Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulic« Martin delta Lfccrti (Ul.Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, Pjza Vittoria 18/11. Poit. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 40.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 436 TRST, ČETRTEK 7. FEBRUARJA 1963, GORICA LET. XI PO IZGLASOVANJU ZAKONA O USTANOVITVI DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE Za manjšino so nujno potrebni še drugi zakoni Deželni svet bo imel 61 svetovavcev - Razprava o volilnem zakonu - Kratkovidno omalovaževanje manjšinskega vprašanja Dne 16. t. m. bo postal veljaven ustavni zakon in z njim posebni statut samoupravne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki ga Je prejšnji teden dokončno izglasoval tudi senat in je bil 1. t. m. objavljen v Uradnem listu. S tem bo dežela Furlanija - Julijska kra-Jtna, ki je bila toliko let predmet živahnih ■n včasih tudi razburljivih političnih in Pravnih razprav, končno postala stvarnost. Položen je bil namreč glavni temelj, iz katerega bo po izglasovanju drugih dopolnilnih državnih zakonov zgrajen celotni ustroj • samoupravne edinice v okviru italijanske republike. v en 'zmed teh zakonov je prav te dni razpravi v rjmskem parlamentu. Člen 69 I <[SL 1 nega statuta namreč med drugim do-0Ca’ c[a »bodo v roku štirih mesecev po eljavitvi statuta izdana navodila za izvolitev in sklicanje prvega zasedanja deželnega sveta«. Ker pa se nahajamo tik pred '"azpustom parlamenta, kateremu poteče 5-ietni mandat, je jasno da morata poslan-ska zbornica in senat pohiteti z izglasovanjem volilnega zakona, ker bi drugače de-lansko ne mogla izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz pravkar omenjenega člena deželnega statuta. SVETOVAVCI PO POSAMEZNIH VOLILNIH OKROŽJIH Člen 13 posebnega statuta splošno določa, da se na vsakih 20 tisoč prebivavcev izvoli en deželni svetovavec in da je celotna dežela razdeljena na pet volilnih okrožij (Trst, Gorica, Videm, Pordenone in Tol-mezzo), pri čemer je treba upoštevati podatke zadnjega ljudskega štetja (iz leta 61 )• Videmska pokrajina, ki ima po teh Podatkih 769.046 prebivavcev, bo imela skupno 39 svetovavcev (21 za Videm, 12 za Pordenone in 6 za Tolmezzo); tržaška pokrajina, ki ima 299.187 prebivavcev, bo itne-'a 15 svetovavcev, goriška pokrajina, ki šte-le 136.989 prebivavcev, pa bo zastopana s svetovavci. Deželni svet bi torej po teh 'nčunih moral imeti skupno 61 članov. Kot smo omenili, je to vprašanje že v Pretresu pred parlamentom in vse kaže, da 1() v teh dneh tudi rešeno. O deželi Furlaniji-Julijski krajini in zla-sb o njenem statutu smo v našem listu že 'očkrat pisali. Ne bo pa odveč, če ob nje-ni;m rojstvu ponovno poudarimo nekaj mi- * in nekaj ugotovitev. Na vprašanje dežele Sedamo seveda predvsem s stališča na-*Pdne manjšine, kateri pripadamo. To tem- bolj upravičeno, ker je znano, da je prav obstoj slovenske manjšine bil eden glavnih vzrokov, da je ustavodajna skupščina določila za Furlanijo - Julijsko krajino posebno avtonomijo. Dejstvo pa je, da tako med parlamentarno razpravo o posebnem statutu kot tudi danes odločujoče politične sile niso tega činitelja zadostno upoštevale, temveč ga omaloževale in mu torej niso pripisovale takšne važnosti, kakršno bi zaslužil. In takšno stališče žal prevladuje še dane;. ČUDNA LOGIKA Kot dokaz navajamo članek, ki ga je 3. t. m. za torinsko »Stampo« napisal vseuči-liški profesor Diego De Castro, bivši italijanski svetovavec pri ZVU v Trstu. Z ustanovitvijo dežele Furlanije - Julijske krajine — pravi med drugim De Castro — nastaja na »najbolj delikatni meji Italije organ, ki bo nujno imel zelo važno mednarodno funkcijo: postati bi moral most med demokratičnim, latinskim in zahodno - krščanskim svetom ter med slovanskim, totalitarnim, vzhodnim svetom.« »Ta naloga utegne imeti toliko večjo važnost v tem posebnem zgodovinskem trenutku, ko se zdi, da trenje med dvema svetovoma rahlo popušča, kar vsaj na kulturnem področju omogoča širše stike.« Čeprav je Diego De Castro nekam zelo semplicistično opredelil tako slovanski kot latinski svet, se nam zdi, da je pravilno nakazal, kakšno nalogo bo nova dežela lahko v bodočnosti opravljala. Ne vemo pa, kako bo dežela mogla to poslanstvo izvrševati, če bo pri njenih odločujočih čini- teljih prevladovalo stališče, ki izhaja iz tehle besed: »Z notranjepolitičnega vidika -pravi avtor članka — bi manjšinski problemi ne smeli povzročati zapletljajev, ker S’ovenci tvorijo približno 3 ali 4 odstotke celotnega prebivavstva in že sama naša u-stava predvideva, kakšno mora biti ravnanje z jezikovnimi manjšinami v Italiji.« S takšnim gledanjem na kočljivo manjšinsko problematiko se očitno ne moremo strinjati. In to predvsem zaradi teh razlogov. Najprej zato, ker bi po takem mišljenju izhajalo, da vsaka narodna manjšina, zlasti če je številčno močna, nujno predstavlja nevarnost za državo. In drugič se z De Castrom ne moremo tudi zato strinjati, ker bi se iz njegovih izvajanj posredno lahko sklepalo, da je samo od števila pripadnikov manjšine odvisno, kakšna naj bo njena zaščita, kot da bi številčno šibkejša manjšina imela manj pravic kot številčno močnejša. Prav zaradi takšnega po našem zgrešenega stališča se je zgodilo, da italijanske politične sile niso posvetile manjšinskemu "problemu večje pozornosti, saj se manjšina na splošno omenja le v 3. členu deželnega statuta, ki se takole glasi: »V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državlianom. naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini: njihove narodne in kulturne značilnosti so zaščitene.« Naša manjšina se s tem splošnim določilom očitno ne more zadovoljiti, ker ta zakon ne bo imel nobene praktične veljave, če ne bodo izdane druge norme, ki bodo omogočile njegovo izvajanje v vsakdanjem življenju. Kaj vsebujeta statuta dveh drugih dežel Ce primerjamo posebni statut Furlanije-Julijske krajine s statutoma dveh že obstoječih samoupravnih dežel (Dolina Aoste in Tridentinsko-Južni Tirol), ugotovimo, da sta zadnja dva v tem oziru mnogo popolnejša. člen 15 statuta za Tridentinsko-Južni Tirol, ki obravnava vprašanje šolstva, natančno določa pravice, ki jih ima nemška manjšina na šolskem področju. Člen 24 zagotavlja manjšini predlsednišitvo oziroma podpredsedništvo v deželnem svetu, člen 30 predvideva, da je treba pri sestavi deželnega odbora upoštevati razmerje med italijansko in nemško govorečimi svetoi vavci, kar pomeni, da je določeno število odborniških mest rezervirano za predstavnike manjšine. Eno celo poglavje (X., od člena 84 do 87) pa določa pravice pri uporabi nemškega in ladinskega jezika. Takih ali podobnih določil pa v posebnem statutu za Furlanijo-Julijsko krajino ne najdemo. Jasno je zato, da bo slovenska manjšina morala v bodočnosti na pristojnih mestih zahtevati, naj se te pomanjkljivosti odpravijo in naj se ji v okviru dežele, ki med drugim obsega celotno ozemlje, na katerem živijo Slovenci v Italiji, podrobneje zagotovijo in zajamčijo njene pravice. • (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A NEDELJA, 10. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Zborovske skladbe Emila Adamiča; 10.00 Prenos sv. maše iz stalnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pavji kralj«, pravljica (Jurii Slama). Igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Sv. Križa pri Trstu; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Karakteristični ansambel Silva Tamšeta; 17.00 Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi; 18.30 Poklici in razvedrila: »Amaterski odri«; 21.00 Iz slovenske folklore: »Kako ie Kurent človeka in hudiča 'premagal« (Lelja Rehar); 21.30 Sodobna simfonična glasba. PONEDELJEK, M. februarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Kako ie Kurent človeka in hudiča premagal« (Lelja Rehar); 18.00 Tenorist Mitja Gregorač; na sporedu so samospevi Pavčiča. Prochazke, Kozine, Osterca in Bcrse; 18.30 Vabilo h glasbi: »Govorica glasbil« (Pavle Merku); 19.00 Radijska univerza: Aljoša Vesel: Avtomobil : »Najvažnejši avtomobilovi sestavni deli in njihove osnovne skupne značilnosti«; 20.30 Sergej Prokofieff: Ognjeni angel, opera v petih dejanjih: približno ob 21.15 Opera, avtor in njegova doba (Gojmir Demšar). TOREK, 12. februarja, ob: 12.00 Pomenek s poslušavkami: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30: Tror Stravinskv: Kantata na angleške poezije 15. in 16. stoletja neznanega avtorja; 19.00 Pisani balončki. Radijski tednik za naj-mlaiše; 21.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasilievič Gogolj: »Taras Bulba« (Vladimir Levstik. Josin Tavčar); 21.30: Koncert 'pianistke Brede Raih - Gojmir Krek: Romanca: Stanko Premrl: Ob kolovratu - Pri otrocih - Vzdih; Risto Savin: Sarabanda - Etuda - Romanca; Aleksander Lajovic: Tri miniature; Marko Žigon: Dva n-~ludiia; Hcribert Svetel: Andante dolente; 22.00 Socialne vede. SREDA, 13. februarja, ob: 12.00 Brali smo za vas; 18.30 Jugoslovanski skladatelji - Enrico Josif: Smrt Štefana Dečanskega - Komorni orkester in Zbor Radiotelevizije iz Beograda vodi Borivoic Simič. Pripovcdovavec: Ljubomir Bogdanovič; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico Milana Starca: 20.30 »Belo in črno«, posvetni intermezzo (Ennio Emili - Carlo de Tn-contrera - Martin Jevnikarl. Igrajo član! RO; 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja. ČETRTEK. 14. februarja, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasilievič Gogoli: »Taras Bulba« (Vladimir Levstik. Josip Tavčar); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Wolfganpr Amadens Mozart: Trio v B-duru K. 502: 1900 Širimo obzorja: »Človek in vera« (Rafko Vodeb): 20.30 Simfonični koncert Orkestra tržaške filharmonije. Približno ob 21.45: Kniižne novosti: Franc .Teza: »Giuseppe Marotta in njegova knjiga ,,Le Miilanesi - Milančanke”«. PETEK. 15. februaria, ob: 12 00 Pomenek s noslušavkami: 18 00 Klarinetist Miha Gunzek -Branko Vauda: Sonata; 18.30: Tržaški sklada-1 00 Koncert operne glasbe; 22 00 Novele in črtice: Josenhine du Peloux: »Era Diavolo 'Prelisičen« (Josin Tavčar); 22.55 Robert Schumann: Otroški prizori, op. 15. SOBOTA, 16. februaria. ob: 12.00 Zimski turistični razgledi; 13.30 Moda in oblačila v lahki glasbi; 14.40 Sestanek s kvintetom Avsenik: 15.30: »Odpri. Aleksandra!« Radiiska drama (Mauro Pezzati - Desa Kraševec). Igrajo člani RO: 16.40 Mladi solisti: Kitarist Dragotin Lavrenčič - Mauro Giuliani ■ Sonata v O-duru. on. 15: 17.20 TT. Vatikanski Koncil. Poročila in ko-mentarii o Vesolinem cerkvenem /boru: 18 00 Sodobna slovenščina: 19.00 Družinski .obzornik: 20.40 Vokalni oktet »France Prešeren« iz Kra-n'a' 21.30 Vabilo na ples • 22.30 Izbor iz opere »Dežela smehljaja« in »Ptičar«. PREPOVEDAN FILM V Južni Afriki so prepovedali predvajali italijanski film »Boccaccio 70«, češ da film moralno ni primeren niti za čisto belo publiko. Uvozniki tega italijanskega filma so protestirali proti odločitvi. To je deveti tuji film, ki je bil v zadnjih devetih letih prepovedan v Južni Afriki. H V znamenju volitev Predsednik republike Segni se je prvič poslužil pravice, da je odbil senatov predlog, ki se tiče uravnave lagune pred Benetkami in pred Gradežem. Zavrnitev je utemeljil s pomanjkanjem finančnega kritja za potrebne stroške, kot predvideva ustavni člen 81. Segnijeva odločitev je malce za-prepastila parlamentarce iz tistih dveh o-krožij, ker ne bodo mogli pred volitvami pokazati svojim volivcem otipljivih drobtin. Zakladni minister je pa celo izrazil zaskrbljenost, ker skušajo poslanci v zborničnih komisijah hitro prodreti z mnogimi predlogi za javna dela, ne da bi imela državna blagajna za to posebno kritje, pač »pa zato, da bi si zagotovili glasove pri prihodnjih- volitvah. KARDINAL MINDSZENTY V časopisju so se zopet pojavile vesti, da je madžarska vlada pripravljena dovoliti svobodo ogrskemu primasu Mindszen-tyju. Kardinal, ki je star 73 let, se nahaja že od leta 1956 v prisilnem bivališču ameriškega poslaništva v Budimpešti. Iz svojih dveh sobic na ekstrateritorialnih tleh se ne sme ganiti na ulico, ker bi ga sicer zgrabila policija kot obsojenca na dosmrtno ječo. 2e pred dvema letoma je ogrska vlada baje predlagala Združenim državam, da spusti kardinala na svobodo, če gre iz države; v zameno pa naj bi umaknili z dnevnega reda Združenih narodov vprašanje o osebni in verski svobodi na Madžarskem. Mindszenty je barantanje odbil, dokler ne bodo spuščeni vsi jetniki izza leta 1956. Zdaj, v dobi destalinizacije, je postalo vprašanje kardinalovega pomiloščenja zopet važno. Baje posreduje tudi poljski kardinal Višinski, da bi cerkvenemu knezu dovolili svobodno bivališče. Vlada je nagnjena baje k temu, da bi v mednarodni javnosti začobila ugled svobodoljubnosti. Afro - azijska konferenca V ponedeljek so začeli zborovati v mestu Moši, v afriški Tanganjiki zastopniki 81 držav iz Azije in Afrike. To je že tretje zasedanje tako imenovane »Afriško - azijske ljudske solidarnosti«. Zvezo smatrajo za komunistično pobarvano. Najbolj številna zastopstva so prišla iz Sovjetske zveze in iz Kitajske. Na prvem sestanku je tanganjiški predsednik Nyerere poudarjal, da ne bodo afriški in azijski narodi mirovali, dokler ne bodo tudi njih soplemenjaki v Južni Afriki deležni popolne svobode. Proti južno-afriški diskriminacijski vladi je klical na boj s trgovinsko blokado in z diplomatskim bojkotom. Brez cigaret Po mnogih mestih in tudi pri nas se že čuti od nedelje sem pomanjkanje tobaka. Uslužbenci tobačnega monopola so namreč stopili v stavko, ker zahtevajo izboljšanja prejemkov. Skladišča, ki zalagajo trafike, so že marsikje zaprta, ker ni uslužbencev na delo. V Rimu je odprto samo še eno skladišče, ki zalaga 1450 trafik. Tobačna uprava jc že ukrenila, da bodo razdeljevali tobak in cigarete avtomobili finance, če se ne bo stavka polegla. To gre še hitreje, kot če bi zmanjkalo kruha. Za manjšino so nujno potrebni še drugi zakoni (Nadaljevanje s 1. strani) Kako naj se to doseže? Za Tridentinsko-Južni Tirol je bilo izdanih več drugih zakonov, s katerimi je bilo omogočeno izvajanje posameznih določil posebnega statuta. V tej zvezi omenjamo odlok predsednika republike z dne 30. 6. 1951, štev. 574, ki v XIV. poglavju obravnava vprašanje jezikovnih skupin in uporabe nemškega jezika (od člena 69 do čl. 73). Na manjšino se nanašajo tudi nekateri členi (zlasti 3. in 7.) odloka predsednika republike z dne | 26. 1. 1959, štev. 28, ki urejuje vprašanje j gradnje ljudskih hiš. Važen je nadalje od- i lok predsednika republike z dne 8. 8. 1959, štev. 688, ki spet zadeva uporabo nemškega jezika, kot je tudi važen odlok z dne 23. 5. 1960, štev. 671, ki med drugim predvideva, da pripadniki manjšine, ki se udeležujejo natečajev za dodelitev službenih mest v javni upravi, lahko polagajo izpite v materinem jeziku. Kot vidimo, obstaja možnost, da se takšna vprašanja z zakonom uredijo, le da ie na strani večinskega naroda dobra volja, na strani manjšine pa organizirana sila. ki s političnimi zakonitimi sredstvi vztrajno terja 'pravično urejevanje manjšinskih problemov. Z ustanovitvijo dežele je torej manišina postavljena pred nove odgovornosti in nove probleme, od katerih rešitve bo v dobršni meri odvisen njen nadaljnji obstoj in razvoj. Novo priiatelfstvo Jutri popoldne bodo mogli po vsej Franci ii videti v sprejemnikih in slišati glas Nikite Hruščova. Govoril bo enajst minut; /a niim se bo pa prikazal maršal Malinov-ski, ki ie dejansko ustavil nemški nrodbr pri Stalingradu. Naston obeh sovjetskih prvakov po francoski televiziji ima pa tudi politično ozadje. Govori se namreč o sestanku francoskega predsednika s Hrnščovoni. De Ganile hiti. da bi se z niim raztovarjal še ored Kcn-nedviem in da bi Ameriki ter Angliji izvil '7 ro1- vodstvo v F.vroni. De Gaullc snubi tudi Španijo za vojaško sode^vanje. MLINI MELJEJO POČASI... Med svetovno voino je zbudil veliko pozornost esesovski major Oton Skorzenv, ki ie na Hitlerjev ukaz rešil z letalom Mussolinija iz ječe na vrhu Gran Sasso. Po vojni so Skorzenvia postavili nred sodišče kot vojnega zločinca. Sodniki so ga oprostili in mož je živel kot ugleden in bogat trgovski zastopnik v Madridu. Kdor je pa zadeve poznal bolj od blizu, je vedel, da je bil ta major eden izmed stebrov hitler-janske policije v Evropi. Resnica je tudi prišla na dan pred nekaj dnevi. Dunajsko pravdno ministrstvo jc proti Skorzcnvju naperilo ovadbo, češ da jc izumil posebne pištole z zastrupljenimi naboji, za usmrčevanje jetnikov po taboriščih, namesto v plinskih pečeh, Skorzenv je s svojim peklenskim izumom posredno zakrivil smrt tisočerih nedolžnih. Seveda, izgovarjal sc bo, da je moril na višji ukaz. Vsi smo enaki Posebni odbor za rasna in verska vprašanja pri Združenih narodih je razpravljal prejšnji teden o izjavi glede enakih pravic za vse narode in vere. Izjava obsoja teorijo o posebnih pravicah bele rase kot znanstveno in moralno napačno; taka načela ogražajo mednarodno varnost in mir. Glede verskih razlik pa poudarja, da mora vsaka država dovoliti svojim državljanom popolno versko svobodo. Pri razpravi sta ostro trčila drug ob drugega ameriški zastopnik Abrahams in sovjetski odposlanec v odboru Ivanov, ki je branil stališče, da ima država pravico odločevati o verski in etični svobodi svojih državljanov. Abrahams je pa postavil v ospredje pravico svoboščin vsakega posar meznika kot neoddatno, katere se ne sme nobena vlada dotikati. Sovjetski delegat se je branil, češ da se v Sovjetski zvezi že spoštujejo vse človeške pravice. Vprašanje bo prišlo do glasovanja pri jesenskem glavnem zasedanju Združenih narodov. Same nesreče V petek se je pripetila nad turškim glavnim mestom Ankaro tako huda letalska nesreča, kakršnih še ne pomnijo zlepa. V zraku je trčilo vojaško letalo v veliko potniško »Viscount«, ki je treščilo, zavito v Plamene, na sredo mesta. Porušilo je štiri velika poslopja s štirimi bankami in 36 prodajalnami. Kosi razbitih letal so frčali Po vsem mestu. Pri tem je bilo ubitih 80 oseb, nad 100 jih je pa hudo ranjenih. O drugi nesreči, ki je zahtevala nad 70 smrtnih žrtev, poročajo iz južnoameriške republike Ekvador. V mestecu Biblianu, 300 kilometrov od glavnega mesta Quito, se je porušila cerkev v nekem dekliškem zavodu, štiristo gojenk je bilo zbranih z redovnicami v kapeli pri večerni pobožnosti. Nenadoma se je udrl tlak in stene so se zrušile, kot da bi bile iz lepenke. Sestre in gojenke so bile v hipu pokopane pod ruševinami. Cerkev je bila stara in razpokana ter se ni nihče brigal, da bi jo popravili. NOVI Strahovito kulturno nazadnjastvo • V današnji napredni atomski dobi se I kar neverjetno sliši, da obstaja na svetu še tako veliko kulturno nazaduj as tvo. UNESCO, mednarodna organizacija pod omiljeni Združenih narodov, je ugotovila, tla vsak drugi nad 15 let star zemljan ne zna ne pisati ne čitati. Kljub vsem odpo-močkom se število analfabetov vsako leto I poveča od 20 do 25 milijonov. Leta 1957 so našteli v 67 deželah nad 700 milijonov ljudi — to je skoro ena četrtina zemeljskega prebivavstva — brez sleherne šolske izobrazbe. V 18 državah je število analfabetov znašalo 99 odstotkov celokupnega prebivavstva. V 85 afriških, azijskih in južnoameriških državah je predlanskim od 206 milijonov otrok v šoloobvezni starosti obiskovalo pouk le 160 milijonov o-trok; še ti so imeli le pomanjkljivo šolo. UNESCO bo predložila na jesenskem zborovanju nujen predlog, naj se določijo potrebni stroški, da se v prihodnjih desetih letih poskrbi, da bo vsaj 320 milijonov ljudi deležnih osnovnega šolskega pouka. VESOLJSKI SPREJEMNIK Z rtiča Canaveral bodo še ta teden poslali v vesoljstvo nov satelit, ki bo popolnoma spremenil dosedanji način radijskega oddajanja in sprejemanja. Satelit »Syn-com« bo nad Atlantskim oceanom v višini skoro 36 tisoč kilometrov popolnoma mirno — stal. To se sicer nekoliko čudno sliši, a je tehnično lahko izvedljivo. Satelit bo namreč moral obkrožati Zemljo z isto hitrostjo, s katero se ona sama suče okoli svoje osi. Gledano z zemeljskega površja bo torej miroval. Prav to stanje bo omogočilo pošiljanje poročil tudi z nasprotne poloble na novi telstar in jih bo ta s svojimi zapletenimi mehanizmi oddajal na Zemljo. ZA OBOROŽITEV v c,iiva Brnunij a se je po zadnjih porazni v meanaroam poniiKi znova lotna oboroževanja na morju. Pripravljeno ima ze orouovje šestih atomsiun podmornic, ki so oDorozene z najnovejšimi raicetami A-3. Novi- lzsLienu letijo 4uUU kilometrov daleč in zadevajo cnj s čudovito' točnostjo. VsaKa lakšna raketa s Lane nekaj čez šeststo milijonov lir. Atomske podmornice morejo z a-3 obsireijevati vsako točko brez raketnih oporišč na kopnem. jfefaj no nonec zime? V noči med nedeljo in ponedeljkom je tudi iizašKo ozemlje pokrila deoeia snežna odeja. Po računin tržaške meteorološke postaje je v tej noči zapadlo 12 cm snega, sar je za nase kraje nekaj izrednega. Za siečo pa toplomer ni kazai toliko stopinj pod ničlo kot prejšnje tedne in se je v torek ter sredo tudi nekoliko dvignil nad ničlo. Sneg je povzročil zlasti v mestu mnogo nevšečnosti in nezgod. Promet je bil zelo otežkočen, nekatere ceste v zgornji tržaški okolici in v Bregu pa so bile neprevozne. Za prevoz med Trstom in Tržičem je bila odprta le obalna cesta, vozila pa so morala biti opremljena z verigami. V mestu in tudi na deželi se že hudo občuti pomanjkanje premoga in drv. Zaloge so zaradi dolge, hude zime pošle. Trgovci pa si ne morejo nabaviti zadostne količine novega blaga, ker sneg ovira zlasti prevoze iz Jugoslavije. Vsi zato se zaskrbljeno sprašujejo, kdaj bo letošnje zime konec. Če bi namreč pritisnil nov val mraza, bi spričo pomanjkanja kurjave nastale še hujše posledice kot doslej. Castro spet v kleščah Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva je v ponedeljek izjavil v Washingtonu, da se nahaja na Kubi še vedno 17 tisoč sovjetskih vojakov in tehničnih izvedencev. Pri jesenski krizi so ugotovili, da je Sovjetska zveza odpeljala s Kube raketne izstrelke, umaknila je tudi del vojaštva, izvedenci za raketna oporišča so pa še ostali v podporo Fidel Castru, kar je prišlo šele zdaj na dan. Iz Washingtona je prišlo poročilo, da bodo Združene države odredile ponovno morsko blokado otoka, da preprečijo dovoz vojnih potrebščin. Kakor sc vidi, nista še oba nasprotnika pobrala vseh figur s politične šahovnice pri Kubi. VPOKLIC POD OROŽJE V času med 1. in 6. marcem bodo poklicani pod orožje mladeniči, rojeni v prvi polovici leta 1942, in tisti, ki so bili prej rojeni, a jih čaka vpoklic skupaj z letnikom 1942. Tisti, ki imajo pravico do odloga, morajo predložiti ustrezna dokazila do 14. t. m. To pravico uživajo tudi dijaki, ki so redno vpisani v zadnje leto višjih srednjih šol, in visokošolci. Ti imajo po novem odloku pravico odložiti vojaški vpoklic do končanega 27. oziroma 28. leta. Prošnje na kol-kovanem papirju morajo predložiti do 14. februarja, le v izjemnih primerih do 21. t. m. PREŠERNOV DAN Vsako leto se Slovenci 8. fe bruarja spominjamo Franceta Prešerna, svojega največjega pesnika. Spominjamo se moža, ki je s svojim literarnim delom odločilno pripomogel, da so se Slovenci kot enakopraven narod vključili v družbo ostalih kulturnih narodov. Skušajmo tudi tržaški, gori-ški in vsi zamejski Slovenci očuvati in ohraniti bogato dediščino, ki nam jo je pustil Prešeren, in izkazujmo svojemu ljudstvu vsaj del tiste velike ljubezni, ki mu jo je posvečal naš veliki pesnik. C E M Tvifl/i lunju Zaščita slovenskih pravic v deželi izjava svetovavca SSL na seji tražaškega jamčiti primerno predstavništvo v dežel-občinskega sveta Svetovavec Skupne slovenske liste dr. Teo-fil Simčič |e prebral na seji tržaškega občinskega sveta dne 4. februarja 1963 naslednjo izjavo: »V imenu Skupne slovenske liste pozdravljam ustanovitev dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina, ki jo predvideva 116. člen ustave. Za nas Slovence ima dvojni pomen. Deželna ureditev predvsem omogoča večje sodelovanje prebivalstva pri javnih zaaevah. V njenem okviru se bodo lahko hitreje, pravičneje m pristojneje reševala socialna, gospodarska, kulturno - prosvetna in upravna vprašanja, spadajoča v njeno področje. Ker ima dežela zakonodajno moč v industrijskih in kmetijskih vprašanjih, bo lahko opravljala uspešno delo na teh področjih, ki zelo zanima tudi slovensko prebivavstvo, ustvarila možnost za novo zaposlitev in ta ko odpravila izseljevavanje. Industrija in1 kmetijstvo se morata razvijati v širšem o-kviru Skupnega evropskega tržišča ter iskati nove trge za izvoz. Skupna slovenska lista je zadovoljna z ustanovitvijo nove dežele še iz nekega posebnega razloga. Ob tej priložnosti imam za potrbeno poucariti, da je ustavodajna skupščina predvidela v členu 116 ustave posebni statut za nekatere dežele ne samo zaradi njihovega specifičnega geopolitičnega položaja, temveč tudi zato, ker živijo tam narodne manjšine, katerim so v členu 6. ustave predvidene posebne norme za njihovo zaščito. Clen 3 posebnega statuta sicer določa, da se v naši deželi prizna enakost pravic in ravnanja vsem državljanom katerekoli etnične skupine ter zaščita njihovih etničnih in kulturnih značilnosti, nima pa žal stvarnih določil za izvajanje splošnih smernic, vsebovanih v ustavi in posebnem statutu. Posebni statut za deželo Tridentinsko-Južni Tirol na primer predvideva posebna zastopstva nemške jezikovne skupine v šolski upravi (čl. 15), v deželnih organih (čl. 24 in 30) ter v pokrajinskih organih (čl. 43 in 44). Tu opazimo očitno razliko v našo škodo. Upamo, da bo deželni svet izpolnil te vrzeli in podrobneje sprejel vsa zakonska določila za dejansko zaščito slovenske narodne manjšine po zaslišanju mnenja njenih predstavnikov. Ta določila bi morala upoštevati zlasti naslednje zahteve slovenske manjšin;: 1. Pripadniki manjšine smejo uporabljati slovenščino v osebnih in uradnih odnosih s političnimi, upravnimi in drugimi predstavniki oblasti ; 2. V organikih deželnih, pokrajinskih in občinskih uradov naj se postavi ustrezno število funkcionarjev, ki popolnoma obvladajo oba jezika. Njim mora biti rezervirano določeno število mest pri razpisovanju natečajev; 3. Slovenski etnični skupini je treba za- nem svetu in njegovih komisijah; 4. Na področjih, kjer bivajo Slovenci, naj se uvedejo poleg italijanskih tudi slovenski napisi; 5. Zajamči naj se enakopravno ravnanje vzgojnim, kulturnim, dobrodelnim in športnim organizacijam manjšine; 6. Preprečiti se mora sistematično in umetno spreminjanje narodnostne sestave krajev, v katerih živi manjšina. Prepričan sem, da ta predlog v ničemer ne škoduje pravicam in koristim večinskega naroda. Višje koristi italijanske republike zahtevajo, da na vzhodni meji vladata mir in sodelovanje med obema narodnostnima skupinama. To se bo laže doseglo, če slovenska manjšina ne bo imela občutka, da je ogrožena, temveč ako se bo zavedala, da ji je zagotovljen nemoten vsestranski razvoj.« Nabrežina: PRERANA SMRT V soboto popoldne so na pokopališču v Mavhinjah položili v grob 24-letno učiteljico Vladko Terčon, ki je tragično zgubila življenje pri nesreči, katera se je zgodila v četrtek zvečer pri železniškem prehodu na cesti Nabrežina - Šempolaj. Pokojnica se je vračala z nekega gospodinjskega tečaja, ki ga je vodila v Praprotu. Peljala se je v avtomobilu, ki ga je vozil njen zaročenec Germano Peric iz Sesljana. Vzroki nesreče so delno še nepojasnjeni. Zgodilo se je, da se je avto, ki je že stal ob zaprtih zapornicah, iznenada za toliko premaknil proti tračnicam, da ga je voz tovornega vlaka zgrabil in potegnil s seboj. Perica je pri tem vrglo iz avtomobila, medtem ko se Terčonova ni mogla rešiti ter je mrtva obležala med tračnicami. Voznik, ki je bil laže ranjen po glavi in nogah, se sedaj zdravi v tržaški bolnišnici. Vest o tragičnem dogodku je globoko presunila vso nabrežinsko okolico, kjer je bila Terčonova znana kot pridno in podjetno dekle, ki je obetala, da se bo razvilo v dobro vzgojiteljico. Letos je nadomeščala neko učiteljico šempolajske šole, ki je na bolezenskem dopustu. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Iz hiše žalosti do nabrežinskega viadukta so krsto nosili nabrežinski fantje. Sprevod avtomobilov je nato krenil proti Mavhinjam, kjer so ga že čakali številni pogrebci. Štirje učitelji so dvignili krsto z mrtvaškega voza in jo na ramenih nesli do cerkve, kjer je bil žalni obred. Na pokopališču se je od pokojnice z izbranimi besedami poslovil učitelj Armando škerla-vaj, šempolajski osnovnošolski otroci pa so zapeli žalostinko. Ko so krsto spuščali v grob, so bili vsi prisotni vidno ganjeni. Pokojnica leži poleg svoje matere, ki je umrla pred 15 leti. Naj prerano umrlemu dekletu sveti večna luč. Hudo prizadetemu očetu, bratu in vsem sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. Bazovica: POTREBNA JAVNA DELA Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je svetovavec Skupne slovenske liste dr. Simčič pismeno naprosil župana in odbornika za javna dela, naj pri Tehničnem uradu posredujeta, da se čimprej odobri načrt, ki predvideva ureditev poti in kanalizacije v zgornjem delu Bazovice. To vprašanje je isti svetovavec sprožil že leta 1961 in je uspel, da je občinska uprava sestavila načrt del, katera pa še zdaj čakajo na odobritev Tehničnega urada. Dr. Simčič je hkrati opozoril odbor na potrebo, da se v Bazovici zgradi javno kopališče, ki bi ne služilo samo Bazovcem, temveč tudi prebivavcem Padrič in Gropa-dc. Končno je slovenski svetovavec predlagal, naj občinska uprava poskrbi za javno razsvetljavo na cesti proti Lipici in Lokvi, ki je sedaj nerazsvetljena. KJE SO ŠOLSKA SPRIČEVALA? Čeprav se je prvo tromesečje na osnovnih šolah zaključilo že pred božičnimi prazniki, učenci še danes niso prejeli spričeval. Učitelji so jih sicer ocenili, a niso mogli redov vpisati na spričevala, ker jih ravnateljstva niso dobila. Vzrok tolikšne zamude je baje v tem, da so šolska oblast-va dala tiskati spričevala v Rim, kjer jih pa še niso dotiskali. Prav bi bilo, če bi šolsko skrbništvo poskrbelo, da otroci dobe čimprej spričevala, saj smo vendar žc na polovici drugega tromesečja. Mati ČEDAD Povsod se govori o junaškem dejanju 12-letnega Carla Marcuzzija, o katerem se je zvedelo šele čez nekaj dni. V ponedeljek popoldne je šel čez mostič preko Nadiže na obisk k svojemu sošolcu. Pogledal je preko ograje na poledenelo reko in je opazil drugega sošolca Giovannija Testorija, ki se je veselo drsal po ledu. Nista se še dobro pozdravila, kar se drsalcu udre led prav nad globoko vodo. Že se je pogrezal in obupno grabil za ledeno ploščo, ko se Marcuzzi pogumno odloči, steče na breg in držeč se za skalo zabrede v mrzlo vodo in zgrabi v poslednjem trenutku potapljajočega se tovariša. Na bregu ga odene v svojo suknjo in mu ukaže teči proti domu, da se ogreje. On pa za njim. Hrabri dečko se je doma še bal povedati, čemu je prišel pozno in ves premočen domov. Zdaj pa vsa soseska hvali pogumnega dečka, ki ga bodo predlagali tudi za odlikovanje. TRBIŽ Po cestah v Kanalski dolini so snežne razmere in zmrzal že take, da je vožnja z avtom kar nevarna; posebno med hišami, kjer zameti in kupi snega zavirajo nemoten promet. Zato se je zadnje dneve pripetilo več nesreč. V soboto so morali odpeljati v bolnišnico 55-letno uradnico Hildo Richter. Vozila se je s šoferjem podjetja Englaro skozi Trbiž. Na spodnjem ovinku sta trčila zaradi poledice v avto, ki je prihajal z nasprotne VESELJE IN ŽALOST ZARADI DEŽELE Novica, da je rimski parlament dokončno izglasoval ustanovitev samoupravne dežele Furlanije-Julijske krajine, je zbudil v mestu različne občutke. Eni vidijo v novi deželi gospodarsko in socialno rešitev obmejnih pokrajin, za druge pa pomeni nova dežela nevarnost državne cepitve in celo upadanja nacionalnega čuta ob državni meji. Različna mnenja se berejo tudi na lepakih posameznih strank. Pokrajinski odbor demokrščanske stranke izraža »največjo zadovoljnost«, ker se bo razvilo v deželi socialno in civilno blagostanje. Podobno zvenijo tudi izjave socialistične in socialno demokratske stranke. Posebno sejo občinskega odbora je sklical tudi župan Poterzio; ,s seje so poslali zahva ne brzojavke najviš-jim državnim oblastnikom in parlamentarcem. Po mestnih oglih je pa županstvo nalepilo plakate, v katerih opozarja meščane na zgodovinski odlok, ki bo tudi Gorici pomagal k materialnemu in civilnemu napredku. Na seji pokrajinskega odbora je predsednik Chientaroli proslavljal ustanovitev nove dežele kot velik korak k socialno-gospodarskemu napredku »naše obmejne zemlje, ki bo bolj uspešno opravljala svojo nalogo kot skrajni mejnik za obrambo latinske civilizacije.« Komunistični pokrajinski svetovavci so predlagali, naj se skliče posebna svečana seja pokrajine, kjer naj se določi tudi poseben dan, prost šolskega pouka ter natis strani. Uradnica se je precej hudo pobila. Za zimske športnike je pa obilica snega pravo veselje. V nedeljo so bila naša smučišča polna izletnikov. Dosti se jih je povzpelo tudi na vrh Svetih Višarij, kjer je več kot meter debela snežna plast. UKVE Že dolga leta se plete vprašanje glede odškodnin za zemljišča avstrijskih državljanov, ki so prišla na to stran meje. V pasu vzdolž avstrijsko - italijanske meje v r analski dolini gre za 1111 ha gozda in pašnikov, katerih lastniki so razne gospodarske zadruge in posamezniki iz Ziljske doline. Mešana italijansko - avstrijska komisija je vzela v pretres vprašanje odškodnine 14. januarja v Rimu. V maju se bodo seje nadaljevale na Dunaju. Takrat bodo vzeli v pretres tudi vprašanje predvojne odškodnine in pokojnin. MERNIK Naš skrajni konec že spada v tiste kraje, kjer ceste in pota še vedno kličejo po ureditvi in popravilih. Cesta Dolenje-Mernik je še vedno ena tistih, ki je dolgo čakala, da sc je pokrajinska uprava usmili in podreza za kak državni prispevek pri popravilih. Te dni je pa vendar brzojavil podtajnik za javna dela Ceecherini, da je ministrstvo 'nakazalo 100 milijonov lir za vsa potrebna dela na tej cesti. Novica bo razveselila marsikoga, ki je zmerjal ozko in slabo pot ter tiste, ki bi morali zanjo skrbeti. deželnega statuta, da se razobesi po vseh uradih, delavnicah in stanovanjih. V nedeljo so že obhajali po vseh sedežih krajevnih odborov krščansko demokratske stranke »Praznik dežele«. V ta zbor veselih glasov se je pa vmeša-da nasprotna nota liberalne stranke. V svojem proglasu zavzema odločno stališče proti novi deželi, češ da bo gospodarstvo goriške dežele in Gorice same privedla do popolne propasti. Krivdo za to nesrečo pa da nosi demokrščanska stranka, ki se je popolnoma nepripravljena in ne da bi upoštevala popravne predloge liberalcev odločila za vključitev soške pokrajine v novi deželni sklop. Svoje pomisleke, seveda z nacionalističnega stališča, izražajo tudi misini. Pripominjamo, da nobena omenjenih strank niti z besedico ne črhne o položaju naše etnične skupine v novi deželi. BODOČI PARLAMENTARCI V nedeljo popoldne je sklical pokrajinski odbor demokrščanske stranke zborovanje strankinih somišljenikov. Govorniki o načenjali vprašanje bodočih volitev in tudi kandidatur za senat in poslansko zbornico. Načelnik demokrščanskih občinskih sveto-vavcev dr. Tripani je v daljšem govoru našteval zasluge poslanca Martine in senatorja Vallaurija za goriško pokrajino. Končal je z besedami, da zaslužita ponovno zaupanje volivcev tudi v bodoče. Iz teh besed je razvidno, da bosta oba postavljena za kandidata tudi pri prihodnjih volitvah. TRŽIČ December in januar sta tista dva meseca, od katerih sta odvisna kruh in beda tržiških. ribičev. Združeni so v svojo posebno ribiško zadrugo, ki jim pomaga s posojili, da si nakupijo vse priprave, zlasti velikanske mreže za lov na glavatce (ce-fali). Mreže so zelo drage, po več s loti s oč lir. Zato je razumljivo, da vse ribiške družine s strahom čakajo, kakšen bo zimski ribji lov. Ponavadi vržejo mreže trikrat. Pri prvem povleku v mesecu decembru so ujeli 200 stotov rib. Pri drugem je bila sreča ribičem še bolj mila. Potegnili so iz morja kar 900 stotov, a še vedno ne toliko kot leta nazaj. Tretjič so ribarili v petek popoldne, toda bili so razočarani. Komaj za deset stotov rib so imeli v mrežah. Vreme je bilo precej neugodno, poleg tega so se pa še drage mreže zapletale in trgale ob mnogih razbitinah, ki leže na morskem dnu. Revne ribiške družine ne bodo imele 'etos dosti kruha. »SONČNA« GORICA Desetletja in desetletja se je Gorica ponašala z naslovom »sončnega« mesta. Letos se bo pa morala odreči temu lepemu priimku. Toliko snega, kot ga je letos zamet- lo, pa ne pomnijo tudi stari Goričani. Kdor je moral v ponedeljek zjutraj prvi iz hiše, se je znašel kar na sneženi sibirski planjavi. Gaziti so pa morali meščani tudi še popoldne, ker ni mestni tehnični urad dovolj opremljen za takšne snežne prilike. Po mestnih ulicah je oral samo en snežni plug. V predmestnih okoliših so ostali tudi brez mleka in kruha. V šolah so zmanjkali otroci in tucji dijaki iz okolice. Precej opravka je imel tudi Zeleni križ, ker se je na zamrzlem snegu tako rado spodrsnilo. še najbolj v skrbeh so pa bile gospodinje, ker je začel pojemati plin in so zamrznile vodovodne cevi. Posebno na Livadi se to rado dogodi. Delavci so ugotovili, da so tla več kot za pol metra zamrznjena. K sreči je predvčerajšnjem že potegnila majhna odjuga, ki naznanja, da je najhujše že mimo. OSLAVJE Že nekaj nedelj opažamo, da manjkajo goriški nedeljski izletniki po naših gostilnah. Sonce lepo sije v naše zavetne grive, mraza pa le ne more pregnati. Na Sabotinu je prejšnji teden padlo živo srebro kar na 15 stopinj. Za enkrat zmrzal še ni škodila drevju kot leta 1929, ko smo zgubili vse naše oljke. Če pa ne bo odjenjalo, se je le bati škode tudi na drevju. Zgubo imajo tudi nekateri gospodarji, ki niso pravočasno pobrali rdečega radiča in ga vložili v toplo gredo. Ker smo že omenili naše sončne grive, naj povemo tudi, da so imeli nedeljski izletniki navado že brž po svetem Mavru prihajati k nam na sprehod. Večinoma so hodili peš po tisti krajšnici, ki pelje od Vinčičev preko asfaltirane ceste do pod kostnice. Spodnji del te steze, ki skrajša pot do Oslavja za polovico, je pa tako zanemarjen in poln robidovja, da ni sploh uporabljiv. Zgornji del krajšnice je občina lepo uredila in tlakovala, treba bi bilo popraviti še spodnji konec. Saj je dosti vaščanov, ki hodijo na delo v mesto, domov grede pa morajo potiskati kolesa navkreber po dolgih ovinkih. Upamo, da se nam bo ta skromna želja izpolnila. . KDO JE KRIV? Na železniški postaji v Šempetru pri No- vi Gorici so se predi dnevi močno začudili, ko so odprli železniški voz, natovorjen s pomarančami. Strokovna komisija je ugotovila, da je bilo 9000 kg pomaranč zmrznjenih in neuporabnih. Blago je naročilo podjetje »Grosist« v Gorici iz Beograda. Nemarni odpošiljatelji pa niso pomislili, da se južno sadje pri sedanjem mrazu kaj rado pokvari. Tovor so odposlali kar v navadnih košarah. Vrhu vsega so pa vagon s pomarančami popravljali na Reki cele tri dni. škoda je precej občutna. Oblast preiskuje, kdo je zanjo odgovoren. ŠKOFOVSKI JUBILEJ Na svečnico je prejšnji goriški nadškof Ambrosi obhajal v samostanu Thiene pri Bergamu 25-letnico škofovskega posvečenja. Slovesnosti so se udeležili beneški patriarh, goriški stolni kapitelj je poslal v Thiene med svojimi predstavniki tudi msgr. Kli-neca. Jubilantu so čestitale tudi katoliške organizacije iz Gorice. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29.477 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJ A Dnevnik ruskega dekleta Sovjetska literarna revija »Novi mir« je objavila v januarski številki dnevnik nekega ruskega dekleta, ki je med zadnjo vojno odšlo na samomorilsko misijo za nemško frontno črto, v upanju, da bo s tem rešilo očeta, ki ga je aretirala Stalinova policija. Objava tega dokumenta je v skladu z odločitvijo sovjetskih voditeljev, da dovolijo in celo vzpodbujajo objavo dokumentov, ki razkrinkavajo zločinska dela v času stalinističnega kulta osebnosti. Deklica, ki je napisala zdaj objavljeni dnevnik, se je imenovala Nina Kosterina. Dnevnik je začela pisati leta 1936, ko je bila stara 15 let. Takrat je bila očitno še polna navdušenja za stalinistični režim, ker je leta 1937, ko so aretirali nekega znanca njene družine, ki je bil obtožen trockizma, zabeležila v svoj dnevnik, da sta ga odpeljala dva ledeno vljudna moža. »Če bi se izkazalo, da je moj oče trockist in sovražnik domovine, mi ne bi bilo prav nič žal za njim — je zapisala, a hitro dodala: to sem sicer napisala, a moram priznati, da v meni vseeno obstaja dvom ...« »FESTIVAL VSEH ZVEZD« Združeni narodi bodo v kratkem poslali na tržišče 30-centimetrsko mikrourezno ploščo z naslovom »Festival vseh zvezd«. Pobudo zanjo je dal visoki komisariat za begunce. Naklada plošče znaša 500 tisoč izvodov. Z dobičkom bodo finansirali pomoč palestinskim beguncem, ki že dolga leta živijo v zelo slabih razmerah. Teh beguncev je, kot znano, na slo tisoče. 13 pevcev in glasbenikov je zastonj sodelovalo pri vrezavanju te plošče in odstopilo vse avtorske pravice za deset let visokemu komisariatu za begunce. Na ploščo so vrezane pesmi, oziroma izvedbe po večini ameriških in francoskih u-metnikov. Ti so Louis Armstrong, Bing Crosbv, Maurice Chevalier, Nat King Cole, Caterina Valente, Doris Day, EHa Fitzgerald, Mahalia Jackson, Nana Muskuri, Patti, Page, Los Paragua-vos, Edith Piaf in Ann Shelton. Prvič v zgodovini vrezavanja gramofonskih plošč je bilo zdaj mogoče izdelati tako ploščo, kajti samo s komercialnega stališča bi bilo nemogoče združiti na eni sami plošči toliko slavnih umetnikov, ker so vezani na različne gramofonske družbe. Plošča bo prišla v prodajo po vsem svetu 26. februarja. RAZSTAVA MODE VSEH ČASOV Spomladi bodo priredili v Bologni »Zgodovinsko razstavo mode in navad«. Organiziral jo bo patronatski odbor »San Vincenzo«. Razstava h j prikazovala razvoj ženske mode od etru-ščanskega in rimskega časa do današnjih dni ter se bo končala najbrž z veliko revijo današnje mode. Italijanski muzeji, galerije in lastniki zasebnih zbirk so že zagotovili za razstavo razne redke primerke. Ob koncu leta 1937 ji je pisal oče, ki je živel nekje v vzhodnem delu Sovjetske zveze, da so ga izključili iz partije in odpustili z dela, kar je pod Stalinom pomenilo, da bo kmalu aretiran. »Vedeti moraš, da tvoj oče ni bil nikoli zločinec ali dvoličnež,« ji je pisal v pismu. »Ostati moraš mirna.« Iz dekličinega dnevnika je razvidno, da so aretirali očeta jeseni leta 1938. Uradno so ga obdolžili, da je pripadal prptistalinistični opoziciji Radeka in Buhalina. »Je moj oče zares sovražnik države?« je zapisala Nina Kosterina v svoj dnevnik. »Ne, to ni mogoče. Tega ne verjamem. To mora biti strašna pomota.« Pozneje so aretirali tudi njenega strica. Kot si je zapisala v dnevnik, so ga baje aretirali zato, ker je baje izjavil, da ceni Lenina bolj kot Stalina. Iz dnevnika je razbrati, da so pozneje aretirali še druge dekličine sorodnike. Leta 1940 je deklica zvedela, da so očeta obsodili na pet 'let ječe kot socialno nevarnega tipa. Tz dnevnika pa ni razvidno, kaj se je končno z njim zgodilo. Zadnji dnevniški zapisek nosi datum 14. november 1941, to je malo prej, kot je Nina Kosterina privolila, da jo pošljejo s posebnim poslanstvom za nemške linije, kar je pomenilo toliko kot gotovo smrt. »V glavi imam eno samo misel: ali bo ta moja akcija lahko rešila mojega očeta?« je zapisala. Revija »Novi mir« objavlja tudi obvestilo, ki ga je mati Nine Kosterine prejela kmalu potem od sovjetskih oblasti in ki pravi, da je njena hči decembra 1941 izgubila življenje pri izpolnjevanju svoje vojaške dolžnosti in da je pri tem dokazala svoj pogum in junaštvo. DELOVANJE KULTURNEGA SVETA Evropski svet za kulturno sodelovanje razpolaga za letos le z razmeroma skromnim zneskom milijon 600 tisoč mark, s katerim pa hočejo izvesti kar velik program. Tako hoče ta ustanova, ki deluje v okviru Evropskega sveta, prispevati k novemu kulturnemu centru v Delfih, ki ga gradi grška vlada. Tudi za načrtovalni evropski mladinski dom v Obernaiu v Alzaciji bodo dali na razpolago potrebna sredstva. Kulturni svet bo dalje podpiral umetnostne razstave, prevode v manj razširjene jezike, izmenjave profesorjev in študentov in dajal študijske štipendije za evropske zadeve. Letos se bo sestala tudi konferenca, ki se bo ukvarjala z revizijo zemljepisnih priročnikov. Delovnega sestanka Kulturnega sveta, ki se je vršil te dni, so se prvič udeležili tudi zastopniki svelc stolice iz Švice. Na tem sestanku so tudi izvolili za novega predsednika kulturnega sveta danskega univerzitetnega rektorja Carla Iverseria. UMRL JE ZNAN ŠPANSKI PISATELJ V Buenos Airesu je umrl 71-letni španski pisatelj Roman Gomez de ila Serna, rojen v Madridu, ki je zaslovel po svetu zlasti s svojimi ekspresionistično-surrealističnimi aforizmi z naslovom »Gheguerias«. Gomez je spadal v duhovno razgibani Madrid dvajsetih let, katerega vzdušje odseva v mnogih njegovih romanih. Eden njegovih romanov ima naslov »Pombo«, kot se je imenovala staroslavna kavarna literatov, v kateri je bilo tudi slovito stalno omizje književnikov Gomezovega kroga. Druga u-spela knjiga opisuje »Rastro«, slikovit madridski trg starinarjev. Gomez je začel pisati že s 16 leti knjige in je napisal nad sto del, ki so deloma posvečena tudi temam umetnostne zgodovine. Od španske državljanske vojne dalje je živel Gomez de la Serna v Buenos Airesu. Njegovo rodno mesto Madrid je sklenilo prepeljati posmrtne ostanke priljubljenega pisatelja nazaj v Španijo. Pariški festival ..Gledališča narodov' _ a Letošnji pariški festival »Gledališča narodov«, ki ga prirejajo desetič, bodo začeli 27. marca v »Theatru Recamier«, in sicer bo uprizoril mannheimski »Nationaltheater« Hindemithovo kratko opero »Dolga božična večerja« ter Mil-haudovo »Kretsko trilogijo«. Letos bo na tem festivalu prvič gostoval tudi Lichtenstein, in sicer z ansamblom Oskarja VVernerja, ki bo prikazal Goethejevega »Torquata Tassa«. Na seznamu letošnjih udeležencev sta tudi kraljevski balet iz Kambodže ter narodni ansambel iz republike Kameruna. Velika Britanija bo zastopana s Kraljevsko Shakespearejevo gledališko skupino, ki bo uprizorila »Kralja Leara« v inscenaciji Petra Broo-ka. Iz Sovjetske zveze pride Leningrajska komedija, ki bo igrala delo »Sence« Jevgenija Schwartza. Zagotovljen je prihod raznih ansamblov iz Italije, Jugoslavije, Združenih držav, Irske, Španije, Belgije, Holandske, Izraela, Urugvaya, Mehike, Brazilije in Danske. Z Romunijo in Ma- Mnjižma proizvodnja v Jlngliji Britanske založbe so izdale lani več knjig kot kdajkoli prej. Izšlo je 25 tisoč 79 knjig, od tega 18 tisoč 975 novih knjig in 6 tisoč 104 ponatisi. Čeprav pomeni lansko število objavljenih knjig nov rekord za Veliko Britanijo, pa se je vendar hkrati tudi pokazalo, da naraščanje knjižne proizvodnje ni več tako naglo kot v prejšnjih letih. Ljudje kupujejo zdaj rajši nekaj manj, zato pa boljše knjige. Od leta 1961 do leta 1962 se je povečalo število novih knjig v Angliji za tisoč 110, zadnje leto pa le za 186. Zmanjšalo se je zlasti število ponatisov. Kar zadeva razdelitev knjig po vsebini, se je precej zmanjšalo število leposlovnih knjig, zlasti romanov, in sicer za 253 knjig. Število mladinskih knjig se je zmanjšalo za 358. Najbolj pa se je povečalo število knjig vzgojnega značaja, in- sicer za 198. Angleži so lani kupili tudi več političnih in naravoslovnih knjig. Povečalo se je tudi število novih izdaj o umetnosti in arhitekturi, biografij in del literarne zgodovine, bibliografskih del, tehničnih knjig, knj.ig o pravosodju in parlamentarnem življenju, zdravstvenih, socioloških, kirurških, tehničnih priroč- nikov ter potopisnih in pustolovskih knjig. Zmanjšalo pa se je število pesniških zbirk in dram, knjig religiozne in teološke vsebine, del s športno in kratkočasno vsebino, pa tudi knjig s področja topografije, trgovine in industrije. SARTRE NI NEMORALEN Apelacijsko sodišče v Atenah je danes razsodilo, da knjiga Jeana Paula Sartra »Zid« ni nemoralna. Tako je oprostilo Založnika in preva-javca grškega prevoda tega dola. Kot znano, sta bila založnika prevoda, brata Dimitrakos iz Aten, s prevajavcem vred obsojena decembra od nekega atenskega sodišča na tri in pol meseca ječp in na tisoč dolarjev de^ narne kazni. Pred prizivnim sodiščem so pričali v prid bratos Dimitrakos in prevajavca številni odlični predstavniki grškega kulturnega življenja in literature. Poudarjali so, da če je Sartrova knjiga pornografska, tedaj so pornografska tudi Aristofanova dela in slovita Mi Ilova Venera. džarsko se še vršijo pogajanja. Romunska narodna opera bo verjelo prikazala Enoscujevega »Oedipa«, Madžari bodo pa priredili Bartokov večer. Italijanski ljudski teater pod Vittoriom Gass-manom hoče uprizoriti »Igro junakov«, iz Neaplja pride ansambel Filippa z manj znano igro »Spreminjanja potujočega muzikanta«. KULTURNE IZMENJAVE V zadnjih desetih letih je prišlo vedno pogosteje do rednih kulturnih izmenjav med Celovcem in Ljubljano, v najnovejšem času tudi med Gradcem in Ljubljano. V tern tednu je Slovenski vokalni oktet obiskal Celovec, Šentvid ob Glini, Spital ob Dravi in Beljak. Ljubljanska Opera bo gostovala v Celovcu 23. in 24. februarja, in sicer z Verdijevim »Rigolelom« in Gotovčevim »Erom z onega sveta« kot s posebnima predstavama za koroške Slovence. V prvi polovici lela bo v Celovcu gostovala tudi Slovenska filharmonija. Gostovanja bo vrnilo Mestno gledališče iz Celovca, ki bo v začetku junija dalo v Ljubljani Millockerjevo opereto »Dijak prosjak«. ČETRTA ŠTEVILKA »GALEBA« Izšla je čelrla številka mladinskega mesečnika »Galeb«. V njej sodelujejo s pripovednimi spisi Pavle Martinc, Gustav Sterniša, Jože Jesih, Rado Kragelj, Tone Seliškar, s pesmimi pa Ludovika Kalan in Fran Roš. Objavljeni sta tudi dve pesmi Puškina in Josipa Murna. S poučnimi spisi sodelujejo: Miro P. in Vladimir Kodrič. Za otroke je gotovo najzanimivejša slikanica »Na valovih pragozdne reke«, ki jo piše Rado Kragelj, ilustrira pa Savo Sovre.’ Marsikdo in ne samo otroci bo tudi rad prebral sestavek Vladimira Kodriča o Nabrežini. lo številko »Galeba« so ilustrirali Leon Koporc, Roberl Hlavaly Savo Sovre in Klavdij Palčič. Reči je treba, da je postal »Galeb« v letošnjem šolskem letu vsebinsko še kvalitetnejši in kar zadeva ilustracije še bogatejši ter pestrejši. Najmlajšim bravcem nudi obilo zanimivega branja in tudi marsikaj, kar obogati njihovo znanje. GOSPODARSTVO 'Več mesa - manj kruha V državah, kjer ni lakote in je kolikor toliko blagostanje, se vedno izraziteje opaža sprememba okusa glede hrane: stalno pada povpraševanje po kruhu in izdelkih iz moke, dviga pa se potrošnja hrane živalskega izvora, kamor spadajo meso, jajca, mlečni izdelki itd. V državah SET-a a'i Skupnega evropskega tržišča znaša srednja poraba mesa 50 kg na osebo in leto. Med posameznimi državami pa obstajajo precejšnje razlike: V Franciji znaša poraba mesa 70 kg, v Italiji pa 25 kg, kar kaže na razmerje 3:1, kar pomeni, da na leto Francoz použije skoraj trikrat toliko mesa kot Italijan. Srednja poraba mesa pa se tudi v Italiji hitro dviga. Pada pa potrošnja kruha. Potrošnji hrane rastlinskega ali živalskega izvora ustreza tudi proizvodnja. V Italiji predstavljajo živalski proizvodi 33%, rastlinski pa 67% vse pridelane hrane. Te številke so v popolnem nasprotju z ostalimi državami SET-a. V Franciji in Belgiji znaša proizvodnja hrane živalskega izvora 61 do 63%, v Nemčiji in na Holandskem 68 do 71%. Za zvišanje proizvodnje hrane živalskega izvora se pokimijo živini velike količine žitaric in tudi izrecno krušnih žit. Lansko leto (1962) so samo v Nemčiji po-Krmili živini 73 milijonov stotov krušnih žit. Za povišanje količin živalske krme so danes v poljedelstvu znatne spremembe. Na mnogih površinah ne sejejo več žita, pač pa gojijo kakšno krmno rastlino, ki daje obilen hektarski donos. V tem oziru navajamo res prvovrstne sorte križane ali hibridne krmne koruze in krmnega sirka. Ti hibridi morajo tudi na njivah naših kmetovavcev zamenjati dosedaj sejane manj donosne sorte. V zadnjih letih se širijo tudi različne mešanice travuljinih detelj, ki dajejo zelo bogate košnje. Naj omenimo samo mešanico »Landsberger«, ki je mešanica detelje inkamatke, laške ljuljke 'n kosmate grašice. V zadnjih letih se je sploh razvila neka Posebna tehnika za razširitev in zboljšanje krmne osnove, to je pridobivanja čim večjih količin prvovrstne krme. Zelo važno vlogo igrajo silosi, katerih pa je danes mnogo vrst, posebno v zadnjem času, ko se je tako razširila poraba najlon - plastičnega platna. Nastala pa je tudi posebna si-•osna tehnika in za primer navajamo ZDA: ameriški živinorejci kupujejo koruzo s Najboljši »Panettoni” Znana italijanska revija »Quattro soldi« je v decembru objavila zanimivo lestvico najboljših italijanskih »panettonov«. Najboljši je tisti, ki Sa peče tovarna Sant Ambroeus iz Milana 103,31 lo£k od 110 možnih (Lit 1900 kg). Na drugem ttiestu je Motta iz Milana 94,98 (1600 lir sg), no petjem pa je panetton Vittoria iz Milana 88,99 UOOO lir kg). Sledijo: Talmone iz Torina 8732 '1.350 lir kg), Besana iz Mliana 85,64 (1300 lit (1.350 lier kg), Besana iz Milana 85,64 (1300 lit kE), Alemagna iz Milana 84,87 (1600 lir kg), Ga-luP iz Pinerola 84,32 (1400 lir kg). Na zadnjem ^estu je Colussi iz Benetk (53,96 — 1200 lir kg\ 11 a predzadnjem pa Guglielmone iz Milana 65,48'. Revija je ocenila petnajst panettonov. . lorži, ki vsebuje 20f/; vlage. Preden to koruzo ensilirajo, jo še zmočijo z vodo, tako da vsebuje masa 25% vlage. S tem povzročijo v masi mlečno.-.kislo vrenje, ki zviša tečnost in redilnost koruznega zrnja. Razvila pa se je v zadnjem času tudi neka posebna krmska tehnika. Živina ne dobiva več toliko grobe suhe krme kot v prejšnjih časih, pač pa izravnano, to je z raznimi mokami, rudninskimi snovmi, vitamini in drugimi snovmi dopolnjeno krmo, ki natančno ustreza cilju, katerega hočemo doseči pri živini. Jasno je, da mora tudi naš kmetovavec slediti toku časa in zato na najnaprednejši način rediti čim več donosne živine. * * Kunčereja v Italiji Navidezno je kunčereja čisto postranska gospodarska panoga, ki bi skoraj ne zaslužila posebne pozornosti. Če pa malo kritično pogledamo na celotno zadevo, ugotovimo, da je tudi kunčereja velike važnosti. Cenijo, da šteje kunčereja v Italiji nekaj manj kot 7 . milijonov plemenskih živali. Znatno nad polovico teh živali je v severni Italiji, nad en milijon samo v Piemontu. Najmanj kuncev redijo na otokih. Računajo, da.se dobi letno od ene plemenske živali — z mlajšimi rodovi — okoli 10 kg mesa, tako da bi kunčereja prispevala letno okoli 700.000 stotov mesa za italijansko potrošnjo. Na vsako osebo in na leto bi znašal ta prispevek 1.5 kg. Zopet nosi Piemont zastavo, kjer pride na vsakega pre-bivavca po 3 kg kunčjega mesa na leto. Meso kuncev ni danes samo hrana revnih slojev, ker ga radi uživajo mnogi. V popotnih torbicah, kot jih lahko kupiš na večjih postajah in tudi v važnejših vlakih, je meso navadno kunčje in dobro pripravljeno. Precej časa sem gledal na vrt. Snežinke so naletavale in snežna odeja je postajala vedno bolj debela. Niso me pa toliko zanimale snežinke, temveč drobni ptički, ki se mi niso nikdar zdeli tako razposajeni, kot. ravno med naletavanjem snega. Trije pari, črnih kosov so obletavali oba kakija z upa-j njem, da odkrijejo še kakšen posušen plod. Ne, na drevesu ni bilo nič več, pač pa pod drevesom, a tam je bila debela plast snega. In vendar so kosi nekaj kljuvali. Poleg kosov je bilo še mnogo drugih ptičkov, od liščkov do vrabcev. Tudi ti so nekaj dobili na vrtu. Ves dan so se ptički potepali po vrtu; očitno jih manj zebe kot mene. Proti večeru so se skrili med veje velike smreke. Hvala Bogu, da je prišel sneg. Bojim se, da je prejšnji suhi mraz pomoril mnogo sadnega drevja in cvetličnega grmovja; ne samo smokev, oljk in oleandrov. Ce bi prej zapadel sneg, bi zavaroval korenine rastlin pred mrazom, tako pa... Bojim se MEDNARODNI »AMPELOGRAFIČNI REGISTER« Kaj pa je to? To je register ali seznam najrazličnejših sort ali kultivarjev trt, ki so podrobno opisane. Mnogi narodi imajo že svoje posebne ampelografije, v katerih so opisani vsi kultivarji trt ootične države. V Sov. zvezi imajo svoje ampelografije Gruzini in Armenci. Svojo ampelografijo imajo Nemci, pri katerih je vinski strokovnjak Goethe opisal na stotine sort. V Italiji so začeli izdajati ampelografijo že leta 1879, a so prenehali 1890, ko je bilo opisanih komaj 28 kultivarjev, ki so bili tudi mojstrsko naslikani. Na mednarodnem kongresu za trto in vino, ki je bil leta 1947 v Carigradu, so sklenili, naj »Office International de la vigne et du vin« v Parizu izda mednarodno ampelografijo. Do sedaj sta izšla 2 zvezka z 268 opisi. Cena vsakega zvezka je 50 NF ali okoli 6.500 lir. Ko bo zaključeno celotno delo, se bo lahko ugotovilo, koliko sort je znanih pod drugimi imeni. Mednarodna ampelografija bo služila za poenostavljanje drugih — nacionalnih — ampelografij, ker !e gotovo mnogo sort ali kultivarjev, ki so v posameznih državah znane pod različnimi imeni. Hrana iz petroleja V laboratoriju velike petrolejske družbe ESSO v Lindenu (ZDA) so odkrili postopek, kako se iz petroleja dobijo beljakovine in vitamini. Za sedaj pridobivajo neki beli prah, katerega mešajo med krmo za svinje, perutnino, mačke, pse in male živali sploh, ki so z novo hrano kar zadovoljne. S poskusi pa nadaljujejo, ker so si postavili za cilj, da dobijo važne sestavine za človeško prehrano, predvsem beljakovine, ki v prehrani človeštva najbolj primanjkujejo. Uspeh so dosegli na biološki način, in sicer z razmnožitvijo posebnih drobnoživk v petrolejskih ogljikovih vodanih, približno tako, kot se razmnožijo kipelne kvasnice. Človeštvo se množi, a duh človekov postaja vedno bolj iznajdljiv v težnji, da vsem zagotovi dovolj hrane. tudi, da ne bo pognalo mnogo rodnih vejic, ne samo breskev. Suhi mraz je bil dolgotrajen in zato ni bilo mogoče izvršiti nobenega škropljenja. Brž ko pa se bo vreme malo popravilo, bo potrebno breskve, pa tudi druge cepe poškropiti z raztopino iz 100 litrov vode in [(_, kg mezenp. Če bomo opazili na jablanah ali kje drugje kaparje, to so uši, ki se ne premikajo, marveč so pritrjene na gostiteljsko podlago s sesalcem, ki služi za srkanje rastlinskega soka, bomo taka drevesa poškropili z oleo-fosom ali tiobarijem. Če opazimo na hruškovem lesu sledove škrlupa, bomo drevesa poškropili z 1 do 2% raztopino modre galice in apna. V hudi zimi je trpela tudi povrtnina. Mnogo zelenjadi je zmrznjene, težko se je kaj rešilo, če ni bilo pokrito. Pa saj naš vrtnar je vajen. Ne pomaga tarnati, potrebno je delati, kot da je vse v najboljšem redu. Zunaj je snežilo H. It. M, 18. »Bi smel z njo govoriti?« »Seveda. Nikar se pa ne ustrašite, če bo pokazala znake zasledovanja.« Razburjenega se je čutil dr. Radič, ko je v zimskem vrtu pričakoval Divno — ona, njegova prva ljubezen, je namreč sedaj Skrinjarjeva žena, podvržena mamilom. Samo je občudoval iz steklene verande krasni razgled po zasneženih vrhuncih v ozadju. Iz opazovanja so ga zbudili lahni koraki. Divna! Skoraj bi bil zavpil njeno ime, a se je obvladal. Ona ga ni mogla spoznati v njegovi preobleki. Prijetno presenečen je ugotovil, da se ni dosti spremenila. Bledi obraz in razširjene zenice so izdajali vpliv kokaina, toda ostale so še vedno njene ljubke poteze na licu. Zanj je še vedno bila tista lepa deklica, katero je nekoč oboževal. V hipu so v njem spet vstala nekdanja čustva. Predstavil se je kot policijski svetnik. Divna je vsa preplašena začela jecljati, da že ve o sledu policije za posli njenega moža. Tudi ona, da je tedaj njemu pomagala. »Moj mož je strašen človek,« je začela vpiti. »Prisilil me je in tudi tepel. Zdaj mi želi slabo. Pripeljal me je sem, da me počasi umore ...« »Vaš mož je zaprt,« je Samo ledeno povedal. »In jaz? Ste prišli tudi po mene?« Pomirjevalno se je nasmehnil: »Ne, gospa! Vaša udeležba pri umazanih poslih je bila premajhna, da bi opravičevala aretacijo. Za vas je zdaj bistveno, da ozdravite in da se odvadite strupa.« Obupano, skoro jezno ga je pogledala: »Čemu naj bi se odvadila? Ko bom prišla od tu ven, bom spet začela!« je vpila in si brisala potno čelo. »Brez tistega praška ni več zame življenja.« »O, nikakor ne, gospa, samo močno voljo morate imeti. Vaš mož bo moral bržkone precej časa presedeti. Medtem pa vi lahko popolnoma ozdravite.« »Ah — da bi ga nikoli ne bila spoznala!« »Morda ste bili prisiljeni? Je bil kdo drugi v vašem srcu?« Njen megleni pogled se je nenadoma razjasnil: »Da — nekdo drugi! Ljubila sem ga in ga ne bom nikoli pozabila. On bi mi edini še mogel pomagati.« »Divna — on vam bo pomagal!« Samo je izrekel te besede s svojim prist-. nim glasom. Pi'eplašeno ga je pogledala in iztegnila roke proti njemu. »Samo,« je zavpila, »Samo 1« Zgrudila se je na mizo in začela obupno jokati. Prijel jo je za roke. »Obljubim vam pomoč, Divna, kolikor je v moji moči. Vi pa mi morate obljubili, da se boste tukaj pokorili vsem zdravnikovim navodilom.« Dolgo ji je.moral prigovarjati, da mu je pritrdila. Z bridkim srcem se je poslovil od nje. Ko se je vozil v vlaku proti Dunaju, je premišljeval, ali je bil potreben njegov obisk pri njej. Saj se je zadrževal, niti tikal je ni. Ona tudi ni niti z besedico omenjala stare čase v domovini. Ko je odšel, ga tudi ni vprašala, ali se bo vrnil. Medtem ko se je Samo mudil v sanatoriju, se je komisar Lanner pripravljal za odločilni udarec. Lastnik garaže Ritter je mirno sedel v svoji pisarni, ko sta mu dva policijska uradnika javila, da je aretiran. Kaj takega ni pričakoval. Nahrulil je prišleca, kaj sploh hočeta od njega. On da je prekupčevavec z mamili? Obrekovanje! To mu morajo šele dokazati! »Brez dokazov bi ne bila izdana tiralica za vami,« sta mu hladno odgovorila. Možak se je grabil za lase in preklinjal: »Tisti zlodej od interpola je skuhal to kašo!« Nič ni pomagalo, moral je z njima na policijo. Gospoda Škrinjarja je pa presenetil komisar Lanner z dvema policistoma. Vpričo njega so preiskali vse stanovanje. Na dan je prišla precejšnja zaloga mamil in tudi tajni oddajnik. Spretno je bil skrit v neki skrinji. Našli so tudi dolg seznam odjemav-cev, napisan s tajno pisavo. Na policiji so oba aretiranca zaprli v isto sobo. Komisar je opazoval, kako sta se drug drugega preplašila, ko je potisnil Škrinjarja skozi vrata: »Neki vaš dober znanec je tu, da ne boste sami.« »Znanec!« se je zadrl Škrinjar. »Tega moža še nisem nikoli videl.« »Čemu ste se pa tako preplašili, ko ste ga ugledali?« Ritter je tudi tajil poznanje z novim tovarišem. »No, prav,« je dostavil komisar, »nič ne de, če se nočeta več poznati. Čudno je pa le, da sta si še pred nekaj urami tako prijazno telefonirala.« Zaprl je vrata in odšel. Jetnika nista spregovorila med sabo niti besedice. Slutila sta, da je kje v podu vdelana prisluškovalna naprava. Komisar je čakal z zasliševanjem, dokler sc ne vrne Samo. Ko je prišel, so poklicali najprej Škrinjarja. Samo je stal s prekrižanimi rokami pri oknu in je opazoval jetnika. Ko ga je Škrinjar spoznal, je komaj zadušil vzkrik presenečenja. Na njegovem licu se je odražal bes in obup. »Vi, torej,« je jecljal, »to — to bi bil moral slutiti.« Vedel je, da je izgubljen. Vsako izmikanje bi bilo nesmiselno. Namišljeni tovariš tolpe je torej policijski vohljač. Toda, saj se je izkazal s tajnim znakom? Vse je izdano! Celo tajni ključ za pisavo. Povrhu še odkritje zaloge in skritega oddajnika. Ne, ni več rešitve. Ne preostane mu drugo, kot da zakrije soudeležence. Najprej mu je stavil vprašanja komisar Lanner. Odgovarjal je precej izčrpno. Potem se je pa vmes vpletel še Samo. Zahteval je, naj mu pojasni kaj o gospodu De-lagoi. Ali je to njegovo pravo ime? Škrinjar ni hotel povedati. Imenovali da so ga le Portugiz. »Kakor imate vi,« se je predrzno obrnil h komisarju, prdevek »zlati zob«. Komisar mu je vrnil opazko z divjim pogledom. Iz zasliševanja se je moglo sklepati, da ni aretiranec vodja tolpe, kot je menil Samo. Poprej bi bil tisti Portugiz. Ko so Škrinjarja spraševali po pajdaših, ni bilo mogoče izvleči iz njega niti besedice. Sredi zaslišanja je aretirani planil s stola in se je zastrmel v Sama kot v kako prikazen. »Poslušajte,« je vpil s tresočim glasom, »kakšen stojite zdaj pred menoj, niste v resnici. Zdaj mi je jasno, čemu se ni ponovno pojavil v garaži tisti mož od interpola. Tisti ste bili vi — zdaj imate krinko na sebi.« Njegove oči so se zažrle v Samove poteze. »Če vas natančno opazujem,« se je zadrl, »da, zdaj vem, da se nisem včeraj zmotil... vi ste Samo Radič, vi lump! Tako ste se torej končno nad mano maščevali !« (Dalje) Od nedelje sem ne srečuješ prav zadovoljnih obrazov ljudi, ki morajo po poti na vsakdanje delo gaziti sneg in brozgo. Gorica, Trst in vsa okolica so se le malokdaj prebudili pod tako debelo snežno o-dejo kot v ponedeljek zjutraj. Sosedje se pozdravljajo samo z vprašanji, ali je bila še kdaj takšna zima in toliko snega, kot ga je nametalo letos. Drugi pa zopet modro odgovarjajo, da ga je bilo itak treba pričakovati. Jesen je bila preveč m.la in topla. Po časnikih so kazali slike o razcvetelih hruškah in breskvah še v pozni jeseni. Takšni pojavi pa, tako pravijo vremenski preroki, naznanjajo mrzlo in snežno zimo. Zdi se, da tudi te vrste vremenske prerokbe držijo šSle zadnje čase, kakor so se P'i t*fl bi o lati tctUf s’ploh spremenile vse vremenske prilike v zadnjih dvajsetih letih. O teh spremembah ne trdimo kar tjavendan. Odprimo stare in častitljive »Novice«, ki so prinesle prav pred sto leti na dan 4. februarja zanimiv dopis iz Srpenice. Dopisnik, neki Fl-r, hva- li milo zimo tistega leta, obenem pa — tarna, ker je zapadlo po Bovškem premalo snega. Sebi v tolažbo ob tem snegu preberimo, kaj -pravi tisti narodnjak izpred sto let. »Lanska in letošnja zima,« piše, »je bila topla kot na Laškem. Leta 1862 je pozimi cvetelo sadje in vremenski preroki so nato hudo zimo prerokovali. Tudi pri nas so bile jeseni nektere hrušove drevesa tako precvetle, da so bile od daleč kakor snežene videti; pa kdaj je bila zima bolj topla kakor lanska?« Tako se čudi Srpeničan, ker ni držalo tisto prerokovanje o cvetju v jeseni in o snegu v zimi. Potem pa nadaljuje: »Ravno tako se letos godi: toplomer pod ničlo malokrat pada; zato pa po vrtih cvetlice razcvetajo, ledrik nezakrit pod milim nebom ni poginil ter je še zdaj dober za jesti.« Pomislite, v Srpenici, v pravem kotlu in po Bovški kotlini je »ledrik« ali »motovi- (Nadaljevanje na 9. strani) Š F» O R T IX I PHEGLED PESTER KOLEDAR MEDNARODNIH NASTOPOV Bogata športna žetev v letu 1962 Lelo 1962 je bilo eno izmed najuspešnejših za jugoslovanski šport. Jugoslovani so lani sodelovali na desetih svetovnih in osmih evropskih prvenstvih ter dosegli vidne uspehe kar na šestih tekmovanjih. V začetku aprila je v Berlinu jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca osvojila evropsko prvenstvo. Jugoslovani so nato potrdili svojo moč v tem športu z Markovičem, ki je dvakrat premagal Madžara Berczika in Šveda Al-serja ter bil prvi na dveh pomembnih mednarodnih turnirjih v Skopju in v Borasu (Švedska). Nogometna reprezentanca je junija meseca v Čilu osvojila četrto mesto na svetu in s tem dosegla največji dosedanji uspeh jugoslovanskega nogometa. Lani je Jugoslavija prvič premagala v Budimpešti madžarsko nogometno reprezentanco. Velike uspehe so dosegli jugoslovanski športniki tudi v drugih disoiplinah. Junija je Horvat v Toledu (ZDA) zasedel drugo mesto na svetovnem prvenstvu v rokoborbi, julija pa je Miro Cerar v Pragi osvojil štiri naslove svetovnega prvaka v telovadbi. V Leipzigu je jugoslovanska waterpolo reprezentanca avgusta meseca osvojila bronasto kolajno na evropskem prvenstvu, septembra je v Bratislavi ženska reprezentanca osvojila svetovno prvenstvo v kegljanju; Gorinka Erski pa je Postavila nov svetovni višek v tem športu. Olga Gere je na evropskem prvenstvu lahke atletike nasedla drugo mesto v skoku v višino. Zadnja Jugoslavije pa je prvo mesto košarkarji 11 rePrezentance v Istambulu v tekmah za balkansko prvenstvo. S temi uspehi je jugoslovanski šport zasedel vidno mesto v mednarodni areni. V mednarod-'H. IL!S°slovanskim košarkarjem. Medtem ko je nih športnih odnosih sta ljubitelje športa lani presenetila dva sklepa političnih oblasti Francije in Filipinov, ko sta ti državi odbili izdajo vstopnih vizumov vzhodnonemškim smučarjem iavno mnenje ob podobnih primerih v prejšnjih 'etih ostalo hladno, sta ta dva sklepa izzvala ogorčene proteste, ki so privedli do prepovedi obeh svetovnih prvenstev v Chamonixu in v Manili. Vse ocene uspehov jugoslovanskih športnikov v letu 1962 imajo skupno ugotovitev: precejšen napredek na mednarodnih tekmovanjih. Ta ugotovitev izhaja iz raznih uspehov v številnih športnih panogah in temelji posebno na svetovnih prvenstvih, kier so Jugoslovani prav gotovo dosegli prccej več kot doslej. Z zanimanjem zalo pričakujemo nastope jugoslovanskih športnikov v letošnji sezoni, ko bo precej tekmovanj svetovnega pomena, čeprav je letos nekakšna »predolimpijska sezona« 'n se bodo športniki v glavnem pripravljali na olimpijske igre v Tokiu (leta 1964). Katera so velika mednarodna tekmovanja, kjer bodo letos sodelovali jugoslovanski športniki? Najprej bosta na sporedu prvenstvo Ev-rope v Budimpešti za umetno drsanje in svetovno prvenstvo v Cortini. Marca meseca pa bodo Jugoslovani odigrali zanimive tekme v hokeju na svetovnem prvenstvu v Stockholmu. V ;'Prilu sta na vrsti veliki preizkušnji: svetovno Prvenstvo v namiznem tenisu v Pragi in tekmovanje za evropski pokal v orodni telovadbi za tedenski koledarček 10. februarja, nedelja: Dušan 11. februarja, ponedeljek: Rado 12. februarja, torek: Damijan 13. februarja, sreda: Katarina 14. februarja, četrtek: Valentin 15. februarja: petek: Jordan 16. februarja, sobota: Danilo ženske v Parizu. Maja meseca bodo Jugoslovani sodelovaili na evropskem prvenstvu v judu, ki bo v Ženevi, nato še na svetovnem košarkarskem prvenstvu v Rio de Janeiru. V Moskvi bo letos maja tudi evropsko prvenstvo v boksu, v Sofiji pa svetovno prvenstvo v rokoborbi (prosti slog). Jugoslovanski rokometaši bodo junija odpotovali v Švico, kjer bo na sporedu evropsko prvenstvo. Julija meseca bo svetovno prvenstvo v rokoborbi (grško-rimski slog), in sicer v Stockholmu, ter še svetovno kolesarsko prvenstvo v Belgiji. V tem mesecu bo na sporedu tudi veliko tekmovanje, in sicer v Beogradu, v orodni telovadbi za moške za evropski pokal. Avgusta bo evropsko prvenstvo v veslanju na Danskem, nato svetovni prvenstvi v kajaštvu v Soittalu in Jajcu ter evropski strelski prvenstvi v Stockholmu ter Oslu. Septembra meseca bo svetovno prvenstvo v dviganju uteži v Pragi, oktobra pa evropsko prvenstvo v košarki v Bratislavi. Poleg tega bo letos tudi več mednarodnih tekem, od katerih so najpomembnejše sredozemske igre v Neaplju in univerziada v Porto Al-legre. Ne glede na to, da bodo tudi jugoslovanski športniki usmerili vse napore na olimpijske priprave, pa lahko od številnih letošnjih tekmoval pričakujemo dokajšnjih uspehov in še več priložnosti za uveljavitev novih talentov. TA LJUBA TAŠČA Razmerje: snaha in tašča se vedno znova ponavlja, kadar pridejo na vrsto zakonske težave. Pravzaprav je lo vprašanje razmerja med starimi in mladimi. Tu velja še vedno pravilo: stari in mladi ne spadajo skupaj. To velja tembolj, čim hujša je stanovanjska stiska. Žalostno je, a življenjsko (biološko) globoko utemeljeno, da so stari in mladi takorekoč na poli drug drugemu. Zato velja ob pravilu obenem svarilo: če je le mogoče, naj stari in mladi ne živijo skupaj. To pamet bi morali imeti oboji: stari in mladi. Hudo pa je, da si zlasti slari želijo biti z mladimi, potem pa sledi razočaranje, ki je usodno za oboje. Stari in mladi ne spadajo skupaj, ker so razlike prevelike; iz razlik nastajajo trenja, iz trenj pa nasprotja in odvratnosti, ki prehajajo v mržnjo in sovraštvo. Vsak mlad par si želi urediti dom »po svoje«. To je ena prvih želja in spada k mladostnim »vzorom«, že dolgo sanjata o tem, kako bosta začela živeti »vse drugače«. Okus je različen, potrebe so druge in tudi življenjski pogoji so se v tridesetih letih tako spremenili, da mladi drugače živijo nego stari. Obratno pa stari koj od začetka vidijo svojo glavno nalogo v tem, da mladim dajejo nasvete; da jih obvarjejo pred zapravljanjem, da se ne prenaglijo in da jim iz svojih izkušenj vsak dan modrost delijo. Zato pa vsako novost in ukrepe mladih spremljajo z opazkami: »Nekoč smo bili brez tega, zakaj pa vidva ne bi mogla biti?« ■»Saj je lo nepotrebno«. »Moj Bog, kam plove svet, mi nekdaj vsega tega nismo imeli« in podobno. Še huje je, če se te opazke glasijo zahtevno: »Če moja beseda ne zaleže, pa sami delajte«. »Tega nisem jaz pripravila, zato se tega ne dotaknem«. »Naj pa dela ta mlada, če vse bolje zna«. Tako in podobno se nadaljuje, dokler razmere ne postanejo neznosne. Zato je edina rešitev, da mladi takoj po poroki začno živeti svoje življenje, iločeno od očeta in matere. A če tudi ni tako hudo, se vendar ob skupnem življenju nehote poraja mnogo bit* leti fjri luhi',.. (Nadaljevanje z 8. strani) lec« pozimi na prostem rastcl, februarja meseca. Pri nas na »toplem« jugu, pa gre ccna za kilogram že proti tisočaku! Časi se res spreminjajo. Najlopše pricle pa sedaj, ko se kljub sočnemu zimskemu »ledriku« huduje dopisnik nad milo zimo: »Res je, da zima brez snega je prijetna, vendar kmetijstvu ni prijetna, za naše kraje pa celo ni ugodna.« Pravi, da je po bovških vaseh, zlasti v Logu, Strmcu in na Predilu, sneg v zametih največji letni pridelek za tamošnje ljudi. Zakaj pa? Naj kar sam Fl-r pove: »Predlanskim je menda cesarska kasa imenovanim trem vasem, ktere 700 duš štejejo, kakor pravijo, blizu 5000 gold. za sneg na cesti zaslužiti dala.« Za' kidanje snega pettisoč goldinarjev, to je bilo tudi za tiste čase prav velikanska vsota za revne prebivavce, ki imajo le majhno zaplato zemlje. Takrat je tudi prišlo v navado, da so Strmčani prosili ljubega Boga, naj jim da hudo zimo in dosti snega, da ga bodo imeli kaj kidati po veliki cesti čez Predil in da bodo mogli iz »cesarske kase« povleči dokaj srebrnih goldinarjev. Tako je bilo torej pred sto leti: mile zime in jok zastran njih, danes je pa narobe. vprašanj, ki kalijo družinsko soglasje. Rado se zgodi, da žena ob tašči v hiši možu ponovno očita: »Tvoji to hočejo.« Ali pa reče: »Zaradi tvojih moram to storiti.« Ali pa še malo huje: »Če bi tvojih ne bilo, bi laže živela«. In tako gre brez konca naprej. Vse te težave lahko nastaja jo ob sicer dobrih in prijetnih ljudeh. Lahko je tašča odlična žena, a ne razume mladih: a tudi snaha utegne biti vzorna zakonska žena in požrtvovalna mati, toda premlada in neizkušena je in ko sc je spočetka nekajkrat prenaglila, je že prepozno: zamera in odpor, na katerega je pri tašči naletela, sta nepopravljiva. A prav zato moramo reči, da ob modri, res uravnovešeni in zreli snahi, ki se pokaže kot vzorna osebnost ne samo pred možem in otroki, ampak tudi pred taščo, sožitje s taščo ni nemogoče. Tudi ob sitni tašči znajo nekatere snahe v slogi živeti in s tem moža še bolj pridobijo, ker mož ni slep za modrost in obvladanje značaja, ki ga žena v odnosu do tašče razodeva, zato jo tembolj spoštuje in občuduje. Možje so pač taki, najraje vidijo, da so si ženske med seboj dobre, da ni nepotrebnih besedi, čeprav vedo, da je to — človeško govorjeno — včasih skoraj nemogoče. Če pa mu ravno njegova žena to nemogočnost uresniči, potem jo tembolj občuduje in ljubi. Žena si lahko preko tašče moža odbije ali pa še bolj pritegne; vse je namreč od nje odvisno. Naloge postavljamo pred mlade, ker ti imajo življenje pred seboj, ne pred stare, ki so življenjsko nalogo — vsaj tako mislijo — že izpolnili. Kadar pa mladi ženi ta življenjska modrost, uvidevnost in potrpežljivost ni dana, in ne zmore nekake spoštljive življenjske obzirnosti do moževe mame, takrat mož vzdihuje: »Nič ne bom rekel ne čez eno ne čez drugo; povem samo, da mi ni živeti.« Mlada mora imeti veliko vedrosti, poguma in neobčutljivosti, tla zna vsak mamin ugovor dobrohotno sprejeti, pokazati razumevanje za njene želje, da zna obrniti tako, da je mama zadovoljna in da sama vendarle pride nekako na svoj račun. (Iz knjige dr. Antona Trstenjaka: »človek v stiski«) ==ŽRNA IN DOM % j®; i<» J3 o «>9 o -s'9 g d-^ g>- c rt 'P G d) >U D > N rtp ^cd.S " «..2 “•a oj3Tj.9 b TJ a >U g c/d d) - A rt o d> ■ŠOU N 9"° O P rt d) bi) 00 C d> ^ -v N -•-\g ^ nk i rt' rt >o ■S E >2 VI >o P S a rS S tu d> O C C V) H ti) N f-< d> E ■ S >c/3 c ^ W)rt d) G - G dJ ^ >N »N'* * 1 >o c.c-5 •rH C •'—> . N 'T' jS S ° « s Ec a rt »" C ~ d) rt BtJ ^ Tj rt rt •'S N G -. GXŽ rt H ■—i " 2*3112 H,s d 2 rt 3 Xn,3p 3p'"4w.2-§ rt g • S.g S«c uSls^S P rt bij H >c/p .55 ^ £ o O > Ih _, O o23 e rt >n ^3^ rt bOrt b >> rt S 5 rt 1/5 < bfi . "o-" o.: g -£ rt >co rt 3 ft' O .E 'E a g N N 2 2 a S ®»'£h 5,05 u i BU Ed U._, •- J3 td- u O3 ■ •3~ P -’;n iT!-a c v>±-d) — ~ •r-< rt 5- E OjD -a bo. p:p-* o rt a> -r bo-^g .^o> ^-< rt o»| p-« 2 thJ4 V) VD G 'U rt ^ m b0'S o .« >M .2 G v) o 9 •s C O o u .9 « oj>v>g; ’ td i.SE jc.t °1'f> rt S "O-rd §.2 a o O- U a> ■+-* C/D d> CO 00 O č/D c/) > Bij. s n, g §§••*« a ji" ■O Ir, r > V) ~ c Kn.rt d) rt c/D d> g «3 c/D C _ rtiG ■3« ° t^^>u 3>js O- P—1 ^ 'c :s . p>c/d On N O (L) rt 2-° P« N . rt O *- d) O — P rt . ^ P M 73 SrG o>>c/5 o - bi) os bo^g 2 ao 2 ^iSguS rt rt u u C bDTJ P O G d) d d) > •-<• 373 a 2 9 g G rO .G O G rO - «-§ d) Sr rt G x).5-3 >N !* >3 ■o ,9 5 5 •rt > td 3 ddftfi >H -> rt rt ^ o s e ^ « "5-e- 3-5 2 > -t-j- G ‘G CD rt C d) Sh.G G rt n N d) •r-»rT3 0 ^ G G b «aa OJ rt T^ W g N •rt H 0) TJ ’rt .rt >-, 9 O 0.43 g H rt +j o ft.SO N'|g2' ■rt* rt p G H>u g c t-h >c/i G G • > O Gh d) o •H >Q Z— >N .G -rt T3 2 in rt C S N rt ^ rt ' o C>i -- ■SS.B 3 a.2>3 •2 O.s •s®.- ■—I Gh •r-l O *J-9 Q_) >oo £ GG « 0 ^ §ra flš:"’ rt .G N 4-> '“‘1 rS -5 TJ' U o JO G > o E rt .l_ E c p .«# Z3 rt G G >0 ^ d) C/5 T3 >V7 d) o To bu G . O r> V5 oj^ r e 5 rt s ap' .S rt d) T3 6 c G G N 2^ bi) G O E E m u p aj •g? 2 O. Si T3 X O . P T3 rt rt O G bi) rt 2 c G G T3 ■3)2 c ^ <■0 d) #-M —< tN X3 •— ^ E "G .E. 2 £ S £ E n| .-s ■ 1 ^ >(/j O d) p • . o OG w bi) O c/) t5t)(b;s A j; 3 § E 3 S bu« jl'.{i O g 3 .N N g G G S G O J) d> • bi) ^ !7^g>>«o^ Tj g d)^ Ort .PSfc d) C/D G*; X bo rt .E G d) - TJ > P rt p£J rG rt G" ^ d) rt O rt ^ rt^ P g >0 G >U ^ G_r /h ar ‘Z? G rt • r; S«ž|e«§ - P-E S G /r G £ „ P rt H 3,3 N s« ■30-3 o. p >u ? E p-H d) d) d) G Ž?SF O d) c/) G P > O P r 1 n d) >«5 d> >»D I (10 OfDO