevi kuhinji se je Marija b rdi starostno upokojila. "Če 'ahfco, bi še rada delala, ven-J" ne dolgo. Mlada nisem s vse bolj je naporno, ne oreš pročakovati, da bo kdo aredil kaj namesto tebe.
sedaj sem svoje delo lahko sama ia,ohVI*ala'" !e m'rne ves,i dejala Marici °bposl°vilnem srečanju s sodelav-0 'Milnici Gorenja Družbeni stan-fj “ Njeno razmišljanje o preteklih ^isetih letih v kuhinji nikakor ni za-s "'eno, čeprav ji, tako kot drugim p^jlavcem, ni bilo lahko. Delala je Vse, kar je bilo treba za pravo-hed0 pr'Pravo malic Vedno so si l/u0.seboj pomagali. Nekoč je morala ^ riia s sodelavkami priti v službo °b štirih zjutraj, da bi do osme ure ct) 5 'n oprale dovolj solate za mali-■ Sedaj imajo za to opravilo stroj, ki g0 "adzoruje ena delavka. 'Vse dru-Pi J6 sedaj drugače, bolje, tudi vode rJijjv Po tleh kot nekoč. Sedaj le tla s6 ..r^ejo, pa je," je dejala Marija, ki p,! I' ne bo tožilo po kuhinji. "Dolgčas ne bo. Rada imam rože, zato jih
imam veliko doma. Imam štiri vnuke, ki komaj čakajo, da bo omica več časa z njimi," je dejala omica z nasmeškom in opogumljajoče "pokojnina je res majhna, a bo že kako," saj se je Marija pred šestnajstimi leti prekalila za trdo življenje, ko je po smrti moža ostala s tremi majhnimi otroci, nedograjeno hišo, sama. Sedaj pa je vse, kakor je treba: otroci pri kruhu, pogumna Marija pa pod lastno streho, kjer bo odslej več omičine topline in prisrčnosti.
D. Z.
^°godek, vreden vse pozornosti
i*9rna sebi nisem verjela, da : vse tako hitro minilo. In bilo q r®s prijetno delati, tako v jnnju, kot s sodelavci v iz-oddelku, ” je ob odho-i,0 v pokoj povedala Marjeta "bez.
Nvzaprav je vsak odhod v po-^“l dogodek, za katerega bi tež-° našli ustrezno primerjavo in je ®den tudi vse pozornosti. Se Posebej, če odhajaš iz delovne-g kolektiva po veliko letih. Kar .^hinajst jih je preživela Marje-knez v istem delovnem okolju, izvozu Gorenja Gospodinjski gParati. In kaj drugega je preost-,0 direktorju izvoza Franju Bo-ncu kot iskrena zahvala Greti
za njeno prizadevno in uspešno delo, hkrati pa je izrazil tudi zadovoljstvo, da ji pač ni mogoče pripisati let in da odhaja polna delovne energije in poleta. Skratka, bilo je lepo slovo.
Srečanje na delovnem mestu
Mitja Mavrič
V obratu Zamrzovalne skrinje Zamrzovalne in hladilne tehnike Gorenja Gospodinjski aparati je mogoče opaziti številna preurejena delovna mesta in na sploh vlada v proizvodnih prostorih lep delovni red, pa tudi z delovno disciplino in številnimi inovativnimi rešitvami se lahko pohvalijo zaposleni v tem obratu.
In seveda vodstvo obrata ne skriva zadovoljstva nad svojimi delavci, ki so z znanjem, delovnimi izkušnjami, iznajdljivostjo in pridnostjo vselej v ospredju. Eden med njimi je tudi Mitja Mavrič, sicer mojster, a obenem tudi inovator v pravem pomenu besede Pa ne le zaradi doslej treh uradno prijavljenih inovacij. Pravzaprav je tudi njegova zadnja inovacija bila povod za naš pogovor na delovnem mestu.
Mitja Mavrič se je izučil za avtomehanika, se po odslužitvi vijaš-kega roka leta 1983 zaposlil v Gorenju in v obratu Zamrzovalne skrinje postal mojster pred šestimi leti. Kot njegovi vrstniki je tudi Mitja ob delu obiskoval tečaje za mojstra in druge izobraževalne oblike in se tako ob delu in tudi lastni želji po izobraževanju izpopolnil za delo, ki je pač izredno svojevrstno. Tako je kot mojster vselej razpet na eni strani med številne delavce z njihovimi vsakdanjimi željami, na drugi strani pa z zahtevami delovnega načrta, ki ne pozna odstopanja.
"Prvi neposredno odgovoren delavec v proizvodnji je mojster. Osem ur si na delu in tu veljajo posebna pravila. A se je v zadnjem času že marsikaj spremenilo na bolje, predsvem pa delovna zavest in kulture zaposlenih...” je povedal Mitja in dodal, da so največje težave tedaj, ko ni materiala, pa je treba menjati delovni ritem in plan, ko je kakšno obdobje več bolniških izostankov, dopustov. In spet se mora kot mojster znajti, znati organizirati, dati pobude, spodbude...
Ko so pred časom v Zamrzovalnih skrinjah prešli na enoizmensko delo, je mojster Mitja pristal v rezervi in na enem od strokovnih teamov v obratu so se dogovorili za posebne delovne naloge. Ena med njimi je bila tudi proučitev
ustreznosti obstoječih jeder za sestavo celic zamrzovalnih skrinj vseh volumnov. Takole je povedal Mitja Mavrič: "Za vsak tip zamrzovalne skrinje imamo jedra in pri menjavi tipov je vzdrževalec za zamenjavo potreboval 20 minut dela, pa še dvigovati in prevažati je bilo treba 40 do 60 kg težak tovor. Izdelal sem novi prototip jedra, a prvi ni bil dober. Nato sem izdelal še drugega, ki je že preizkušen v redni proizvodnji in dosedanje ocene kažejo, da je poskus popolnoma uspel. Gre za povsem nove in cenejše materiale in sistem takojšnjega prilagajanja vsem trem tipom zamrzovalnih skrinj. Delavka sama opravi menjavo brez dodatnega napora v manj kot minuti..."
Pri izdelavi novega jedra je Mitja Mavrič izkoristil dosedanje izkušnje in nove ideje. In od kod prav ta ideja za povsem nova jedra, še sam ne ve. Tudi nikjer drugod jih ni videl. V obratu bodo prihranili pri času, pridobili bodo prostor za skladišče, odpadel bo transport...
Sicer pa so enostavne rešitve vselej najboljše, a priti do teh enostavnih rešitev je tudi najtežje. Veliko je treba razmišljati, včasih pogledati v kakšno knjigo ali strokovno literaturo, ki jo delavci lahko dobijo v priročni obratni knjižnici.
Tudi doma je Mitja vselej zaposlen, največ z razmišljanjem in marsikaj ga zanima. Med zadnje dosežke šteje tudi opravljeni izpit za voznika motornega čolna in s tem si bo dopust z družino ob morju še polepšal.
Hinko Jerčič
V Galeriji Gorenja razstavlja dr. Stanislav Stojanovič
Včeraj so v Galeriji Gorenja z odprtjem razstave akvarelov dr. Stanislava Stojanoviča začeli ciklus razstav, ko se bodo delavcem Gorenja in tudi drugim obiskovalcem vse do oktobra letos s svojimi deli predstavljali likovniki amaterji.
Mnogi med nami dr. Stanislava Stojanoviča poznajo le kot zdravnika pediatra, umetniška stran njegovega
življenja pa je mnogim manj poznana. Pa vendar je širom po Jugoslaviji, zlasti pa Sloveniji, kjer živi že več kot štiri desetletja, svoja likovna dela razstavljal na številnih skupinskih, pa tudi nekaj samostojnih razstavah. Je tudi član društva Šaleških likovnikov, s katerimi je sodeloval na več slikarskih kolonijah. Njegovi akvareli pa so sploh vredni ogleda. Razstava bo odprta do 10. julija.
D. R.
Počitniške prikolice Gorenja v Atomskih toplicah
Zaradi vse večjega zanimanja za zdraviliške aranžmaje so se v Gorenju Gospodinjski aparati odločili prestaviti nekaj počitniških prikolic v naravno zdravilišče Atomske toplice v Podčetrtek.
Toplice, v sklopu katerih je sodoben bazenski kompleks s hotelom in Atomska vas z apartmaji, imajo tudi avtokamp s kakovostno ponudbo, lepo urejen in vzdrževan. Dva bazena, samopostrežba in klasična restavracija, trgovina in ostali dodatni objekti zagotavljajo prijetno in udobno bivanje. Gostom avtokampa pa so pri roki tudi ostali objekti zdravilišča.
Cene najema počitniških prikolic so naslednje: 30. 6. (3.500.00), 10. 7. (4.000.00). 20. 7 in 30 7. (4.500,00), 19 8. (3 800.00), 29 8. (3. 500,00) 8 9 18 9. in 28. 9 (3.000,00)
Počitniške prikolice so dodatno opremljene s posteljnino, posodo, dvovratnim hladilnikom in vrtno sedežno garnituro
Najem prikolic je možno plačati obročno v okviru namenskega varčevanja. Prijavite pa se lahko od objave v Informatorju naprej v Sektorju turizma (paviljon ob Paki) vsak dan od 9. do 11. in od 12. do 14.30 ure: informacije po telefonih 854-676 ali interna 452 (II. ATC).
Nekoč Tikijev dom, danes...
Penzion 'Jezero". Je nedaleč od Kranjske gore, na poti proti Vršiču. Stoji sredi gozdnega zelenja, nad ledeniškim jezerom, malo nad gostiščem Jasna. Priložnost za počitnice v prijetnem, mirnem in idiličnem okolju, od koder se razgrinjajo čudoviti razgledi na Prisojnik in sosednje gore. V bližini je veliko možnosti za rekreacijo, športne dejavnosti in za celodnevne sprehode ter izlete.
Na voljo so dvoposteljne sobe z enim ali dvema dodatnima ležiščema (pogradi), s prho in WC. kakor tudi sobe s štirimi ležišči na dveh pogradih, z etažno prho in WC. Prehrana je v restavraciji penziona, kjer je na voljo tudi klubski prostor -možnost zabave ob glasbi
7-dnevm aranžmaji obsegajo polpenzione (prvi obrok je večerja, zadnji pa zajtrk), turistično pristojbino in organizacijo letovanja.
Penzion Jezero Kranjska gora'	29. 6. 6., 13. 7. 20 7.	27. 7. 3„ 10. 8. 17.. 24 8.	31.8 7., 14. 9. 21.9
1/2 + 1 TWC, pp 1/2 + 2 TWC. pp 1/4 ETWC. pp	SM-07-K-J 2.520 2.520 2.020	S M-08-K-J 2.520 2.520 2.020	SM-09-K-J 2.520 2.520 2.020
pp - polpenzion	POPUSTI: ■ odrasla oseba na 3. ali 4. ležišču - 10 % -	otroci do 7. leta (samo hrana) 50 % -	otroci do 10. leta (hrana, dodatno ležišče) 30 %		
Ankaran:			
Počitnice na slovenski obali
Turistično naselje Adria leži na sončni strani miljskih hribov, tik ob morju, obkroženo z bujnim subtropskim rastlinjem. Ankaran nudi vse potrebno za oddih, razvedrilo in rekreacijo - tu so parki in zabavišča, gostje lahko igrajo tenis, minigoll, jadrajo na deski
Namestitev v bungalovih - 1/2 ali 1/3 sobe, TWC, balkon ali terasa -prehrana v restavraciji hotela - diskoklub. aperitivni bar. restavracija, trgovina. 2 zunanja bazena z morsko vodo, poseben bazen in vodni tobogan ob športnem parku za otroke.
šport in rekreacija	- Sola tenisa oz. najem igrišča
-	Šola jadranja na deski oz - Igre z žogo (košarka idr.) najem jadralnih desk - Izposoja gorskih koles
-	Izposoja športnih pnpomoč Zabava plavalnega programa' - - spoznavni večer
jadralne deske, pedalim, - Družabne igre s plesom sandolim idr.	- šaljiva skupinska tekmovanja
za odrasle in otroke
Izleti
Panoramska vožnja (3 ure) do Izole in Portoroža (z aperitiv.) Kmečki turizem (ogled vinske kleti, aperitiv, večerja, glasba) Izleti v okolico
Cene 7-dnevnih aranžmajev Sobota - Sobota
v din
Kraj m objekt Namestitev		Storitev	29.6.6.7.	13., 20.7.	27.7., 3,10.8.	17., 24.8.	31.8,7.9
Ankaran Bungalovi	1/ZTVVC	P	SM-07-AA 3.690	SM-07-AA 3.890	SM-08-AA 3.890	SM-08-AA 3.690	SM-09-AA 3.400
Zadane kluba	1/2 TWC	P	3.490	3.690	3.690	3.490	3.400
Opomba: Klub "Vesela družba" od 29. 6. 91 do 31. 8. 91
Posebna ugodnost: Člani kluba "Vesela družba" imajo 10 % popusta pri mini
golfu, namiznem tenisu, izletih, v diskoklubu, pri uptorabi vodnega tobogana, v
Popusti: - odrasli na 3. ležišču - 10 %
-	otroci do 12. leta (na ležišču s starši) - 50 %
-	otroci do 12 leta (na 3. ležišču) - 30 %
Počitniški vlak
Za vse, ki ne boste potovali na počitnice z avtomobili, smo organizirali prevoz z vlakom. Vožnja bo udobna, hitra in zanimiva, na vlaku je gostinska ponudba ozvočenje.
Veselo preživljanje počitnic
Že v prejšnji številki Informatorja smo pisali o otrocih in njihovih počitnicah, tokrat pa vam okvirno predstavljamo program, kakšrnega smo si zamislili v Sektorju Rekreacije Gorenja Družbeni standard, ki je namenjen vam in vašim otrokom. Naš cilj je, zaposliti otroke v dopoldanskem času, takrat, ko so starši zaposleni, otroci pa prepuščeni ulici. Razmišljali smo o cenenih in hkrati tudi pestrih dejavnostih, kjer bo vsak otrok našel nekaj zase.
Najbolj zanimivi bodo gotovo poldnevni TABORI! Otroci bodo imeli organiziran prevoz, prav tako bo poskrbljeno za prehrano. Znotraj tabora bodo lahko sodelovali v likovni ali glasbeni skupini, lahko se bodo naučili osnov taborništva, orientacije... Vse skupaj bo med seboj povezano z družabnimi igricami in najrazličnejšimi športnimi aktivnostmi. Tabor bodo vodili usposobljeni stro-
kovnjaki različnih področij. Trajal teden dm. Otroci bodo zaposleni 9. pa tja do 15. ure.
Če bo dovolj veliko zanimanje, bo ^ taborov več. vsi pa bodo v naravi-bližini Velenja.
Razen taborov bomo poskušali org* mzirati še nekaj izletov, prav tako n menjenih otrokom. Izleti bodo enoj nevni. Cilji bodo bližnji vrhovi (Pa Kozjak, gora Oljka. Graška g°ra.:
r-x _	.	CIlPv
r\uzjčiK. gora vijna, urati*ei yv--Da pa vse skupaj ne bo preveč su $ parno, bodo ti izleti popestreni
~nt----______ _____~,omnrTI
pai i	u/vviv ti iž-icii
športno-rekreativmm programom
ti iHi o	-------c-trnkOVl
|v
V času kolektivnega dopusta namer^ varno organizirati tudi nekaj iZ^e[0L. naše gore Izleti bodo namenjen'0 ^ žmam z večjimi otroci. Tisti pa. ^ pripravljeni kar ves teden prebitiv rah. ste vabljeni v planinski tabo'. Logarski dolini, ki bo organiziran okriljem Planinske sekcije Gorenj®-Torej! Naš program se bo obli kov®1 dograjeval odvisno od zanimanj® povpraševanja. Vse podrobnosti ^ mo objavili v naslednjih številkah formatorja	p0|0na Kud*
Na težki preizkušnji
"Naporno je bilo, od začetka je šlo kar dobro, a na koncu, zadnjih 15 km, sem preživljal neverjetno krizo," je povedal Peter Podvratnik iz Gorenja Družbeni standard, ki se je s skupino Planinske sekcije Gorenja podal v švicarski Biel na 100 km dolg pohod.
r-eier roavratniK je za to pot potrebo val 15 ur in 52 minut in dobri telesn pripravljenosti se lahko zahvali, da |t to pot sploh premagal. Prav gotovo je za vsakega planinca, športnika, teka ča tek ali pohod na 100 km dolgi pot poseben izziv. Med udeleženci iz Gorenja so v Švici bili še Stane Koselj. k je premagal 58 km poti (srebrno odličje), ter Milan Kretič. Jani Skornšek, Malvina Jamnik in Franc Razbornik, ki so dobili za 36 km prehojene poti bronasto kolajno
Seveda je največ vredna zlata kolajna Franca Podvratnika. če bi se izrazili v športnem žargonu. Vendar v rekreaciji šteje največ udeležba in v Švici je bilo kar okrog 8000 pohodnikov. Udeležence je letos spremljalo še slabo vreme, pot pa je bila najprej asfaltna, med lepo urejenimi polji, pašniki, rekami, v nadaljevanju pa tudi precej blatne poti.
Za doseženi uspeh veljajo udeležencem vse čestitke. Prav gotovo so postali bogatejši za marsikatero izkušnjo in znova velja opozoriti, da takšni zahtevni pohodi ali teki zahte-
Malica
Kolesarji okoli Pohorju^
Na kolesarskem maralo^ okoli Pohorja so člani kol* sarske sekcije Gorenja v miH*, lih letih vselej bili med najb°‘ vnetimi udeleženci.
Letos so organizatorji nekoliko SP menili čas maratona, saj traja skozi ves mesec junij. Udeleže^ lahko kontrolne kupone dobijo nav; mestih (v Mislinji v gostišču Mer* Slovenj Gradcu v hotelu Kompas ^ kontrolni mesti pa sta samo dve_ Slovenj Gradcu in Slovenski Bistn Kolesarska sekcija Gorenja vab'v svoje člane in druge ljubitelje koles jenja. da se udeležijo tega marate v soboto, 22. junija Zbrali se bodo 7.30 v Mislinji in nato skupno preve to lepo pot okoli zelenega Pohorja ^ formativne prijave zbira predsed kolesarske sekcije Gorenja 8ra Hercog (tel 503 I ATC). ,
Četrtek
Petek
Ponedeljek
Redna	Dietna
Svinjska pečenka, dušen	Lovska pečenka,	dušen
riž, solata	riž. solata
Goveji golaž, testenine. Goveji golaž, testenine.
jogurt	jogurt
Pasulj, prekajena vratovina.	Cesarski praženec,	kompot
ledolma
Torek
Sreda
Četrtek
Ocvrti polpeti, solata iz testenin
Dušen puran, mlinci, solata
Somborska zarebrnica, svaljki, solata
Ocvrti polpeti, solata iz testenin Dušen puran, mlinci solata
Telečja zarebrnica v omaki, krompirjevi cmoki, solata
Za nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravil'5^ Topolšica vam bodo v nedeljo. 23. junija 1991. pripravili m postregli: govejo r z zdrobovimi žličniki, svinjsko zarebrnico po vrtnarsko, kuhano govedino. Pra^ krompir, solatni bile po izbiri in bife sladic Cena enega kosila je 100 dinarje'1 z odrasle m 75 dinarjev za otroke. Dober tek!
t
t
I
l
t
h
1
ll
6
tt
h
»l
iti
h
K
Pi
It
le
o<
lp
m
tu
it
s,
£
8t
Oi
Itii
It