Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
Entered as second class matter at the Post Office Oept. Ot'awa.
V .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
v . . .
Let. 3. Št. 139.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, NOVEMBER 28TH, 1945.
Price 5c.
Vol. 3. No. 139.
zavezniške oblasti prepovedale delovanje of na koroškem
Belgrad, 16 nov. — Jugoslovanska časopisna agencija Tanjug poroča: "Britske okupacijske so poroča: "Britske okupacijske oblasti so informirale politične voditelje Koroških Slovencev, da je nadaljno delovanje Osvobodilne Fronte za Slovensko Koroško, prepovedano.
Ko je bil določen datum za volitve za državno in deželne zbornice v Avstriji (25 novembra), predstavniki Koroških Slovencev so zaprosili zavezniške oblasti za dovoljenje za ustanovitev slovenske stranke znano pod imenom: "Osvobodilna Fronta za Slovensko Koroško. Zavezniške oblasti so odobrile prošnjo za ustanovitev te organizacije, katera je takoj po ustanovitvi održala nekoliko velikih zborovanj, število vdele-žencev na teh zborovanjih je bilo seveda daleč večje kakor pa na zborovanjih socialistične ali ljudske stranke.
Aktivnost nove Slovenske Stranke ni bila po godu deželne oblasti, kar je najbolj razvidno iz
govora glavnega deželnega odmi-nistratorja Pisc-a, kateri je izjavil: "da južna meja Koroške ne more biti druga kakor je danes in da bodo "Koroški" Nemci preiskali čete maršala Tita, katere so vkorakale v maju 1944 na Koroško, če nimajo orožja.
Nekoliko dni pozneje po izjavi Pisch-a, po prisotjnosti Sudetski Nemec, okupacijske zavezniške oblasti so prepovedale aktivnost Osvobodilne Fronte za Slovensko Koroško. Vsako zborovanje Osvobodilne Fronte je prepovedano.
To ni prvi slučaj, da so okupacijske zavezniške oblasti prepovedale in ovirale aktivnost Koroš-kh Slovencev. V začetku septembra je prepovedana ponovitev delovanja Kulturne Zveze Slovencev v Celovcu, katero je nazi-fa-šistični režim prepovedal v letu 1941. Toda tudi še prej v juliju, okupacijske zavezniške oblasti so prepovedale ponovno vstanovitev Slovenskih kooperativ in bančne hranilnice, katere so bile enako prepovedane z strani Hitlerjevega režima.
Nad 175 tisoč delavcev v Detroitu zastokalo
NAJBRŽ DA OKLIČEJO STAVKO JEKLARSKI DELAVCI V 776 TOVARNAH
Detroit, 26 nov. — Delavci zaposleni pri General Motor kompa-niji sa zadnjega tedna zastavkali po vseh tovarnah te kompanije, katerih število znaša 175.000.
Stavko so oklicali potem ko je omenjena kompanija zavrgla njihovo zahtevo za zvišanje plače in
Izjava predsednika vlade v črnigori
Belgrad, 15 nov. — (Tanjug) Predsednik narodne federalne vlade v črnigori, Miloš Rashovič je podal z ozirom na rezultat državnih volitev v Črnigori, sledečo izjavo:
"Veličastven rezultat volitev v Črnigori za listo Narodne Fronte, potrjuje globoko zavest naroda in njegovo prepričanje, da se udeleži v tako ogromni večini volitev ter manifestira resnično narodno zavest in prepričanje. Ali je mogoče najti poštenega človeka, kateri bi trdil sedaj spričo tega rezultata, da Narodna Fronta ni izraz naroda, njegovih interesov, želja in dobrobiti.
Nikdar prej za časa prejšnih režimov niti ena politična stranka ni dobila tako podporo naroda. Preko 97 odstotkov vpisanih vo-lilcev se je udeležilo volitev, katere so se vršile popolnoma svobodno po želji in odločanju volil-cev samih. Nad volilci se ni vršil noben pritisk z strani oblasti kakor tudi tiska. Toda ogromna večina je glasovala za kandidate Narodne Fronte, med tem ko je komaj dva odstotka glasovalo za listo brez kandidatov.
Skupno število registriranih vo-lilcev je znašalo 194.365, volitev se udeležilo 185.551 volilcev, ali pa 94.46 odstotkov. Za vlado Narodne Fronte je glasovalo 181.703 ali 97.93 odstotkov, za Nacionalno Skupščino 180. 667, ali pa 97.27 odstotkov. Za listo brez kandidatov (opozicijo) je glasovalo komaj 4.804 ali 2.63 odstotka.
Zahteve za odstranitev Bevina
London, 27 nov. — Konvencija Komunistične Partije v Argliji, je poleg razprave o nadaljnem delovanju partije, ter njenega stališča v raznih zadevah, odločno obsodila stališče in delovanje vna-' njega ministra Bevina. Delegati so ostro kritizirali laboristično vlado ter opozorili na nesposobnost vnanjega ministra, da bi še nadalje zavzemal ta položaj.
Harry Polit je v svojem govoru poudaril, da obstojajo v svetu daleč večje in važnejše zadeve, kakor pa interesi Bevina in drugih laboritov. Situacija v Grčiji, pravi Polit, se je nekoliko zboljšala toda nikakor po zaslugi Bevina, tembolj močnega pritiska osvobodilnega pokreta.
sicer 30 centov na uro. Kompanija je pripravna zvišati plačo deset centov na uro, toda uporno vztraja protiv priznanja zahteve avt-nih delavcev.
Pred vsemi poslopji kompanije postavljene so piketne straže in kakor razvidno iz tozadevnih poročil, stavka se nadaljuje in je težko vnaprej napovedati ali pride do sporazuma med stavkarji in kompanijo.
Med tem tudi jeklarski delavci bodo glasovali za oklic stavke, danes. Jeklarska unija zahteva dva dolarja zvišanje plače na dan za vse delavce vposlene v jeklarski industriji. Ako pride do stavke, se pričakuje da bo število jeklarskih delavcev znašalo okrog 640 tisoč, kar pomeni da bo prizadeto nič manj kakor 776 jeklarskih tovarn v Združenih državah.
Stavke delavcev se čirijo tudi v drugih proizvodnih središčih s zahtevo zvišanja plače.
Bivši nazislični agenti v Španiji
Washngton, 24 nov. — Državni department je danes uradno naznanil, da je dosedanja preiskava dognala, da živi okrog 9.000 Nemcev, vključujoč 1.000 bivših nazističnih agentov v Španiji. Najdeni so tudi obširni nemški dokumenti, kateri potrjujejo na-čn kolaboracije fašističnega generala Franka z fašističnim osiš-čem.
To naznanilo istočasno trdi, da je ta vest podana v javnost z namenom, da bi napravila vtis na španski narod, kako gledajo Združene države na generala Franka.
Žal temu, da državni department ni zahteval prekintev diplo-matičnih odnošajev z vlado, katera ščiti nazistične gestapovce.
Pet Komunistov v novi francoski vladi
Pariz — De Gaulle-va skrbno pripravna poteza formirati novo vlado, katero nsij bi sestavljali ministri sicer po njegovem in francoske reakcije okusu, se ni obnesla. Pod močnim pritiskom javnega mnenja in odločnega stališča komunističkih poslancev, se je moral udati kompromisu za sestav nove vlade, v kateri zavzemajo pet komunističnih poslancev zelo važne ministerske položaje, med tem, ko je Maurice Thorez imenovan za državnega tajnika nove koalicijske vlade.
V novi kabinet so bili imenovani poleg Maurice Thoreza in Tillona, še: Francois Biloux, ministeh narodnega gospodarstva, Parcel Paul, minister za industrijsko produkcijo in Ambrosie Croizat, minister dela.
Zgornja slika predstavlja del ve like narodne manifestacije v Trs tu, katera se je vršila v znaku solidarnosti z narodi Jugoslavije. V veliki povorki manifestanti so nosili slike z leva na desno: Tog-liati, vodja Kompartije v Italiji, Lenina in maršala Tita. Manifestacije so se udeležili poleg Slovencev in Hrvatov v velikem šte vilu Italijani.
V Sovjetski Uniji vlada prava ljudska demokracija
EDINO TVOJA DEJANJA KAŽEJO KAKŠEN KRISTJAN SI — JOHNSON
Toronto — "Prepričan sem, da Rusija želi mir in ne vojno, prijateljstvo z vsemi svobodoljubnimi narodi in ne sovraštvo", je rekel v svojem zelo pomembnem govoru velečastiti Havvlett Johnson, Dean of Canterbery, na zborovanju v Maple Leaf Garden, katerega je sklical Nacionalni Odbor Kanadsko-Sovjetskega prijateljstva. Velečastiti Havvlett Johnson, kateri se je pred nedavnim vrnil iz obiska v Sovjetsko Unijo, je pred 7000 poslušalcev z posebno nadarjenostjo oratorja govoril o svojih doživljajih, pogovoru z državnimi voditelji, med tem tudi z Stalinom, ter navadnimi delavci in delavkami v Sovjetski Uniji.
"Niti ena država na svetu, je dejal Johnson, ni doprinesla toliko vprid narodnim in človeškim interesom v tej vojni, kakor Sovjetska Unija. Njene materijalne in ljudske žrtve so ogromne, toda tudi njena moč je neizmerna kot rezultat novega družabnega reda, kateri resnično ustvarja in spolnjuje Kristusov nauk. Precej razvozlana kampanja sovraštva napram Sovjetski Uniji, se drzne postaviti vprašanje: Ali vlada demokracija in ali obstojajo verske svobodščine v Sovjetski Uniji ? V kolikor se. tiče demokracije ni prav nobenega dvoma da obstoja, le žal temu, da jo zunanji svet še ni zapopadel. Zunanji svet še vedno verjame, da je demokracija, če eden svobodno zboruje, se udeleži volitev in hodi po tratoarju. To je še daleč od demokracije. V Sovjetski Uniji vlada ekonomska demokracija, to se pravi, da je vsak državljan zavarovan pred pomanjkanjem in brezposelnostjo, poškobam in drugih nezgodah. To zavarovanje mu proža država, med tem ko v zunanjem svetu, živi vedno v strahu pred pomanjkanjem, pred brezposelnostjo in tudi drugimi poškobdami, katere se tako pogosto- dogajajo v tovarnah in drugih produktivnih središčih. Sovjetski državljan ne trpi strahu kako bo preživljal svojo družino, kako se bodo šolali njegovi otroci in kakšna naj bo njihova bodočnost. Zato pa dobimo tako slikovite primere kot nikjer drugje, da mladi dijaki v 18 letih j starosti postajajo profesorji na vseučiliščih in tudi drugače znanost je na daleč večji stopnji med ljudstvom kakor pa drugod.
V kolikor se pa tiče verske svobodščine, je že to dokaz, da se tukaj na odru nahaja predstavnik
ruske pravoslavne cerkve Archibi-shop Alexii Yaroslav iz Rostova, kateri je v svojem govoru dejal, "da ruska vlada se ni nikdar mešala v notranje cerkvene zadeve." Ali ni to dokaz, da vlada popolna svoboda veroizpovedi, bogočastja in cerkvenih organizacij ? Zdi se, da je zunanji svet v verskih zadevah v praktičnem pomenu prezrl Kristosov nauk z tem, da se ceni vernike po vdeležbi v cerkvi in ne po njihovih dejanjih. Kristus je učil svoje učence: "Ljubite se med seboj — Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe! Toda v praktičnem pomenu, koliko vernikov izpolnjuje Kristusov nauk? In celo oni, kateri se štejejo za učitelje Kristusovega nauka, ali ga izponjujejo, ko ščuvajo svoje vernike zoper drugi narod in drugo vero?
Oni, kateri danes črtijo Sovjetsko Unijo, unašajo sovražno sum-
Federalna vlada naj prevzame Ford tovarno
Toronto — Na splošno prevladuje javno mnenje, povsem nasprotno izjavi provincijalnega pravnika Blackwell-a namreč da federalna vlada prevzame Ford tovarno in na ta način poravna zadeve med avtnimi stavkarji ter omenjeno kompanijo.
številne organizacije ter unij-ska gibanja so naslovile protest na provincijalno in federalno vlado, zahtevajoč umaknitev pro-vincijalne in državne policije ter zaplembo Ford tovarne v Windsorju, katere lastniki in vodstvo ogrožata javni red. Slično resolucijo je sprejela istočasno okrajna konvencije CCF stranke.
Mestni župan Arthur J. Reume, se je tudi obrnil na provincijalno in federalno vlado, za opoklic policije iz Windsorja. To je menda najbrž povzročilo precej nejevolje pri provincijalnem pravniku, kateri dolži obenem mestnega župana v Wndsorju za nastalo situacijo, ker je sprečil akcijo policije proti avtnim stavkarjem.
Stavka avtnh delavcev se nadaljuje in to pomeni, da zmagajo v svojih zahtevah, je potrebna neposredno denarna pomoč. Pošljite pomoč še danes, ne odlašajte do jutri! Njihova stavka, je obenem tudi vaša stavka!
| no med narod napram Sovjetski Uniji vsled "demokracije in verske svobodščine," delajo vse to iz bojazni pred svojo odgovornostjo na njihovem položaja — pred očitno resnico, katera z vsakim dnem odpira oči vedno večjemu številu ljudstva tako v prašanju kaj prav zaprav je demokracija in tudi kaj je Kristusov nauk. Iz bojazni pred to odgovornostjo se drzno ponašajo in širijo neresnico napram velikemu ruskemu narodu, kateri je rešil svet pred podivjanimi fašističnimi tolpami. Kriče o demokraciji edino iz bojazni, ker jo niso pripravni dati ljudstvu na domačem pragu, ravno tako o veri, dasi zlorabljajo Kristusov nauk. Ako bi ispolnjevati Kristusov nauk, bi danes morali neposredno zagovarjati: "Ljubite svojega bližnjega kakor samega se be", da se res ohrani trajen in pravičen mir, da se narodom povrne tiste pravice, katere jih pripadajo.
V Moskvi n.pr. vsak otrok je zagotovljen, da bo vžival materno mleko. Mnoge matere ga darujejo v otročje zavode tako, da niti edn otrok ne trpi pomanjkanje zaradi maternega mleka. Koliko otrok je zavarovanih na ta način tukaj v Torontu, nevem. Vem pa, da jih je prav dosti v Londonu, kateri niso zavarovani pred pomanjkanjem. Jaz ljubim Anglijo, toda ne morem ljubiti krivice, katera se godi. V zunanjem svetu nastopa doba brezposelnosti, stavk in notranji nemir, med tem, ko se v Sovjetski Uniji tako hitro dviga standart življenja, znižujejo cene življenskim potrebščinam in zvišujejo plače delavcem. Kdo torej potem takem vživa pravo ljudsko demokracijo ? Ali jo vži-vamo mi tukaj, ali pa narodi velike Sovjetske Unije? Najbrž da narodi Sovjetske Unije.
Toda vsi zunanji prigovori o demokraciji, verski svobodščini in o marsičemu drugem, ne morejo zaustaviti velikega pohoda novega družavnega reda. On je na pohodu zmage v Evropi. Da se pa odvrne preteče nevarnost novega konflikta, katerega povzročajo sovražniki mednarodnega sodelovanja, blagostanja in napredka človeštva, ohranimo si zvestobo v medsebojnem edinstvo z vsemi svobodoljubnimi narodi v svetu. Naša zvestoba, poštena in pravična sodba o nastalih problemih, je potrebna, da se zavaruje trajen in pravičen mir.
stari sovražnik preoblečeni v atomski
histeriji
Moskva — "Z Rusijo se skuša postopati kljub dosedanjemu sodelovanju in poveličevanju kakor z tujcem", tako pravi John Evans, dopisnik za "Toronto Star." Po njegovem mnenju in tudi mnenju katero da prevladuje med narodom v Sovjetski Uniji, precej razgibana histerična propaganda o atomski bombi je poslužila starim sovražnikom maskirani v atomski bombi za očrnitev Rusije kakor tudi vzrok za neuspeh londonske konference Sveta zunanjih ministrov.
To mnenje bo pa nedovomno še bolj podkrepljeno z odgovorom "Izvestije", katera odgovarja londonskemu časopisu "Economist" na njegovo odprto grožnjo, češ, Rusija je uničena z vojno, zapadni svet napreduje naprej. Izjava "Economista" je seveda precej všeč reakciji katera odprto dela za tretjo svetovno vojno.
Ta dopisnik citira izjavo Za-slavskega v kateri pravi: "Posamezni krogi in reakcionarno časo-
pisje v zunanjem svetu prezira očitno dejstvo, da se sovjetska vlada v zadnjih 27 letih ni izpre-menila, namreč da so isti njeni voditelji med tem, ko so se vlade zunanjih velesil izpremenile že nekoliko krat in vsaka od teh je zavzemala drugačno stališče v gotovih zadevah. Nekoč je bila vlada v Nemčiji, katera se je prijateljsko ponašala napram Sovjetski Uniji, vidimo pa, kako je nastala drastična izprememba v tem oziru pri poznejši vladi. Vprašanje je: Ali Rusija verjame Attlee-ju in Truman-u? Kako naj Rusija verjame ljudem, kateri bodo v bodočnosti zavzeli njihova vodilna mesta?"
Atomska propaganda nas opozarja na dogovor v Munichu leta 1938, katerega rezultati so več kot očitni za ves svobodoljubni svet. Mir, katerega je treba zgraditi v svetu, zahteva še enkrat založiti vse za izločitev strupene reakcionarne propagande in še močnejše narodno edinstvo.
blackwell preti z policijo in vojaštvom
Windsor, 24 nov. — Provinci-jalni vrhovni pravnik Blackwell, je danes v svojem govoru, ki ga je podal preko radia postaje CBC z ozirom na zadeve med avtnimi stavkarji in Ford kompanijo povedal le mnogo neresnice ali pa izrazil mnenje Ontarijskega delavskega departmenta z tem, ko je obdolžil tkvz. "radikalne elemente" za stavkovno situacijo v tem mestu. Iz njegovega govora se vidi, da neobstoja nobenega vzroka za davkoplačevalce, da bi plačali $10.000 Hon. Charles Da-ley-ju za njegovo delo kot ministra za delo.
To izjavo je podal okrajni odbor avtne unije kot odgovor Mr. Blackwell-u kateri je v javnosti podal tako drzno obtožbo proti avtnim stavkarjem v Windsorju, dasi se je na zvit način izognil obdolžiti Ford kompanijo, katera znaša odgovornost za nastalo situacijo in nadaljevanje stavke. Mr. Blackwell se je prej poslužil izjave omenjene kompanije, češ da preti škoda poslopju, strojem in celo v bližnji okolici tovarne prebivalstvu vsled morebitne eksplozije plinskih in vodnih cevi. Toda v svojem govoru minuli petek se ni zmenil za škodo in varnost okolišnega prebivalstva, tembolj za obdolžitev avtnih stavkarjev, da izzivajo odprti upor. Poslužil se je sicer načina z katerim so se posluževale prejšne vlade za zlomitev stavke rudarjev v Kirkland Lake, to je z mestno in
Anglija ne izpolnjuje obljub
Moskva — Radio komentator, Peter Orlov je v angleškem jeziku izjavil, da so britske oblasti izjavile, da je njihova namera razorožiti japonske čete v Indoneziji in nikakor zadušiti lokalno osvobodilno gibanje. Toda sedanja borba v teku je prav daleč od zamisli razoroževanja japonskih, čet, ampak namera povrniti Nizozemske veleposestnike in bančne mag-nate na oblast.
Dogodki v Indoneziji in Indo-Kini, pravi Orlov, so večjega pomena kakor lokalna zadeva. Ko-lonijalni narodi se bore za pravice, katere so jim obljubljene v deklaraciji v Teheranu, Yalti in San Francisco. Oni se bore protiv povrnitvi bivših oblasti", zaključuje Orlov.
provincijalno policijo. Na tako brutalen način je razbita stavka delavcev v Wallaceburg-u, katera je še v živem spominu tamkajšne-ga prebivalstva. Z takem načinom preti tudi avtnim stavkarjem, kateri izpolnjujejo vse zakonite predpise v tej stavki med tem, ko kompanija na drzen in protizakonit način ignorira njihove zahteve.
Zadnji pregovori med avtnimi delavci in kompanijo so rezultirali z neuspehom vsled dejstva, da kompanija vztraja proti priznanju avtne unije. To je vzrok za nadaljevanje stavke v Windsorju.
Dunaj, 26 nov. — Po neuradnih poročilih je naznanjeno, da je pri nedeljskih volitvah zmagala ljudska stranka.
Iz 89 volilnih okrožjih rezultat oddanih glasov za posamezne stranke je kot sledi: Za ljudsko stranko 1,500.467, socialistično stranko 1,353.053, komunistično stranko 168.856.
Med tem značilno je to, da so volilci v Slovenski Koroški glasovali skoraj sto odstotno za Komunistično stranko, katera je kot znano zagovarjala priključitev Slovenske Koroške Jugoslaviji.
Obtožba zoper vlado premiera Drew
"Vrhovni provincijalni pravnik Blackwell, je odkril v svojem govoru proti stavkarjem v Windsorju iznad pričakovanja dvom, da ne deli isto mišljenje tudi provin-cijalna vlada premiera DDrew-a, namreč razbiti unijsko gibanje. To izjavo je podal Ross Russell, organizator unije Združenih Elek-tričarjev.
Premier Drew je obljubil sklicati izredno zasedanje zbornice v svrho proučevanja najboljše delavske zakonodaje. Toda razen obljube ni podvzeto prav ničesar z strani njegove vlade, oziroma delavskega departmenta za zako-nitev delavske zakonodaje, katera bi ščitila delavce pred drznim in surovim ponašanjem posameznih kompanij.
Kljub temu vrhovni provincijalni pravnik skuša na zelo prepreden način opravičiti Ford kompanijo ter zvrniti vso krivdo za delavce. To je vsekakor znano delavcem vsepovsod v deželi, da se reakcionarni konservativni elementi niso nikdar zmenili za zboljšanje delavskih razmer, ampak so se pokazali zelo pripravne poslati policijo na lice mesta stavke in na ta način skušali rešiti zadeve med delavci in kompanijo."
NUREMBERG NE SME BITI DRUGI BELSEN
Moskva — Zaslavski komentira v "Pravdi" glasilo Komunistične Partije z ozirom na proces proti 20 glavnim nazifašističnim kriminalcem, kateri se točasno vrši v sodni dvorani v Nurembergu pred Mednarodnim sodiščem, da ta proces ne sme postati drugi Belsen. Namreč proces proti gotovim zločincem, kateri se je vršil v Belsenu v Nemčiji, se je za-vlačil v tedne.
STAVKA PEKARSKIH DELAVCEV
Toronto — Tukaj so oklicali stavko pekarski delavci, vposleni pri Brown's Bread Co. Stavko so oklicali za unijsko sigurnost in check-off sistem v industriji.
Stavka delavcev pri Imperial Optical Co., se nadaljuje kljub drznemu napadu mestne in pro-vinvijalne policije. Okrog 40 policajev je straži napram okrog 150' delavcev na stavki.
J J
edinost"
t	Published weekly at
[	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista;
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Tudi to se tiče g. Bevina
Angleški vnanji minister Ernest Bevin, se menda kakor nihče drugi otepa pred številnimi protesti z strani narodov v Palestini, Egiptu, Indoneziji, Indiji, Iranu in celo v Grčiji se upira njegovi volji dosedanji regent Ar-chibishop Demaskinos.
Kot irazvidno ima precej opravka in se nikakor ne-da stlačiti v eno in isto vrečo iskoriščevalce in iskoriščane, ter jim na zunaj pridigati, kako naj žive v miru in slogi k.ako je svet velik in obžiren in kako si laboristična vlada prizadeva z vsemi raspolagajočimi sredstvi, da se čimprej naredi sporazum med tlačitelji in potdiložniki.
Kako dolgo bo tako zaposlen in ali se posreči ustvariti laboristični vladi njen način sporazuma med izkoriščevalci in izkoriščenimi, teir tlačitelji in poldložniki, najbrž da tudi sam ne ve. V volilni kampanji so se sicer lepo slišale besede "Labor Goverment", toda v praksi iz dneva v dan kažejo le notranje namere laburističnih voditeljev, katere niso bile tako vidine, kakor se sedaj zrcalijo v svetu.
In vendar to ni vse, kar se tiče angleškega vnanjega ministra.
Angleškega in ameriškega vnanjega ministra se tičejo stvari, katere se dogajajo v okupirani Slovenski Koroški pod zavezniško oblastjo, tako tudi v Istri,, Trstu in Slovenskem Primorju. Okupirani Slovenci in Hrvati zahtevajo priključitev k Jugoslaviji. Zahtevajo poravnanje storjenih napak po prvi svetovni vojni, ker to jim je obljubljeno v tej vojni. In to zahtevo vsebuje Atlantski carter in Krimska deklaracija. Toda kljub temu dogajajo se pač take stvari v teh. okupiranih krajih, katere nimajo ničesar skupnega z Atlantskim čartarjem in Krimsko dieklaracijo.
Znano je tudi, da sta Anglija in Amerika postavile kontrolo po kapitulaciji nad Italijo in sicer v kolikor se tiče italijanskih vprašanj. Tod,a dogajajo se neverjetno neopravičene stvari tik pred zavezniškimi oblastmi, v Italiji.
V prejšnem lztisu lista, smo priobčili izjavo jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu, Stanoje Simič. V tej izjavi veleposlanik pravi: "žal temu, da pisma iz Jugoslavije v Ameriko morajo potovati naprej skozi Italijo, kjer so podvržena strogi cenzuri, katera cenzurirajo po večini ako ne do cela sovražne osebe napram Jugoslaviji, bivši Četniki, katerih sovražnost na pram Jugoslaviji je dokaj znana."
To izjavo je podal veleposlanik časnikarskim poročevalcem,, kjer je obenem izjavil, kako je Jugoslavija prva država v Evropi, katera je odpravila vojno cenzuro, ter tudi primerjal zgoraj omenjeno prakticiranje z navadnimi pismi iz Jugoslavije, kakor da bi pisma iz Francije za Ameriko morala potovati preko Španije, kjer bi bila podvržena cenzuri agentom bivše "Vichy vlade.
Ali ne nastane vprašanje, kako je mogoče zavezniškim oblastem dovoliti tako prakticiranje v Italiji?
To vprašanje si postavlja vsak pošten človek tembolj, ker znano je, da se je Italija borila na strani nemškega fašizma proti zaveznikom, med tem, ko se je Jugoslavija borila na strani zaveznikov. Toldla kako si more bolj pravično odgovoriti, kakor da zavezniške oblasti v Italiji, poleg že sovražnih elementov napram Jugoslaviji, znašajo soodgovornost za tako prakticiranje z pismi iz Jugoslavije za Ameriko in Kanado.
Nastane pa tudi vprašanje za 10.000 paketov, katere so poslali tukajšni izseljenci svojim sorodnikom v Jugoslavijo. Ti paketi, kakor razvidno iz izjave veleposlanika v Washingtonu, niso diospeli na svoje določeno mesto. Kaj je z njimi in kaj je vzrok, da se celo skromni paketi ne morejo poslati po pošti v Jugoslavijo, ko se lahko pošiljajo v druge države?
Da — to so vprašanja, katera se tičejo g. Bevina in tudi g. Byrnes-a, vnanjih ministrov Anglije in Amerike. Ta vprašanja zahtevajo, da se očisti marsikateri urad v Italiji od elementov, kateri so sovražno razpoloženi napram Jugoslaviji in kateri vživajo avtoriteto zavezniških oblasti.
¥ Zgornja vprašanja še enkrat opozarjajo vse poštene •rodoljube, da še bolj kot nikdar prej strnejo svoje moči v enotno skupino,, katera bo v resnici se lahko postavila v obrambo pravice napram narodu in napram posamezniku. Ta vprašanja očitno kažejo, da izmečki nazifaši-zma prakticirajo sicer pod drugačnimi okolščinami svoja ogabna dela in ovirajo pravilen sporazum v narodnih in medinarodnih zadevah. Pod parolo "demokracije" vživajo avtoriteto in vršijo posamezna dela, dasi pa vse to ne zasluži drugega, kakor močan protest vseh poštenih rodoljubov, da se jih čimprej odstrani iz službenih položajev.
Mednarodno edinstvo in varnost miru v svetu, je naš ciij-Molotov
Na ta način so morali prevažati partizani svoje ranjene tovariše v Slovenskem Primorju, kljub dejstvu, da zavezniška armada ni trpela pomanjkanja radi vozilnih priprav.
(Nadaljevanje)
Mi se nismo in se tudi ne ravnamo po napakah preteklosti, ampak varnosti in sigurnosti miru med narodi povojni dobi. Nedvomno, da interesi varnosti za trajen mir zahtevajo obenem od svoboljubnih narodov, da imajo zadostne oborožene moči. V vsakem slučaju to pomeni posebno za poglavitne države, katere znašajo največjo odgovornost za garancijo mira. Interesi varnosti mira nimajo ničesar skupnega z stališčem oboroževalne tekme med velikimi državami. Tako stališče seveda zagovarjajo vneti branilci impirializma.
Eden pa tudi ne more iti mimo dejstva, da po določbi konference v Berlinu glede odplačila reparacij, se ne izvršuje zadovoljivo. Vsekakor med nami niso sebični in osvetni pogledi napram premaganim narodom. Tovariš Stalin je več kot enkrat poudaril: "čustva po osveti in maščevanju je potrebno odstraniti v političnih odnošajih med narodi. V sorodstvu naših odnošajev napram premaganim narodom mi se ne zadovoljujemo z čustvi in občutki, ampak nam je namen onemogočiti ponovitev agresije in z upošte-j vanjem te nove morebitnosti postaviti agresorja v kolikor mogoče večjo osamljenost."
V	zvezi z tem moramo spregovoriti o odkritju atomske, energije in vporabi atomske bombe, katera je pokazala veliko destruktivno moč. Predvsem je treba poudariti, da atomska bomba ni bila še preizkušena na polju sprečiti nadaljno agresijo kakor ne na polju za ohranitev trajnega in pravičnega miru.
Po drugi plati tega vprašanja, nemogoče je danes da bi obstojala v večjem obsegu neka tehnična skrivnost in katera bi bila last edino ene države ali celo ozkih grup nekoliko vlad. Odkritje energije ne sme dajati povoda za pod-žiganje v nesoglasju kakor tudi vporabiti ga kot gorjačo v zunanji politiki vsled različnih pogledov svobodoljubnih narodov za bodoči mir v svetu.
Govori se tudi in ne malo o vstanavljanju blokov ali pa gru-pacijah držav kot sredstvo v obramb; zunanjih interesov. Sovjetska Unija ni nikdar podpirala ali zavzemala mesto v bloku ali grupah držav, katere bi bile naperjene proti drugim svobodoljubnim državam. In vendar se kakor zapazimo pojavljajo take namere na zapadu.
Anti-Sovjetski " karakter takih blokov in grup, nam je iz preteklosti precej dobro znam. Zgodovina nam priča, da so taki bloki in grupe zapadnih velesil služile v resnici ne za ukrotitev agresorja, tembolj podpirati ga na račun Nemčije. To je vzrok zakaj je treba zvrniti vso pozornost z strani Sovjetske Unije in vseh drugih svobodoljubnih narodov napram temu vprašanju, ter jo pokrepiti in ne oslabšati.
Ustanovitev mira v svetu ne pomeni in nikakor ne more povrniti predvojno situacijo med narodi. Za gotovo dobo Nemčija, Italija in Japonska ne bodejo več med velikimi državami igrale vodilno vlogo v mednarodnem življenju. Ta važnost pa je temvečja, da se skozi dobo upravljanja pod zavezniško kontrolo z temi državami Postopa v smeri nikakor ponovne agresije, ampak jih dvigniti na stopnjo demokratičnih in miroljubnih držav.
Ne manjšo važnost za bodočnost Evrope zapazimo v faktu, da nekoliko fašističnih in napol-fašisti-čnih držav sledi demokratično pot edino z ciljem vzpostaviti prijateljske odnošaje s zavezniškimi velesilami. To jasno kaže, ne samo da bi mogel eden ovirati, ampak je sploh nemogoče kooperirati in konsolidirati demokratični začetek v teh državah. Za eno je pa prav nemogoče da nebi zapazili v zavezniškem taboru, da je vojna prinesla ne malo izpremembe. Po svojem načinu reakcionarne sile skušajo povrniti staro na prejšne položaje.
SOCIALNE REFORME NOV OBLIK EVROPI
V	nekoliko evropskih državah zapazimo fudamentalno izpremem-bo socialnih reform, ki so nastale kot posledica odstranjene preživele fevdalne oblasti veleposestnikov, ter razdelitev zemlje med kmete, kar je znatno oslabšalo moč reakcionarnim fašističnim silam med tem, ko se je moč demokratičnih in socialističnih gibanj nasprotno silno dvignila.
Med tem nekatere države so postavile na dnevni red važne ekonomske reforme kakor nacionalizacijo težke industrije, osem urni delovnik in več drugih, katere prinašajo sicer novo razgibano živahnost in zaupanje ljudstva v splošnem v Evropi in tudi izven
v dvigajočo moč demokratičnih gibanj.
Toda nekatera reakcionarna glasila se drznejo tolmačiti vse to kot rezultat močnega sovjetskega vpliva politične sfere. Resnica je, da tak argument ne drži vode. Danes že vsakdo ve, da so bili taki problemi uspešno rešeni že davno prej v številnih evropskih državah. In to daja razumeti, da sile fašizma niso uničene da bi bilo napačno ne računati na njihovo škodljivo delovanje.
KRIMSKA DEKLARACIJA
Mi vsi smo čitali Krimsko deklaracijo treh velikih z ozirom na osvoboditev Evrope, katera v tej zadevi pravi: "Vzpostavitev reda v Evropi in rekonstrukcijo nacionalnega ekonomskega življenja se mora doseči sicer z takem načinom, kateri omogoči osvobojenim narodom uničiti poslednji izmeček nazi-fašizma in ustanoviti demokratične institucije po njihovi želji."
Precej dela je še za narediti, da se ta točka deklaracije resnično u-stvari. Nedvomno in kljub negativnim posledicam vojne proti fašizmu, katera je rezultirala v zmagi, je v marsikateri zadevah pomagala razčistiti politično ozračje v Evropi in odpira nov način vstajenju in razvoju antifašisti-čnih sil kot nikdar prej v preteklosti.
Taka situacija je izven dvoma v interesih svobodoljubnih držav in izraža močno nado, da se evropski narodi zavedajo očistiti poslednjo sled nazifašiznra ter z tem ojačajo sami svojo moč. Sovjetska Unija vedno in povsod resnično držeč se stališča konsolidacije normalnih odnošajev med vsemi svobodoljubnimi narodi.
Za časa vojne Sovjetska Unija je vzpostavila prijateljske odnošaje z Veliko Britanijo in Združenimi državami, Francijo in Kitajsko, Poljsko, čehoslovačko in Jugoslavijo in skoraj z vsemi državami ima sedaj dolgoletne pogodbo medsebojnega pomaganja proti mogočnosti nove agresije, namreč proti mogočnosti ponovne agresije na račun držav, katere so z agresijo povzročile svetovno vojno. Z naše strani smo podvzeli vse kar je bilo mogoče za normalne in dobre odnošaje tudi z državami, katere so se vsled neresnice mlačno ponašale napram Sovjetski Uniji. V tej smeri je enako naša namera vzpostaviti dobre ekonomske in- trgovske odnošaje.
Tudi kulturna zveza je ojačena. Moč Anglo-Sovjetsko-Ameriške koalicije, katera je ustvarjena za časa vojne, se nahaja sedaj v preizkušnji. Ali bo ta koalicija dovolj močna in sposobna pri določanju skupnih določb v novih nastalih povojnih problemih v svetu?
Neuspeh londonske konference Sveta zunanjih ministvor, je ta-korekoč opomin v kolikor se tega vprašanja tiče. Toda za časa so se tudi pojavljale notranje težko-če koalicije. Vsekakor, če tudi niso takoj spričo, koalicija treh velesil je našla pravilno rešitev nastalih problemov v interesih celotne Anti-Hitlerjeve koalicije, velikih in manjših držav, računajoč na potrebo nadaljevanja kooperacije demokratičnih sil.
NOVA MEDNARODNA ORGANIZACIJA
V tem letu je kot znano vstano-vljena nova organizacija Mednarodne Varnosti, Zedinjenih Narodov. Ta organizacija kot rezultata Anglo-Sovjetsko-Ameriške koalicije, je prevzela na sebe glavno odgovornost za daljne rezultate njenega dela. Jasno je, da nova organizacija Zadinjenih Naro-' dov nikakor ne more biti podobna bivši Ligi Narodov, katerega se je pokazala totalno nesposobna sprečiti agresijo ali pa organizirati odpor proti agresije.
Nova organizacija ne sme postati orodje katere koli velesile, ker tedaj zahteva ene ali druge velesile da postane vodilna sila v svetovnih zadevah, je neosnovna ravno tako kakor bi bila zahteva za svetovno oblast. Edino z skupnimi napori vseh sil, katere so znašale celotno vojno breme in omogočile zmago demokratičnih držav nad fašizmom, edino tako sodelovanje in pomoč za uspeh dela nove Mednarodne Organizacije more ostvariti trajen mir.
Toda za ostvaritev trajnega miru, ne zadostujejo samo dobre želje. Sposobnost za tako sodelovanje v interesih vseh svobodoljubnih narodov, se mora pokazati v stvarnem delu. Sovjetska Unija je bila in tudi bo zanesljiv faktor obrambi miru in varnosti narodov ter je pripravna kakor eno tako tudi drugo pokazati ne samo v besedah, ampak dejanjih.
RDEČA ARMADA JE OVENČANA Z SLAVO ZMAGOVALCA
Vojna proti Nemčije, je bila preizkušnja vseh sil sovjetske države. Sovjetska Unija je častno šla skozi to preizkušnjo. In tukaj je dokaz neštetokrat ponovljenih nesmrtnih besed velikega Lenina: "Narod, kjer se delevci in kmeti bore rama oh rami zavedajoč se da se bore za svojo sovjetsko oblast, za zmago samih sebe in svojih otrok, katera za njih pomeni vživanje vseh kulturnih in življen-skih sredstev, ne more biti premagan.
Rdeča Armada je iz te vojne izšla z slavo zmagovalca. Ona je povečala svojo velikost in postala
Ustanovitev zavarovalnega zavoda Slovenije
Nova, izredno važna pridobitev slovenskega naroda
Majhen narod kot smo Slovenci je bil pred vojno vedno izkoriščan po tujcih na vse mogoče načine, Tujci so imeli najlepše vinogradniške vrhe v Slovenskih goricah, tujci so sedeli v upravnih odborih naših industrijskih podjetij in tujci so se šopirili po naših letoviških vilah.
Tujci so izkoristili znoj našega človeka in odnašali naše narodno bogatstvo v tujino.
Tudi zavarovalstvo ni bil majhen kanal, po katerem se je odtekalo naše premoženje v tujino. Pred vojno je delovalo v Jugoslaviji 23 zavarovalnic, od katerih jih je imelo v Sloveniji dovoljenje za poslovanje 16. Med temi je bila res domača samo Vzajemna zavarovalnica, ki je v svoje poslovanje zajela množice slovenskega ljudstva in se radi tega razvila v samo slovensko zavarovalnico. Svoje delovanje in poslovne zveze pa je vodstvo. Vzajemne zavarovalnice v zadnjih letih usmerilo popolnoma v svoje strankarske vode. Med okupacijo je vodstvo Vzajemne zavarovalnice spremenilo svojo organizacijsko mrežo in jo usmerjalo v pravi organizacijski steber belogardizma in poznejšega domobranstva. Z osvoboditvijo je velika večina uredništva Vzajemne zavarovalnice pobegnila in tudi velik del upravnega odbora je odšel z okupatorji. Ta eminentni domači zavod je ostal skoraj brez pravega vodstva in njegov upravni odbor ni bil niti več sklepčen.
Ostala pa je ogromna večina slovenskih zavarovalcev, približno 150 tisoč. Na pritisk teh zavarovancev je bil sporazumno z Narodno vlado sklican občni zbor, ki je temeljito spremenil upravo zavoda. Občni zbor je v juliju spre-
O pomoči našem narodu v domovini
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je zopet odposlal večjo količino obleke in druge potrebščine v stari kraj, a o tem drugič kaj več. Za sedaj samo toliko, da je bila odposlana obleka po večini katera se je nabrala za otroke v Jugoslaviji.
Tudi naj naznanimo, da smo otroško bolnico poslali nadaljnih $11.500, kar vse skupaj znaša $51.500.
Med tem, zbiranje za bolnico nekoliko zapenja. Vsega do danes, za to svrho je prejetega nekaj nad 36 tisoč dolarjev, ali 15 tisoč manj kot je za bolnico že poslano.
II.
Od organizacije "Kanadskih Prijateljev Jugoslavije" smo prejeli izjavo da so oni do danes odposlali nekako 168 ton razne obleke in drugih stvari, v vrednosti $143.427.00
Dve zadnje pošiljke z njihove strani so bile odposlane, po znani izjavi da ne bojo več pošiljali pomoči, vsled tega ker nočejo da bi narodne oblasti Jugoslavije delile pomoč katero oni pošiljajo. Ko se je pa radi njihovega stališča, vzdignila burja protesta, so izjavili da je pomoč ustavljena zato, ker morajo plačati previsoko pre-voznino preko morja. Z intervencijo diplomatičnega zastopnika D. F. Jugoslavije pri UNRA, se je rešilo tudi to vprašanje,
UNRA je pristala, da bo njihovo in vso slično pomoč za Jugoslavijo prevažala brezplačno. Tako je tudi ta "argument" odpadel.
Poleg obleke katero so oni poslali, imajo naročenega za $233.-000.00, in pravijo da bodo to poslali kakor hitro mogoče.
Napram temu, od vsote $600.000.00 katero so dobili na razpolago od strani Kanadskega Rudečega Križa in od Canadian United Allied Relief Fund marca meseca, ostaja še nepotrošeno $225.000.00.
III.
V oktobru je bila kampanja za ponošeno obleko (National Clo-thing Collection), podvzeta po Canadian United Allied Relief Fund, ter nabrana obleka izročena UNRA, da se pošlje v posamezne države. Koliko je nabrano se še vedno ne ve natančno ali računa se da je več kot 10 milijonov funtov obleke.
Prvotno je bilo Jugoslaviji j firme v Sloveniji, katerim je sta
menil tudi pravila. Najvažnejša sprememba v pravilih je ta, da bo odslej imenovala Narodna vlada federalne Slovenije v upravni odbor zavoda 10 članov, in sicer jih predlaga finančni minister. Ostalih 9 članov pa se izvoli na vsakoletnem občnem zboru. S tem je občni zbor izročil kontrolo nad zavodom slovenski narodni vladi. To dejstvo nam nudi popolno jamstvo, da se bodo vsi rezervni denarni skladi, katere mora imeti vsaka zavarovalnica, porabljali res v obče koristne, splošno narodne namene.
Finančni minister Slovenije je imenoval v upravni odbor predstavnike ministrstva za finance, za industrije in rudarstvo, za socialno politiko in za inciativni zadružni odbor Slovenije. Občni zbor pa je izvolil kandidate, kateri so večinoma aktivno delovali v osvobodilnem gibanju. Sestava upravnega odbora, v katerem so zastopani predstavniki vseh panog našega gospodarstva, nam kaz6^ ka~ ko veliko važnost polaga Narodna vlada na naše zavarovalstvo. Nov duh, ki je zavel na občnem zboru, se kaže tudi v spremembi pravil. Občni zbor je sklenil, da se zavarovalnica imenuje ZAVAROVALNI ZAVOD SLOVENIJE.
Zavarovalni zavod Slovenije prevzema vsa aktiva in pasiva bivše Vzajemne zavarovalnice. Ustanovitev Zavarovalnega zavoda Slovenije predstavlja izredno važno pridobitev narodno osvobodilne borbe. Z ustanovitvijo Zavarovalnega zavoda Slovenije imamo vsi Slovenci možnost, da se zavarujemo res pri domačem podjetju in imamo pri tem absolutno jamstvo, da se bo nabrani denar uporabljal v splošno korist slovenskega naroda.
Zavarovalni zavod Slovenije namerava urediti naše zavarovalstvo, katerega nam je okupator zapustil v popolnem razsulu. Ureditev zavarovalstva bo izvedena z vso skrbjo in se za to v Zavarovalnem zavodu Slovenije velike priprave. Upamo, da bo Zavarovalni zavod Slovenije stopil v kratkem v javnost in pričel z obnavljanjem vsega zavarovalstva, zlasti pa še požarnega.
Zavarovalni zavod Slovenije bo zavarovalnica širokih ljudskih množic in smo zato prepričani, da se ga bodo naše ljudske množice z vso ljubeznijo oklenile ter da ga bodo smatrale kot svojo veliko pridobitev v našem osvobodilnem boju.
(Drugih 15 zavarovalnih družb, ki so poslovale v Sloveniji, so po osvoboditvi odnesle šila in kopita. Kot tujcem, ki so sodelovali z okupatorji in ga finančno podpirali v njihovi borbi protiv osvobodilni fronti, torej proti slovenskemu narodu, je bilo njihovo premoženje od Narodne vlade Slovenije zaplenjeno. Zavarovalni zavod Slovenije torej ostane edina zavarovalnica v Sloveniji. Koliko dobička so delale tuje zavarovalne
je
oddeljeno 7% od skupne količine. Razdelitev ni bila ravno pravična, ker so nekatere države manjše kot Jugoslavija in tudi niso bile toliko opustošene, a so dobile še enkrat toliko.
Zadnje dni smo bili obveščeni, da je odbor vzel v obzir težki položaj v Jugoslaviji, ter da bo del namenjen Jugoslaviji povečan za 50%. To pomeni da bo Jugoslavija dobila 10.5% skupne količine.
(Dalje na 3 str.)
ra vlada dajala skoraj neomenjen monopol, nam pove samo sledeča primera: Za zavarovalnino na potovanju po železnicah so te tuje družbe potegnile iz ljudskih žepov od štiri do pet milijonov dinarjev na leto. To samo v Sloveniji. Plačale pa so zavarovancem od tri do štiri sto tisoč dinarjev. Dobiček — 90%! — Tajništvo SANSa.)
Po ljudski pravici 11. avgusta, 1945.	S A N S .
močnejša v njenem sovjetskem borbenem duhu. Iz njenih vrst se sedaj vrača na svoj dom milijoni ljudi, kateri so prišli nazaj na kolektivne farme, tovarne in razna druga podjetja v naši domovini, katera je začela z novimi nalogami socialistične rekonstrukcije. Sovjetski narodi se zbirajo okrog svoje Partije kakor nikdar prej organizirani gredo naprej pod njenim vodstvom Lenina-Stalina. Naša sreča je, da so Rdeča Armada in narodi Sovjetske Unije sledili stopnje preizkušenega in modrega voditelja Sovjetske Zveze, velikega Stalina.
V zgodovini sveta bo slavna zmaga naše armade zapisana na straneh naše domovine in straneh sveta v splošnem, pod vodstvom Stalina, velikega voditelja in organizatorja, mi se nahajamo sedaj v dobi miroljubne rekonstrukcije, resnično cvetoče dobe socialističnega društva, da opravičimo želje naših prijateljev po celem svetu.
PORAST AVTORITETE NAŠE DOMOVINE
Vsakdo ve kako močno se je dvignil mednarodni avtoritet Sovjetske Unije. To je bilo mogoče zahvaljuč militarnim, ekonomskim in političnim uspehom naše domovine. Pred enim letom tovariš Stalin je izrazil to v sledečih besedah: "Kakor je Rdeča Armada v dolgi in naporni borbi dosegala zmago eno za drugo nad fašističnimi četami, delavci v sovjetskem zaledju v njihovi edinstveni borbi proti Hitlerjeve Nemčije in njenih satelitov, so dosegali ekonomsko zmago nad sovražnikom."
Tovariš Stalin je obenem dejal, "da so Hitlerjevci za časa vojne preživeli ne samo militarni marveč tudi moralni in politični poraz. Vojna je pokazala vsem kako Se je' naša domovina dvignila in kako je močna v vojni in ekonomski sferi. Preživljali smo res izredne ekonomske težkoče v prvih letih vojne, toda kljub temu naša domovina je pokazalo svojo sposobnost v zalogah naši junaški armadi z vsem kar ji je bilo potrebno, vključujoč prvorazredno opremo, katera je bila tudi po kvaliteti močnejša od sovražnikovega orožja.
Kljub neizogibnim težkočam v prvih letih vojne, sovjetski narodi so brez odiha delali in zato moramo dati kredit našim delavcem v zaledju, posebno sovjetskim ženam in sovjetski mladini, za njihovo neomejeno vdanost naši domovini.
Zahvaljujoč se temu, mi smo uspeli vzdržati življenski standart naših narodov skozi naporno in težko dobo v tej vojni. Milijoni sinov in hčera naših delavcev so bili mobilizirani za fronto. Toda tovarne niso prenehale z delom. Novi kadri so vstanovljeni in predvsem žena in mladine. Za časa vojne je zgrajeno nekoliko novih tovarn, posemezne delavnice in posebno električne centrale v vzhodnem področju naše domovine.
PRI TEJ" ;E JE VODILA
SOCIALISTIČNEGA TEKMA
Pri temu je zavzela razmah socialistična tekma novega načina z strani delavcev po vseh tovarnah. Kako strokovne unije tudi druge organizacije so neprestano vodile organizirano in prosvetno delo med delavci. Seveda moški in žene, so delali mnogo težje kakor y pred vojnih letih. Toda zmagovali so tudi te težkoče.
Na enak način so pokazali zavest za časa vojne kmeti, na kolektivnih farmah in v organizaciji poljedelstva. Tudi oni so se z vso odličnostjo zavedali pomena socialistične tekme ter so nadomestili v marsikaterem oziru izgubo, ki so jo povzročili Nemci za časa okupacije sovjetskega ozemlja.
Vse to nam je za vojne zagotovilo življenske rezerve. Pripomniti pa je treba, da rešitev teh problemov ni bila enostavna in posebno če se spomnimo, da je Rdeča Armada sestavljena po večini delavcev iz kolektivnih farm.
Rešili pa smo tudi te probleme sovjetske fronte in zaledja tembolj ker je obenem v teh napornih letih sovjetska-inteligencija na enak način izpolnila svojo dolžnost napram svoji domovini. Vojna je jasno pokazala kaj pomeni sovjetska intelegencija v letih sovjetske oblasti. Danes ni več govora o "stari" in "novi" intelegenciji.
Ta problem je v zvezi z novim življenjem. Ogromna večina inte-legencije je z uspehom izpolnjevala svojo visoko dolžnost v organiziranju ekonomije, poučevanjem novega sovjetskega personal?, čuvanju zdravja in podvigu kulturne stopnje prebivalstva. Lahke rečemo z velikim zadovoljstvom, da je sovjetska intelegencija vredna svojega naroda in da je zvesto služila svoji domovini.
Nadaljevanje prihodnjič)
Poročilo iz glavnega tajništva
Zabavo priredita društvo SN JP. 528 in IWO ter Ženski Klub v Detroitu
Neštete so žrtve prokletih narodnih izdajalcev
Detroit — Sporočam čitateljem in prijateljem, da društva št. 518 SNPJ. in "Novo Življenje" IWO priredita skupno veselo zabavo dne 1 decembra. Priprava za to zabavo je prvovrstna kar se tiče hrane in pijače kakor tudi prvovrstne godbe — Pink in njegova orkestra.
Da pa namen te prireditve je ta, dva društva sta vedno pripravna za pomoč v stari domovini in mislim da ne bom pretiraval ako povem, da ni nobeno posamezno društvo toliko pomagalo za stari kraj in razne druge delavske stvari kakor sta ta dva društva že žrtvovala. človek je res lahko pono-sem, da je član takih društev.
Ker so se društvene blagajne precej izčrpale, smo se pa pripravili prirediti eno veliko in veselo zabavo v svrho naših blaganj da zmoremo še nadalje pomagati za huminitarne stvari in posebno na polju izboljšanja socialnega življenja za malega človeka, ali pa kakor nam delavski nauk tolmači, delavskega ražreda. Torej bi ne bilo nič več kot pravilno in pošteno za vsakega društvenika in prijatelja delavskega razreda, da se udeleži omenjene zabave in z tem obenem vsaj delno obveže nuditi pomoč našim izmučenim in mnogo trpečim bratom in sestram v stari domovini.
Kakor sem že omenil, da smo že dosti naredili, naj pripomnim še to, da je naše društvo IWO., poleg pomaganja za stari kraj, pomagalo Ruski relifni fond in da bi lahko tukaj zabeležil precej lepe številke, katere potrjujejo kar je omenjenega. Na tem mestu ;e treba enako izreči hvalo vsem,
hvaljuje za čimbolj številni obisk. Ne pozabite v soboto dne 1 decembra, vsa pota kažejo po dolgih letih na prav veselo in domačo zabavo, katera se vrši v Slovenskem Delavskem Domu, 437 Livernois Ave.
Vstopnina je 50 centov po osebi. Pokažimo se pa tudi mi tukaj vsaj ob priliki takih zabav, da se zavedamo njihovega junaštva in da smo pripravni storiti svojo skromno dolžnost z tem, da se udeležujemo zabav in prireditev, ki so namenjene njim v pomoč.
Naj enkrat omenim, da se bo vse to vršilo v Slovenskem Delavskem Domu, 437 Livernois Ave., in sicer prva zabava v soboto dne 1 decembra zvečer in "bingo party" v nedeljo popoldan dne 16 decembra.
sklepu teh vrstic pozdravljam vse čitatelje Edinosti in njene agitatorje.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Frank M"dic
Imam pa še nekaj:
Ženski Gospodinjski klub, odsek S.D.D., tudi nezaostaja za drugimi naprednimi organizacijami. Tudi one prirejajo nekaj za staro domovino in to "Bingo party" dne 16 decembra. Čisti dobiček bo šel v korist stare domovine, namreč njenemu trpečemu narodu.
Je za čestitati vrlemu ženskemu Klubu, kajti tudi one se zavedajo nujnosti pomagati svojemu narodu. Kakor za prej omenjeno zabavo, tako tudi za "bingo party", je le pravilno da se udeležimo v obilnem številu. Članice
Hornepayne — Cenjeni urednik. Sprejmi sodrugarske pozdrave od nas tebi poznanih rojakov John, Leo Prijatelj in John Boc. Mi se nahajamo v gozdu, sekamo Pulp wood. Dosedaj ni bilo še preslabo, ali sedaj je pa kompa-nija zaustavila sekanje v celi šumi. Mi trije, kar smo imeli v kon-trahtu to smo posekali, sedaj pa samo čakamo da dosti snega zapade*, da še izvozimo na kupe, potem pa sami ne vemo, kar se bo-demo obrnili, želeli bi slišati od naših rojakov gozdarjev, kakšne so prilike tam kjer oni delajo in predvsem v okolici Port Arthur-ja ali Ste. Marie. Naj bi se oglasili bodisi pismeno na naš naslov ali potom tega lista.
Leo Prijatelj
Camp 4
Hornepayne, Ont.
Tukaj prilagam pismo iz starega kraja, ki sem ga dobil ob mojega brata. In ako bi bilo umestno, da bi ga priobčili.
Vinice, pri Sodražici, 14-8-45.
Dragi mi brat!
Torej po dolgem času našega teškega življenja in krute borbe, sem sprejel od Tebe pismo, katerega sem sprejel s solzami v očeh. Veš, Polde, ravno sem bil na dopust, ko mi je kurir prinesel pismo od tebe. Doma je bila sestra Reza in tudi moja žena. Ne morem ti popisati, kako smo bili vsi razveseljeni. Pišeš mi, da si mi pisal že dva pisma. Naznanim Ti,da sem oba tudi dobil. No, saj do sedaj dokler nisem prišel po 4 letih v Ljubljano, bi bilo tudi težko dobiti kako pismo. Torej, da ti opišem malo moje življenje:
Prvo so nas Italijani internirali in poslali v lager na Rab, skoraj vse iz celo občine. Tam je bil lager smrti ali pa shranišče številnih Slovencev. Bilo nas je več kot 12.000, saj nismo bli več ljudje, bli smo samo številke, • namreč okostnjaki v pravem pomenu besede. Eden drugega nismo poznali. A, je prišel čas, ko je Italija kapitulirala smo se rešili. In kar nas je bilo zavednih Slovencev, smo takoj že na Rabu prijeli za orožje, ker smo se zavedali, da edina rešitev je pobiti vse, ki so se proti nas borili in nas tako strahovito mučili. Torej sami "okostnjaki" z golimi rokami smo razorožili vse fašiste in karabine-re. Ta dan, katerega datum je bil 8 septembra 1943 leta, mi ostane za večno v spominu. Tukaj smo zgrabili za orožje in udarili z vso silo na rabsko brigado, potem smo se prebili na Primorsko in odtam na naše najhujše bandite belogardiste, tam smo jih prav dobro nažgali. Potem smo zapustili našo Dolenjsko in smo se podali 12-1-1944 na štajersko in Koroško. Tam sem jaz končal svojo borbo, ko sem bil ranjen pri Mežicah, to je pri Prevaljah. Saj upam, da ti je znano to krasno koroško hribovje. Torej odtam sem šel v bolnico, kjer sem bil 14 mesecev. Potem sem , delal na političnem polju, kakor tudi sedaj.
Kar se tiče naše doline, je bila zelo — selo slaba za naš pokret. Vse je šlo v Ljubljano za belo-gardo, da so napadali naše poštene Slovence na čelu te bande je bil general Rupnik. Kar se tiče samih Vinic, so se tudi slabo pokazali, več takih so ubežali iz naših vrst in se spajdašili z Rupnikov-ci. Iz Vinic so bili najhujši za-griznenci, Primšarjevega Vinceta sin, pa dva Benčinca od Gude si-1 na, zatem Pezinov Anton. Saj mogoče da katerega poznaš, a vendar bolj teško, ker so vsi štirje mlajši naraščaj. Kar se tiče vseh Vinaščanov, niso bili vredni kakor da bi vse požgal, ker so se radi potikali pri ta belih samo, da jim ni bilo treba iti v naše vrste. Sedaj so vsi doma, ko smo jim osvobodili našo prelepo Slovenijo, kjer smo bili tako strašno trpičeni in pobijani z strani fašističnih razbojnikov in njihovih hlapcev. Toda zavedali smo se, da se mora ta podivjana svojat počistiti iz naše zemlje in smo v tej zavesti vsa štiri leta napenjali naše mišice ter si dajali poguma z tem, kar sedaj v svobodi vživamo. Naši domači izdajalci so nam skoraj
največ prizadeli muk in trpljenja,
\ ' _
gre po poti, katero smatra da je zanj bolji. Naj Restek in druga gospoda iz vodstva H.S.S. tukaj, ne pozabijo, da naš narod v stari domovini ni hotel kompromitirati svojo neodvisnosti in suverenost za mnogo večjo pomoč z drugih strani,pa za gotovo ne bo za njihovih desetih tisoč dolarjev.
Stjepan Miosic
kateri so bili na sramoten način naščuvani z strani farških pod-repnikov in farjev samih. Ali vseeno naša borba je imela uspeh človeške plemenitosti, kar so številni dokazi tako v kulturnih kakor tudi narodnih zadevah.
Torej v glavnem mislim, da je borba z orožjem končana, ali vroči smo pa še, če bo treba še za Trst in Koroško. Mi bomo ravno z tako in še večjo odločnostjo zgrabili za orožje, toda upam da ne bo treba. Torej kakor rečeno, da z oboroženo borbo smo končali sedaj imamo veliko dela na gospodarskem in političnem polju. Gospodarsko smo popolnoma izčrpani, posebno pa taki, kateri smo se nahajali pri partizanih. Moreš si misliti kako je, ko gospodarja ni štiri leta doma, ko so drugi gospodarji posebno domačini, ko so vedeli kdo da sem in kje sem in kaj imam, so navadno menili, "tacega pa le dajmo, saj je pri partizanih, se bori za pravdo in svobodo slovenskega naroda."
Vidim da te skrbi, da se kateri nahaja od bratov in sester. Sedaj smo se vsi nekako po 4 letih se našli skupaj, štiri leta nismo vedeli drug za drugega in tudi zamisliti bi si ne mogel da bi se zopet srečno vsi sestali. Kar se mene tiče, upam da bom kmalu oproščen iz vojske, ker pravijo da bodo te letnike odpustili, ker pri nas posebno naša Dolenjska potrebuje
Že dolga leta je Slovanski narod v tem mestu, posebno hišni posetniki, gojil željo, da bi postavili v občinsko upravo vsaj enega zastopnika, do katerega bi se mogli obračati v vsakovrstnih gospodarskih zadevah, ker vsem nam je znano, da vsi oni za katere smo oddajali svoje glasove v pretečenih letih, in to so bili povečini sami odvokatje, ti ljudje so nas predvsem Slovane poznali samo za časa vsakoletne volilne agitacije. Ako si imel pa kakšno pot na občino, o takrat si bil pa v njihovih očeii le nezaželjiv prite-penec, in z zelo skopimi odgori te je odpravil, češ; nimam časa se z tem ukvarjati, a ti si pa poparjen moral vrniti domov in čakati da bo za prihodne volitve prišel napovršje zopet kakšen priliznjen in največkrat hinavski gospod. Torej za prihodnje volitve se nam pa nudi prilika, da ta naš nedostatek dopolnimo z tem, da vsi kot eden oddamo svoje glasove za našega kandidata ANDREY SHISKO.
Kdo je to zaena oseba, skoro bi ne bilo potrebno tega opisovati, ker ga vem da vsaki osebno pozna, posebno kateri živi že več let v tem mestu. Ali da se malo bolje upoznamo z njim naj navedem vsaj glavni njegov opis. On zhaja iz pristne Beloruske rodbine, ki se je priselila v Canado še pred prvo svetovno vojno. Za svojo na-obrazbo je izdelal tudi nekaj višjih šol, nakar se je za svojo strokovno izobrazbo izšolal za ELEK-TROMONTERJA, katero delo
najbolj vešče politične delavce. Kajti na političnem polju je še vedno dosti dela in opravka. Potrebno je pojasnjevati marsikaj ljudem, ter jim tolmačiti. Toda tudi slepcev je še tu in tam, kateri pričakujejo na neko zunanjo pomoč, katero so jim baje obljubljali duhovniki in verski krogi. Brat Jože se je javil iz Celja. Tudi on se je obrnil na pravo pot. Sedaj je nekje v Vojvodini pri topništvu. Za brata Ivana neverno nič točnega, ker on je bil zajet iz naših vrst nekje v Travni gori od švabobrancev in je bil poslan v Nemčijo. Tam je bil zopet zajet od Angležev, potem se je javil da potuje za Anglijo. In sedaj je prišel pač en glas od njega, da je že v Ameriki. Torej kaj je na tem resnice, nisem še na jasnem. Naša vas je vsa uničena od bombardiranja. ' Kako je in kaj, ti bodo pisale še sestre. Zato bom jaz rajši ti naznanil še to, da sta naša dva najboljša politična delavca, Kupos Lojz in Tanko Lojz, sta postala žrtvi naših domačih izdajalcev. Za sedaj naj zadostuje.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Naj živi nova svobodna demokratična federativna Jugoslavija! Naj živi nje veliki sin Maršal Tito! Dol z črno reakcijo — dol z hlapci fašizma!
Tvoj zvesti brat
France Prijatelj
vrši v Jem mestu že nad 15 let. On je član tudi raznih gospodarskih in prosvetnih institucij, ter je splošno poznan ne samo med svojim narodom pač pa tudi med drugimi narodnosti. In morem reči, da je on ena zelo važna, ugledna in spoštovana ličnost v vsej tukajšni okolici. Da se on ne sramuje svoje narodnosti in da ni zatajil svojega očeta "mužika", je že to dokaz, da kljub temu da je rojen in šolan v tej deželi, govori pristno jezik svojih prednikov, kokor tudi več drugih Slovanskih narečji. V potrditev njegovega opisa naj bo to; da je tudi član VSESLOVANSKEGA odbora v tem mestu, kjer je kot vsem znano jako agilan, in vrši zelo vestno dolžnost tajnika.
Toraj rojaki kateri imaste volilno pravico, letos je prilika, da postavimo v občinski odbor moža, za katerega moremo biti sigurni da nam bo vedno stal na razpolago in uslugo, in tudi nas marsikateri-krat rešil iz zagate. Stopimo na dan volitev vsi na volišče, in oddajmo svoj glas za našega moža, iskrenega Slovana ANDREY SHISKA. JAVNI SHOD volilcev se bo obdržaval v ta namen, vne-deljo 25 tega Novembra, popoldne ob 2 uri, v Ukrainskem Delavskem Domu. Tam bo tudi vse točno objasneno kako, in kaj nam je storiti, da se enkrat uresniči to za kar naš narod že toliko let stremi. Torej volilci vsi na shod brez ozira spola, in stanu.
■
Matija Otoničar Kirkland Lake
"Nič na svetu ni bolj važnega, kakor ustvariti prijateljsko razpoloženje med velikimi velesilami, na zahodu in velesilami na vzhodu: še posebno med Vel. Britanijo in državami Amerike na eno stran ter Sovjetsko Rusijo na drugo stran." — Tako je rekel, v svojem govoru Preč. G. Hewlett Johnson, škof iz Cantenbury-a, ki ga je imel v Madison Square Garden, v New York v prisotnosti 21.000 poslušalcev. Prostor je bil tako napolnjen da so jih morali okrog 10.000 odsloviti ker ni bilo prostora. Ravnotako je govoril ko je prišel v Kanado, v Montrealu in Toronti, kjer pa je slučaj na-nesel da je ravno ta večer prispel velik transport vojaštva iz Evrope, kar je povedal župan mesta Toronta, kateri je bil na tem velikem zborovanju. Kljub temu da je šla ogromna masa ljudi k sprejemu vojaštva, se je udeležilo 7,000 ljudi zborovanja v Maple Leaf Garden-u.
Tako ta visoki cerkveni dostojanstvenik, potuje od ene države do druge, od ene do druge vodilpe osebe v eni ali drugi državi, govoril bo namreč tudi s Trumanom ameriškim predsednikom in Kanadskim primierom Kingom, i.t.d, ter ustvarja to, kar je po njegovih lastnih besedah najbolj važno na svetu, prijateljstvo in sodelovanje med velikimi velesilami celega sveta. Ni namen da se v tej koloni piše kaj je on vse govoril, o tem le toliko, kdor ga je hotel poslušati, je marsikomu odprl oči na nevarnost ki preti ako se tega prijateljstva ne bo upoštevalo in gojilo med vsemi narodi. Govor je bil sijajen kar je potrdil gromoviti aplavz ki je trajal okrog pet minut po njegovem govoru.
Če primerjamo delo tega visokega cerkvenega dostojanstvenika Angleža, z delom nekaterih naših patrčkov Slovencev v Ameriki in pisanjem par Slovenskih časopi-
sov ki se še vedno upajo imenovati da so "katoliški" se nam delovanje teh naših Slovenskih samozvanih "katolikov" gabi. Ker namesto bratske ljubezni sejejo sovraštvo, namesto resnice, nazi-fašistični strup in blato z katerim se obmetuje nova Jugoslavija in Sovjetska Rusija. Sicer pa naj naredi narod sam svojo sodbo ker je toliko inteligenten, da zna razsoditi pravilno, kakor hitro se mu ponudi prilika, da sme svobodno izraziti svoje želje. To so prav lepo pokazale zadnje volitve v Jugoslaviji in tudi po drugih državah. Želje narodov so danes osredotočene na mir v svetu, na svobodo po celem svetu, ravno-pravnost med narodi in delati na obnovi opustošenih krajev da se kakor hitro mogoče zacelijo rane, katere je prizadejal nazi-fašizem.
S tem namenom se je tudi pod-vzelo, od strani Kanadsko-So-vjetskih Prijateljev, nabiranje podpisov da se častita Sovjetski Uniji k zmagi nad sašizmom in obljubi trajno prijateljstvo. Z velikim uspehom je bilo že pod-vzeto v Ameriki in Vel. Britaniji. Takšen uspeh se pričakuje tudi tukaj v Kanadi.
Na zadnjem velikem zborovanju v "Maple Leafe Garden", je to polo prvi podpisal župan mesta Toronto v prisotnosti 7.000 ljudi. Naj ne bo Slovenca, ki bi ne podpisal te pole, ker smo po rodu in krvi tako blizu našega velikega zaveznika Sovjetske Rusije.
Pole imajo vsi odseki Z.K.S. Ako še nisi podpisal, oglasi se pri vašem odseku v naselbini in stori to brez oklevanja. Pole naj se po 15, decembru nemudoma povrnejo na naš urad. Pazite posebno nato, da ne zgubite nobene pole. Povrniti se morajo pole četudi bi bile prazne. Na polo se lahko podpiše vsak četudi ni Slovenec, več je podpisov tem bolje.
J. Smrke
cateri so prispevali in pomagali do prejšnih uspehov, potrebujemo vas še in tako dolgo dokler si ta "mladi človek" res ne ustvari življenja in pravičnostič kar ga po vseh sodobnih in naravnih zakonih pripada.
Omenjena društva in njegovo članstvo se vam že vnaprej za-
tega kluba so pripravne delati in žrtvovati svoj delež, zato jih ne smemo pozabiti v njih prizadevanju da dosežejo dober uspeh. Mnoge Slovenke so se borile v prvih vrstah z moškimi v Narod-no-osvobodilni armadi, kjer so pokazale ne samo vdanost in vzdržljivost, ampak tudi junaštvo.
Na mestu, kadar kliče narod in svobodna domovina
Sudbury: — Tukaj pošiljam eno pismo katerega je prejela Pavla Tanko od svojega brata častnika iz Škofje Loke. Ker se mi vidi da je pismo važno da pride v javnost že zaradi tega da bodo videli Kanadski Slovenci da naša pomoč ne ostane v Toronti, ampak jo Slovenci v resnici tudi dobijo, pismo pa naj se mi pošlje nazaj. — Pismo se glasi:
J. Lesar
Škofja Loka, dne 24. 7. 1945
Lljuba moja sestra Pavla in
France!!!
Po dolgih letih se Vam spet lahko in svobodno javimo, po teš-kih krvavih bojih katere smo preživeli v tri in pol le " borbi. Najprvo vas vse prav srčnb pozdravljam in poljubljam. Moja dolžnost kot oficirja Jugoslovanske Armade je, da sem vedno na tistem mestu, kamor me klice narod in svobodna domovina, da stavim vse sile, za bolšo bodočnost, za Jugoslovanski narod. Ne morem Vam prikazati, ne v borb ne trpljenja katerega je preživel ves Slovenski narod in posebno Sodržani, katerim je vse uničeno in požgano, tako da je samo cele kupe razvalin, narod pa je bil po koncentraciskih taboriščih in oropan dotalno, mi pa kar nas je bilo da smo razumeli in vodili, ter pripravili narod za revolucijonarno borbo, je bilo marsikaj narediti in dobro razumeti kjer nam to delo ni bilo lahko. Samo to Vam povem, da kar si je danes Slovenski narod priboril to je prvič v zgodovini in to je s krvjo zapisano da je svoboda katero smo si priborili zlata zato jo bomo čuvali kot svetinjo, Vi niti pojma nimate in ga tudi ne morete imeti, koliko je prestala mati, sestra ali žena, katerih sin, brat ali mož je bil pri partizanih, koliko so taki ljudje prestali pred okupatorjem in domačimi izdajalci katerih je bilo na tisoče ki so nas preganjali, kot da smo mi kateri smo se borili za pravico in svobodo Slovenskega naroda, največji zlocinci. Tako so nas žigosali po časopisju in radiju.
Tri in pol leta smo se borili po gozdovih in sedaj pa uživamo svobodo po mestih, uživamo največji sloves med narodom ker smo mi pokazali vsemu svetu kako se mora boriti da se narod osvobodi. Čast in slava našim padlim borcem, kateri so dali življenje za svobodo. Ciril je padel še 1941. leta, jaz sem bil ranjen in sem
sedaj že dober. Sedaj sem nastavljen kot oficir, Mobilizaciski delegat pri, Ok. N.O.O. škofja Loka. Imam se še kar dobro, doma jim je bilo teško ali so vse preboleli. Mati so se živi, Anica in njen mož tudi. Bil sem po 20 meseceh eno uro doma, zato vam bodem že drugič vse bolj obširno sporočil Kako je pa z bratom Francetom? ali je še kje živ. ? Sporoči mu, da mi naj takoj piše, na moj naslov ali pa domov.
Sedaj pa pošiljam Vam še enkrat lepe pozdrave in vsem Slovencem ki ste nam pošiljali podporo in materijal, pozdravljam Tvojega Franceta in brata, ter vajine otroke.
Ostajem vaš brat S.F. SN	Janko Vesel
Pomoč narodom v domovini
(Iz 2 strani) Je pa tudi upanje da bo dobila še nekoliko več.
IV.
Kaj je z pomočjo, katero je nabrala H.S.S.?
To vprašanje se nam večkrat postavlja, in mi bomo, — v kolikor so nam stvari poznane, odgovorili :
. Napram zadnjem poročilu glavnega blagajnika H.S.S., so do konca meseca februarja t.l. zbrali vsoto 18.279.89, dolarjev.
Od tega denarja, so potrosili nekaj preko 4.000.00, dolarjev za šivalne stroje in obuvala, kar je bilo skupno z nekako 10 ton po-nošene obleke odposlano, skupaj z obleko "Viječa" in Kanadskega Rudečega Križa v aprilu in maju t.l. v Jugoslavijo. Ostali denar se pa, kakor smo obveščeni nahaja v neki banki v Hamiltonu.
Zakaj se ta pomoč ne pošlje našemu narodu ni prav težko uganiti, ako se vzame v obzir nepri-jateljsko stališče glavnega vodstva H.S.S. v Kanadi napram novi Jugoslaviji. Kakor se sliši, je gospod Reštek celo vzdignil geslo:
"Najprej je treba urediti hišo, šele potem hraniti otroke".
Mi z naše strani rečemo samo to, da ta denar ni nabran v nika-koršne politične svrhe, ampak samo za pomoč našemu narodu, in nima nikdo pravice to pomoč zadrževati, samo zato, ker ta narod
Zakaj bi Slovani ne imeli občinski upravi vsaj enega odbornika?
ANDRF.Y SIIISKO, kandidat za mestnega odbornika
Precej življenja kaže Sudbury
Sudbury: — Tukaj v Sudbury se je nekaj oživelo, namreč kampanja za novo članstvo. Imamo veliko upanje da bo pristopilo precejšnje število rojakov v našo "zvezo". Sklenili smo tako da naj vsaki član skrbi da bo, če mogoče dobil enega novega člana. Rojaki in rojakinje so jako navdušeni zato, zakaj bi tudi ne bili, ker naši sorodniki in znanci v starem kraju živijo v lepem edin-stvu drug z drugim, kar so prav lepo pokazale« zadnje volitve, ko je Narodna Fronta zmagala z tako ogromno večino. Torej zakaj bi mi tukaj bili razcepljeni in se kavsali za kakšno malenkostno stvar ki ni vredna piškovega oreha, da včasih celo tako majhno stvar da še otrokom ni dostojna, nikar že odraslim ljudem. Zato le vkup, da bo topleje in bolj prija-telsko, še posebno v sedanjih časih imajo nasprotniki namen nas razdvojiti in nas izgnati na mraz da eden za drugim zmrznemo in gladujemo. Prosim pa, da bi me kdo napačno ne razumel. Posebno tisti ki so si nekaj prihranili in bi rekel, "o jaz bom že kako, saj imam ..." — Vsi, se še spominjamo zadnje krize, ali ne? In tudi takrat so eni imeli nekaj, pa ni bilo zadosti, vse je šlo in pritisnil je glad v marsikatero hišo, nezaposlenost in oni kateri so bili zaposleni priganjani na delu pod eno ali drugo pretvezo. Tako da je vsaki občutil zadnjo krizo, oni kateri je delal in oni kateri ni delal seveda pa še v večji meri.
—	Danes se zopet nekaj takega plete, kot vse izgleda. V Windsorju, se stavka nadaljuje že v tretji mesec. Delavec zahteva pravice, za katere je upravičen.
—	Doma v starem kraju so jih tudi zahtevali dolga leta — končno so jih izvojevali z težkimi žrtvami, v borbi kjer ni bilo izbire, med živlenjem in smrtjo. Zmagali so! Zmagali bomo tudi mi. — Z namenom da razbijejo unijo so iz prvega vpili po radiju in časopisih, da je unija vsega "kriva". No, ko se to ni dalo, so spremenili melodijo, sedaj kriče da je "Ford" krivec. Torej kam pes taco moli? Krivda ni samo na "Fordu" pač pa tudi na vseh onih, ki so iz prvine dolžili unijo za stavko v Windsor-ju. Vsled tega je tudi tukaj v Sudbury vse napeto in se bo aktovalo, če se stavka v Windsor-ju ne reši v zadovoljstvo delavcev. Danes smo v dobi progresa nihče tega progresa ustaviti ne more.
Še nekaj . . ., po tihem se dela, kar bo rojake zanimalo, namreč za tiskovni fond Edinosti je dal prav dober predlog brat Joe Lovšin, — kakšen je pa seveda tajnost. Mrs. F. Žagar mi je že dala
$3. za fond Edinosti katere takoj pošljem na namenjeno mesto. Kar pa ni vse, temu bodo v kratkem sledile še obnove in nove naročnine.
Pa tista tica ki ji pravimo štorklja se je tudi oglasila pri naših rojakih. Prinesla je jako krepkega sinčka Mr. in Mrs. T. mlada mamica je hčerka iz jako ugledne družine, Mr. in Mrs. Oman iz Garsona. častitamo.
H koncu naj še omenim, da naš dobro poznani rojak Felix Perko se sedaj nahaja v Sanatoriju. Naslov je: Felix Perko, Queen Alex, San. London, Ont. Ima ženo in hčerko, da se prežive izdeluje, moške in ženske denarnice. Ako želi kateri rojakov si naročiti, mu je prilika da se naroči. Izdeluje jih v vsakovrstnih barvah in tudi ako želite imeti na nji svoje ime ga istotako vdela na denarnico.
Pozdrav vsem čitateljem Edinosti
Frank Zaic
Ponavljam naročnino
Hagersville: — Prosim uredništvo za malo prostora v listu Edinosti če je mogoče da natisnete par vrstic. Pošiljam 4 dolarje za naročnino ki nam je potekla in prosim da nam za naprej pošiljate lišt, kateri nam prinaša mnogo novic, — ali žali Bog, žalostne.
Tudi mi smo dobili pismo iz "kraja" iz Iške, pošta Ig pri Ljubljani. Od mojega moža sta dva brata ubita: od sestre mož in od moje sestre mož Jože Stem-balj, kar vem da bo gotovo zanimalo fante iz Iške vasi.
Jože je bil tudi tu v Kanadi. Prihranil si je nekaj denarja in šel domov misleč da bo lepo živel v svoji rojstni domovini. Prišla je vojska ki je naredila Slovenskemu narodu solzno dolino.
Želim vsem bralcem lista Edinosti vesele Božične praznike in veselo novo leto. Edinosti pa mnogo uspeha istotako tudi uredniku.
Z pozdravom ostanem in zakli-čem: Bog živi Slovenski Narod!
L. Skraba
IZGUBIL 67 DOLARJEV
Tem potom se naproša najditelj renarnice z denarnim zneskom $67.00, da isto povrne na naslov uredništva tega lista. To vsoto je izgubil eden od vdeležencev na koncertu minulo nedeljo v Victory Theatru, katerega j« priredil odsek Zveze Kanadskih Srbov.
Toraj ako je kdo od vdeležencev najdel omenjeno denarnico z denarno vsoto, se naproša da jo povrne na naslov uredništva.
V Jugoslaviji se dobro počutijo - piše brat z Rakeka
Mr. John Pire, stanujoč na 539 E. 123 St., je prejel prvo pismo od svojega brata Lovrenca, biva-jočega na Rakeku, v kateremu mu na kratko opisuje gorje, ki ga je moralo jugoslovansko ljudstvo prestati tekom štiri-letne borbe za svojo pravico in svobodo. Pismo glasi: "Dragi brat in družina:
"Po teh letih trpljenja pod italijanskim in nemškim okupatorjem, imam priliko, da Te iz svobodne Jugoslavije najprisrčneje pozdravim, enako tudi družino in se Ti zahvaljujem za pozdrave, katere si po#lal v Andrejevem pismu. Ves srečen sem bil, ko je zopet po dolgem času prišel Tvoj glas iz daljine.
"Dragi Janez, dosti strahu in trpljenja, pomanjkanja in same slabosti smo preživeli v teh časih, pa vseeno smo dočakali, da je zasijala zarja svobode. Ampak ta svoboda je stala ogromne žrtve, veliko mladih življenj je šlo v prerani grob. Tega kar se je v tej vojski godilo, nismo niti malo pričakovali.
,"Leta 1941 smo pričakovali hujšega, smo mislili, da bo fronta pri nas, in da bo vse uničeno in porušeno. Takrat smo še kar poceni skozi prišli, ali potem, ko so naši fantje šli v partizane v gozdove se borili za svobodo in pravico vsega poštenega človeštva, so začele fašistične propa-lice preganjati starše in brate tistih fantov, ki so šli v gozdove ih tudi še mnoge, jih pošiljali v internacijo ter tam mučili in stradali. Dosti jih je od mučenja in lakote umrlo.
"Tako je tudi Jože bil eno leto in pol v internaciji, pa on se je srečno vrnil. Njegova žena Micka ravno tako. Ona je bila v Ljubljani zaprta in je v zaporih umrla. Franceta so tudi ves čas preganjali; bil je v Nemčiji interniran. Jože je v tej vojski zelo prizadet; je izgubil Franceta, Cirila in ženo. On bo težko pozabil ta udarec. Veš, to je res hudo, otroke spraviti pokonci, jih izštudirati, kadar
bi mu imeli kaj pomagati, jih je pa zgubil.
"France za starejšega sina Marjana tudi nič ne ve, ali je še živ ali ne. Tukaj je bila taka mešanica, da je strah. Brat je brata streljal eni so bili v gozdovih, so se borili proti okupatorja za svobodo in pravico poštenega človeštva, drugi so se pa borili za okupatorja, proti njih in so bile največje svinje izdajalci, propalice slovenskega naroda. To so vse duhovni organizirali, so jih "FAR-BALI", DA SE BORIJO ZA VERO!
"Marsikateri, če bi leta 1941 vedel, da bo vojska trajala štiri leta in da bo toliko gorja in trpljenja, bi se bil že takrat sam ubil. Jaz in Andrej sva še dobro skozi prišla, ker nisva imela takih sinov, da bi šli v gozdove (moja sina sta stara, eden 14 let, drugi sedam let), pač pa v strahu sem pa vedno bil. Nikoli nisem brez skrbi zaspal; vedno sem čakal, kedaj me bodo prišli iskat in me odvlekli v internacijo
"Causov Tone je to strahotno vojsko preživel, čez en mesec in pol po končani vojski je pa umrl. Njega je bilo tudi škoda. Zdaj, ko bi se začelo malo boljše življenje, pa ga ni. Dosti gorja in trpljenja je bilo ta štiri leta in dolga so bila; pa vse je minilo.
"Sedaj, v naši svobodni Titovi Jugoslaviji se pa kar dobro počutimo; se je že precej zboljšalo, kakor je bilo vse uničeno. S hra no smo že kar zadovoljni. Kruha nismo več lačni, samo za obleko je pa zelo težavno, ker smo v teh štirih letih vse strgali, am pak upamo, da se bo tudi to kmalu zboljšalo.
"Za enkrat naj zadostuje, drugič kaj več. Jaz in moja družina smo še vsi živi in zdravi.
"Sedaj Vas pa vse skupaj prav lepo pozdravim.
"Brat Lovrenc in družina."
("Pozdravi tudi Toneta in njegovo družino.")
Ponatis iz Enakopravnosti po želji Mr. John Pirca — Ured.
ZA KOROŠKO SMO SE BORILI
Hvala našim članicam in fo iz Toronta
drug<
Toronto — Ker se naš poročevalec že precej časa nič ne javlja, sem se namenil, da napišem nekoliko vrstic za javnost o naši aktivnosti in domačih razmerah v naselbini.
Kar se tiče društvenega življenja ni večje aktivnosti sedaj, razen pri odseku Zveze Kanadskih Slovencev, kateri je imel že dve prireditvi v tej sezoni. Prva je bila, kot že poročano v septembru "Vinska trgatev" in 17 nov. smo imeli "Večerinko", katera je tudi lepo uspela kajti prinesla je nad $70.00 čistega dohodka. Izdatkov je bilo $24.00 Da je bila zabava tako uspešna gre zahvala seveda obiskovalcem in pa našim članicam odseka Mrs. Košmrl, Mrs. Anzin, Mrs. Klemenčič, Mrs. Mat-jašič, Mrs. Petrič, in Mrs. She-ryak za raznovrstni in okusni prigrizek ki so ga tudi to pot priredile in darovale v ta namen brezplačno, in potem pa Mrs. Muc katera je to vse tako lepo organizirala, da je bilo vsega dovolj.
V imenu odbora najlepša hvala članicam za darovane dobrote in trud katerega ne žalijo. Kljub zaposlenosti pri družini, vsakikrat se odzovejo radevolje kadar se je še vršila kaka prireditev za-kar vam je članstvo hvaležno. Hvala tudi vsem udeležencem ki so se udeležili, ter tako pripomogli k lepem uspehu.
O sedanji kampanji za novo članstvo v Zvezo Kanadskih Slovencev vse premala polagamo važnost in potrebo, ter s tem zanemarjamo svojo dolžnost katero smo kot člani dolžni napram pravilom naše organizacije. Kaj naj bo temu vzrok ? Po mojem mnenju manjka življenske aktivnosti na eni, in razumevanja na drugi strani, za kar bi lahko navedel več primerov. Mnogi so govorili in še govorijo, da ni potrebna organizacija, ali jaz nisem ne na levo ne na desno jaz sem nevtralen. Tak kdor tako misli sam sebi laže. Dogodki nam kažejo danes, ali nam je organizacija potrebna. Stotisoči štrajkujočih delavcev nas opominjajo, da se na plotu ne da več sedeti in čakati. Narodne volitve v Demokratični Federativni Jugoslaviji so nam najlepši primer združenja in skupnega sodelovanja. Takih in podobnih primerov imamo ki nam dovolj jasno govorijo in mislim da jih ni treba meni tukaj razlagati, zatorej bi priporočal pristopite k svoji narodni organizaciji, kajti napredek katerega vsi želimo bo le tedaj, če strnemo svoje moči in se vsi združimo v svojo narodno organizacijo.
bolnice smo sodelovali skupno vse organizacije ki so včlanjene v Svetu Kanadskih Južnih Slovanov. Za to je bil prirejen koncert po Lokalnem Svetu in je bilo poročano o njegovem uspehu in kdo je vse sodeloval. Na koncertu so zapele tudi naše Slovenske pevke sestri Miss Mary Košmrl in Milka Muc kar pa nisem nikjer videl zapisano. Priporočil bi da bi v bodoče bolj pazili pri objavljanju takih poročil da ne bo pozneje prigovorov kar se nam je že večkrat pripetilo. Koliko so Slovenci prispevali iza to ustanovo bodete videli kadar bodejo priobčena imena darovalcev v naših listih.
Pri zbiranju otroške obleke za sirote padlih žrtev katero so predvodile Klub Demokratskih Žen "je zbrane obleke za obleči tisoč otrok. Koliko so vse prispevali naši rojaki mi ni znano. Vem le to da so člani odseka Z.K.S. pomagali gotovo vsi. Eni so poleg prispevkov tudi pomagali pri pa-kovanju in odpošiljanju robe. Mislim, da ne bo preveč če povem da je samo rojak L. Terček zbral v tovarni kjer dela za cel trok razne obleke in kožuhov v prednosti več sto dolarjev, članice so bile pa zaposlene z šivanjem in popravljanjem oblek vsak večer celi čas kampanje, dokler ni bil odposlan zadnji zaboj.
Poleg vsega tega, da večina Slovencev pomaga vsak po svoji moči in zavednosti do svojih bratov in sester v domovini, na žalost je pa tudi v Toronto še naših ljudi ako jih morem še tako imenovati, ki ne vidijo drugega kot sebe. Pozabljajo da jih je rodila slovenska mati, pozabljajo da so teh šest sto tisoč sirot otroci nad 300 tisoč padlih žrtev Slovenskega naroda v boju za srečo in blagor človečanstva. Ne žali če zapravi še tako vsoto denarja za razkošje, medtem ko je škoda prispevat par dolarjev za svoj narod, mogoče da ravno ta dolar ki ga bi prispeval reši ali pomaga
rešiti življenje enemu nedolžnemu
trpinu. Pomoč katera je do sedaj zbrana je prispela in razdeljena med napotrebnejše za kar se je lahko vsak prepričal. Rdeči Križ Narodne Vlade v Jugoslaviji to potrjuje v svojih izjavah. Izgovor, češ, naši od te pomoči ne bojo dobili, ali bom že sam pomagal svojim kadar se bo lahko pošiljalo ni nikako opravičilo. Narod v Jugoslaviji deli to pomoč tistim kateri so najpotrebnejši brez razlike kaj si Slovenec ali Črnogorec, ali kake si narodnosti. Pred seboj imam list, od Slovenskega partizana iz Logatca v Sloveniji, ki se zahva-
Po bataljonu je zašumelo,. "Treba bo čez Dravo, tudi tam so ljudje, ki jim moramo pomagati, tudi njim moramo prinesti svobodo, ki jo že dolgo let pričakujejo." Bližal se je dan slovesa, treba bo nastopiti na Koroško.
Svete so nam bile besede: Koroška, Rožna dolina, Gospa sveta .. . Sklenili smo, da se bomo borili za brate, ki so nas dolgo klicali preko meje in smo slišali njihove obupne klice, razumevali njihovo bol. Trgalo se nam je srce ob misli, da naši zasužnjeni bratje na Koroškem toliko trpijo. Čakali smo dne — in ta dan je prišel.
Temna je bila noč, tipali smo in iskali poti skoz drn in strn, priplazili smo se do Drave. . .Pritajeno je šumela voda — morda je kateremu izmed tovarišev za hip vztrepetalo srce, stisnil je zobe in molče sedel v čoln. Ko je posled-njikrat prispel čoln do obrežja, smo naročili veslaču pozdrave za naše drage. Spogledali smo se in molče stisnili roke — bili smo med prvimi borci za Koroško . . . Pred nami se je odprl nov svet, trda borba, težko delo — pripravljeni smo bili na vse.
Težak je bil začetek. Utirali smo si pot v srca Korošcev, kakor nit se je pletla vez med njimi in nami. Naš prvi in največji uspeh je bil: pridobili smo si njihovo zaupanje. Potožili so nam svoje gorje iz dolgoletnega zatiranja in si želeli le ¿no, da bi z nami zadihali svobodo v skupni domovini.
Odjeknilo je po gmajnah, puška je spregovorila tudi, na Koroškem. Kdo bo močnejši ? Toda fašizem bo premagan, mora propasti! — Naša borba je huda, polna trpljenja, a veličastna. Zmagati • mora pravica, po vseh deželah na svetu, tudi na Koroškem. Toliko mladega življenja počiva po njenih planinah in gmajnah!
Oni dan sem srečala na ulici tovarišico iz Rožne doline. Dobro sem se je spominjala še izza borb na Koroškem. Njihov dom je tako gostoljubno. zmeraj sprejel partizane in sami so imeli dva sinova v partizanih. Pa kakor je bila srečna, ko mi je po dolgem času spet stiskala, roko, tako mi je z vso žalostjo hitela pripovedovati, kako so spet nesrečni koliko morajo spet trpeti. Saj je toliko Slovencev na Koroškem zaprtih, niti v pesmi niti v besedi ne smejo izraziti tega, kar mislijo in čutijo, ne smejo povedati na glas svoje velike, boleče misli, da hočejo k Titovi Jugoslaviji!
Še po cerkvah zabranjujejo slovensko petje in slovenske pridige! V občinskih odborih izpodrivajo Slovence in se povsod silijo v ospredje nemčurji in "Heimat-schutzi", ki prav tako sovražijo nas Slovence kot nacisti. Mnogo nacistov se je prelevilo v razne druge stranke, ki naj bi bile "demokratične", vendar pa sovraštvo do Slovencev in naših teženj ni prav nič omiljeno.
Nisem vedela, kaj naj ji rečem v tolažbo na njene besede, ki jih je izpovedala kakor grenko bolečino.
"Pridite zopet k nam, pridite spet na Koroško, stopite v Rožno dolino, kakor takrat, ko ste se borili, dro!"
"Saj pridemo, saj bomo prišli! Šli bomo na božjo pot in spet stopili na tisto našo sveto zemljo . . ."
"Ampak, ko boste prišli — ostanite za zmeraj."
Zora, koroška partizanka.
BRUNOVA MAMA
Če se spustiš od Sv. Ane nad Tržičem po hribu navzdol, opaziš med skalami in smrečjem majhno, prijazno hišico. Tako je skrita, da jo težko najdeš. Celo pred belo-gardističnimi zločinci je bila nekaj časa varna.
Nam partizanom je bila zmeraj topel in prijazen dom. Kadar je šel partizan mimo, ga je priva bila ljubeznivost te hišice na po-žirek hladne studenčnice ali na skodelico mleka in kruha. Za najbolj utrujenega pa je bila v mali sobici pripravljena postelja.
V tej skromni hiši prebiva "naša mama", kakor smo jo mi nazi-vali. Njen sin in hčerka sta bila
Pismo iz Uršnih Sel pri Novem mestu
Windsor: — Še marsikateri v Kanadi in v Ameriki ne verjame kaj se je dogajalo v zadnjih štirih letih v Jugoslaviji. Posebno po naši Sloveniji, čital sem že več pisem v naši Edinosti kaj se je dogajalo tam okoli. Končno sem tudi jaz dobil težko pričakovano pismo, katero je prav pretresljivo. Pisala mi ga je moja hčerka Korlina. Kaj vse se je dogajalo bodete čitali sami,Najlepši pozdrav vsem prijateljem in rojakom po Kanadi in Ameriki.
John Hrovat
Pismo se glasi:
Uršna Sela 9. 8. 1945
Dragi naš ate!
V prvi vrstici Te prav lepo pozdravim. Sporočim Ti da sem prejela Tvoje pismo z velikim vese-
V kampanji za nakup otroške j ljuje za dar Ličanu iz Vancouver-
ja, kateri je ta dar kupil in daroval za pomoč svojemu narodu. To ni le goli slučaj ampak resnica in takih pisem bomo še mnogo čitali. V tukajšnem angleškem delavskem listu "Canadian Tribune" od 24 nov. je slika Starving kiddies in Yugoslavia. Poleg je napisan članek po Dr. Eleanor singer ki med drugim piše: "There are 500.000 war orphans and 1,500.000 needy children in Yugoslavia. Many of them are "nothing
but a pot belly and skin and bone." Dali ni to dovolj za vsakega še takega trdovratneža. Gornji odstavek govori sam zase in mu ni potreben noben komentar. Zatorej prijatelj ne stoj po strani s svojo pomočjo v času, ko istočasno umira tisoči bratov sester in otrok izstradanih in bolnih v rojstni, domovini, katerim je ta pomoč potrebna. Kdorkoli se čuti Slovenca ali Slovenke je njegova dolžnost, da pomaga svojemu narodu, da pomaga onim kateri so prelivali svojo junaško kri za svobodo in enakopravnost vseh narodov.
Ludvik Troha.
JOŽE HROVAT, vojak N.O.V.
ljem, ker nismo mislili da si živ, in se prav lepo zahvalim za njega. Dragi ate, Ti pišeš da si zdrav, to nas še veseli da si vsaj še ti pri zdravju ker mamo smo tako že izgubili in še več druzih. Ivan je že umrl in stric Miha, Mica je bolna, jo noge bolijo, tako da ne bo nikoli več hodila, je stalno po bolnicah pa jo nikjer ne morejo ozdraviti. Sedaj tudi ni doma je v Ljubljani v bolnici. Sem dobila karto od nje istočasno kot Tvoje pismo. Dragi ate, precej se je predrugačilo pri naši hiši, tako da sem čisto sama ostala. Vsi so me pustili, jaz se pa sama ubijam po tem gruntu. Pa da bi vsaj hišo imeli, da bi mogla kam pod streho. Hišo so nam Italjani požgali in hlev, živino so pa vzeli, tako da imamo sedaj samo eno kravo pa enega junca. Prašičev že nismo klali že 4 leta ker jih nimamo .zakaj kupiti in tudi ne kam djati, Tako je hudo pri naši hiši, da ni za popisati.
Mirko ta mlajši in Jožek sta pri partizanih, jih ni doma. Jože je že 4 leta v vojski je tudi že dosti iskusil. Prej se je učil za čevljarja pri možu od tete Rezke v Medovodah, tako da ga ni doma že sedem let. Ate, Jankotova teta Te prosi da bi pozvedel če je še stric Tone živ in mu povej da so oče že umrli in mati. Teta se sama muči doma, njen mož je pa v partizanih.
Na koncu naj Ti še povem da se bom v jeseni poročila. Je že čas ker sem stara že 25 let. Izgleda tudi da bo zame prav, saj enkrat se bom itak mogla. Sedaj pa končam to moje slabo pismo in Te še enkrat prav lepo pozdravim, jaz Tvoja Korlina in moj fant — Jože, kakor tudi vsi sorodniki in prijatelji, posebno pa Kovačev Janez in njegova žena Rezka. (P. S.)
Dragi moj ata, tudi jaz Te pozdravljam in ti pošiljam mojo sliko za spomin.
Jože
VABILO NA JAVNI SHOD V SUDBURY
Kateri se bo vršil dne 2. decembra 1945 na 322 Besie St.
Točno ob 2. uri popoldne.
Shod se vrši glede nabranega denarja za pomoč Sloveniji. Ker je pomoč rodni domovini zelo potrebna in je sedaj čas da se nabrani denar takoj odpošlje, ste naprošeni vsi Slovenci in Slovenke iz Sudbury-ja in okolice da se tega shoda zagotovo udeležite.
Odbor za pomoč Jugoslaviji.
partizana, mlajši sin, za vojsko nesposoben, pa je ostal doma in pridno vršil službo kurirja.
Kadar je prišel sin za kratek čas domov, je bila naša mama neizmerno vesela, nič manj pa se ni razveselila tudi drugih partizanov, ki jih je hotela kar vse imeti za svoje sinove. Saj jih je tolikokrat tako materinsko postregla, čeprav s skromnim grižljajem, ampak kar je dala od srca. Nikdar ni niti za hip ustavljala svojega sina, kadar se je podajal na nevarno pot, in hčerki ni branila, ko je hodila po nevarnih poteh mimo belogardistjčnih postojank in nosila važna pisma. Svojega malega, bolehnega sina je še sama poslala na pot, kadar je šlo za usodo partizanov. Večkrat je sama stradala, da je prihranila kruh za svoje otroke partizane.
Dobra in hrabra je bila Bruno-va mama. Kadar je bilo treba kaj žrtvovati, ni pomislila na morebitne posledice, saj se tudi takrat ni pomišljala, ko je domovina klicala njene otroke v borbo.
Zaradi poostrenega oprezanja in nadziranja domačih izdajalcev pa nam žal ni bilo mogoče več obiskovati našo dobro mamo. Pa smo se pogovarjali in greli pri njeni topli peči samo še v mislih.
Do osvoboditve je nismo videli več. Zadnjič pa sem jo srečala na nekem zborovanju. Oblečena je bila v črno. Nisem je spraševal zakaj, vedela pa sem, da je morala izgubiti enega svojih najdražjih. Tiha bolest je bila zapisana v njeriih očeh in vendar je nekaj ponosnega sijalo iz njenega obraza. še bolj, drobna suha se mi je zdela kot nekdaj.
"Pridite zopet gori pogledat v naše bajto", nas je z vso prisrčnostjo vabila. "Takrat sem zmeraj čakala in mislila na vas, ko vas ni bilo več k meni. Pa saj sem razumela: Ni bilo mogoče! No pa zdaj spet pridite, naša vrata so zmeraj odprta . . ."
Saj bomo prišli, naša dobra mama, zagotovo pridemo v tisti skriti, tihi domek in v spominih bomo doživljali tiste grenke in lepe partizanske dni.
Mileva Petrovičeva.
WINDSOR IN OKOLICA
Redna mesečna seja ZKS v Windsoru se vrši v večjih prostorih v nedeljo dne 2 decembra t.l.
Seja bo v dvorani na vogalu Richmond — Cadilac št. 1101. Vabljeni so vsi članovi in članice, prijatelji in rojaki, važno je za vsakega Slovenca in Slovenko.
Predavanje o važnih dnevnih zadevah održava gl. predsednik Joe Miketič. Vprašanja in odgovori, splošna razprava bo za vsakega.
Začetek seje ob 2 uri popoldne.
Tajnik
Objava za letno sejo
Kot je vsakemu znano, da imajo vsa društva te ali one vrste enkrat na leto sicer važno sejo, katero imenujejo letno sejo, tako tudi naš odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Timminsu, vabi vse člane in nečlane, da se zagotovo udeležijo letne seje, katera se vrši dne 9 decembra ob 2 uri popoldne v prostorih 112 balsam St. N.
Želi se, da se prav vsi odzovete temu vabilu. Pridite in izvolite si odbor, ki naj bi ustrezal vsemu članstvu, da bi ne bilo potem nepotrebne kritike, kot se kaj rado dogajaj po skončani letni seji.
Zatorej udeležite se sami in še drugega povabite, da se tudi on udeleži. Pokažite, da smo res edini in tesno v zvezi z našim slovenskim narodom.
Na svidenje!
Tajnik.
Prijatelj piše iz Argentine
Dragi prijatelj . . .
"Temu pismu prilagam še eno pismo, z katerim želi moj dober prijatelj zvedeti o svojih sorodnikih v Jugoslaviji, ali so še živi in kako se jim godi. Pošljite to pismo s zračno pošto in kolikor stane, vam bomo poravnali. Od tukaj je ne mogoče poslati nobenega pisma v našo ljubo domovino" ...
Zgornje vrstice ne potrebujejo komentarja, ker same za sebe povedo, kakšne razmere vladajo v republiki Argentini.
trtliSMN v-
Iz francoščine prevedla K. 1.
N.
''čudovito!" je srdito vzkliknil graščak. "Delaš si zakone in dolžnosti ki jih ni."
"Oče, prosim te, ne govori tako?" je proseče dejala mlada žena. "že nekaj časa se jaz in ti prav ne razumeva. če ti ni všeč da sem poročena, ne zahtevaj od mene, naj tudi jaz to pozabim. Nekoč, spomni se tega, si v jezi dejal, da bi me rajši vildiel mrtvo kakor ženo kakšnega tujca. Imel si svoje vzroke, da si tako govoril. Toda jaz, j,az sem si izbrala življenje! Morda sem bila bojazljiva, oče. Nič manj pa ni res, da sem med smrtjo in med poroko z Morenom z veseljem volila drugo. In če bi se še drugič znašla pred tako izbiro, bi ravnala prav tako kako-r prvič. "Ne da bi pustila očetu do besede, se je obrnila k svojemu možu:
"Počakajte me, prosim vas. Pripravila bom kovčege in se bom kmalu vrnila!"
In proti gospe Le Cadreronovi:
"Mati, saj boš tako ljubezniva in boš pozneje poslala moje stvari za menoj. Za zdaj bom vzela s seboj samo najpotrebnejše."
Ta odločni nastop je razpršil poslednje pomisleke" mladega Španca. Presrečen zaradi svoje zmage je vzkliknil:
"Počakal vas bom, senora. Zahvaljujem se vam, da ste tako odkrito priznali upravičenost moje prošnje,, moje pravice."
Potlej se je obrnil h gospe Le Cadreronovi, se spoštljivo priklonil in vljudno dejal:
"Zahvaljujem se vam, madame, za vaše plemenito razumevanje. Upam, da bo prišel čas, ko vam bom lahko dokazal svojo hvaležnost in svoje globoko spoštovanje."
"žal mi je, da se je tako zasukalo," je dejala gospa Le Cadreronova solznih oči. "Naša Orana bo odšla od nas v kaj mučnih okoliščinah."
"Tudi meni, madame, je žal, da se je tako zgodilo. Kakor veste, pa to ni bilo samo na meni. . .Kar koli se zgodi, Orana bo smela vselej sama svobodno odločati, kakor se je bila pravkar svobodno odločila za ta korak . . ."
"če menite, madame, da ne ravna prav., vas prosim, da ji po svoji materinski in vesti nasvetujete kaj naj stori, je čez čas pristavil.
"O, gospod, bila sem doslej istega mnenja kakor Orana,;" je vzkliknila gospa Le Cadreronova. "Moja hči je zmerom zatrjevala, Idia je bila ta poroka za njo veljavna kljub nenavadnim okoliščinam, ki je zaradi njih privolila vanjo. Ne vem, zakaj ne bi bila istih misli?"
Gospod Le Cadreron je razburjeno zakrilil z rokami: "Smešna si, ljuba moja! Tvoja dolžnost bi bila, da bi obvarovala Orano pred to neumnostjo, pa ji še olajšuješ odhd s tem tujcem, ki mu ne vemo ne imena, ne poklica in ne družine! še sam ni prepričan, da ravna prav, sicer se ne bi skliceval na Or,anino odločitev".
"Oprostite, gospodi," je vzkliknil Moreno. "Ne podtikajte mojim besedam pomena, ki ga nimajo! Orana je moja žena. Kot njen mož se zavediam vseh dolžnosti, ki jih imam do nje, v zameno zato pa želim in zahtevam, da pozna tudi ona nekaj dolžnosti do mene. Nikoli pa nisem imel namena, vsiljevati ji svojo voljo, če bi se upirala moji želji, da bi kot prava zakonska žena živela z menoj pod isto streho. Medi vašimi in mojimi besedami, gospod, je torej razlika ..."
"To so 'malenkosti, ki te zadeve prav nič ne spremene ! Prišli ste sem, da bi spomnili našo ubogo malo na dolžnosti, ki jih sploh, ni. Toliko pa vseeno poznate Orano, da ste vedeli da ne bo odklonila v,a'ših zahtev."
Moreno je ledeno pogledal Oraninega očeta,, vendar na te poslednje obdolžitve ni nič odgovoril. Obrnil se je k gospe Le Cadreronovi in ji skušal vljudno še po-slednjič razložiti, da nosi odgovornost za takšen razplet dogodkov usoda sama:
"Zelo, zelo mi je žal, mademe, da sem zanetil prepir med Orano in njenim očetom. Nikakor nisem imel namena zasejati razdor v vaši družini, živel sem pač v veri, da je Orana polnoletna in da sama odloča o sebi. Vseeno, čeprav ne čutim nikakšne krivde, se vam oproščam, madame. Storil bi menda bolje, če ne bi bil prišel . . ., ali pa, da bi odšel takoj, ko sem začutil, kako odveč sem tu. Morda pa še utegnem . .
V njegovih besedah je bilo toliko skrite britkosti, da je gospa Le Cadreronova,, čeprav je dotlej igrala samo vlogo posredovalke, odločno vzkliknila:
"Nikar si tega tako ne ženite k srcu. Ravnali ste po svoji vesti, to je vse!"
Gospod Le Cadreron jo je pogledal, kakor da bi jo hotel prebosti, potlej je pa Morenu strupeno dejal:
"Ali pa veste, gospod1, da v teh okoliščinah ne bom dal Orani niti prebite pare ?"
Moreno je prebledel: "To me ne zanima, gospod.," je dejal z glasom,, ki si v njem slutil ves prezir, ki ga je isti trenutek občutil mladi mož. "Osebno ne želim ničesar od vas."
"Kako pa veste, da je moja hči istega mnenja?" je porogljivo vprašal gospod Le Cadreron.
"Tega res ne vem," je mrko odgovoril mladi Španec. "Prosim, kar povejte ji svojo odločitev. Dejal sem vam že, da je nimam namena siliti, da bi šla z menoj."
"Oprostite, gospod," je vzkliknila gospa Le Cadreronova, ki ji je postajalo to pričkanje čedalje bolj mučno, "zanesljivo vem, da to vprašanje nebi igralo nobene vloge pri odločitvi moje hčere!"
Gospod Le Cadreron je zmajeval zglavo: "No, to bo pa lep zakon . . . Dva zakonca, ki se komaj dobro poznata. Dva človeka ki jih je zvezal gol slučaj ... In jaz, jaz, ki hočem to bedasto nesrečo preprečiti, se lastni ženi zdim kakor divjak, ki je prelomil dano besedo!"
XxIII
Nekaj trenutkov je v velikem salonu vladala popolna tišina. Potlej se je pa gospod Le Cadreron spet oglasil: "Ali imate sploh diovolj denarja, da boste živeli svojo ženo?"
Čez ponosni Morenov obraz je smuknila senca prezira:
"Izračunal sem, da senora ne bo imela večjega teka kakor jaz. Sam dosti pojem, to je res, prav tako je pa tudi res, da mi dovoljujejo razmere še nekaj takšnih jec®i-cev v družini!"
Gospod Le Cadireron se ni dal ugnati: "Prav! Vedeti morate pa, da je moja hči vajena udobja. Ali ste mislili tudi na to?"
(Nadalje prihodnjič)