Bn konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ :—'• LETO XXVIII. induplati jarše ŠT. 6-7. JUNIJ-JULU 1980 Uvoz - najbolj žgoč problem Že v začetku leta se je zataknilo — vedelo se je, da bo moral biti uvoz v letu 1980 zelo omejen, vendar določnejše smernice še niso bile znane. Prijave uvoznih poslov so se kopičile v Narodni banki. Omejene niso bile le količine proizvodov po blagovnem in deviznem kontingentu, temveč tudi količine tistih, za katere je veljal sicer* prost uvoz. Kasneje so določili uvozne kvote po kvartalih, na podlagi planov obveznosti fizičnega izvoza DO. Tako smo morali mnogo prijav uvoznih poslov za repromaterial, ki bi ga nujno potrebovali že v I. kvartalu, prenesti v drugega. Da bi vsaj delno rešili situacijo, smo potem prenašali zaključke za uvoz rezervnih delov v drugi kvartal, zaključke za uvoz repromateriala pa v prvega. Obstajala je nevarnost, da bi organizacije pohitele s prijavami za uvoz za naslednja četrtletja in bi se težave na tem področju še bolj nakopičile. Zato so v začetku marca sklicali izredno skupščino slovenske samoupravne interesne skupnosti za gospodarske stike s tujino, na kateri s,o sprejeli nekatere ukrepe, ki naj bi to možnost preprečili. Niso sicer zmanjšali uvoznih pravic organizacijam združenega dela, ampak so določili, koliko vsaka OZD, upoštevajoč izvozne možnosti, lahko uvozi v posameznem četrtletju. Več uvoznih prijav od tega Narodna banka ne bo smela sprejeti. Tako naj bi tudi preprečili, da bi možnosti uvoza lahko dobili le tisti, ki bi s svojimi prijavami posebej pohiteli. Naše težave je še povečal ukrep Narodne banke v začetku maja, s katerim so bili prilivi deviz letošnjega leta zmanjšani za 15 %, s tem pa seveda tudi možnost uvoza. Naše možnosti uvoza so bile tako povsem izčrpane in izvozno-uvoz-na bilanca naše DO nekaj časa celo negativna. Inozemski kupci plačujejo fakture približno 20—30 dni po izstavitvi, vsak priliv deviz pa je že v naprej določen za uvoz najnujnejšega repromateriala. Seveda zopet na škodo rezervnih delov, kajti v tej stiski z devizami jih ostane za uvoz le-teh le malo ali nič. Še huje je, ker tudi slovenske tovarne in tovarne iz drugih republik, ki lahko izvozijo svojo proizvodnjo, prekinjajo dobave domači industriji, da si z izvozom služijo devize za uvoz. Upati je le, da bo ta pritisk na jugoslovansko gospodarstvo resnično prispeval k bolj gospodarnemu uvozu in ne le k njegovemu umetnemu zmanjšanju, ki bo ustavljalo stroje v tovarnah. Karmen Škrbec Čas dopustov je pred vrati — lepo nam bo na morju, v gorah, na deželi, v mestu ob potoku, če bo sijalo sonce. Veseli bomo vedrih juter in tudi čemernih deževnih dni, saj bomo na stotero malih in velikih skrbi pozabili. Spočiti, veseli in polni nad se bomo zopet srečali. Volitve delegatov v samoupravne organe Volitev delegatov v samoupravne organe delovne organizacije, TOZD in DSSS, ki so bile dne 28. 5. 1980 se je udeležilo naslednje število zaposlenih delavcev: V TOZD Proizvodnja 460 oz. 86,4 odstotka vseh zaposlenih, v TOZD Konfekcija 237 oz. 84,6 % vseh zaposlenih, v TOZD Restavracija 16 oz. 80,0 % vseh zaposlenih, v TOZD Maloprodaja 23 oz. 100,0% vseh zaposlenih ter v DSSS 129 oz. 82,1 odstotka vseh zaposlenih. Rezultati volitev so sledeči: • V delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni: Iz TOZD Proizvodnja: za mandatno dobo 1 leta: BEC STANE 280 glasov (tkalni- KISILAK MARIJA 260 glasov (oplemeniti klica) za mandatno dobo dveh let: KOSEC BETKA 255 glasov (predilnica) HREN ANTON 268 glasov (tkalnica) ZUPAN PAVLE 269 glasov (tkalnica) KOTNIK ANTON 228 glasov (vzdrževanje). Iz TOZD Konfekcija: za mandatno dobo enega leta: PELE KATI 119 glasov (Radomlje) LEVEC MAJDA 115 glasov (Mengeš) za mandatno dobo dveh let: BERDAJS JOŽI 134 glasov (Radomlje) JEVNIKAR MILKA 113 glasov (Mokronog). REBOLJ MIRA 120 glasov (Peče) Iz TOZD Maloprodaja: za mandatno dobo enega leta: JAMNIK ROZI 15 glasov Iz DSSS: za mandatno dobo enega leta: NOVOSEL MARINKA 63 glasov za mandatno dobo dveh let: SEŠEK IVO 76 glasov. Volilna komisija DO je ugotovila, da delegat v delavski svet DO na volitvah v TOZD Restavracija ni bil izvoljen glede na to, da sta oba predlagana kandidata dobila enako število glasov zaradi česar bo potrebno volitve ponovita. • V odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije so bili izvoljeni: iz TOZD Proizvodnja: GIOVANELLI LOVRO 305 glasov, mandatna doba 2 leti (oplemeni-tilnica) iz TOZD Konfekcija: PIRNAT PAVLE 144 glasov, mandatna doba 1 leto (Radomlje) iz TOZD Restavracija: FRELIH HILDA 15 glasov, mandatna doba 1 leto iz TOZD Maloprodaja: VRHOVNIK MAJDA 12 glasov, mandatna doba 2 leti iz DSSS: KURZWEIL VINKO 83 glasov, mandatna doba 2 leti. • V disciplinsko komisijo delovne organizacije so bili izvoljeni: iz TOZD Proizvodnja: za mandatno dobo 1 leto: SLAPŠAK MARJAN 236 glasov (vzdrževanje) za mandatno dobo dveh let: KREGAR RIHARD 242 glasov (predilnica) BALOH EMIL 223 glasov (tkalnica) HRIBERNIK ALENKA 261 glasov (oplemeniitilnica). Z Mste zbora združenega dela SO Domžale je bil v TOZD Proizvodnja za mandatno dobo 1 leta izvoljen kot zunanji član komisije tov. URŠIČ JANEZ s 355 glasovi, iz TOZD Konfekcija: za mandatno dobo 1 leta: BARTOLJ SLAVKA 115 glasov (Mokronog) PETERKA MARIJA 150 glasov (Peče) za mandatno dobo dveh let: NOVAK FRANC 130 glasov (Radomlje) ROBAVS TONČKA 131 glasov (Mengeš). Z liste zbora združenega dela SO Domžale je bil v TOZD Konfekcija za mandatno dobo 1 leta izvoljen kot zunanji član komisije tov. PIRMAN MILAN s 185 glasovi. iz TOZD Maloprodaja: za mandatno dobo enega leta: DROLC JANA 20 glasov (prodajalna Jarše) PAVLIČ ANICA 21 glasov (prodajalna Jarše) ŠTRUKELJ MARTINA 17 glasov (prodajalna Jarše) za mandatno dobo dveh let: STANOJEVIČ MARJANA 14 glasov (prodajalna Beograd). Z liste zbora združenega dela SO Domžale je bil v TOZD Maloprodaja za mandatno dobo dveh let kot zunanji član izvoljen tov. ORAŽEM MAKS z 21 glasovi. iz DSSS: za mandatno dobo enega leta: PIRC IVAN 93 glasov SITAR MARIJA 86 glasov za mandatno dobo dveh let: KOSMAČ JANEZ 82 glasov PORENTA SLAVI 76 glasov. Z liste zbora združenega dela SO Domžale je bil v DSSS za mandatno dobo dveh let izvoljen tov. KOSMAČ MATIJA s 114 glasovi. Volilna komisija DO je ugotovila, da je bilo v TOZD Restavracija izvoljenih več kandidatov kot je treba izvoliti delegatov glede na to, da sta dva delegata, ki sta dobila najmanjše število glasov, dobila enako število glasov. Glede teh kandidatov se bodo opravile ponovne volitve. Delegati, ki so bili izvoljeni v skladu s pravilnikom o voli/tvah in odpoklicu organov upravljanja v disciplinsko komisijo v TOZD Restavracija so: za mandatno dobo enega leta: DOMA AVGUST 13 glasov KODELE NADA 13 glasov PAVLIČ TONE 13 gfasov. Z liste zbora združenega dela SO Domžale je bil v TOZD Restavracija za mandatno dobo dveh let kot zunanji član komisije izvoljen -tov. SAVNIK ANTON s 14 glasovi. V združenih TOZD in DSSS je bila za predsednika disciplinske komisije DO INDUPLATI Jarše z mandatno dobo dveh let izvoljena tov. PETACI LIDIJA s 671 glasovi. Za namestnika predsednika disciplinske komisije je bila za mandatno dobo dveh let izvoljena v združenih TOZD -in DSSS tov. CERNOHORSKI MARIJA s 696 glasovi. • V delavski svet TOZD Proizvodnja so bili izvoljeni: za mandatno dobo enega leta: ZRIM RUDI 238 glasov (predilnica) HRIBOVŠEK SLAVKO 283 glasov (tkalnica) KOKALJ ANI 214 glasov (tkalnica) FARKAŠ TONČKA 241 glasov (oplemenitilndca) BLAŽIČ IVAN 197 glasov (vzdrževanje) KOBILICA JOŽE 268 glasov (vzdrževanje) za mandatno dobo dveh let: FORJAN ŠTEFKA 280 glasov (predilnica) TORKAR MILKA 231 glasov (predilnica) NUSSBERGER MARA 250 glasov (tkalnica) ZUPAN ANTON 281 glasov (tkalnica) KRAMBERGER ANA 259 glasov (oplemenitilnica) LUŽAR FRANC 261 glasov (opie-menitilnica) LONČAR FRANC 257 glasov (vzdrževanje). V odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja so bili izvoljeni: za mandatno dobo enega leta: ŠARC DRAGO 270 glasov (tkalnica) JERMAN STANE 231 glasov (ople-mertibilnica) za mandatno dobo dveh let: CERNOHORSKI MARIJA 215 glasov (predilnica) JENIč VIKTOR 246 glasov (pripravljalnica) BURJA MATEVŽ 245 glasov (vzdrževanje). V delavski svet TOZD Konfekcija so bili izvoljeni: za mandatno dobo enega leta: HORVAT PEPCA 133 glasov (Radomlje) KRIŽMAN OTO 141 glasov (Radomlje) DRČAR VIDA 139 glasov (Mengeš) KUŠAR KARLA 130 glasov (Men- “ GREGORČIČ MARTINA 110 glasov (Mokronog) za mandatno dobo dveh let: NOVAK VINKO 165 glasov (Radomlje) TAVČAR FRANC 170 glasov (Radomlje) VODLAN NIKO 140 glasov (Radomlje) MALUS LOJZKA 122 glasov (Mengeš) BORŠTNAR ZINKA 118 glasov (Mokronog) URANKAR IVICA 115 glasov (Peče) V odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Konfekcija so bili izvoljeni: za mandatno dobo enega leta: TROJANŠEK TILKA 108 glasov (Mengeš) OŠTIR VALKO 113 glasov (Mokronog) za mandatno dobo dveh let: BALOH MATEVŽ 125 glasov (Radomlje) HAFNER JANEZ 143 glasov (Radomlje) HUBER OLGA 109 glasov (Peče). V odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Restavracija so bili izvoljeni: za mandatno dobo enega leta: JEMEC MARIJA II glasov za mandatno dobo dveh let: KODELA NADA 10 glasov PAVLIC TONE 13 glasov. V delavski svet delovne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni: za mandatno dobo enega leta: BROJAN MARJANA 103 glasove JERMAN MARICA 105 glasov KUHAR ZVONE 95 glasov MRDJENOVIC CILKA 95 glasov za mandatno dobo dveh let: BLEJC DANICA 107 glasov PUHAN KAROLINA, 101 glas RUČIGAJ IVA 97 glasov ŠOŠTARIČ MAJDA 109 ulasov VERFIOVEC ACO 92 glasov. • V odbor samoupravne delavske kontrole delovne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni: za mandatno dobo enega leta: HRIBERNIK MARINKA 78 glasov SELIŠKAR ZDENKA 90 glasov za mandatno dobo dveh let: KAVČIČ RAJKO 107 glasov PAVLIC BERNARDA 104 glasovi PUHAN FRANC 83 glasov. Z lizvolitvijo zgoraj navedenih delegatov samoupravnih organov DO, TOZD in DSSS je prenehal mandat delegatom, kii so bili izvoljeni na volitvah 20. 4. 1978. Nove cene naših izdelkov Koordinacijski odbor za sistemska vprašanja in cene splošnega združenja tekstilne industrije je že v januarju tega leta na več svojih zasedanjih uskladili nivo sprememb cen tekstilnih izdelkov za 1980. leto. O usklajenih stališčih so tekom februarja in marca razpravljali na sestankih Izvršnega odbora Poslovne skupnosti ter potrdili predlog Sporazuma o ugotavljanju nivoja povečanja cen za osnovne skupine izdelkov tekstilne industrije v letu 1980, katerega prečiščeno besedilo je bilo 28. marca poslano Zveznemu zavodu za cene, ki naj bi izdal soglasje v smislu Družbenega dogovora o oblikovanju cen tekstilnih proizvodov po pogojih tržišča. Zvezni zavod za cene je 28. maja Sporazum verificiral. Iz omenjenega Sporazuma so razvidni odstotki povečanja po posameznih grupah proizvodov, po katerih se v povprečju lahko povečajo cene, ki so po veljavnih predpisih veljale na dan 31. 12. 1979 in so torej osnova za povečanje. Proizvajalne OZD lahko na osnovi tega sporazuma povečajo cene svojih izdelkov v povprečju do 13,5 %. Za leto 1980 so torej sprejete ponderirane cene saj so povprečni odstotki povečanja izračunani kot ponderirana aritmetična sredina individualnih odstotkov povečanja. Kot ponderji nastopajo prodane količine posameznih proizvodov. Za našo DO pridejo v poštev naslednje naj višje povprečne stopnje povečanja: Skupina izdelkov Najvišje povprečne stopnje povečanje v % Tkanine iz 100 % česane preje 11,0 Tkanine iz 100 % kardirane preje 12,0 Tkanine iz mešanic bombaž-sintetika 13,0 Tkanine iz 100% sintetične preje 17,0 Garniture, prti, prtiči 9,0 Vsi drugi proizvodi 18,0 Cene naših izdelkov nismo povečali z uporabo enakih najvišjih povprečnih možnih stopenj povečanja, ampak smo nekatere izdelke povečali z uporabo višjih stopenj od teh, nekatere z uporabo enakih, nekatere z uporabo manjših stopenj od dovoljenih, nekaterim izdelkom pa smo pustili cene nespremenjene (dogovorjene cene izdelkom za JNA). Če primerjamo povprečni ponderirani odstotek dejanskega povečanja s povprečnim odstotkom dovoljenega povečanja, kjer kot ponderji nastopajo prodane količine v prvih štirih mesecih letos, ugotovimo naslednje: — pri konfekcioniranih izdelkih bi bil dovoljeni povprečni odstotek povečanja 16,1 %, odstotek dejanskega povečanja pa bi znašal 8,2 % (predvsem na račun nespremenjenih cen izdelkom za JNA). — pri tkaninah pa bi bila situacija naslednja- Skupina izdelkov Povpr. % dovolj, poveč. Povpr. % dejanskega povečanja Bombažne tkanine 12 3,06 Sintetične tkanine 17 14,90 Laneno-bombažne tkanine 12 12,00 Bombaž-sint. tkanine 13 12,29 Skupaj 16,5 14,00 V povprečju pa bi se cene kon- Nove cene veljajo od 5. maja fekcioniranih izdelkov in tkanin po- dalje. večale za 11,7 %. Franci Velepec Trenutni utrip na Spremljanje splošnih gospodarskih gibanj je eden izmed važnih vidikov merjenja utripa trga. Marketing koncept predvideva orientacijo k potrošniku in njegovim potrebam pomeni — da moraš delati proizvajati tisto, kar bodo ljudje hoteli kupovati, ali pa tisto, kar bodo raje kupovali pri tebi kot pri konkurenci. želje in potrebe potrošnika pa spreminjajo tudi z gospodarskimi nihanji, zato je pomembno, da splošna gospodarska gibanja spremljamo in skušamo predvideti njihov vpliv na dejavnost naše DO. Kako pomembno je tako spremljanje in prilagajanje, nam pove podatek, ki sem ga nedavno prebrala — to je podatek o stanju ameriških avtomobilskih družb: velike ameriške avtomobilske družbe so leto 1979 zaključile z izgubo (dohodek pred davki) in predvidevajo manjšo prodajo v letu 1980 — ker so orientirane na velike avtomobile z veliko porabo bencina. Nasprotno pa beleži ameriška podružnica VVV dobiček in rast prodaje. Očitno je, da so vodstva ameriških avtomobilskih družb slabo precenile nagibe ameriškega kupca — menila so, da se ne bo hotel odpovedati ugodnostim velikega avtomobila — ladje. Gospodarski položaj, omejevanje porabe bencina in splošna psihoza v tej smeri pa je izzvala reakcijo, ki je niso pričakovali, oziroma, so jo predvideli nekateri v svojih raziskavah, vendar jim vodstva podjetij niso sledila. Sploh je značilno za težje gospodarske situacije — in videli bomo, da je taka tudi sedanja gospodarska situacija na jugoslovanskem trgu — da se morajo tudi podjetja, ki so bila v konjunkturni situaciji proizvodno usmerjena (prodala so lahko brez težav vse, kar so naredila, bistveno je bila velika proizvodnja in dohodek) usmeriti proti potrošnikovim željam, če hočejo uspešno prebroditi krizno situacijo. Večja prilagoditev in posluh za želje potrošnika bi moral biti zato tudi naš moto v tem trenutku. In kakšni so tisti podatki, ki narekujejo takšno usmeritev? Podatku so iz publikacij »Družbeni razvoj SR Slovenije« 5 80 in »In-dex SFRJ« 4/80. III 79 III 80 XII 78 XII 79 SRS SFRJ SRS SFRJ SKUPAJ 108,3 106,4 108,6 108,0 Industrijski izdelki 105,6 105,1 108,2 107,4 Kmetijski proizvodi 122,7 112,4 112,7 114,4 Alkoholne pijače 107,6 104,3 104,2 106,0 Storitve 105,3 107,7 107,5 106,3 Iz zgornje tabele vidimo razkorak med rastjo cen industrijskih izdelkov za široko porabo (veliko jih je pod kontrolo Zveznega zavoda za cene) in rastjo cen reprodukcijskega materiala. Pri tem je še posebno očitno, da je rast cen reprodukcijskega materiala na področju SFRJ veliko večja kot v Sloveniji — tudi naša surovinska baza pa je izven Slovenije. Vidimo, da je porast cen na drobno posebno očiten pri porastu cen kmetijskih proizvodov, v prvih treh mesecih 1980 pa so se podražila tudi tekoča goriva in maziva, električna energija za gospodinjstva in RTV naročnina. Posebej zanimiva je tabela rasti cen življenjskih potrebščin. Jugoslovanskem Indeksi 100 102 104 106 108 110 112 Reprodukcijski material Sredstva za delo Blago za široko porabo Jg Ostalo g i 35 en: SRS ----SFRJ Pri resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1976—1980, naj bi bila v letu 1980 rast cen na drobno in življenjskih stroškov najmanj petino nižja od rasti, dosežene v letu 1979. SR Slovenija SFRJ III 79 XII 78 III 80 XII 79 III 79 XII 78 III 80 XII 79" SKUPAJ 117,7 110,7 107,0 109,4 Blago 112,7 111,4 107,0 110,2 Storitve 106,3 107,1 105,8 104,2 Podatki o gibanju skupnega indeksa cen življenjskih potrebščin za marec letošnjega leta v primerjavi z decembrom lani kažejo za našo republiko nekoliko počasnejšo rast, če jih primerjamo z rastjo, doseženo v lanskem enakem mesecu v primerjavi z decembrom leta prej. Pri tem beležimo le počasnejšo rast cen blaga, medtem ko so cene storitev letos dosegle višjo raven. Hkrati beležimo da so cene življenjskih potrebščin v merilu vse države dosegle v letošnjem marcu nekoliko višjo raven asta v primerjavi z enakim mesecem leta prej. Ob teh podatkih moramo povedati, da je indeks nominalnih OD v Sloveniji 121, 6, indeks realnih OD pa 98,8 glede na enako obdobje v lanskem letu, glede na povprečje 1979 pa 107,4 nominalni in 91,8 realni OD. Porast potrošniških kreditov v letu 1979 glede na 1978 je 18%. Kaj lahko iz vseh teh podatkov zaključimo? Obremenjenost prebivalcev s krediti je velika, zaradi rasti življenjskih stroškov za osnovne življenjske potrebščine, ki je nesorazmeren z rastjo OD. Nastopa padec kupne moči pre-prebivalstva. Ta padec kupne moči prebivalstva vpliva na nakupe blaga za široko potrošnjo. Kako bo to vplivalo na naš asortiman? Zavese in prti, ki jih prodajamo za opremo stanovanj, bodo glede na naše cene, ki so sorazmerno višje od ccn konkurence, morale imeti še bolj poudarjene oblikovne in kvalitetne prednosti naših izdelkov pred izdelki konkurence. Pri masovnih artiklih (tkanina za vezenje), bo nivo cene glede na cene konkurence igral še večjo vlogo. Pravilen asortiman — pa je bistven za uspešen pla-sman. Pri zavesah in prtih, ki gredo za opremo objektov, pa bo večjo vlogo kot do sedaj igrala cena. Predvidevanja o težji prodaji potrjujejo prvi glasovi s terena o ustavljanju prodaje v maloprodaji, kar kot verižna reakcija potegne za seboj preobremenitev grosistov z zalogami in zato njihovo previdnejše naročanje. Vendar moramo še vedno misliti na to, da blago, ki je konjunkturno, še vedno najde kupca. V ostrejših pogojih gospodarjenja pa je pritisk na šotore (taborjenje — naj cenejša oblika dopusta) velik. Na žalost so naše kapacitete omejene in kasni-mo z roki dobav. Toliko o artiklih za široki trg in o tržni situaciji zanje. Vsi se bomo morali potruditi registrirati in izpolniti želje trga, če bomo hoteli uspešno poslovati. Cirila Črne, dipl. ing. Vodja marketinga Odraz določil resolucije in dogovora na delitev dohodka in rast in osebnih dohodkov v naši DO Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, je bil sklenjen z namenom, da se uresničijo resolucij ske usmeritve, sprejete za razporejanje dohodka ter oblikovanje in porabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter obveznosti ,in naloge pri uresničevanju sprejete sabitizaoijske družbeno-ekonomske politike v letu 1980. S tem dogovorom se uresničuje usmeritev resolucije o 25-odstotni počasnejši rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka v SR Sloveniji. Delavci v TOZD pri planiranju in odločanju o razporejanju dohodka in čistega dohodka zagotavljajo za 3-odstotne točke počasnejšo rast sredstev za OD od rasti dohodka. Pri rasti dohodka iznad 50'% pa bi sredstva za OD smela rasti največ za polovico rasti dohodka. Po pregledu periodičnih obračunov posameznih naših TOZD in DSSS za prvo trimesečje 1980 je družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotovil kršitev dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in sicer prekoračitev mase za OD v TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, TOZD Maloprodaja in DSSS. V zvezi s tem smo 16. maja prejeli pobudo, da do 30. junija uskladimo izplačila OD v okvire določil sporazuma in da do 21. maja dostavimo pismeno obrazložitev o vzrokih zaradi katerih je prišlo do prekoračitve dovoljene mase OD. S to kršitvijo smo kršili določila občinske, republiške in zvezne resolucije in določila dogovora. Ugotovljene prekoračitve in pobude so podane v naslednji tabeli: TOZD Ind. pov. v prim. s I. tr. 79 Dopustno povečanje dela čistega dohodka za OD dohodek del ČD za OD Proizvodnja 112 119 115,2 Konfekcija 164 136 132,0 Maloprodaja 154 131 126,5 DSSS 122 121 120,1 Indeksi povečanja dohodka in dela čistega dohodka za OD so ugotovljeni po periodičnem obračunu, indeksi dopustnega povečanja pa po določilih dogovora. Odstotek dopustnega povečanja (p) se izračuna tako, da seštejemo možni odstotek rasti sredstev za OD (pd) glede na dejansko stopnjo rasti dohodka v letu 1980 rd) ter prvi (f 1) in drugi (f 2) korekcijski faktor. p = pd + f 1 + f 2 Možni odstotek rasti sredstev za OD (pd) pni rasti dohodka do 50 % pa ugotovimo po naslednjem obrazcu: pd = rd[100 —(rd + 3)] Pri rasti dohodka nad 50 % pa je možni odstotek rasti sredstev za OD polovico rasti dohodka. Prvi korekcijski faktor (f 1) je odvisen od ravni povprečnega mesečnega razporejenega dohodka na delavca v letu 1979 (OD’). Drugi korekcijski faktor (f 2) pa je odvisen od tega, koliko se absolutna rast dohodka (rd) razlikuje od 22 % in pa od ravni povprečnega mesečnega razporejenega dohodka na delavca v letu 1979. f 2 = (22 —rd) Xf2’ Povpr. meseč, razpon brutto OD v din (OD’) f 1 f 2’ TOZD rd 22-rd f 2 1 2 3 4 5 6 7=3X6 Do 8.000 + 3 0,20 8.001— 9.000 + 2 0,20 TOZD 1 12 10 2,0 TOZD 3 40 20 4,0 TOZD 4 64 42 8,4 9.001— 9.800 + 1 0,10 9.801—10.400 0 0,10 TOZD 2 54 32 3,2 Tabela za izračun skupnega dopustnega povečanja (p) je sledeča: TOZD pd f 1 f 2 p = pd + fl + f2 1 2 3 4 5 Proizvodnja 10,2 + 2 2,0 14,2 Maloprodaja 27,0 0 3,2 30,2 Restavracija 22,8 + 2 0,4 28,8 Konfekcija 32,0 + 2 8,4 42,4 Pri DSSS je odstotek skupnega dopustnega povečanja v sorazmerju z rastjo sredstev za OD v TOZD. Kot primer izračuna skupnega dopustnega povečanja naj navedem izračun za TOZD Konfekcija: 1. ugotovljena rast dohodka (rd) znaša 64 %. Po dogovoru lahko rastejo sredstva za OD pri rasti iznad 50 % največ za polovico rasti dohodka, torej znaša možni odstotek rasti sredstev za OD (pd) 32 %. 2. po določilih dogovora lahko zgoraj naveden možni odstotek rasti (pd) povečamo z uporabo prvega (f 1) in drugega (f 2) korekcijskega faktorja kot sledi: — glede na višino povprečnega OD, ki je v TOZD znašal 8.570 din za največ 2-odstotkovni točki; — glede na rast dohodka za vsak odstotek rasti dohodka nad 22 % za f 2 = (64 — 22) X 02 = 8,4 %. Po navednem znaša odstotek skupnega dopustnega povečanja (p) p = 32 -{- 2 T 8,4 4- 42,4 % Kot odgovor na pravobranilčevo pobudo, je bila 23. maja poslana obrazložitev kršitve dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 za I. trimesečje 1980. Razlogi za kršitev so naslednji: — proizvodnja in prodaja je v veliki meri sezonskega značaja, — iz ocene gibanja dohodka in sredstev za OD do I. polletja 1980 je razvidno, da bodo že do konca prvega polletja letos usklajena nesorazmerja med rastjo dohodka in sredstev za OD z določili resolucije in dogovora, — pri TOZD Konfekcija in TOZD Maloprodaja sploh ni prišlo do kršitve določil dogovora, če. upoštevamo oba korekcijska faktorja, — TOZD Maloprodaja je pri ugotoviti prvega korekcij sekga faktorja (f 1) minimalno presegla mejo 9.800 din in v II. polletju lanskega leta zaposlila 2 nova delavca, kar bistveno vpliva na lanski povprečni razporejeni bruto OD (OD’), — če pri TOZD Maloprodaja in TOZD Konfekcija upoštevamo prvi in drugi korekcijski faktor pri izračunu odstotka skupnega dopustnega povečanja (p) potem znaša dopustno povečanje za DSSS ob korigiranih podatkih za oba TOZD 21,7%, kar pa ni v nasprotju z določili dogovora in resolucije, saj je dejansko povečanje znašalo 21 %. Franci Velepec Kako bomo dopustovali Za to številko KONOPLANA sem namenil nekaj informacij o prijavah za letovanje v domu in prikolicah v Umagu, ter hišico v Izoli. Razmisliti je potrebno o načinu financiranja teh objektov, saj so postali z novim načinom poslovanja (po za konitih predpisih) bolj objekti družbenega standarda DO kot obrati gostinske dejavnosti. Po informacijah so letos tudi zadnjič organizirane šole v naravi, s tem pa se bo sezona v našem domu zmanjšala od sedanjih 90 na manj kot 60 dni. Stroški pa rastejo nepredvideno hitro — nekaj primerov: samo odvoz za smeti za sezono 2,800.000 starih din, močno povečana cena električne energije, plina, vodarina; zaradi zmanjšanega prometa (zaprti tip) pa rastejo stalni stroški na enoto prometa (amortizacija, popravila in drugi stroški). Teh nekaj podatkov sem nanizal v premislek onim, ki mislijo, da so storitve v domu drage. Pomoč v obliki dotacije z višjimi cenamli storitev tujih odjemalcev ni več mogoč in ga tudi ni pričakovati. Naša nova razdelilnica hrane v času adaptacije Do sedaj smo sprejeli posamezne rezervacije za dom in prikolice po tednih: letovali v istem razdobju 35 prosilcev, kar predstavlja 1/3 pri j avl j en-cev. Od 23. junija do 30. junija: od 17 sob je rezervirano: člani DO od 4 prikol. je rezerv.: člani DO Od 30. junija do 7. julija: od 17 sob je rezervirano: člani DO od 4 prikol. je rezerv.: člani DO Od 7. julija do 14. julija: od 17 sob je rezervirano: člani DO od 4 prikol. je rezerv.: člani DO Od 11. avgusta do 18. avgusta: 17 sob je rezervirano: člani DO 4 prikol. je rezerv.: člani DO Od 18. avgusta do 25. avgusta: 17 sob je rezervirano: člani DO 4 prikol. je rezerv.: člani DO Od 25. avgusta do 2. septembra: od 17 sob je rezervirano: člani DO od 4 prikol. je rezerv.: člani DO od od od od 1, upokoj. DO 3, tuji 7=11 1, upokoj. DO 0, tuji 0 = 1 5, upokoj. DO 4, tuji 4 = 13 3, upokoj. DO 1, tuji 0=4 6, upokoj. DO 1, tuji 3 = 10 3, upokoj. DO 0, tuji 0=3 ; kapacitete rezervirane za člane DO. 7, upokoj. DO 5, tuji 3 = 15 2, upokoj. DO 0, tuji 0=2 3, upokoj. DO 3, tuji 8 = 14 3, upokoj. DO 0, tuji 1 = 4 0, upokoj. DO 6, tuji 4 = 10 0, upokoj. DO 0, tuji 1 = 1 Novost, katera vas bo že letos ali drugo leto presenetila v negativnem pomenu je pred odločitvijo. Čamp se bo razširil ne samo na prostoru ob domu (delno že lani), pač pa tudi na prostor za domom do ceste. Tako bomo obdani s prikolicami in šotori, temu primerna pa bo tudi gneča na delu urejene plaže. Ostalih nevšečnosti (sanitarije, tuš, higienski režim okolice) ne bi omenjal. Prostore za naše prikolice smo namenili v neposredni bližini doma, tako da bo omogočena uporaba sanitarnih prostorov (posebni ključi za vhodna vrata). Takoj pa bi omenil, da ne bo dovoljeno pranje posode, pranje perila in umivanje. Za hišico v Izoli bomo nabavili oziroma poravnali stroške za novo vrtno garnituro ter ureditev postelj (jogi — vzglavnike). Za ostala vzdrževalna dela, katera so več kot nujna, se mora lastnik dogovoriti z uprav-ljalcem. PA ŠE TO Iz zgornjega pregleda rezervacij je razvidno, da se večina članov DO odloča koristiti dopust v času od 14. julija do 11. avgusta. V tem času je prišlo do prezasedenosti doma, prikolic in hišice v Izoli, zato je IOKOOS DO sprejel merila, po katerih je bil sestavljen rezervacijski seznam prosilcev. Merila so jasna in določajo, da se izločijo vsi oni, ki so letovali v enakem razdobju v letu 1979 v objektih na morju. Proste kapacitete, ki bodo nastale po izločitvi, pa bo komisija dopolnila na podlagi socialnega stanja prosilcev. Ista merila je komisija upoštevala pri dodeljevanju prikolic in hišice v Izoli. Vsi izolčeni po teh merilih pa imajo možnost rezervirati sobe v prostih terminih pred 24. julijem in po 11. avgustu. Ali je ta sistem pravilen din pravičen, je mogoče odobravati ali oporekati, je pa naloga več pristojnih organov za pripravo dopustov za leto 1981. Letos je bilo izločenih, ker so lani Ob izidu te številke Konoplana bo verjetno razdelilnica hrane v objektu DO že obratovala. Začetek obratovanja je nas, iz restavracije, doletela v najbolj neugodnem času. 4. junija sprejmemo prvo skupino otrok v Umagu (ca. 100 otrok na hrano), z 20. junijem pa odpremo Dom na Planini. Ob zmanjšanem številu delavcev (prej 22 — sedaj 20) ob enem porodniškem dopustu, obratovanju restavracije, kegljišča in razdeljevanju hrane v Mengšu in Radomljah (tudi popoldne) si tež- ko zamišljam, da bo ta novorojenček takoj normalno zaživel. Mislim, da bo potrebno mnogo dobre volje, strpnosti in medčloveških odnosov med enlknji lin drugimi. Ker marsikoga zanimajo tudi številke o vloženih sredstvih, vam lahko povem samo to, da je bila ureditev (brez .inventarja) izvršena na stroške DO oziroma TOZD, inven- tar pa je delno prenešen iz sedanje kuhinje in nabavljen iz amortizacijskih sredstev TOZD Restavracije. Za redno obratovanje je bilo potrebno nabaviti tudi razni drobni inventar (krožnike, tase, zavese itd.). Vložena sredstva niso majhna, zato apeliram na zavest delavcev pri uporabi teh sredstev. Maks Kramberger Realizacija planskih obveznosti Ker v letu 1980 ne bomo več imeli v proizvodnji in konfekciji mesečnih operativnih planov, bomo skušali usmeriti prodajo dolgoročno. Planirano proizvodnjo bomo ponudili kupcem, s katerimi imamo samoupravne sporazume vsaj s tromesečno opredelitvijo, kar pomeni večjo odgovornost za našo delovno organizacijo. Taka je naša obveza med ostalimi v letu 1980. Planiranje in realizacija je bistveni člen v vlogi delovanja eko- nomskih zakonov gospodarskega gibanja. Združeno delo je motivirano za ustvarjanje čim večjega dohodka, vendar takšnega, ki se lahko dosega na celotnem jugoslovanskem trgu ob vplivu domače in tuje konkurence, samostojno vodi politiko razširjene reprodukcije in zlasti tudi prevzema tveganje za poslovne odločitve, zato je tudi plan in realizacija tega najbolj učinkovita funkcija poslovanja. PODATKI 0 POSLOVANJU JANUAR — APRIL 1980 v 000 dn TOZD 1 TOZD 4 Prodajna domači trg izvoz domači trg izvoz vrednost (MFC) 155.853 10.693 37.933 1.905 Prispevek za Za kritje 101.962 5.572 28.084 1.444 stopnja prisp. za kritje 65% 52% 74% 76% plan realizacija plan realizacija Dohodek 42.814 43.958 16.952 17.507 Čisti dohodek 27.615 29.662 12.992 13.394 Nerazporejeni del čistega dohodka 5.688 7.689 2.288 2.608 Vsekakor je bila prodaja v prvih treh mesecih uspešnejša kakor v četrtem — mesecu aprilu, ko ni bilo izdelanih zlasti planiranih šotorov, za katerimi je prav sedaj veliko povpraševanje. Samoupravni sporazumi, ki jih imamo s prometnimi organizacijami nas močno obvezujejo za pravočasno dobavo sezonskih izdelkov. Gotovo, da so tu posredi tudi objektivni razlogi — delovna sila, pomanjkanje surovin — da ni bilo pravočasno izdelanih dogovorjenih količin. V letošnjem letu so v celotnem gospodarjenju nastopili neki novi elementi. Predvsem je to stabilizacija, ki ji nekateri pravijo kar nova reforma. Osredotočena je na vso Jugoslavijo in naj bi pospeševala enotnost jugoslovanskega trga. Posebno občutno pri tem pa je nov režim vezanega uvoza z izvozom, ki je zahteven in neizprosen, tako da so tu posledice prisotne tudi pri nas. Odražajo se pa, ker nismo mogli v tem obdobju uvoziti dovolj surovin in pomožnih sredstev. Pravzaprav so to posledice gibanj v svetovnem gospodarstvu in so tudi k nam vnesle novo merilo in razsežnosti posebno na področju uvozno izvoznega stanja. Novost je tudi, da je tekstilna industrija dosegla sporazum z Zavodom za cene, ko smo glede na povečanje stroškov oblikovali nove cene, ki so pri naših izdelkih dosegle povprečno stopnjo povečanja od 12 do 18 odstotkov, specifično pa nekateri izdelki znatno več, pri tem pa Zavod za cene ne dovoljuje prometnim organizacijam večjega zaslužka na ta račun. Zaradi nejasnih stališč in nezadovoljstva trgovcev smo v maju mesecu morali čakati s prodajo kar do 12. Seveda smo pa po tem datumu z izrednim prizadevanjem celotnega sektorja vključno z delavci v skladišču gotovih izdelkov ujeli zamujeno. Obveze, ki so pred nami so poleg maksimalnega organiziranja za planirano realizacijo, razširjevanje sodelovanja s prometnimi organizacijami in dohodkovno povezovanje, zlasti pa prizadevanje za pospeševanje izvoza na znanih poteh in iskanju novih možnosti. Avgust Orehek, dipl. ing. šef. komerc. sektorja ZAHVALA Ob smrti /mojega dragega očeta, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem sukalnice in predilnice za izraženo sožalje in za nudeno denarno pomoč Žalujoča hčerka BETKA KOSEC ZAHVALA Najlepše se zahvaljujemo DO Induplati — za cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč, kakor tudi govorniku Janezu Hafnerju in najbližjim sodelavcem naše MINKE ŠIMENC Njenih 28 let in pol se je mnogo prezgodaj izteklo v planinah. Žalujoča mama in sestri ZAHVALA Pri zahvali v 5. številki našega glasila se nam je prikradla napaka. Podpis pod zahvalo bi se moral glasiti ZARNIK MAGDA in ne Angela Zamik. Tov. Zamik Magda se vsem svojim sodelavcem iskreno zahvaljuje za denarno pomoč. (tudi ta zahvala je pomotoma izpadla). Tov. Zarnikovi se uredništvo vljudno opravičuje. Stisk roke, topel, ljubeč pogled in neizmerno lepi občutki (prvi z leve tehnolog Stane Pislak, tretji z leve direktor Srečo Bergant) Tovariš Tito si je natančno ogledoval kolekcijo naših proizvodov V prijetnem klepetu Ljubljenega predsednika Tita ni več med nami, toda v naših srcih ne bo nikoli umrl. Ostala bosta njegov neizčrpni nauk in njegovo vzorno delo, ki se mu je popolnoma posvetil ... Tovariš Tito z ženo Jovanko v pogovoru z gosti Zastave spuščene na pol droga, so nas spominjale na kruto resnico Tehnolog Stane Bislak na sprejemu pri Titu (avgust 1974) Šotor — izdelek Induplati Jarše — narejen za tovariša Tita Naši sodelavci v Kumrovcu, v rojstni hiši tovariša Tita Naš direktor Srečo Bergant in Stane Pislak pri tovarišu Titu ob priliki predaje šotora (Karadjordjevo, december 1979) V spomin na 23. maj 1937, shod Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom, smo letos prvič praznovali 23. maj — praznik občine Domžale. Ta shod je bil po obsegu, organiziranosti in po vsebinski usmerjenosti najboljši dokaz, kako globoko je uspelo Komunistični partiji Slovenije zasidrati idejo Ljudske fronte med delavskimi in kmečkimi množicami. Ljudska fronta, ki se je na domžalskem območju že prej uveljavila, je po shodu na Taboru na široko odprla vrata in močno povečala vrste svojih pristašev in aktivistov. Takšno politično razpoloženje je omogočilo tudi sklic III. konference Komunistične partije Slovenije v Judeževi domačiji na Vinjah. Tu so bile v noči od 29. na 30. junij, ob prisotnosti tovariša Tita, izrečene tudi besede o grozeči vojni nevarnosti, ki čaka jugoslovanske narode. V teh dogajanjih moramo iskati tudi odločnost in klenost tistih, ki so v noči 27. julija 1941 odšli iz Kriš-karjevih smrekic v Preserjah, kot bojne skupine na prve akcije proti okupatorju in zanetili iskro upora na domžalskem in kamniškem območju. Ob prazniku občine Domžale, 23. maju, je bila v soboto, 24. maja 1980 slavnostna seja delegatske skupščine, združena z odkritjem spominske plošče na nekdanji Veito- vi tiskarni na Viru, v kateri so leta 1939 natisnili delo Edvarda Karde-lja-Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« in odkritjem spominskega obeležja in otvoritvijo ceste Gorjuša—Trojica. Slavnostne seje in odkritja spominskih obeležij so se udeležili tudi naši vidni revolucionarji: predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka in Silva Jereb. Naš praznik je vedno pomenil dan, ko smo ocenjevali našo pre- 23. maj - praznik občine Domžale hojeno pot, gospodarske in družbene nja zaslužnim posameznikom, delov-dosežke, vse, kar smo uspeli ure- nim in družbenim organizacijam, sničiti. Na slavnostni seji so bila Med odlikovanci je tudi šest čla-podeljena tudi občinska odlikova- nov naše delovne organizacije: MIMI POLLAK, roj. 10. 3. 1947, skupna delovna doba 17 let, dela in naloge: zbiranje podatkov in obračun OD. Medaljo za zasluge je prejela za družbenopolitično delo v DO in za delo pri razvijanju delegatskih odnosov. Delavka je sekretar OO ZK TOZD Konfekcija, predsednik komiteja za LO in DS v TOZD Konfekcija, član delavskega sveta TOZD Konfekcija, predsednik komisije za osebne dohodke in član komisije za delovna razmerja ter delegat delegacije za zbor združenega dela SO Domžale ter vodja delegacije za delegiranje delegatov v skupščino SIS za zdravstveno varstvo Domžale. Poleg tega je delavka aktivni član Planinske zveze Slovenije — alpinistična sekcija Mengeš-Kamnik. Delavka je za svoje uspešno delo leta 1973 prejela Plaketo z znakom. JANEZ HAFNER, roj. 10. 8. 1942, skupna delovna doba 17 let, dela in naloge: vodja izmene in krojenje. Plaketo z znakom je prejel za aktivno delo v samoupravnih organih delovne organizacije, za delo v ZKS in prizadevno delo na kulturnem področju. Delavec je v preteklih letih oz. še sedaj aktivno sodeluje kot član 10 pri kulturno umetniškem društvu »France Bukovec« Vir, kot član dramske sekcije KUD-Svoboda v Mengšu oz. kot predsednik komisije za kulturo in rekreacijo pri KS Preserje. Je tudi član delavske kontrole Kulturne skupnosti občine Domžale ter član komisije za kulturo pri konferenci osnovnih organizacij sindikata v delovni organizaciji. Na področju samoupravnih odnosov in krepitvi delegatskega sistema tov. Hafner opravlja funkcijo predsednika disciplinske komisije delovne organizacije, je član delavskega sveta TOZD Konfekcija, član komisije za reševanje stanovanjske problematike v DO in član delegacije za delegiranje delegatov v skupščino SIS za raziskovanje in kulturno skupnost ter delegat delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela SO Domžale. Je član sekretariata OO ZK TOZD Konfekcija oz. namestnik sekretarja ter predsednik komisije za idejno politično usposabljanje komunistov v DO. Tov. Hafner je predsednik konference osnovnih organizacij sindikata DO ter delegat OOS v sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pri ObSS. Je član IO Počitniške skupnosti Domžale, član IO nogometnega kluba Induplati in predsednik Industrijskega gasilskega društva Induplati Jarše. STANE JERMAN, roj. 8. 5. 1939, skupna delovna doba 20 let, dela in naloge: vodja izmene v OE Opleme-nitilnica. Plaketo z znakom je prejel za uspešno družb eno-politično delo, za delo pri krepitvi in razvijanju delegatskih in samoupravnih odnosov. Delavec je dolga leta aktivno sodeloval pri razvijanju samoupravnega sistema, saj je bil od leta 1958 dalje: član centralnega delavskega sveta DO, član delavskega sveta TOZD, predsednik DS DO, član sveta organizacijske enote, član IO sindikalne organizacije, član odbora SZDL KS Radomlje, sekretar OO ZK DO, član OK ZKS Domžale ter delo in razvoj pri OK ZKS Domžale. Sedaj opravlja funkcijo sekretarja OO ZK TOZD Proizvodnja, je predsednik komiteja za LO in DS TOZD Proizvodnja, član odbora samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja, razen tega pa je delegat delegacije za delegiranje delegatov v SIS za raziskovanje v DO, v KS pa je član delegacije za delegi- ranje delegatov SIS za zaposlovanje. MIRJANA KAVČIČ, roj. 5.11. 1940, skupna delovna doba 23 let, dela in naloge: referent prodaje na domačem trgu. Plaketo z znakom je prejela za pomembne prispevke pri družbeno- političnem delu v DO in KS oz. občini, za prizadevno in uspešno delo pri razvijanju samoupravnih in delegatskih odnosov ter za delo v sindikalni organizaciji. Delavka je v preteklosti uspešno delovala kot sekretar OO ZK Indu-plati oz. tudi kot namestnik sekretarja, bila je član OK ZKS Domžale, član delavskega sveta DSSS, član odbora za SLO v delovni organizaciji ter dolgoletna delavska v sindikalni organizaciji. Sedaj opravlja funkcijo sekretarja OO ZK DSSS, je član delavskega sveta DSSS in član komisije za delovna razmerja, član komisije za kulturo pri konferenci osnovnih organizacij sindikata ter član delegacije za delegiranje delegatov v skupščino SIS za telesno kulturo DO Induplati Jarše. Delavka je delegat KS Simona Jenka v zbor KS SO Domžale ter član IO smučarskega društva Domžale. MAJDA ŠOŠTARIČ, roj. 5. 12. 1955, skupna delovna doba 10 let, dela in naloge: luknjanje in verificiranje. Plaketo z znakom je prejela za delo v ZSMS Induplati Jarše in ZSMS Domžale, za prizadevno delo v samoupravnih organih delovne organizacije ter izredno aktivno udejstvovanje v Foto kino klubu »Mavrica«, TVD Partizanu Jarše in Gasilskemu društvu Radomlje. Delavka je bila predsednik oz. član predsedstva ZSMS Induplati Jarše oz. samoupravnega centra v delovni organizaciji, tajnik TVD Partizan Jarše ter član ženske desetine GD Radomlje. Sedaj opravlja funkcijo referenta za informi- ranje pri O K ZSMS Domžale (konkretna zadolžitev je informiranje o delu ZSMS Induplati) ter je član delegacije za delegiranje delegatov v skupščino SIS za zaposlovanje. Je tudi vsestransko aktivna pri Foto kino klubu »Mavrica« Radomlje, kjer je član IO kluba, član dramske in filmske sekcije. Za svoje uspešno delo na tem področju je dobitnik priznanja Foto kluba Slovenije za igro v amaterskem filmu »ZID« ter dobitnik več klubskih nagrad. JOŽE GERBEC, roj. 26. 4. 1948, skupna delovna doba 17 let, dela in naloge: pomočnik obratovodja tkalnice. Plaketo z znakom je prejel za večletno delo pri razvijanju samoupravnih odnosov. Delavec je bil predsednik SZDL KS Jarše-Rodica, v več mandatnih obdobjih član DS DO in TOZD, predsednik IO sindikalne organizacije, predsednik komisije za šport pri KOOS, vodja delegacije za zbor združenega dela in aktiven član durgih samoupravnih organov. V času od 16. maja do 14. junija 1980 je bilo v počastitev občinskega praznika občine Domžale organiziranih več kulturnih, športnih in druž-beno-političnih prireditev. Ena pomembnejših prireditev je bilo srečanje mladine, borcev, delovnih ljudi in občanov z udeleženci III. konference KPS v Vinjah nad Ihanom, 7. junija 1980. Tako je postal cvetoči maj, ki pomeni v jugoslovanski zgodovini čas novega življenja, začetek novega obdobja jugoslovanskih narodov, čas svobode in gradnje današnje stvarnosti, tudi — PRAZNIK OBČINE DOMŽALE. Kdo odloča o delu obratne ambulantne? Pred leti smo morali na osnovi zakona prenesti izvajanje zdravstvenega varstva v naši obratni ambulanti, ki smo ga do takrat sami zagotavljali, na Zdravstveni dom v Domžalah. Že takrat pa je Zdravstveni dom v Domžalah od nas zahteval, da za izvajanje zdravstvenega varstva še naprej v naši obratni ambulanti moramo skleniti posebno pogodbo, po kateri smo dolžni plačevati Zdravstvenemu domu poseben mesečni prispevek, in sicer izključno iz razloga, ker da naša obratna ambulanta deluje kot »ekskluzivna in dislocirana enota« (tj. izključno za delavce naše delovne organizacije in v drugem kraju kot je sedež zdravstvenega doma). Ne glede na spornost takšnega stališča Zdravstvenega doma (saj smisel takratnega zakona, po katerem se je vsa zdravstvena dejavnost organizirala v okviru zdravstvenih domov, vendar ni bil v tem, da bi zdravstveni domovi takoj po prenosu ukinili obratne ambulante) smo bili prisiljeni to pogodbo skleniti, saj bi v nasprotnem primeru Zdravstveni dom organiziral zdravstveno varstvo za naše delavce samo še v Domžalah. V preteklosti smo nato večkrat opozarjali Zdravstveni dom, da je plačevanje navedenega pavšalnega prispevka za »ekskluzivnost in dislociranost« obratne ambulante nevzdržno in da je treba ta določila pogodbe spremeniti. Plačevanje tega pavšala namreč ni krilo nobenih dejanskih storitev in smo ga lahko zato opravljali samo iz sklada skupne porabe. Pri obravnavi tega spornega vprašanja je končno tudi Zdravstveni dom sam priznaval, da je plačevanje tega pavšala na način, kot ga določa pogodba, nevzdržno, vendar pa kljub temu v praksi nikoli ni pristopil k ustrezni spremembi pogodbe, marveč nam je še kar naprej zaračunaval navedeni pavšal. Nevzdržnost plačevanje tega pavšala pa je postala še posebej očitna že v lanskem letu, tj. v začetku sedanjega stabilizacijskega obdobja. Že takrat so za plačevanje tega prispevka nastale določene ovire, med njimi predvsem ta, da lahko po obstoječih predpisih oblikovali sklad skupne porabe samo enkrat letno, tj. po zaključnem računu. Tako oblikovana sredstva sklada skupne porabe pa niso mogla več zadoščati za kritje tega prispevka, ki je nesorazmerno močno naraščal, tako da je predstavljal že letno preko 50 starih milijonov din; to pa je glede na zbrana sredstva rednega sklada skupne porabe in obvezne predvidene izdatke iz teh sredstev (nagrade jubilantom, odpravnine upokojencem, regres za letni dopust idr.) postalo že nevzdržno breme. Zato smo bili prisiljeni ustaviti nadaljnje plačevanje tega prispevka Zdravstvenemu domu (ki pa tudi s svoje strani ni izpolnjeval svojih pogodbenih obveznosti). O tem smo obvestili Zdravstveni dom že z našim dopisom • z dne 15. 5. 1979, pri čemer smo ga natančno seznanili z razlogi, ki so nas prisilili v ta ukrep. Zdravstveni dom pa je prvič reagiral na ta naš ukrep šele po ca. 7 mesecih in pol, ko je hotel od nas pridobiti plačilo tega prispevka še do 15. januarja letos (da bi mu lahko štelo v realizacijo za leto 1979). Glede na to, da Zdravstvenemu domu ni uspelo do navedenega roka dobiti našega plačila tega prispevka, je nato popolnoma samovoljno in enostransko sklenil zmanjšati obseg dela naše obratne ambulante (kar naj bi se izvedlo že s 1. 4. 1980) čemur pa smo se odločno uprli. Pripominjamo, da smo navedeno problematiko takrat predhodno tudi že obravnavali na zborih delavcev v naših TOZD in DSSS v času od 13. 2. do 22. 2. 1980, nato pa še na izvršnem odboru konference sindikata in sekretariatih vseh osnovnih organizacij ZK z dne 24. 3. 1980. Na navedenih zborih delavcev in sestankih organov družbeno političnih organizacij, smo soglasno obsodili takšno ravnanje zdravstvenega doma, s katerim se enostransko ukinja oz. zmanjšuje delo obratne ambulante in nas kot uporabnike kratkomalo postavlja pred izvršeno dejstvo, še posebej ker gre za ukrepe na družbeno tako občutljivem področju kot je zdravstveno varstvo. Samo zaradi navedenih spornih vprašanj glede plačevanja omenjenega prispevka Zdravstveni dom ni upravičen enostransko ukinjati oz. zmanjševati obseg dela obratne ambulante in za takšno ravnanje nima prav nobene pravne osnove. Kolikor Zdravstveni dom meni, da so te njegove terjatve utemeljene, jih lahko uveljavlja v ustreznem postopku. Pri tem smo ugotovili, da utemeljevanje plačevanja tega prispevka s tem, da ima Zdravstveni dom določen kadrovski normativ, po katerem mora priti na 1 zdravnika najmanj 2.500 do 2.800 delavcev, v nobenem primeru ni sprejemljivo. Prvič tega normativa, ki je po našem mnenju popolnoma nesprejemljiv, Zdravstvenemu domu nismo mi določili in bi bila tedaj naloga Zdravstvenega doma, da doseže spremembo takšnega normativa. Drugič pa je bila naša obratna ambulanta v preteklosti že organizirana skupno ne le za delavce naše delovne organizacije, marveč tudi za delavce delovnih organizacij PAPIRNICA, Količevo in SLOVENIJALES, Radomlje, pri čemer je bila kadrovska zasedba te ambulante samo z 1 zdravnikom. Prav Zdravstveni dom sam je takrat odločno zahteval, da je treba to kadrovsko zasedbo povečati še za 1 zdravnika, češ da odpade preveliko število delavcev na enega samega zdravnika. Šele zaradi te zahteve samega Zdravstvenega doma je nato prišlo do organiziranja posebne obratne ambulante za PAPIRNICO, Količevo in SLOVENIJALES, Radomlje. Očitno je tedaj, da navedeni nevzdržni kadrovski normativi, pri katerem sedaj Zdravstveni dom tako odločno vztraja, prav po izrecni zahtevi samega Zdravstvenega doma ni izpolnjen. Poleg tega smo ugotovili, da je po sprejetih stabilizacijskih ukrepih konec leta 1979, t. j. ukrepih iz resolucije in družbenega dogovora, glede na dogovorjena merila formiranja sklada skupne porabe danes tudi praktično popolnoma nemogoče kriti takšne »stroške«, t. j. navedeni pavšalni prispevek, iz tega sklada. Pri tem velja omeniti, da smo hkrati ves čas zagotavljali Zdravstvenemu domu za delovanje obratne ambulante brezplačno uporabo njenih prostorov, da smo krili stroške njene električne energije in kurjave ter drugih komunalnih storitev, medtem ko Zdravstveni dom za vzdrževanje obratne ambulante (kljub temu, da je bila njena dejavnost prenešena v njegovo sestavo) v vsem preteklem obdobju praktično ni namenil nobenih sredstev (in to kljub dolgoletnemu plačevanju navedenega posebnega pavšalnega prispevka!) Prav zato smo na navedenih zborih in sestankih organov družbeno političnih organizacij v februarju in marcu letos sprejeli stališče, da mora biti zdravstveno varstvo delavcev v okviru obratnih ambulant vključno v naš redni sistem zdravstvenega varstva. Zahtevali smo, da se vsa navedena problematika celovito ponovno obravnava na delavskem svetu Zdravstvenega doma, obenem pa tudi na širši družbeni ravni, zlasti v okviru pristojnih organov občinske zdravstvene skupnosti Domžale. V skladu s tem sklepom smo navedena stališča posredovali Zdravstvenemu domu Domžale, TOZD »SOZV«, Domžale, izvršnemu odboru Občinske skupnosti zdravstvenega varstva Domžale in v vednost tudi Skupščini občine Domžale že dne 26. 3. 1980. Kljub temu pa vse do danes nismo prejeli nobenega odgovora oz. stališč delavskega sveta navedene TOD Zdravstvenega doma in izvršnega odbora Občinske zdravstvene skupnosti. V aprilu letos smo imeli z odgovornimi delavci Zdravstvenega doma glede bodočega delovanja naše obratne ambulante nove sestanke. V smislu navedenih sklepov zborov delavcev in organov družbeno političnih organizacij smo predlagali za sporazumno rešitev, da Zdravstveni dom organi- žira v naši obratni ambulanti vso predpisano kurativno zdravstveno varstvo (t. j. redno splošno ambulantno službo), kot nam pripada po veljavnih normativih. Preventivni zdravstveni pregledi (t. j. obvezni obdobni pregledi delavcev) pa naj bi se organizirano vršili v Zdravstvenem domu v Domžalah, kjer so za izvajanje teh pregledov na razpolago tudi druge ustrezne aparature in oprema (ki jih naša obratna ambulanta že doslej ni imela in je bilo zaradi tega treba delavcem za takšne preglede tudi že doslej pošiljati v Zdravstveni dom ali pa celo k specialistom v Ljubljano). Po tem predlogu^ seveda kakršnokoli dodatno zaračunavanje nekega posebnega prispevka v celoti odpade. Delovna organizalcija plačuje le opravljene preventivne preglede, pri čemer pa seveda ta plačila ne bremenijo sklada skupne porabe, saj gre za čisti materialni strošek. Zdravstveni dom je po navedenem sestanku pripravil predlog pogodbe, na katerega pa smo imeli pripombe. Omenimo naj, da nam je ta predlog pogodbe (po že utečeni navadi) dostavil 29. aprila 1980, medtem ko naj bi pogodba stopila v veljavo že s 1. majem 1980. Svoje pripombe smo zato že takoj naslednji dan t. j. 30. aprila 1980 sporočili odgovornim delavcem Zdravstvenega doma in seveda odločno zavrnili kakršnokoli možnost spremembe pri delovanju obratne ambulante pred podpisom pogodbe. Pripombe, ki smo jih imeli na predlog pogodbe, so se nanašale na to, da v tem predlogu ni bilo v skladu z dogovorom določeno, da »Zdravstveni« dom organizira v obratni ambulanti osnovno kurativno zdravstveno varstvo za delavce naše delovne organizacije v obsegu, kot nam to pripada v skladu z veljavnimi normativi«. Namesto tega je bilo določeno, da se pogodbeni stranki dogovorita, da bo Zdravstveni dom izvajal navedeno zdravstveno varstvo trikrat tedensko v obratni ambulanti. Poleg tega v predlogu te pogodbe v nasprotju z dogovorom ni bila dana ovrednotena ponudba cene preventivnega zdravstvenega pregleda. Glede na te pripombe je Zdravstveni dom pripravil nov predlog pogodbe, ki nam ga je dostavil 13. 5. 1980 obenem z zahtevo, da se pogodba uveljavi že z 19. 5. 1980. Vendar pa v tem novem predlogu pogodbe ponovno ni (kljub nasprotnemu dogovoru) navedel, da organizira zdravstveno varstvo v obsegu, kot nam pripada. Poleg tega pa je (prav tako v očitnem nasprotju z dogovorom) sedaj še izrecno navedel, da naj bi obratna ambulanta delovala le za naše aktivne delavce (na razgovoru smo posebej poudarjali, da deluje obratna ambulanta tudi za upokojence) in smo glede na število zaposlenih na sedežu naše delovne organizacije (na razgovoru smo posebej poudarjali, da delu- je obratna ambulanta tudi za delavce v obratih v Radomljah, Mengšu in Pečah). V predlogu nove pogodbe pa je sedaj ovrednotena cena povprečnega obveznega preventivnega zdravstvenega pregleda, ki naj bi znašala din 1.565,10, kar predstavlja približno 12-krat-no povečanje dosedanje cene preventivnih pregledov. Razumljivo je, da zahtevamo strokovno utemeljeno preveritev takšne cene preventivnega pregleda (pri čemer je že vnaprej očitno, da cele vrste preiskav oz. pregledov doslej Zdravstveni dom ni opravljal). Pri tem pa naj bi se po posebni dodatni določbi tudi še event. dodatni pregledi oz. preiskave, opravljene glede na »strokovne medicinske indikacije« opravljale na račun delovne organizacije. Menimo, da takšno stališče Zdravstvenega doma, ki skuša po eni strani kar se da skrčiti obseg poslovanja obratne ambulante, po drugi strani pa zaračunati delovni organizaciji kar najvišje cene preventivnih zdravstvenih pregledov, ne sledi niti današnjim stabilizacijskim prizadevanjem niti cilju, da sc zagotovi delavcem kar najbolj kakovostno zdravstveno varstvo, o katerem sicer vsakokrat govorimo ob priliki sprejemanja programov SIS zdravstvenega varstva. Delavci vseh TOZD in DSSS v naši delovni organizaciji so ponovno obravnavali celotno zgoraj navedeno problematiko obratnfe ambulante na svojih zborih v času od 19. do 21. 5. 1980 in pri tem sprejeli naslednja stališča: 1. V pogodbi mora biti določena obveznost Zdravstvenega doma, da v obratni ambulanti organizira redno splošno kurativno zdravstveno varstvo v obsegu, kot pripada delavcem naše delovne organizacije v skladu z veljavnimi normativi. Pri tem je šteti med delavce naše delovne organizacije vse upokojence, ki prebivajo na območju občine (saj so že doslej koristili storitve obratne ambulante), prav tako pa tudi delavce v dislociranih obratih, t. j. Radomljah, Mengšu in Pečah. 2. V pogodbi se mora določiti obveznost Zdravstvenega doma, da za nas opravlja obvezne zdravstvene preglede (glede na to, da se mi zavezujemo pri njem naročati te preglede), pri čemer pa je treba objektivno strokovno preveriti predloženo ceno (in event. vsebino) povprečnega obveznega zdravstvenega pregleda, kot je navedena v predlogu nove pogodbe. Dodatni zdravstveni pregledi, ki nimajo značaja preventivnih pregledov, ne morejo iti na račun delovne organizacije. 3. Problematiko zagotavljanja zdravstvenega varstva, tako kurativnega kot preventivnega, za delavce OZD, še posebej v obratnih ambulantah, je treba posebej in čimpreje obravnavati na organu upravljanja zdravstvenega doma in organih občinske skupnosti zdravstvenega varstva. Pri tem je treba postaviti odločno zahtevo, da se kakovost zdravstvenega varstva izboljša in dosledno uresničujejo sprejeti programi kakor tudi da morajo OZD — izvajalke zdravstvenega varstva prav tako sprejeti program ukrepov za uresničevanje stabilizacije in kar najbolj racionalnega dela in ta program tudi dosledno izvajati (seveda pa ne na račun kakovosti zdravstvenega varstva). Na navedeni novi predlog pogodbe smo odgovorili Zdravstvenemu domu že dne 16. 5. 1980 in ga seznanili z vsemi našimi pripombami. Posebej smo ga obvestili, da smo posredovali problematiko ureditve zdravstvenega varstva v naši obratni ambulanti v javno obravnavo družbeno političnim organizacijam v vseh TOZD in DSSS, t. j. organom konference sindikata in vseh osnovnih organizacij sindikata ter organom vseh organizacij ZK in zborom delavcev v vseh TOZD in DSSS naše delovne organizacije. Zavezali smo se, da mu bomo stališča in predloge iz navedenih obravnav sporočili takoj, ko bodo sprejeta, da pa pred sprejetjem teh stališč ne moremo podpisati pogodbe in da jo bomo tudi podpisali samo v skladu s sprejetimi stališči. Zato smo posebej opozorili Zdravstveni dom, da nove predlagane ureditve poslovanja v naši obratni ambulanti ni mogoče uveljaviti pred sklenitvijo pogodbe in da tudi ne moremo pristati na z njegove strani enostransko določen datum 19. 5. 1980 za uveljavitev nove ureditve delovanja obratne ambulante. Istočasno smo tudi ponovno informirali o celotni problematiki Občinsko skupnost zdravstvenega varstva Domžale in Skupščino občine Domžale s prošnjami, da to problematiko obravnavajo na pristojnih organih oz. da primerno ukrepajo, da bi se dosegla njena konstruktivna in družbeno ustrezna rešitev. Ne glede na ta naš odgovor pa je Zdravstveni dom popolnoma samovoljno z 19. 5. 1980 skrčil obseg poslovanja obratne ambulante na polovico, pri čemer je tudi popolnoma enostransko določil urnik njenega poslovanja, tako da odslej deluje samo ob torkih, sredah in četrtkih od 7. do 13. ure. Sprašujemo se, ali delavci v organizacijah združenega dela v resnici ne moremo imeti nobenega vpliva na organizacijo zdravstvenega varstva? Ali stališča naših družbenopolitičnih organizacij in zborov delavcev vseh naših TOZD in DSSS, ki smo jih Zdravstvenemu domu posredovali že 26. 3. 1980, v resnici ne zaslužijo nobenega odgovora? Zakaj teh stališč delavski svet Zdravstvenega doma do danes ni obravnaval? Menimo, da gre za perečo in pomembno problematiko (tudi s širšega družbenega vidika) in da takšno obnašanje, zlasti pa enostransko ukrepanje s strani Zdravstvenega doma na tem področju ne more in ne sme biti dopustno. Ing. Paš, dipl. iur. novice iz obratov OPLEMENITILNICA Dvojno dublirnega stroja RUCKH še vedno ni iz rekonstrukcije. Ta stroj sta si medem šla ogledat dva naša sodelavca, ki naj bi ugotovila njegovo brezhibnost. Stroj takrat še ni obratoval kot bi moral, oziroma kot bi bilo treba, zato ga seveda nista hotela prevzeti. Preskrba barv je bila do sredine meseca maja zadovoljiva, potem pa se je stanje iz dneva v dan slabšalo. Rudnik soli Tuzla nam je namesto običajnih vreč s soljo pričel pošiljati sol kar v raztresenem stanju, tako da smo je bili primorani prelagati iz tovornjakov v zaboje (za prejo). Prav nič v stilu stabilizacije pa ni bil prevoz te soli, saj je stala vožnja 24 ton soli s tovornjakom 22.500,00 din, medtem ko je znesek prevoza 20 ton soli z vlakom 6.400,00 din. Zares velika razlika. In še to ob rob problemom. V ponedeljek, 19. maja, smo imeli v oplemenitilnici zbore delavcev, na katerih naj bi obratovodje tolmačili kup sprememb samoupravnih aktov. Žal smo obratovodje prejeli material za omenjene zbore istega dne zjutraj, nismo pa bili vabljeni na sestanek sindikata, ki je bil organiziran že pred tem. Iz precej obsežnega materiala smo se morali znajti kot smo vedeli in znali. Dopoldanski zbor delavcev je potekal v pričakovanem vzdušju, toda zbor delavcev popoldanske izmene, se je takoj po prečitanem »Poslovanje DO za prvo tromesečje«, sprevrgel v »bitko za osebne dohodke«. Kljub večkratnim opozorilom, da se danes nismo zbrali zato, da bi razpravljali o plačah, so se vrstile pripombe, da je dolžnost obratovodje, da jim preskrbi boljše plače. Želela bi ljudem raztolmačiti, da obratovodje ne odločajo o višini OD, temveč da je za to kompetentna posebna komisija. Toda z dopovedovanjem žal nisem uspela. V kolikor se bodo še vedno med nami širila taka mnenja in komentarji, namesto da bi več delovne in disciplinske zavesti vložili v svoje delo — tako dolgo tudi ne moremo pričakovati boljših delovnih uspehov. Katja Kham PREDILNICA V mesecu maju se je skladišče surovin približalo kritični točki, tako da smo tekom meseca bili primorani ustavljati stroje tudi za več dni. Najbolj pereče je bilo pri malon vlaknu 4,5/110 lesk in mat za Nm 4, 5, 9, 10. Za Nm 34 in 40 ga je bilo še dovolj. V mesecu juniju bo še težje, če se ne bo situacija nabave vlakna izboljšala. Tudi kvaliteta istega se je precej poslabšala. Glede situacije, se pa tudi do materiala ne obnašamo dovolj odgovorno. Kvaliteta še vedno ni zadovoljiva. Zastoji na strojih nastopajo tudi zaradi popravil strojnega parka. Ti se poleg rednega vzdrževanja, lahko odpravijo z nabavo več potrebnih rezervnih delov. Teh pa vedno bolj primanjkuje, ker so stroji uvoženi. Tako za stroje Čarni ti ni moč dobiti delov, teh strojev imamo 14. Nekaj delov smo uspeli dobiti v tovarni Krušik Valjevo in se bo treba še naprej dogovarjati z njimi. Za ostale stroje bo treba rezervirati del deviz za nabavo istih. Tudi notranji transport ni urejen tako kot bi moral biti, čakamo na vozičke za prevoz preje med stroji. Tone Ručigaj TKALNICA V mesecu maju se je v oddelkih tkalnice posvečalo največ pozornosti proizvodnji. Zaradi izpada dvajsetih strojev, ki so bili poslani v Zagreb na obnovo je ostali del ATR tkalnice tekel v treh izmenah. V tem času se je pristopilo tudi k obnovi prostora. Zaradi obnove tlaka in izboljšanja razsvetljave, ter bolj sodobne postavitve strojev je izpadla postavitev odrov za žakardske stroje. S tem pa se je končalo obdobje žakardskih tkanin v Jaršah. Upamo, da bomo s tem samo pripomogli k večji proizvodnji in boljši kvaliteti izdelkov. Z novo postavitvijo strojev se bo lahko spreminjal tudi front posluževanja strojev glede na asortiman izdelkov, kar do sedaj ni bilo mogoče. Z novim tlakom v oddelku bo tudi čistoča večja. Novi stroji so tudi delno ojačani, tako da bomo lahko na njih tkali malo težje artikle kot do sedaj. Enako kot v preteklem obdobju je tudi v tem mesecu primanjkovalo prej v različnih šte- ZAHVALA Ob odhodu v pokoj, se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za obisk in za poklonjena bogata darila, ki mi bodo drag spomin na dolgoletno sodelovanje s člani kolektiva. Vsem želim še mnogo zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov. Lepo vas pozdravljam. ŠTEFAN MRVAR vilkah in obeh vrstah surovin bombaža in sintetike. Ravno tako je čutiti pomanjkanje delovne sile (tkalke, vzdrževalci, transportni delavci). Kvaliteta tkanin še vedno ni taka kot bi morala biti, zato se bomo morali truditi, da jo še izboljšamo, vsaj tam, kjer se to da. Zmanjšati moramo tudi količino odpadkov in skrbeti, da se čim manj blaga in preje uniči, kar je v današnjem pomanjkanju prej zelo pomembno. Ob tej priložnosti bi pohvalil vse tiste, ki so sodelovali pri demon-tiranju in odpremi strojev v Zagreb in pri ponovni postavitvi ob prihodu iz Zagreba. Obratovodja tkalnice Janez Kotnik TEŽKA KONFEKCIJA V mesecu aprilu smo imeli v težki konfekciji Radomlje delni izpad proizvodnje, ki je nastal na sistemu dovajanja komprimiranega zraka. Zaradi tega smo proizvodni program izdelave koridorja preusmerili v proizvode, ki zahtevajo nižjo stopnjo tehnoloških obdelav. Kljub ublažitvi izpada proizvodnje in zaradi velikega števila naročnikov, pa smo bili krepko za izdobavnimi roki. Po odpravi napake na kompresorjih je proizvodnja stekla v podaljšanem delovnem času, tako da nam je uspelo zadovoljiti čakajoče kupce. Proizvodnja polproizvodov za potrebe obratov konfekcij teče še naprej pospešeno, kajti sezona prodaje se hitro bliža vrhuncu. Pričeli smo tudi z izdelavo II. etape proizvodov za šotore namenjenim izvozu. Montažna ekipa je ponovno pričela z delom. Pred kratkim nam je uspelo še dopolniti kolekcijo končanih koridorjev za montažo — z dvema novima (99-metrski za Lendavo in 30-metrski za Kočevje). Ponovno je oživela proizvodnja tekočih trakov. Točne dimenzije in odstopanje, ki znaša + 0 mm pri več deset metrov dolžine traku, zahteva natančno in kvalitetno opravljeno delo. Dosežena je bila rekordna proizvodnja Elanovih blazin v tekočem mesecu. Velikoserijska proizvodnja kontejnerjev je našla že stalno mesto v našem programu proizvodnje. Naročil za posamezne komade skoraj ni več. V izdelavi je večje število naših skupnih novih proizvodov, ki bodo razstavljeni na sejmih v bližnji prihodnosti. Obratovodja težke konfekcije ing. Tone Videnšek v ■ vprašanja telesne kulture v ubčini Domžale Izteka se srednjeročno obdobje 1976—1980. Enako kot na vseh področjih našega družbenega življenja in dela tudi v telesni kulturi ocenjujemo rezultate našega dela. Na podlagi teh ugotovitev in razprav, si bomo začrtali naloge za naslednje plansko obdobje 1981 do 1985. v Občinska konferenca SZDL Domžale, poziva vse delovne ljudi in občane, športna društva in organizacije ter njihove člane, krajevne konference SZDL, družbenopolitične organizacije in njihova vodstva na terenu kot tudi v občini, telesno kulturni skupnosti in Zvezi te-lesnokultumih organizacij, da se aktivno vključijo v javno razpravo, ki bo potekala do 15, junija. Po tem datumu, se bodo strnili zaključki razprave in se na občinski problemski konferenci o telesni kulturi, dogovorili o nadaljnji poti telesne kulture v naši občini. V minulem obdobju po sprejemu Ustave 1974 smo priča veliki samoupravni preobrazbi v naši družbi. V tej preobrazbi je našla svoje mesto tudi telesna kultura. V tem času smo reorganizirali področje telesne kulture tudi v naši občini, ko smo ustanovili Teles-nokulturno skupnost in Zvezo te-lesnokultumih organizacij občine Domžale. Ugotavljamo, da se samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih še premalo ukvarjajo s problemi telesne kulture. Še najmanj pa je bilo narejenega za potrditev vloge krajevne skupnosti v sistemu telesne kulture. Uveljavljanje na tem področju je torej ena temeljnih nalog, ki jo moramo uresničiti, saj pomeni izhodišče za nadaljnji razvoj te dejavnosti in množičnosti nasploh. Finančna sredstva, ki jih trenutno delovni ljudje in občani združujejo v prispevni stopnji za telesno kulturo so premajhna. Rezultat tega je upadanje tekmovalne dejavnosti v vseh panogah. Gotovo to ni posledica manjšega interesa delovnih ljudi in občanov za telesno kulturo, saj se sama dejavnost širi — vedno več občanov je aktivnih v različnih panogah — malodušnost kot taka pa izvira le kot smo že že poudarili v pomanjkanju denarja. In kako je s športno rekreacijo z vidika množičnosti? Na področju športne rekreacije v združenem delu Telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij z Zvezo sindikatov še nista našli skupnega pristopa. Zveza sindikatov je družbenopolitična organizacija, ki naj vodi politiko telesne kulture v združenem delu in usmerja delavce TOZD v aktivno vključevanje v telesno-kul-turne organizacije v krajevnih skupnostih, kjer le-ti delujejo. V del. organizacijah s preko 500 zaposlenimi, naj sindikat s svojim vplivom zagotovi strokovno organiziranje rekreacije. Žal, imamo še vedno malo društev, ki pripravljajo rekreacijske aktivnosti za svoje občane. Večina jih je zaprta v svoj krog, kjer se s telesno kulturo aktivno ukvarja le njihovo članstvo. Pomembna pridobitev na področju telesno-kultume dejavnosti pa so nove telovadnice pri vseh šolah, ki so omogočile množično udejstvovanje v telesni kulturi. Kljub vidnim dosežkom pri izgradnji in vzdrževanju športnih objektov moramo ugotoviti, da še vedno zaostajamo za dejanskimi potrebami ter racionalnejšo uporabo le-teh. Za obdobje 1981—1985 Telesno-kultuma skupnost načrtuje povečano dejavnost v izgradnji športnih objektov — sredstva naj bi se prvič namensko zbrala v ta namen. Ob zaključku lahko dodamo, da je v naši telesni kulturi še vse preveč stare miselnosti in pogledov, starih preživelih oblik dela. Telesna kultura mora biti pomembna in bogata prvina prostega časa — je človekova radost in sreča. Telesna kultura je vrednota, ki plemeniti in bogati osebnost in družbeno življenje, je del kulture naroda. Iz gradiva, ki ga je pripravila: Strokovna služba Telesno-kultur-ne skupnosti Domžale, Zveza te-lesno-kul turnih organizacij občine Domžale SEJEM SREDSTEV IN OPREME V času od 2.—6. junija bo v Kranju sejem sredstev lin opreme za civilno zaščito. Kot proizvajalci obširnega programa za potrebe civilne zaščite, bomo na tem sejmu sodelovali s predstavitvijo naselja, primernega za elementarne nesreče. Postavili bomo sledeče šotore: Izletnik, deseterec, dekontaminacij ski šotor, kabino za tuš, kabino za WC, kontejner za pitno vodo, kontejner za vodo — kapljo. Interesenti bodo v našem programu za civilno zaščito, ki obsega še druge izdelke, dobili kompletne pismene informacije in seveda tudi osebne. Naša novost bo šotor — kuhinja, M ga bomo opremili s poljsko vojaško kuhinjo in ga predstavili potencialnim kupcem — Štabom za civilno zaščito in taborniškim organizacijam. Tudi dekontamiinacijski šotor bo opremljen tako, da bodo obiskovalci lahko dobili predstavo o uporabnosti. Cirila črne, dipl. ing. obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA POROČILO O GIBANJU OD ZA APRIL 1980 Vstopov ni bilo. Izstopi: 1. Mihelčič Maksa, predica, upokojena 30. 4. 1980, 2. Avbelj Pepca, čišč. sur. tkanin, upokojena 10. 5. 1980. TOZD KONFEKCIJA Vstop: 1. Rode Andrej, del. v kov. konstr. vstopil 20. 5. 1980. Izstopi: 1. Kelbiič Jurij, transp. delavec, izstopil 10. 5. 1980. TOZD MALOPRODAJA Nli bilo sprememb. TOZD RESTAVRACIJA IN POČIT NIŠKI DOMOVI Ni bilo sprememb. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopov ni bilo. Izstopi: 1. Ciglar Amalija, del. v sklad., upokojena 7. 5. 1980, 2. Bistan Štefan, vratar, upokojen 13. 5. 1980. POROČILI SO SE: Bec Stane, škrobilec in Cerar Marinka, izd. vot. poročena Bec. Iskreno čestitamo! OBVESTILO Z ozirom na čas letnih dopustov, v mesecu juliju ne bo samostojne številke Kono-plana, zato je ta zadnja izdaja skupna (junij — julij) in vsled tega nekoliko obsežnejša. (Iz uredništva) Vrednost točke za april je ostala v isti višini kakor pretekle tri mesece in sicer v bruto vrednosti din 0,065. Odstotki menjajočega dela OD so za mesec april znašali sledeče: R-D-Z za TOZD-1, T0ZD4 ter DSSS je znašal 111% R-D za TOZD-1, TOZD-4 in DSSS je znašal 109,5 % TOZD Maloprodaja 116% — prodajalna v Jaršah 120% —- prodajalna v Beogradu 101,5 % TOZD Restavr. in počitn. domovi 102% Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD Proizvodnja 6901 din TOZD Maloprodaja 8440 din TOZD Restavr. in počitn. domovi 7603 din TOZD Konfekcija 6625 din Del. skupnost skupnih služb 9816 din Pregled osebnih dohodkov za mesec april za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti oz. nalog: TOZD Proizvodnja Razred ti • P. cn d tkal. oplem. vzdr. TOZD Malopr TOZD Rest. TOZD Konf. DSSS 4500—5000 1 1 2 20 5000—5500 13 2 4 4 7 3 36 4 5500—6000 13 11 11 36 13 1 3 47 5 6000—6500 19 9 11 59 10 1 1 1 48 10 6500—7000 16 7 26 52 22 5 3 3 41 14 7000—7500 4 1 13 16 10 8 7 20 13 7500—8000 4 3 6 6 10 9 1 13 6 8000—9000 5 4 10 5 9 6 2 20 26 9000—10000 2 2 16 9 3 2 5 13 nad 1000 3 1 3 3 7 3 1 12 63 Skupaj 80 30 76 204 85 44 22 20 262 154 Naj nižji OD 4724 5312 4921 4544 5114 5558 6464 5711 4513 5233 Najvišji OD 13679 7278 11793 12823 12774 10836 15005 13919 16003 20414 Povprečni OD 6614 6145 6730 6807 7093 8106 8440 7603 6625 9816 BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU APRILU 1980 TOZD Štev. zaposl. delav. vajen. Izost. radi bolezni v % Izost. radi nesreč v % Izost. radi nege druž. čl. v % Spremstvo druž. čl. v % Nosečnost in porod v % S s5 a > ti d £5 Skupaj v % Skupaj izpl. ur Proiz. iz. iz sint. vlaken 545 5,13 0,34 0.50 0,12 0,87 1,28 8.24 8.265 Industr. prodaj. Jarše—Novi Beograd 23 — 0,48 0,09 4,35 4,92 206 Restavracija in domovi 20 1,73 0.19 5,00 6,92 252 Konfekcija 271 7.28 0,15 0,77 0.46 1.80 2.99 13,45 6.708 Delovna skupnost skupnih služb 160 4,66 — 0,87 0,14 0,87 2,35 8.89 2.616 Povprečni bolniški izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 1019 delavcev Izostanki zaradi bolezni 6,28 % Izostanki zaradi nesreč 0,22 °'o Izostanki zaradi nosečn. in por. 1,18 % Izostanki zaradi podalj. por. d. 1,95 % Skupaj 9,63 % Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠE-VIC, Ana LAJEVEC (urednik), Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJENOVIč, Jngo PAŠ, Alojz PUŠLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Anton VIDENŠEK, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. apnila 1974).