PROLETAREC. JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN Of
J. S. f. /IND ITS EDUCATIONAL BUREAU
i
ST.—NO. 2107,
Am «f

CHICAGO, ILL., March 17, 1S48.
Published WeeMlj at tSOl 8. Lawndals Aw«.
M LETO—VOL. XLIII.
T
I J
# gr 11



HENRY WALLACE IN NOVI NEWYOR6KI KONGRESNIH LEO ISAACSON, KI JE BIL NEDAVNO IZVOLJEN V ZBORNICO NA USTI DELAVSKE STRANKE. WALLACE JE AGITIRAL ZANJ.
Zapadna Evropa se zedinila za novo "obrambno" zvezo
Zed. države si nakopalo v breme še onoga kralja. Marshallov načrt za obnovitev zapadne Evrope v senatu odobren. — Nikjer nič jamstvo sa mir
Po svetu vre. Trumanova doktrina podžiga in dogodila se je nekakšna revolucija radi nje celo v mali republiki Coata Rica.
Traman se znova zagovoril
V debati za zajezitev takocva-ne komunistične ekspanzije je predsednik Truman minuli teden poudaril, da njegova administracija ni bila še nikoli za take koalicijske vlade, v katerih bi bili tudi komunsti vključeni. Reporterji ao ga v mtarvjovti z njim opozorili, da je tako koalicijo propagiral celo sedanji državni tajnik Marshall, ko je bil na posebni misiji na Kitajskem, in da so sporazum med Ciang Kaišekom in komunisti propagirali tudi drugi Trumanovi odposlanci. Vsekakor — Truman je prišel v predsedništvo republike po nesreči in zavrtel kolesa napredka nazaj. Ko bi bil predsednik naše republike sedaj Wallace — pa ne bi bilo rožljanja, ne pretenj z atomskimi bombami in ne zahtev, da prvič v zgodovini naše dežele uvedemo obvezno vojaško službo tudi v "mirnem" času.
Trumanova politika je skrajno zavožena, zato ker se je obto-voril z wallstreetovci in s "poli-tišni', ki nimajo smisla za niče-ser razen za svoje dobrine.
Nova zvaza za USA novo breme
Posledica te kvarne ameriške vnanje politike je sklenitev nove vojne zveze—naperjena proti takozvanemu slovanskemu bloku. V nji so Anglija, Francija, Nizozemska, Belgija in Luksem-burška. Odprta je Italiji, Portugalski, skandinavskim deželam, Grčiji, Turčiji itd.
Ta zveza sama na sebi ne bi bila nevarna, toda ker je bila ustanovljena pod pokroviteljstvom Zed. držav, in smo se zavezali v naprej, da jo bomo podpirali, je torej to prav za prav le obveznost naše vlade v "mrzli" vojni proti Rusiji, da se bodo naši dolarji, naši tanki, topovi in aeroplani "borili" kjerkoli bo ogrožena demokracija, kakršno si Trumanova administracija predstavlja.
Vojno posvetovanje v Floridi
Vsled ponesrečene mirovne politike Zed. držav, ki je v resnici izzivalna, provokativna in zavožena na vseh koncih in krajih, se tu bolj in bolj govori o nevarnosti nove vojna. Ustvarili smo si jo tukaj, kar hočemo svetu usiliti "naš način življenja". To se pravi, svet hočemo ohraniti za "svobodno podjetništvo" — ali pravilneje, za kapitalizem. Toda kapitalizem v Evropi je tako bolan, da ga je mogoče vzdrževati ie s pomočjo ameriškega kapitalizma. Vzlic tej ameriški pombči pa kleca v
Angliji in v Franciji. V Italiji mu Amerika življenje umetno udihuje. V Grčiji bi rada za zapravljene milijone kaj rezultatov in wallstreetovce skrbi, kaj bo z Japonsko. Tam je za, "naš način življenja" obvaroval kapitalizem general MacArthur.
A vseeno — našim kapitalistom se ne more spati, dokler bo Sovjetska unija pridobivala na
moči in mi pa izgubljali.
Kapitalisem propada, te je gotovo. Wall Street to ve, enako njegova podružnica v Washingtonu. Pa se vsled tega tukajšnji "kapitalistični krogi bavijo z mislijo — kaj, če bi začeli z novo vojno dokler je za Zed. države še kaj*upanja na zmago?
Radio-komentator j i so poročali, da so se nedavno sesli ameriški armadni in mornarični ve-ščaki — modrovali so nekje v Floridi — da se domenijo o tem. Kajti ameriška vladna propaganda je že uspela uveriti tukajšnje ljudstvo, da Rusija "hoče" vojno in se bomo morali hočeš nočeš braniti pred njo. Braniti kako? S tem — da jo mi na pademo. Kot ao n. pr. Japonci napadli Pearl Harbor. Temu pravijo sedaj naši "vojni nergači" v Washingtonu in v New Yorku "preventivna vojna". . ' _
Ali ima naša vlada s svojimi vojnimi potentati res kak tajen namen udariti ali ne, to se bo izvedelo kadar se vojna dojgodi. Kajti kot smo v tem listu že poročali, Se je v naprej ne bo napovedalo. Sedaj smo v dobi
(Nadaljevanje na 5. strani.)
POLOM AMERIŠKE VNANJE POLITIKE NA GRŠKEM, NA KITAJSKEM ITD.
Predsednik Truman in državni tajnik Marshall sta priznala, da smo "zelo solo v resnih lasih", in da naj ohranimo hladno kri. Posobno Marshall svari ne zaiti v še voljo histerijo.
Doktrina za borbo proti komunizmu vsepovsod, ki jo je proglasil predsednik Trumon in jo je 12. mana znova poudaril, ne uspeva.
Direktor ameriške pomoli v Grli ji je nedavno vladi v Washington sporolil, da letudi smo grško monar-histilno armado oborožili do zob, jo oblekli in jo h ranimo, vzlic temu je brez volje za boj z gerilci. "Nima iniciative," je dejal in tako ga vse skupaj jezi. Obljubil je Trumanu z gerilci pomesti ie flo Ionske jeseni. A so še vedno v bitkah tik Soluna in 35 milj od glavnega mesta Aten.
Sedaj spremljajo grške monarhistllne lote ameriški oficirji, toda tudi to ne more spraviti kraljeve vojske v navdušenje za klanje svojih bratoy. Kaj storiti? Ali naj pošljemo tja svoje marine — sodit j ko smo za grško monarhistilno armado izdali ie nad 300 milijonov dolarjev?
Nerazumljivo je, lomu se ameriški uradniki v Grliji in Washingtonu sploh ludijo monarhistilnim vojakom, ker se nočejo boriti tako kakor So si to grško vojno v driavnem departmentu zamislili. Tisti vojaki s v službo primorani. Veseli jih le to, da imajo dobro hrano, toda da bi se tolkli na željo kakega ameriškega predsednika, to jim niti v glavo ne pade. Bore se profi gerilcem samo toliko kolikor so v to absolutno primorani od svojih in ameriških oficirjev. Zato se v Washingtonu sedaj ukvarjajo z mislijo, da bi poslali tja našo armado, kl naj bi napravila konec uporništvu.
Med tem propaganda osvobodilne fronte deluje ne samo v svojih krajih temveč zelo uspešno tudi v tistih, ki so pod monarhistilno oblastjo. In naravno, njene pške so namer jene najbolj na ameriško intervencijo. Grškega kralja vzdržujejo sedaj ameriški davkoplalevalci. Njegova p/oča je $40JD00 na mesec — torej okrog pol milijona dolarjev ha leto. Vrh
tudi
aova žena — kraljica — je Nemka. Ima sedem bratov, kisov zadnji vojni služili v Hitlerjevi armadi. Sedaj jih moro vzdrževati grški kralj.
Grkom to ni skrito in se muzajo — ameriški naivnosti. Ne branijo pa se ameriških dajatev — posebno graftarji ne. Teh ni bilo v Grliji po mnenju ameriških reporterjev še nikoli toliko kot jih je sedaj.
V vladni službi je okrog poldrug stotisoč birokratov. Walter Trohan poroča v likaški Tribuni, da mnogi izmed njih pridejo v urad samo na plalilni dan. Veliko vladnih ljudi je "upokojenih", da žive na strbške ljudstva — oziroma sedaj na stroške ameriškega ljudstva, dasi so velinoma še mladi in sposobni za delo.
Enako v polomu je Trumanova doktrina na Kitajskem. Vendar pa bomo izdali nadaljnih par sto milijonov v podporo grški rojalistilni vladi in nadaljne milijone Ciang Kaišeku.
Trudimo se vsevprek prepreliti levičarsko zmago v Italiji in utrjujemo reakcionarne stranke v Franciji. Vse to pa povzroča po svetu lezdalje voljo napetost Edino upanje za mir je novo napredno ljudsko giba? nje, ki mu naleljuje Henry Wallace. Kajti kar se Tru-mana tile, je svojo politiko zavozil toliko, da zanj di več povratka v treznost. ,
Henry A. Wallace in Glen H. Taylor bosta govorila v Chicagu JO. aprila
Ko je Henry A. Wallace v Chicago stadiumu zadnjič govoril, Ja bil ogromen prostor napolnjen — nad dvajset tisoč ljudi Je bilo navzočih. Takrat se še ni prijavil za predsedniškega kandidata, vzlic temu ga Ja prišla poslušati množica tistih, ki so proti rožljanju s sabljami, kl zahtevajo mir ln blagostanje. In plačali so vstopnino, kl je bila od enega do tri dolarje.
Sedaj Je Wallace na čelu ne samo organizacije Naprednih državljanov Amerike (Progressive Citizens of America) ampak ja tudi kandidat za predsednika Zed. držav. Njegov program in program gibanja, ki mu načeljuje določa podržavljenje monopolov, mirovno namesto vojno politiko vlade, graditev trajnega blagostanja in delovanje za vzajemnost med narodi v prid vseh.
Ob enem Ja on kot tudi PCA proti obvezni vojaški službi.
Dalja Je Wallace odkrito za sporazum s Sovjetsko unijo dočim ji je Trumanova administracija s svojo "doktrino" napovedala "mrzlo" in ponekod tudi "vročo" vojno, n. pr. na Grškem in Kitajskem. Dalja vodi naša vlada proti Rusiji in njenim zaveznicam tudi ekonomsko vojno, v škodo njim in nam.
Prihodnji shod, na katerem bosta glavna govornika Henry A. Wallace in senator Glen H. Taylor, se bo vršil v Chicago stadiumu v soboto desetega aprila. Sklicuje ga ttlinoiška progresivna stranka.
Senatar Taylor bo ob tej priliki v Chicagu prvič nastopil. Je izboren govornik t ie veruje v program novega gibanja ie nove stranke. V senate valja sa ra
akcionarni zbornici Je on "bela vrana". On Ja izjavil« 4s Je pripravljen kandidirati srn podpredsednike Zed. držav in bo
nominacijo na prihodnji konvenciji tega progresivnega gibanja gotovo tudi dobil.
Vstopnice na Walla ceov-Tay-lorjev shod dne 10. aprila so od 60c do tri dolarje.
Ameriško ljudstvo se zadolžuje
Statistični biro AFL pravi, da so ameriški delavci lani potrošili v prodajalnah $3,500,000 več kot pa so zaslužili — torej so posegli po prihrankih.
Ob enem so se zadolžili $13,-300,000,000, največ z nakupovanjem hiš, pohištva, avtov itd. To je ogromna obligacija, ki te lahko zruši kot hiša iz kart kakor se je v prejšnji depresiji. Vlada na posojilne zavode vseh vrst apelira, naj kredite oineje, ker ljudje "vzlic visokim mezdam" svojih obveznosti, ko pride "recesija" ne bodo zmogli.
Philip Murray se v politiki ne more znajti
Predsednik unij CIO Ja "sa le-tos" profi kakršnomukoli poskusu sa zgradHev nova stranke. Zato Ja Wallacaa aa raznih unij-skih konvencijah CIO in na svojih shodih ostro obsodil — češ, da (Wallace) razdira delavsko solidarnost. Oziroma, da be s svojo "razdiralne" taktiko pomagal prihodnjega novembra reakciji v zmago.
Kdo pa ji ja pomagal lata 1.940? Murray seveda na taka vprašanja ns odgovarja. L. 1046, ka so se vrnila kongresno volitve, Wallace ni bil "v politiki". Bil pa Je Murray in njagov politični odbor CIO. Politične kampanjo je savesil skupna s AFL rted toliko, da smo dobili tako reakcionaren koegiee kot ša redkokdaj v zgodovini naša dežela.
Philip Murray ja pošten človek. Bil Ja mnogo lat odbornik unija premagarjav (UMW) dokler se nI zameril Johne L. La-wisu, kl ga Ja vrgel van. Petem ao ga voditelji nova unije Ja-
(USWA) do-predsednika,
klarskih dalavcav ločili aa njenega kar ja ša sedaj.
Ta unija (jeklarskih delavcev) Je posula pod Murrayjem zelo konservativna. Na toliko po njegovi krivdi temveč vsled vpliva cerkva v naseljih jeklarskih delavcev. V tej težki industriji delajo v velikem številu delavci slovanskega rodu, predvsem delavci katoliških narodov. In kar so delavci v takih obratih navadne bretbrižni — plačujejo svoj asesmant In godrnjajo po malem —• Je bila lahko priti na krmile retnih lokalov ljudem, Id so bolj klerikalci in politični o-portunisti kot pa zvesti Interesom članstva.
Philip Murray ja sedaj torej naČsthlk ta unija, kl aa ja porodila pod praporom razsodno zavednosti in unijskeg* navdušenja, tedaj pa Je zgolj sredstva osebne pelltlke njenih vodij.
Ml na dolžimo Murrayja, da ae Je enijakim načelom izneveril. fla ni. Ja fta vedno glaaan v
zahtevah za zamejitev draginje, prijel ja jeklarska magnate, ker so podražili železo kar za nadaljnih $5 na tono, vpija proti Taftovemu • Hartleyjevemu zakonu, a ob enem pa v politiki počno to kot William Groan in dragi reakcionarji v delavskem gibanju.
Ti ljudje hočejo v joaeni izvoliti "napreden" kongres. In sicer prav a tako taktiko kakršna ao se posluževali pre«} dvomi in štirimi lati in pa vaikdar prej. Murray hoče torej oatati "demokrat" v demokratski stranki, a ab enem agitlrati tu pa tam sa tiata republikanska kandidata, kl ao po njegovi sodbi "napredni"-—namreč prijatelji enij.
Zato Ja Murray sadaj hud na enega največjih prijateljev delavstva, na Wallacaa. In zamori vsem v CIO, ki so so podali v agitacijo sanj in za novo atran-ko. Grozi jim z Izobčenjem. Odvetnik unij CIO, Lee Proasman, jo rajio službo pustil kot pa da bi sa odno veda I svojemu prepri-
čanju in agitlral za Harryja Tra mana namesto aa Wallacaa. Nekaj odbornikov in organizatorjev unij CIO pa ja bila odalov-'jenih, kar se niso hoteli pokoriti sklepu večina akaekutive CIO, katara so je izrekla s 33 proti 11 glasovi zoper Wallacoa in novo stranko.
Ob ustanovitvi CIO sa mnogi upali, da bo to unijska gibanje pomenilo ob anem no samo masno unijsko gibanja temveč tudi prelom politika AFL v volilnih kampanjah. Ta nada ae ni izpolnila. Unije CIO so pod tedanjim vodstvom prav tam kat ao unija AFL od kar obstojajo. Oziroma oboje so sa pomaknila ša bolj na desno — (»boja ae gnjavijo a bojem proti komunismu ln sa slepomišenje članstva na znajo poudarjati dragega kot da ja treba poraziti Taftov-Hart-lay je v zakon.. No ssvadajo aa, da M sploh sprejet na bU, aka bi bila unija v politiki tako kat bi morale biti, ne pa da v volilnih bojih skebajo proti samemu aabi.
Zbira in presoja urednik
V Moileu, Alabama sta delala skupaj pri strojih 53-letni črnec Rayfield Davis in belopoltni, 20 let star mehanik Horace M. Miller. Ko je predsednik Truman objavil nedavno svoj program za civilne svobodščine, katere naj bi veljale tudi za zamorce v južnih državah, se\je omenjeni 53-letni črnec Davis osmelil in rekel svojemu belopoltnemu tovarišu 20-letnemu Millerju: "Zares, Truman je velik človek. Celo nam privošči svobodo." Belopoltni Miller ga je na mestu pretepel. In potem, ko sta šla domov, še na poti toliko, da je črnec od udarcev preminul. To je bila notica na notranjih straneh časopisov — češ, to ni nič. A ista naša vlada in isti naš mo-
Mararyka, ustanovitelja prve češko slovaške republike. Ameriški radio-komentarci so štiri ure po njegovi smrti, ki si jo je sam prizadejal, poročali, da je to storil v protest proti komunistični vladi. On je bil v nji minister vnanjih zadev, torej je imel v vladi isti fcortfelj kot prej. Kaj se je godilo v njegovi duši predno se je odločil storiti korak v prostovoljno smrt — kdo ve! A rekli so, da je to bil njegov protest proti komunističnemu nasilju, proti totalitarizmu itd. Ako bi bilo res slednje, bi si moral pretrgati življensko nit že čim je -prišla Češka pod Hitlerja! Sedanja Češka in Slovaška pa se le preurejujeta v socialno državo in s podružablje-
nopolski tisk pa zahteva, 'ci- ■njem vse industrije in sploh vilne svobodščine" v Bolgariji,! vsega narodnega gospodarstva.
v Romuniji itd. Za južne države v svoji lastni deželi ji ni — svobodščine naj odrekajo kolikor jim drago in črnca smeš linčati ali pa ga ubiti magari pri delu
To sicer boli, kajti operacije so vselej težavne. Jan je bil spreten državnik, velik demokrat, toda vzgojen v zapadni miselnosti. Možno je, da mu je spre-
samo zato, ker se veseli, da se memba v čehoslovaški politiki mu bodo Lincolnova obetan j a res šla na živce. Toda Cehi in
Slovaki pod sedanjo vlado niso nič drugačni kakor so bili pod
koncem konca le izpolnila
List "Nova Svoboda" v Ostra-vi na Češkem pravi, da je da-
prejšnjo. Razlika je le, da je
nainji alkoholizem posledica ka- "formirana" vlada ki je pod pitalizma. Kapitalizem hode sa- lstim p™merjem kakor je bila
pitalizma. Kapitalizem hoCe ga rače, ne mislečih ljudi, in gara-či se napijajo, da pozabijo na
prej, podrla most onim Čehom in Slovakom, ki so skušali svojo
svoje gorje. V dobi ljudskega ^vo iztr^ti iz takozvanega
preporoda pa je treba treznosti in treznih ljudi, da bodo lahko delali zase, ne za dobiček drugih. Na Češkem sicer ni pijanstva kot ga je v obilici n. pr. v ameriških slumsih in v ameriških "nočnih lokalih" — a vendar ljudje tudi tam mnogo pijejo — večinoma pivo in vino. Morda bo tedanji režim začel t propagando za še večjo treznost. In če bo preporod ljudem res tlel to kar obljublja, tedaj bo pijančevanja čezdalje manj. Kot je že dejal Upton Sinclair, ako si primoran živeti v peklu, ti je v njemu laglje prestajati pijan kot pa trezen.
Jan Masaryk, ki si je dne 9. marca v Pragi napravil tragičen konec, je bil velika osebnost in sin svetovno znanega Tomaža
slovanskega bloka ter jo pridružiti anglo-ameriški koaliciji. Jan Masaryk je bil po duhu ne samo demokrat in Čeh, temveč tudi Američan, sin ameriške matere. V novih okolščinah se bržkone ni mogel osredotočiti—dasi ga je vlada hotela ohraniti v svoji sredi v isti službi kakor jo je imel pr^j. Njegova dramatična poslovitev od življenja je osupnila vso Čehoslovaško in vso svetovno politično javnost.
Na Dunaju so šli trije ameriški vojaki s tremi mladimi du-najčankami po hodniku mimo hotela, v katerem je glavni stan sovjetske okupacijske oblasti. Med njimi in sovjetsko vojaško stražo se je vnel nekak prepir. Američanom je bilo ukazano, da
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Nekaj o naših stvareh
Rudolph Potochnik iz Detroita poroča, da je socialistični pevski zbor "Svoboda" prenehal. Ustanovljen jo bil leta 1917 pod okriljem kluba It. 114 JSZ. Izmed ustanoviteljev ni bilo nikogar pri zboru že več kot deset let, razen R.' Potochnika. Največji udarec za zbor je bila izguba pevovodje Johna Berlisga, ki je preminul.	• •
Zbor je prenehal z vajami med drugo svetovno vojno, ker ni bilo več zadosti pevcev.
Nedavno je bilo ustanovljeno v Detroitu novo slovensko pevsko društvo, ki je samostojno in upamo, da bo uspelo. Slovencev v Detroitu je mnogo, napred-njakov med njimi ne manjka in pripravljajo se zgraditi nov slovenski narodni dom.
Od preostale blagajne Svobode je bilo prispevano novemu pevskemu zboru $50 in vse note ter klavir. Proletarcu pa je bila poslana ostala vsota iz blagajne Svobode — namreč $83.15, klub it. 114 pa je prispeval $16.85, skupaj $100.
Naročila za Ameriški družinski koledar še prihajajo. Ako poznate koga, ki ga še nima, priporočite mu, da si ga naroči.
Frank Kerže si še prizadeva, da bi se tožbo Rev. Gabrovška proti Enakopravnosti, Prosveti in Proletarcu poravnalo izven šodišča. V Glasu naroda v New Yorku je imel doslej o tem tri članke. Iz zadnjega, ki je bil ponatisnjen tudi v Prosveti, je razvidno, da se trudi zaman. Ali pa je morda akcijo napačno začel. Kot smo v tem listu že omenili, izgleda, da nima Kerže s tožiteljem nikakršnih osebnih stikov — torej apelira nanj le v tisku, a mož pri sv. Vidu molči in — (aka.
Nikoli ni dovolj poudarjanja, kako potrebno je, da se potrudimo vsi, ki je nam kaj za ta list, da ga ohranimo. Več naročnin, več nabiralcev v tiskovni sklad, in ako naročite knjige (z naše khjigarne, bo listu tudi s tem pomagano.
Ne prezrimo nobene priložnosti, kadar se nam nudi dobiti bodisi naročnika, prodati koledar ali dobiti prispevek v tiskovni sklad lista.
PROLETAREC
LIST ZA INTE&ESS DZLAV8KEGA L1UD8TVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druftbs, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za 6etrt leta $1.00 Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $i.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najposneje do pon deljka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 190«. ^
Editor.:..............................................Frank Ziitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.
Foreign.Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00.
._ *__ __.____—
PROLETAREC
23§I S. Layndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
KNI)i$I in raznih drugih trgov-«kih družb.
Tako našteva omenjeni dnevnik bogastvo cerkve ter njenih knezov po celi Italiji. In kot je zaradi cerkvenih bogastev in posameznih bogatašev nastala civilna vojna v Španiji, tako se lahko dogodi tudi v Italiji.
V Španiji sta cerkvi ter njenim zaveznikom pomagala Mussolini in Hitler.
Kdo bo pomagal v Italiji, če nastane državljansko pokol je? Ako bo Trumanova obljuba ve-veljala, bo sedaj ameriška via* da prevzela to vlogo, kot jo še vrši v Grčiji in na Kitajskem.
VSE IA POMOT ItfTFH JU Ji PUS10HU ftOVSNUO
Zedinjene države v viharjih volilne kampanje in v pripravah na novo vojno
Kdo bo prihodnji predsednik Zedinjenih držav? To ni malenkostno vprašanje, kajti gre se med vojno in mirom, med vzajemnostjo in svftovno nadvlado, med socializmom in kapitalizmom.
V	ameriškem tisau se sicer slednje točke nič ne poudarja — govoriči le o nevarnosti komunizma, a vendar pa smo res v nevarnosti, kot jo na svoj način oznanja predsednik Truman. On je mnenja, da moramo nadaljevati z vojno proti komunizmu — bodisi s sedanjo, ki je le "mrzla", in če potrebno, pričeti z "vročo", kar pomeni padanje atomskih bomb na Moskvo, Leningrad, Kijev, Varšavo, Beograd, Zofijo,. Zagreb, Ljubljano, Prago, Bratislavo itd.
Predsednik Truman je dejal, da je položaj skrajno resen in da naj se ljudstvo umiri.
Pameten nasvet. Ni pa bilo od njega posebno previdno to, ko je poudarjal samo eno plat zvona.
Za njim je govoril državni tajnik general Marshall, ki je naše ljudstvo svaril — ne se pogrezniti v histerijo. Morda je prišel s tem svarilom pozno. Kajti kdo pa je povzročil histerijo?
V	tem položaju imamo pred sabo predsedniške volitve — ki so letos morda važnejše kot še kdaj v zgodovini naše dežele.
Predsednik Truman je priglasil svojo kandidaturo in demokratska politična mašina si ne more pomagati, ker nima nikogar drugega, da bi ga nadomestil. Tudi če bi ga imela, Truman hoče ostati na svojem mestu.
Demokratska stranka pod Trumanom je bila polom. A zanaša se, da bo imela na svoji strani vzlic vsemu unije CIO in AFL.
Baš radi tega je Truman hotel na papirju postati liberalec in si naprtil sovraštvo bigotov v južnjaških državah. Tam niso razumeli, da Truman nima ne moči, ne volje, da bi svoja priporočila za civilne svobOdščine tudi izvedel, in to je bila njegova nesreča. Kajti na jugu so smatrali, da misli Truman zares.
Predsednik Truman sa ja zaeno zameril vsled svoje ponesrečene politike v pogledu Palestine Židom.
Kajti oljna polja v arabskih deželah, ki so sedaj y posesti ameriških korporacij, so vsekakor važnejša kakor pa par milijonov židovskih glasov v New Yorku in v Chicagu. Bogataški 2idje pa so itak rajše interesirani v investicije kakor pa v Sveto deželo.
Vendar pa je Truman v demokratski stranki sedaj zelo slaba karta. Skoro vsi so prepričani, da bo izgubil.
Kdo torej bo prihodnji predsednik?
Največjo ambicijo za to službo je v svojih nastopih označil ohijski senator Taft, sin bivšega predsednika Tafta. Senator Taft je intelektualno jako sposoben in zelo zaveden član kapitalističnega razreda. Njegov osnutek zakona proti unijam, ki noai njegovo ime, je dokaz, kje so njegova načela. Taft ima politično zelo izvežbano ženo, je dobra soproga, ki bi pa tudi rada postala "prva dama" v deželi.
Med prvimi, ki se je priglasil za predsedniškega kandidata na listi republikanske stranke, je bivši minneset$ki governer Harold E. Stassen.
Kdo je Stassen? Oglašal sa je za velikega liberalca, a v min-nesotski politiki ni nič kaj prida uspel, pa se je prijavil v vojno službo. Vsi spretni politiki mlajše generacije so to storili.
V	vnanji politiki ni med "kandidati republikanske stranke in med edinim dosedaj prijavljenim kandidatom demokratske stranke nobene razlike. Vsi so za boj — za to in ono, vsi za Marshallov plan in za Trumanovo doktrino razen Henry Wallace.
Senator Taft Je sicer zmeren "izolacionist", vendar pa za ohranitev kapitalizma po svetu, a je za to akcijo tako, da bi si — če "graftarje" odrinemo — saj eno milijardo prihranilo (namreč že v prvem letu).
Truman se zanaša, da ga bo podprlo vse oficialno vodstvo unij AFL in CIO.
Neugodna poročila pa prihajajo iz takozvanih slamnatih glasovanj. Ep časopisni sindikat je dognal, da ako se bi volitve jutri vršilf, bo dobil Wallace najmanj petnajst milijonov glasov. Prejšnja prerokovanja so se glasila le na pet milijonov. Vsekakor je Wallace sedaj v vsakem "slamnatem" glasovanju na drugem mestu, kar pomeni, da v ameriški javnosti vre.
Nova poteza v tej naši javnosti je bilo oznanilo, da ha kandidat za predsednika tudi general MacArthur.
Namreč ne kaka prevara v pravem pomenu besede, temveč le na način, da so sedaj izrinjeni z republikanske liste vsi drugi reakcionarji — več ali manj.
General MacArthur — ako dobi nominacijo, bo Trumana zlahka porazil.
Naj rečemo o njam nekaj besed. General MacArthur je re-akcionar. Niti vojaki ga nimajo radi in so proti njemu že organizirali kampanjo, ki pa je dobila v dnevnem tisku komaj iskrico odmeva.
MacArthur je general velikih sposobnosti, toda ja militarist. Ce on zmaga, bomo dobili ameriške sorte fašisem in potem — kaj?
Ako republikanska konvencija namesto MacArthurja nomi-nira Tafta — tudi to na bo napravilo nobene razlike.
Niti ne, če nominira za predsedniškega kandidata michigan-skega senatorja Vanderberga, ali minnesotskega Stassena, ali celifomijskege Warrena.
Vsi so zanič.
Kaj pa druge stranka?
Socialistična, ki ja nekoč veliko pomenila, bo prišla na glasovnico le v malokateri državi. Njen kandidat, kot poročajo, bo
Razvrednotenje francoskega franka dMo po svetu različno odmeve
"MI HOČEMO ŽIVETI!" Slika demonstrantov v Washingtonu, D. C., ko so protestirali proti zahtevi vlade sa obvezno vojaško službo.
Frank in Minka Alesh, Frank Beochina, A. Grum, Mirko G. Kuhel, Donald J. Lotrich, Val Mersol ter Frank in Angela Zaitz; štiri osebe po $3, 14 po $2, in ostalo pa po $1, skupaj $184.
Vsem delavcem in delavkam io vsem, ki so kaj pomagali pri tej prireditvi, kakor tudi udeležencem: iskrena zahvala!
Za Centralni odbor podružnic SANSa, društev in klubov,
Frank Smith, tajnik.
Francija je v finančni in in-dustrialni krizi in njena vlada pod Robertom Schumanom si skuša iz nje izmotati največ z našla rtjan Jem ob Zedinjene države Amerike.
%
Pred tedni je v napprih za iz-motanje iz krize razvrednotila /rank. Ker je sedaj ameriška denarna enota glavno merilo v mednarodni trgovini, se oslanja-jo vse druge valute v izmenjavi na ameriški dolar.
Pred razvrednotenjem francoskega franka mu je bila uradna izmenjava 119 frankov za dolar. Po novem ukrepu Schu-manove vlade se jih dobi 214 za dolar.
Sorazmerno s tem je bila napravljena razlika tudi med frankom in angleškim funtom šter-lingovn.
Ameriški mednarodni trgovci so bili s to spremembo zelo zadovoljni, kajti francoski izvoz v Ameriko jih stane sedaj skoro polovico manj kot prej. Angleški mednarodni p rek upe i pa so se zgražali, ker jim bo francoska konkurenca z novo valuto toliko halj nagajala.
Kar ae tiče vrenosti franka v Franciji sami, ta spreir.emba za enkrat ni napravila kdo ve kako velika razlike.
Socialisti v Franciji so nekaj časa predlogu vlade nasprotovali, češ, da to ni zadostno sredstvo za ustavljanje inflacije in naraščanja cen. Kbmunisti, ki so v opoziciji, pa so izjavili, da ja to kapitulacija franka ne samo prod ameriškim dolarjem temveč predaja ameriškim monopolistom na Wall Streetu.
V	njihovem smislu komentira to spremembo tudi ljubljanska 'Delavska enotnost1. Svoje mnenje je izrazila v sledečem članku:
V	januarju t. 1. je Schumano-va vlada objavila, da je izvršila razvrednotenje franka. Medtem ko ja bila poprej vrednost franka določena v razmerju 119 frankov za 1 dolar, oziroma 478 francoskih frankov za funt, se ja sedaj po izvršenem razvrednotenju to razmerje dvignilo na 214 francoskih frankov za dolar in na 864 francoskih frankov za en funt.
Ta ukrep francoske vlade, ki je bil seveda diktiran iz Washington, bo s tem zmanjšal kupno moč kmetov in sploh omogočil ameriškim kapitalistom, da sa bock> še bolj uveljavili v francoskem narodnem gospodarstvu. 9 tam je dejansko postala Francija odvisna od ameriškega dolarja in postala njegov suženj. Jpftago, ki ga bo Francija odslej kupovala v ZDA, bo plačevala sadaj po visokih cenah, dočim bo njen izvoz v dolarsko cono ostal neznaten.
Zato je to razvrednotenje francoskega franka dvignilo val ogorčenja med francoskim delovnim ljudstvom. Pa tudi angleški finančniki s tem ukrepom niso zadovoljni, ker čutijo, da so ogroženi njihovi„ interesi. "I/ Humanite" v zvazi se tem v svo-
jem uvodniku ugotavlja, "da se je Francija spremenila v teren, na katerem preizkušajo svoje sile angleški in ameriški finančniki. Odpor Anglije — je rečeno v uvodniku — je prav dejanje države, ki si še vedno prizade/a, da bi se otresla gospodarskega in finančnega suženjstva ZDA. To je dejanje države, ki čeprav se ne upira Marshallovemu planu, še vedno ob vsaki priliki išče možnosti, da bi se pogajala za poboje,
pod kateruni
bi sodelovala v načrtu. Nasprotno pa francoski vladni krogi niso nasprotni načrtu, ampak so "samo osvojili Washingtoo$kj načrt za popolno zasužnjeoje franka in Francije."
Ta valutna sprememba, ki jo izvaja vlada ameriške stranke v Franciji, ne bo le zvišala živ-ljenskih stroškov, ampak bo tudi samo Francijo izročila brez kakršne koli obrambe ameriškim trustom, nacionalizacija je ogrožena, francoska industrija pa obsojena na smrt. Od teh sprememb bodo imeli predvsem koristi bančniki in lastniki ameriških trustov, dočim bosta beda in brezposelnost vsak dan bolj morila francoski narod in njegovo industrijo.
Poročilo o SANSovi priredbi
Chicago, 111. — Slabo vreme je bilo in snežilo je ves dan 13. februarja, ko je Centrala podružnic SANSa. društev in klubov priredila zvečer v dvorani SNPJ javno predavanje o Jugoslaviji in Sloveniji. Vendar pa tudi slabo vreme ni zadržalo naših zavednih rojakov in rojakinj, da se ne bi v prilično lepem številu udeležili te priredbe.
Predavala sta Marie Seton, znana pisateljica in Donald Hes-son, ki sta se lani del j časa mudila v Jugoslaviji in v Sloveniji. Bilo ju je zanimivo poslušati o tamošnjih razmerah, o delu in naporu za izgradnjo od okupatorjev in vojske porušene dežele., Povedala sta tudi in s številkami dokazala, da je slovenski narod najkulturnejši. Po predavanju sta odgovarjala na stav-* ljena vprašanja.
Na td se je v spodnji dvorani vršila domača zabava, kjer so bila na razpolago okusna okrep-Čila kuhinje, katera je bila v oskrbi sestre Frances Vider, in pomagale so ji sestre Bohinc in Lojzka Harmond, za utolažitev žeje so pa skrbeli Frank Bizjak, Anton Udovich in John Turk.
Vstopnine k tej priredbi ni bilo, toda pobirali so se prostovoljni prispevki v pomoč Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, za nabavo potrebnega materijala. Nabiranje prispevkov je imela v rokah sestra Minka Alesh in pomagale so ji Vera Leyec in Gloria Bohinc. Prostovoljni prispevki so zna-
Maynard Krueger. Norman Thomas se je kandidiranja že naveličal, kar ja njegova krivda. Mislil je socialistično stranko pod masko militantstva spremeniti v nekako socialistično cerkev, pa mu ja izpodletelo. Dokler je bila S. P. pod vodstvom "start garde", je flirtal s komunisti. Sedaj*jih napada ob vsakem vremenu. In stranke, ki bi mogla uspešno v volilni boj, ni več, rasen v par mestih, kar pa ni njegova zaslugs.
Vsi republikanski kandidati za predsednika te dežele se gnjavijo z apeli, da naj se pripravimo na spopad s Sovj. unijo.
Enako Truman in istotako Thomas in Krueger.
Edino le Wallace je v tej kampanji človek miru in le on iznad vseh razume, da smo v socialnem potresu brez da bi bilo trata pri tam armad z rdečo zvezdo.
Bogastva cerkve in katoliških lajikov I v Italiji ogromna
Dne 9. marca se je glede volilne kampanje v Italiji oglasil tudi papež Pij XII. v obrambo sklepa italijanskih kardinalov, ki zapoveduje katoliškim volil-cem glasovati edino za take kandidate, ki $o zvesti cerkvi in jo ščitijo.
Volitve v parlament bodo 18. aprila, ako se ne dogodi že prej kaka civilna vojna, in cerkev se boji ljudske fronte, v kateri so komunistična stranka, socialistična stranka pod vodstvom Pie-tra Nennija in par manjših levičarskih strank.
Katoliška cerkev je proti njim v boju po radiu, v tisku* na priž-nicah, v spovednicah in s pomočjo takozvane krščanske demokratska stranke, ki deluje po navodilih Vatikana. Njen glavni voditelj Alcide de Gasper* je predsednik sedanje italijanske vlade.
S cerkvijo in de Gasparijevo stranko so združeno v boju proti levičarskim strankam seveda tudi vse druge konservativne politične skupine v Italiji. Pomaga jim ameriška vlada z reli-fora, s posojili in z obljubo, da Zed. države ne bodo trpele "komunističnega" prevrata v Italiji.
Katoliški cerkvi v Italiji kajpada ni samo za duše, kot nikjer drugje ne. Gre se tudi v Italiji za "real estate" ... Ako zmagajo levičarji, bodo bogastva podržavljena in to je udarec za cerkev, ki ima ne samo cerkve ampak tudi ogromna posvetna bogastva.
Primorski dnevnik ugotavlja, da je ena petina vseh premičnin v Rimu last Vatikana, boaastvo papeževega strica in drugih papeževih sorodnikov in sodelavcev.
Splošna družba sa nepremičnina, ki je last Vatikana, ima samo v Rimu premoženje, ki je vredno od 300 do 400 milijard lir, ter predstavlja na tisoče hiš, na deset tisoče stanovanj, celq predmestja Rima in brezkončne stavbene parcele. Vse to premoženje obstoji poleg onega, ki ga imajo verski redovi, in predstavlja v Rimu eno petino vseh nepremičnin.
Če se je rodil Kristus v hlevu, jezuitom in Vatikanu prav gotovo ne manjkajo cele palace!
Knez Qiulio Pacelli, stric sedanjega papeža je upravni svetnik denarnega zavoda Banko di Roma, upravni svetnik rimske
m tm, » -.rovu ^^fg****
deči: Anton Konchan $10; po $5: govzhodu. n« SSSm tuH
On kontrolira tudi rimsko družbo Acua Marcia in rimako elektrarno.
Bankir Bernardino Nogara, finančni svetovalec papeža in tajnik posebne upr#ve Svete stolice, je predsednik zavoda Bancs Commercial* Ualiana in sodeluj^ istočasno v nadaljnjih 16 italijanskih pridobitnih dru žbah
Knez Marca n ton io Pacelli, drugi ošji sorodnik papeža, je predsednik družba mlinov Pan-tanella, upravni svetnik družbe
Trumanova ammiueuackj* je predlagala v pomoč Haiiji oa-daljue milijone, kar je lani dovoljene pol milijarde že pošlo, Marshallov uačrt pa >v kongresu še ni bil do «rede marca dokončno oftafeMP. A Maliji se mudi — voliUeao bUau m zato naj aa ji pomaga pred prvim aprilom z novo izjemno dajatvijo
V	Italijo so prihajali v propagandne namrme iPoorsonove la* dje "prijateljstva", ki ga goje Zed. dria^e do *ye, prihajajo Um tovori, ki lih pošilja iz Amarike katoliška oerkev, Uv vori, ki jih ahirajo m*ije italic janakib 4alav«av v New Yorku, v Chicagu in drugje—torej ima pomoči v izobilju.
Italija je bila v vojni proti nam. In kar je potrebno razumeti — mi skušamo rešiti prav tisto Italijo, kakršna je bila pod Mussolini jem, to je protisociali-stično, protikomunistično Italijo. Predsednik Truman je dne U. marca poudaril, da njegova doktrina drži, kar pomeni, da je ves ameriški relif političen — to se pravi, da izdajamo milijarde v naporih rešiti kapitaliaem v Evropi in v Aziji.
Dešeie pa, & so se borila v najtežjih okončinah proti okur patorjem, n. pr. Jugoslavija, ne dobe nič. Proti njim vodi naša vlada ne samo rprzlo temveč še s posebno silo ekonomsko vojno.
Jugoslaviji nočemo vrniti niti njenega zlata, ki ga je dala tu shraniti pred Hitlerjevo iq Mus-solinijevo invazijo. Zato se je slednia letos pritožila organizaciji Združenih narodov, toda v nji prevladuje vpliv državnega departments in mednarodnih bankirjev z Wall Streeta -— in tako le Jugoslavija bitko za svoje zlato v svetu ZN izgubila.
Čikaški dnevnik "Sun and Times" pravi v uvodniku z dne 10. marca, da je bila to za našo vlado klavrna zmaga — zaradi tega, kar so taki "uspehi" udarci na prestidž organizacije Zdr. narodov. Ameriške "satelitke" si ne upajo nasprotovati, tudi ako vedo, da se Jugoslaviji dela krivico.	»
V	interesu italijanske Teakci-je — da se jo ohrani na krmilu naglede kako izpadejo volitve 18. aprila — imamo tam okrog močno brodovje in vojaštva — koliko, tega seveda vlada iz razumljivega razloga ne bo povedala.
Dne 1. marca je bilo kongresu od posebne ameriške komisije priporočano, da naj se našo oboroženo silo na svobodnem tržaškem ozemlju pojača, ker inače preti nevarnost, da se mestne uprava polasti slovenska-itali-janska komunistična zveza, torej Tito...
To pomeni, da anglo-ameriška okupacijska oblast ne misli dati veČini tržaškega prebivalstva priložnost, da si izbere mestno upravo po svoji volji. Mora biti taka kakršno hočemo mi — torej podpiramo italijanske reak-cionarje, ki so v manjšini, škofa Santina, ki je vso dobo zvesto služil Mussoliniju in podpiramo tiste Slovenca in Hrvate na tržaškem ozemlju, ki so ali v strahu pred večino ljudstva, ali ker so begunci in se boje kazni za svoje grehe, ali pa so dirketno v slušbi novih okupatorjev.
V	kongresu je bilo tudi poudarjeno, da je treba nuditi pomoč zdržema ne samo Italiji temveč tudi "svobodnemu" tržaškemu ozemlju.
Med tem je neki kongresnlk dejal, da čemu ne bi anglo- ameriška okupacijska oblast dala Trst nazaj Italiji — ne le Trst temveč tudi ves tisti del Julijske krajine, ki jo je dobila Slovenija, oziroma Jugoslavija in Hrvatska.
Mar sa je potom čuditi, če so v Jugoslaviji vsled Trumanove politike Ameriko zasovražili? Tisto Ameriko, ki je bila do konca Rooseveltove dobe čislana povsod, tisto Ameriko, ki je
B Rooseveltom podpirala osvo-ilno fronto kolikor ja mogla?
Poaebno v Sloveniji, ki sa zanima za vse kar se v Trstu in v Italiji dogaja, se čudoma vpra-
šujejo, zakaj ameriška vlada Jugoslaviji ekonomsko tako silno nagaja, pomaga pa na vse krip-lje seakcionarni italijanski vladi ter njenim pristnem in Vati-, kanu.
Jugoslavija je bila v borbi prod napadalci ves čas na avojih tloh, ker je bila prešibka in preveč silita, da bi mogla s svojim moštvom v sovražnikovo deželo.
Italijanska in Hitlerjeva vojaka sta samo v Sloveniji porušile 12,363 kmetskih domov in 23,662 gospodarskih poslopij. Od tega števila odpade na Ljubljansko okrožje 2,649 domov in 4,802 gospodarskih poslopij; na Mariborsko okrožje 1.&86 domov in 1,386 gospodarskih poslopij; na Celjsko okrožje 1,568 domov in 3,692 gospodarskih poslopij in na Novomeško olureije 7,560 domov in 13,782 gospodarskih poslopij. Poleg tega je bilo še mnogo hiš poškodovanih in ravno tako mnogo , hlevov, shrambf kozolcev itd. V tem ni Šteta škoda na Goriškem in v ostalem Primorju. Tam računajo, da je bilo porušenih vsega 19,357 hiš in drugih poslopij. Ni' so seveda vse te poškodbe na Primorskem samo v slovenskih krajih.
Okupatorji so povzročili ogromno škode tudi v Dalmaciji in 4ia svojem begu v Črni gori, v Srbiji, na Hrvatskem — sploh po vsi Jugoslaviji. Največ gorja pa sp ljudstvu povzročili v dneh osvobodilne borbe. Ker ga niso mogli poraziti, so se lotili vsakega sredstva, da bi ga primorali na kolena.
Sedaj pa se tukajšnji kapitalistični in klerikalni tisk čudi, kako neki si Jugoslavija od Italije, ki ie postala "naša zaveznica", sploh upa tirjati kako vojno odškodnino!
Pač narobe svet in narobe demokracija!
Turški vojaki se uče voziti s tanki
Ameriška vlada je poslala Turčiji poleg mnogo municije ter drugega materiala tudi število tankov. Ker jih turški vojaki ne znajo operirati, jih uČe ameriški vojaki, pa menda mladim Turkom, ki so z dežele in za mehaniko nimajo smisla, ta reč "ne gre v glavo". Razumejo se na konje, in ježa jih bolj ve- % seli kot pa se ukvarjati z vsake sorte vijaki, z oljem in gasoli-nam. Zato puščajo ob prvi priložnosti od Amerike poslane jim tanke kje v kakšnem jarku in bodo ostali tam dokler jih rja ne razje.
Želite najboljši Angleško-sio-venski besednjak? Ali pa Aa-gleŠko-slovensko berilo? Pišite po eno ali drugo knjigo v knjigarno Proletarca. Prva slane $5, druga $1- Avtor oMi ja dr. Kam.
Tole mi ne gre v glavo?
ar cerkve,-—trdijo, da jim je fte ee M* brišaištvo, čemu se nekatera, v prvi vrsti katoliška, ukvatjaje toliko • politiko la drugimi p* svetnimi pasli, to mi nikakor me gre v glavo! Tudi te aU *e gae V glavo, kakd hI mogla kiti *k» tika Vatikana v skladu a nauki, ki jih je učil Odrešanik!
PRIPOVEDNI DEL

VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
NERO
I.
Po desetih dneh odsotnosti sem se vrnil v mestece, doma pa nisem več našel svojega psa Nera.
Hudo mu je bilo za menoj, povsod me je iskal, z nikomur ni hotel biti, rental je na ljudi, dokler se niso vsi spravili nanj in vpili, da je stekel. Komaj jim je ušel. Pravijo, da teka sedaj po gozdovih za mestecem, da ima divje oči, povešeno glavo, da mu teko sline iz gobca, da v jezi grize debla in kamenje na svojih potih.
Gozdarjem so ukazali, naj ga najdejo in ustrele.
Jaz bi jih najraje prehitel, najraje bi ga našel in se sam prepričal, kako je z njim; toda dež lije ves božji dan, pozna jesen je, polna megle in mraza. Vsi mi pravijo, da je pes gotovo že poginil; še njegovo ubogo mrhovino bom kasneje težko kje našel.
Pa ne najdem pravega miru.
Kadar se vračam pred večerom domov, me ne čaka več moj, zvesti psiček, ne skaklja in se ne suče okrog mene tako dolgo, da ga odpeljem na sprehod. Nimam več tovariša, če kam grem. In ob dolgih večerih, ko pišem ali berem za mizo, pa kdaj pa kdaj dvignem glavo, ne vidim več na stari, blizu peči razgrnjeni preprogi, malega gobčka, naslonjenega na prednje tačke, in dveh pametnih, skoraj človeških oči, ki me kar naprej gledata.
Zgodi se, da čez dan niti ne mislim nanj; toda zvečer, ko ležem in ugasnem svečo ter čakam, da bi zaspal, se na lepem zdrznem. Dvignem glavo z zglavja, napeto poslušam. Med škropljenjem dežj^ med šumenjem vetra in šelestenjem dreves se mi zdi, da slišim daleč nekje lajati psa.
Sprva se otresam te prevare; potisnem glavo med blazine.
Dolgo je že, odkar se je v tem mestecu, na tem samotnem hribcu, sklenil okrog mene začaran krog. Lani ob tem času se mi je vedno dozdevalo, čim sem legel, da slišim nekje daleč zvoniti zvonove. Povpraševal sem za vse cerkve in cerkvice v okolici in se prepričal, da ob tej uri nikjer ne zvonijo. Toda tudi poslej sem kasno zvečer, ko sem sedel nekaj časa na postelji, zaslišal zvon, v začetku z začudenjem, ki je mejilo na strah, pozneje pa z neko naslado, brez katere nisem mogel sladko zaspati. Se prejšnjo pomlad sein . pa — točno ob uri, ko hodim spat — poslušal vsako noč pozvanjanje srebrnega zvončka. Iz velike daljave je prihajalo, pa vendar tako, da so vsaj zame ob njem zamrli vsi nočni glasovi,
celo slavčeva pesem v gozdičih po hribcu.
Zopet tiščim glavo v blazine in nočem slišati.
Toda tisto lajanje postaja glasnejše. Tuljenje in renčanje se spreminja v cviljenje in zavijanje. In znani so mi ti glasovi.
Da. On je. Moj Nero.
Okrog mesteca se plazi. Boji se priti vanj.
Ubožec! Boki so mu upadli od lakote; vse rebra mu vidiš. Tema mu slepi oči. Kamenje mu je obdrgnilo hrbet. Kožo ima mokro. Smrček razpokan od mraza. Po treh hodi, zato težko poskakuje.
Klice. In vem koga ...
Zdrznem se. Prižgem svečo. V postelji sedem.
Sedaj je spet mir. Slišim samo, kako škropi zunaj dež, debele kaplje pa zvonko udarjanje ob žlebove.
Moj nemir raste.
Da. Spet bo kakor lani, ko je pritrkaval železni zvon v jesensko noč.	p
In skoraj se bojim ugasniti svečo.
Dolgo ostanem takole, sedeč v postelji in poslušam šumenje dežja ter glas žlebov, dokler me ne premaga spanec in mi glava sama ne omahne na blazine.
2.
Morda ga ni človeka na svetu, ki bi imel tako rahlo in tankočutno spanje kakor moja mati. Tudi njej je hudo za Nerom; ponoči, ko ne more zaspati, misli narlj. Toda tistega lajanja ni slišala.
Izprašujem ljudi, ali je kateri na lastna ušesa kaj slišal ali kaj zvedel o psu. Odgovarjajo mi kar koli. Skoraj vsi mi pravijo, da je izginila vsaka sled za njim; samo neka prismojena babnica pravi, da je v mraku, ko je pod večer šla po suhljad na obronek gozda, nekaj črnega švignilo mimo nje.	t . »
Vse popoldne niti ne mislim na to. Zvečer hodim po poteh okrog mesteca; gledam, kako se odpadlo listje moči in gnije; stopam počasi, ker je megla tako gosta, da komaj razločim pot, po kateri hodim. Tišina je pa tako gluha, kar zdi se mi, da sem na svetu sam.	«
Po večerji odidem v svojo sobo. Mirno se slečem. Ležem in ugasnem svečo.
Najbrž sem malce zadremal, ker sem se na lepem zdrznil.
Dvignil se je veter in zamajal veje mladih dreves pod mojimi okni. Verjetno je katera udarila ob lesene oknice. Toda meni je bilo, ko da so se znane tačke dotaknile hišnih vrat.
Da, Nero je prav tako grebel, kadar je prosil, naj mu odprem. Zdajle bo zacvilil, da slišim tudi njegov glas...
Privzdignil sem glavo; prisluškujem.
PRISTOPAJTE K
slovenski narodni podporni jedn0ti
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(tC) Ji TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
66
99
O	_
O	#
J	Naročnina sa Zdrsftene driave (isvsemši Chieaga) la Kanado o
•	fS.SS ns leta; $4tf as >ol leta; ft.H sa četrt lata; sa Chieaga ta o
•	Cook Co., IS.SS ss osle leta; |4.7I sa pol lata; sa Inosematvo $11.
•	• -
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
Namesto cviljenja pred vrati slišim zopet ono oddaljeno lajanje. Veter vleče iz gozda, pa je nocoj lajanje razločnejše in glasnejše! Tudi bolestnejše in otožne j še je kakor preteklo noč!
Vznemiril sem se. Vem, da ne bom mogel več zaspati. Misel pa, da je to samo prevara, me še bolj utruja. Stvar hočem dognati do kraja. Vstanem in se oble-em. Pograbim svečo; grem iz sobe in po stopnicah navzgor.
Grem mimo priprte materine sobice.
—	Kaj je, Vlado?
Ta glas in to vprašanje sem pričakoval, A nočem, da bi izvedela, kaj mi je prav za prav. Odgovorim:
—	Nič! Nekaj sem pozabil.
Stopim v jedilnico; v roke I
jemljem katero koli knjigo. Ko se vračam, obstanem pred vrati; in rečem:
—	Mama! Ali spiš?
—	Ne morem zaspati tako hitro. Pa še ta veter!
—	Da. veter! A drugega nič ne slišiš?
—	Nič drugega. Pojdi in zaspi. Nikar ne beri sedaj!
Sel bi, toda preje bi rad izvedel še kaj.
—	Nisi slišala laježa?
—	Nisem, sinko! Zopet misliš na Nera. Naš ubogi psiček!
—	Laježa. Tam daleč, v gozdu.
—	Nisem, ti pravim.
Grem po stopnicah nizdol. Skoraj sram me je. Starka bo mislila, da se nečesa bojim, kakor takrat, ko sem bil otrok, pa me je mirila, sedeč zvečer ob moji posteljici.
Dolgo se sprehajam po sobi. Zaradi ropota lastnih nog ne slišim več glasov zunaj v noči, toda lajanje mi je kar še vedno v ušesih.
Mislim na Nera. Vseh ur se spominjam, ki sva jih prebila skupaj.
Majhno, črno ščene sem dobil pred tremi leti na oni strani gozda od človeka, čigar psica je naenkrat vrgla mnogo mladičev, pa kmet ni vedel kam s tolikimi psi. Na prsih med majico in srajco sem ga prinesel domov. Duh mojega telesa ga je nemara prevzel in očaral že tedaj, ker ga poslej ni bilo več mogoče spraviti proč od mene. Rad je imel mojo mater in mojo sestro, toda mene je naravnost oboževal. Eno leto je samo razposajeno skakal od veselja, da je živ in zdrav. Kasneje pa, ko je zrasel in se staral, je postajal mirnejši, njegove oči so me gledale čedalje bolj dolgo in boljs pametno. Prav tiste čase sem preživljal strašne krize, bil sem žalosten in jezen, a svojo žalost, stud ali jezo sem skrival pred ljudmi, puščal sem, da se vse te nevihte v meni samem zdivjajo in počasi tudi poležejo. Pred vsemi sem jih skrival, toda nikoli pred svojim psom, ki me je ob takih prilikah samo gledal z malce sklonjeno glavico in prenehal mahati z repom. Ko da je razumel, kaj govorim in počenjam pred njim. Včasih se mi je ^delo, da se mi bolj čudi kakor pa me pomiluje, pa sem ga podil od sebe in ga celo udaril. Pogostokrat sem prav na njem ohladil svojo zagrenjenost ali jezo, pa mi je takoj malo odleglo. Vse je sprejemal in prenašal. Toda kar je šlo iz mene in prehajalo — bi rekel — v črno telo mojega psa, je v njem tudi kar ostalo. Spreminjal je čud. Zdaj se ga je vedno bolj pogostokrat lotevala neka žalost ln prikrita srditost, ob urah njegove razdra-ženosti pa mi je bilo, ko da gledam samega sebe.
(Dalje prihodnjič.) .
V primeru uspešne zasaditve rakov se bo tudi ribarstvo v Krki dvignilo. Ker so raki ribam-roparicam prava slaščica, se ne more z malim številom rakov dognati morebitne ponovne oku-žitve, ker bi ribe neograjene rake požrle.
Rak počasi raste. Samica postane spolno zrela s tretjim le tom, samec s četrtim letom. Najplodnejša je samica v šestem letu starosti. Predpisano mero 11 cm doseže v četrtem letu.
Pred dobrimi desetimi leti so
nasadili v gornji Krki 10,000 na-sadnih rakov v dobri veri, da uspeh ne bo izostal.' Vendar so dsnes še nismo slišali, da bi se v Krki raki spet zaredili. Vzrok mora biti v tem, da voda še ni razkužena, ali pa so nasajevall okužene rake.
Za popoln razvoj raka je potrebno najmanj osemletno delo. Nalogo so si v Sloveniji nakazali tudi na tem polju. Da-li pa bo to prizadevanje tudi uspelo, bo pokazala bodočnost.
•
o
a •
a o a
o •
o o o
Naslov xa list in tajnlitvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
taaaaaoeesseeeesosoeseseoseoosooesoseeseesssaessssoso
NEDAVNO SE JE ZVEZDA MARS zelo približala naši zemlji in bo ostala v tej razdalji še nekaj časa. Veliko zvezdoznan-cev je naperilo svoje kukalnice nanj, da skuša jo, znova dognati, da li je Mars "živa zemlja" kakor naša. Ugibajo, da je na njemu voda, da raste tam mah, ne morejo pa dognati, ako so tam tudi ljudje. In ako so, čemu ae is marša ne bi potrudili pogledati, kako je na naši zemlji? Možno je, da se mars zanjo prav tako zanima kakor se mi zanj. In. ako se — kaj vidi? Ogromen dolarski znak.
dohodkov kakor ribe.
Leto 1880 je postalo usode-polno za rake v Sloveniji. Nastopila je račja%kuga, ki je leto za letom zajemala nove potoke. Najprej se je račja kuga pojavila okrog 1860. leta v Lombar-diji. Leta 1872 so jo zasledili že v južni Franciji, štiri leta kasneje v vzhodni Franciji, čez dve leti pa so jo imeli že v Alzaciji in Nemčiji. Sirila se je preko Avstrije v Galicijo in na Madžarsko, od tam pa v Rusijo tja do Sibirije. V Sloveniji se je pojavila najprej v Dravi, nato v Krki, v Ljubljanici in drugih potokih. Leta 1895 so v Kolpi poginili že zadnji raki. L. 1909 je kuga zajela zadnje rake v Sloveniji, in sicer one v Cerkniškem jezeru. Podzemski toki so očitno ovirali hitri prehod kuge, preprečiti pa je niso mogli.
Račja kuga se ni širila samo po potoku navzdol, ampak tudi navzgor in celo po suhem. Preskočila je poleti nekaj jezov, mirovala je na videz pozimi, naslednje poletje pa se je širila dalje, dokler ni uničila rakov ob samih izvirih.
JEZITI SE NIKAR
Hiše prostitucije na Češkem vzete
Glasilo češke mladinske zveze poroča, da ao po prevratu v vladi češki visokošolci zasedli v Pragi osem bordelskih hiš, lastnike in prostitutke izgnsli in poslopja pa preuredili v stanovanja in shajališča za dijake.
Napori za obnovitev rakov v rekah in potokih Slovenije
Naši starejši naseljenci z Dolenjskega se n. pr. spominjajo, da je bila nekoč Krka silno bogata na rakih. In bilo jih je mnogo tudi v drugih vodah po Slovenskem. Lovilcem so prinašali raki mnogo dohodkov in ljudstvu delikatesno hrano.
Kar naenkrat pa se je dogodilo, da je nad rafce prišla bolezen in jih uničila.
Skušali so jo v teh rekah potem ponovno zarediti že pod Avstrijo. Tudi v prejšnji Jugoslaviji so se nekateri mučili, da bi potoke in reke z raki znova napolnili. A bilo je brez uspeha.
Sedanja slovenska vlada se je te naloge lotila zares in upa, da bo v par letih uspela.
Inženir Anton Simončič piše o rakih, ki so bili in o onih ki jih skušajo spet zarediti v povečanje blagostanja dežele, sledeče:
Dokler ni med raki izbruhnila strašna kuga, so slovenski ribiči ali bolje rečeno rakarji zaslužili lepe denarje s prodajo rakov. Preko sto potokov in rek v Sloveniji je bilo domovanje rakov. Najbogatejša račja voda v Sloveniji ie bila Krka. Alojz Sul-gaj, ki j* v svoji knjigi "Naš potočni rak" opisoval bogastvo rakov v Sloveniji, pravi med drugim: "Avsec jih je kot največji izvozničar sam odposlal iz Krškega najmanj 50,000, in sicer le iz Spodnje Krke. Iz zgornje Krke, kjer revir ni bil tako izdaten, je prodal zakupnik na leto rakov za 500 takratnih goldinarjev. Rakarji, ki jih je zakupnik najemal, so dobivali po pet goldinarjev za 100 rakov, samostojni ribiči pa so jih prodajali kar povprek po 10 krajcarjev."
Tudi nepoklicni ribiči so jih lovili in prodajali za vsako ceno. Preganjal jih ni nihče, celo pravi ribiči ne, saj je bilo rakov dosti za vse. Ako pomislimo, da so prodajali 12, 14, 16 in 18-colske rake (merjene z razpetimi škarjami) celo dražje kot po 50 krajcarjev, ni pretirano, kakor trdi prof. Erjavec, da je nesla ta kupčija letno vsaj 20,000 goldinarjev. Od te vsote sta dve tretjini odpadli samo na Krko. Mnogo rakov je bilo tudi v Ljubljanici, Gradaščici in v vseh po ljubljanskem barju tekočih potokih. Sli so dobro v denar, ne samo na Dunaju, ampak so jih pridno kupovali tudi domačini. Rake so takrat bolj cenili kakor ribe. Dokler so bili v potoku Pšati raki, se ni nihče niti zmenil za ribe. Tudi ribe iz Krke niso imele bogve kakšne cene. Tako je ribič Kuhar naložil nekega dne v St. Petru pri Novem mestu poln voz do 50kg težkih somov, ki pa jih ni mogel prodati, dasi je stal takrat en funt komaj 10 krajcarjev.
Naj so jih še tako lovili, rakov ni manjkalo. V vodah je bilo poleg rakov tudi ogromno rib. Ribe roparice, kakor ščuka, som in klen so se hranile z mladimi raki. Vendar pa so raki predstavljali mnogo večji vir
Posluiajte
vsako nedeljo prvo In naj• starejšo jugoslovansko rad/o ura v Chicagu ad 9. da 10. uro dopoldne, postaja
WQiS, 1360 kilocycles. Voi1* fo George Marthan.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON S7S4 WEST tltk STREET
Tel. Crawford ttlt
OFFICE HOUR8: 1:30 to 4 P. ML (Except Wed., Sat and Sun.) 1:11 to 8:10 P. M.
(Except Wed., Sst. snd Sun.)
ttlS So. Rldfewa? A vs. Tel. Crawford S44S If ao answer — Call SIM
Rak je silno požrešen, žre svoje mladiče in tudi samica ni varna pred samcem. Zato se je tudi kuga tako hitro širila, ker so zdravi raki žrli okužene. Bolezen pa so prenašale po toku navzgor tudi ribe, ki so žrle rake. Okuženim klenom začnejo sr-šeti luskine, riba po' navadi pogine, lotijo pa se je raki, ki se tako okužijo. Kugo so prenašale tudi ptice, predvsem čaplje, divje race in gosi, zato ni čuda, da je kuga v nekaj desetletjih zajela vse račje vode.
Po kugi je ostalo še nekaj rakov v potokih, ki se stekajo pod zemlio v Ljubljanico ali v Krko, v pritokih Cerkniškega jezera in v ostalih notranjskih potokih. Tudi savinjsko in dravsko porečje ima še nekaj rakov. Deloma je to še staro pleme, deloma pa trud poznejših nasadov. Ohranili so se raki deloma tudi še v nekaterih ribnikih.
Ze pred vojno, kot omenjeno, so v Sloveniji pristopili k obnavljanju račjih voda in so ponekod dosegli lepe, drugod pa le začasne uspehe. Raki so se dr žali 2, 3, 4 leta in zopet preminuli. Leta 1935, t. j. 52 let po izbruhu kuge, je Maček nasadil v Ljubljanici rake, vendar še vedno brez uspeha.^
V Prekmurju, predvsem v dolnjelendavskem okraju, so se raki ponovno razmnožili. 2e med okupacijo so dajali tamkajšnji potoki letno do 3000 kg rakov. Razmnožili so se tudi na Notranjskem, predvsem v okraju Rakek in pa na Kočevskem
Preteklo je že 65 let, od kar je kuga uničila ra*ke v Krki. Z ozirom na ogromno gospodarsko vrednost rakov se je spet poskusilo zarediti — ali kot pravijo tam, z nasajanjem rakov Krki. Ker je ta proces dffeg, eksperimentirajo le z malim številom rakov v ograjenih predelih reke. Ce se bo izkazalo, aa ne bodo poginili niti čez leto ali dve, bodo začeli z nasajevanjem v velikem. In to iz onih predelov, kjer so raki najlepši. Ker je pred izbruhom račje kuge dajala Krka dve tretjini celotne produkcije rakov, bo za vso Dolenjsko velikega pomena, ako se bodo raki obdržali.
Sel je ubogi Dimo iskat dela. Pa je nameril na gospodarja, ki je bil skop in prekanjen.
Gospodar je rekel:
—	Pri meni boš služil do druge pomladi, ko bo zakukala prva kukavica. Takrat ti izplačam petdeset zlatnikov. Toda to si zapomni: kamor koli pojdeš na delo, kar koli boš delal in kar koli slišal — nikar se ne jezi! Ako se mi razjeziš, ne boš dobil niti enega zlatnika in mi boš služil dve leti zastonj, brez plačila.
Dimo je privolil.
Naslednji dsn zarana je gospodar rekel:
—	Pojdi na travnik kosit. Šele ko se bo stemnilo, se vrni domOv.
Do poznega večera je Dimo4 kosil travo, nato se je vrnil v hišo. Gospodar pa se je zadri nadenj:
—	Kako pa, da si se že vrnil?
—	Sonce je zašlo, zvečerilo se je, — je odgovoril Dimo.
—	Sonce je resda zašlo, pa saj vendar sveti mesec! Ni se stemnilo.
—	Eh, kako bi pa mogel! Vso noč kositi! Taksnih čudakov, kakršen si ti, ni drugod na svetu!
—	Ali si jezen?
—	Nisem jezen, čudno se mi pa zdi.
In se je Dimo vrnil na travnik. Vso noč je kosil, ne da bi si oddahnil. Ko se je zdanilo, je klecnil od utrujenosti in jezno vzkliknil:
—	Oh ti brezsrčnež! Bog, ti bo' plačal. Takle me bo spraševal, ali sem se ujezil! Ojme, mila majka, kako me je zdajle pogrelo v duši ko bi mi zdajle prišel v pest, prečudno — kaj bi napravil z njim! .
Gospodar pa je bil skrit v hra-stincu in je tega samo čakal. Skočil je pred Dima in mu ves vesel rekel:
—	Pa sem te lepo ujel. Ko se tako jeziš, mi boš zastonj delal dve leti.	•
In je Dimo delal dve leti brez plačila. Potem se je vrnil domov sub ko drenov klin. Pa ga vpraša brat:
—	Zakaj brat, si se vrnil tako siromašen?
Dimo je bratu povedal, kako se mu je godilo.
Ej, samo da smo zdravi! — je odgovoril brat. — Temu gospodarju bom pa že jaz poplačal kakor zasluži.
Brat se je odpravil z doma in naravnost h gospodarju. Ta ga je vprašal.
—	Cesa pa želiš, fant?
—	Za hlapca bi se ti vdinjal.
—	Dobro, pa ostani, boš služil pri meni do druge pomladi, dokler ne zakuka prva kukavica. Ampak to* si zapomni: nikar se mi ne jezi! Če se bol kaj ujezil, mi boš plačal petdeset zlatnikov. Če pa bi naneslo, da bi se jaz ujezil, izplačam jaz tebi petdeset zlatnikov.
Fant je odgovoril:
—	Petdeset zlatnikov je majčkeno malo, ali ne? Naj jih bo sto!
—	Prav, pa naj jih bo sto, fant!
Naslednje jutro je sonce že zgodaj grelo. Fant pa ni vstal. Ležal je na svojem ležišču. Pa pride gospodar:
—	Pokonci, lenoba, pokonci! Mar ne vidiš, kako pripeka sonce?
—	Sonce, ali res? Ej, kako pa sme brez mene greti?
—	Nikar ne telebani, le brž vstani!
—	Aha, ti se jeziš!
—	Ne jezim se, ampak delo te čaka.
—	Naj me le čaka, da ga le jaz ne čakam.
—	Če se boš takole obotavljal, bo prej čas kosila.
—	Nič zato. Ko se najem, poj-dem na delo.
—	Ti si kar sam skrbi za kosilo!
—	Lej, moj gospodar, mar si jezen?
—	Nisem jezen, tepec, toda kmalu se bo stemnilo.
—	Nič zato, gospodar, se bo že spet zdanilo. Ampak zdajle me poslušaj, kaj ti povem. Tole ležišče tukaj je zelo trdo. Grem rajši na pleve, da bom ležal na mehkem.
V gospodarju je kar vrelo, vendar ni nič rekel.
Fant je vstal in legel na pleve.
Ko se je stemnilo, je spet prišel gospodar k njemu.
—	Ce to ni smrtni greh! — je jezno vzkliknil. — Drugi hlapci so se z dela vrnili, ti pa še vstal nisi.
—	Kakor vse kaže, dragi gospodar, si se hudo ujezil...
—	Nisem se ujezil, — je rekel gospodar. — Rečem ti pa, da je že čas, da zležeš odtod in se vrneš v hišo.
—	Ej, to je pa nekaj drugega, — je odgovoril hlapec. — Pa pojdimo!
Takole je torej služil novi hlapec. Gospodar je kar pihal od jeze, vendar se je krotil.
Nekoč sredi zime je spravil svojo ženo na nizko hruško, jo zakril z listjem in poklical hlapca. Ko je ta stopil iz hiše, je žena zapela:
—	Kuku, kuku, kuku!
—	Ali čuješ, hlapec! — je rekel gospodar. — Kukavica kuka. Prišel je čas ločitve.
Tedaj je hlapec planil nazaj v hišo. Vrnil se je s puško, jo dvignil in rekel:
—	Nič prida ni tale kukavica, ki kuka sredi bele zime. Ej, pri priči bo utihnila.
In že je pomeril. Gospodar je priskočil, ga poprijel za roko in jezno vzkliknil:
—	Mar ne vidiš, budalo, da boš človeka ubil! Poberi se odtod!
—	Ovbe, gospodar, mar se jeziš?
—	Ne samo to, da se jezim, ves divji sem! Tu imaš sto zlatnikov pa mi izgini izpred oči!
Hlapec je vzel denarce in rekel: .
—	Pa zbogom, gospodar! Za te-le zlatnike ti je moj brat služil celi dve leti.
00000000000000000000000000 i BARETINCIC & SOK j
1 BA^nraui vAlfnn *
POGREBNI ZAVOD ToL SO-SU
a o
•'••eeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeee
JOHNSTOWN, PA.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
►	•	w	O	•
i Parkview Laundry Co.
1 1727-1731 W. 21 st Stq»t CHICAGO 8# ILL ; Fino postrežbo — Copt zmerne — Delo jomčeno
TELEFONI i CANAL TITS—TITS leseseaassssosMSOMMSMsisssooso—MoooaooMsaesoof
ZA LIONS TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING ČO.
Tal. MICHIGAN SI4S
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
rilOLtTAIlEC« TISKA PRI NAS '
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * *
KOMENTARJI
(Nadaljevanje b 1. strani.)
morajo s pločnika na cesto. Niso ubogali in eden ameriški vojak je bil ustreljen v roko. Tako so se glasila prva porodila. In nato v radiu in v časopisju skozi več dni na koše propagande proti USSR in "komunizmu". Res je, da kjer se dve deieli ne razumeta, se dogajao incidenti. Toda
so se pretepali med sabo nič ko- _
liko tudi angleški in ameriški mokrati. V ostali Nemčiji pa Ze-
od ostalega rajha. In dala ji je tudi vlado, ki pa se imenuje le "ekonomska komisija". Nače-ljuje ji Heinrich Rau, o katerem UP v depeši iz Berlina trdi, da je "star komunist". Obenem se v sovjetski coni uveljavlja socializacija in politična moč je osredotočena v stranki socialističnega edinstva, v kateri so združeni komunisti in socialde-
i.
vojaki. V naši javnosti radi tega ni bilo hrupa. Več ga je bilo v Angliji, ker so amer. vojaki prevzeli angleškim fantom njihna dekleta. Na Angleškem je bilo rojenih na tisoče in tisoče nezakonskih otrok—a namesto da bi se tu in tam zgražali nad tem, rajše Angliji pomagamo z milijardami in kongres se pripravlja, da jih ji bo še dal. A spor med našim in sovj. vojakom pa je hipoma oglašan za mednarodni incident, ki nas kliče v vojno, ako hočemo rešiti svojo čast! Pač dvojna mera. Enako dvojno mero uganjamo v Italiji in na Grškem. Le kitajski študentje so se postavili, ko je nek naš vo* jak posilil kitajsko univerzitetno študentko. Naš vojak je bil od našega vojnega sodišča obsojen, a Kitajci dvomijo, da bo obsodba tudi izvedena. Torej vedno dvojna mera.
Ekskralj Mihael se je združenim narodom ob priliki prihoda v New York "potožil", da je bil primoran odpovedati se prestolu. Torej če bo kdaj priložnost«, da ga dobi nazaj naj "Združeni narodi" vedo, da ima nanj ustavno pravico po bivših romunskih postavah in po mednarodnem zakonu. Mihael morda ne ve, da se monarhije redčijo. Ako se bi še kdaj vrnil v Bukarešto kot kralj, bi ga morali ščititi ameriški in angleški bajoneti ter ameriški dolarji, kakor ščitijo sedaj n. pr. grškega kralja.
Philip LaFollette, ki j e bil pred nekaj leti govemer države Wisconsin in se postavljal za progresivca, je že med vojno postal konservativec. Ko je guver-nersko službo izgubil in odšel v armado, se je navdušil za Mac-Arthurja in korespondiral z lastnikom čikaške Tribune v prid njemu (MacArthurju). Sedaj je v tem poslu zopet na delu. Kar pomeni, da napol pečeni progre-sivci niso nikdar zanesljivi. Zato pa je progresivna stranka v Wis-consinu baš zastran njih šla k vragu. In enako socialistična radi Hoanovega polovičarstva in Biemilerjevega "militantstva".
Nemčija bo razdeljena—o tem ni več nobenega dvoma. Sovjetska vlada dolži krivde za to stanje Zed. države, Anglijo in Francijo. One so svoje cone združile in jo grade za skupno ekonomsko enoto. Ohranile pa si bodo pod svojo popolno oblastjo Porurje, ki je centrala ev ropske industrije. Tu si je Hitler zgradil svojo bojno mašino —tu jo je koval kajzer Wilhelm. Sovjetski tisk pravi, da bodo zapadne sile Porurje ohranile za militaristično produktivnost — proti Sovjetski uniji in njenim zaveznicam kajpada. Ob enem se je Moskva odločila svojo cono Nemčije voditi povsem ločeno
dinjene države utrjujejo kapita-lizen in Anglija ter Francija jim hote ali nehote pomagajo. Kali za nove vojne torej poganjajo iz vseh koncev in krajev po svetu.
Jan Papanek je bil v Washingtonu poslanik Čehoslovaške in pa načelnik njene delegacije v organizaciji Združenih narodov. Po prevratu je izstopil, a ker nove vlade ne prizna, je šel pred varnostni svet ZN v Lake Success in predlagal intervencijo te organizacije, da se Čeho-slovaško reši izpod "komunističnega terorja". Naš državni tajnik z njim sočustvuje in je tudi sam obsodil "komunistično tiranijo" v državi pokojnih dveh Masarykov .— ampak Papanek vendar ne zastopa nobene države več in tajnik ZN, Norvežan Tygrve Lie, mu je odgovoril, da njegovega protesta, oziroma zahteve, ne more upoštevati. Vzlic temu pa bodo države, ki slede politiki Trumanove administracije, na Češko pritisnile s svojo ekonmsko silo in s propagando pa so že v vojni proti nji. Tragična smrt vnanjega ministra Jana Masaryka jim je v ta namen prišla kakor nalašč. Medtem pa vlada pod vodstvom Klementa Gottwalda že izvaja svoj načrt z največjo mogočo naglico in opozicionalce pa trebi — prav tako z vso mogočo naglico. Janu Masaryku je priredila svečan pogreb in glavni govornik pri obredih je bil premier Gottwald. Takšne so stvari sedaj tam, pa če je Čehom in Slovakom v Ameriki in opoziciji tam, in državnemu tajniku Marshallu všeč ali ne.
Keyes Beečh, ki je poročevalec dnevnika "Chicago Daily News" v Tokiu, piše, kako malo pomeni ameriški dekret, da se Hirohita (japonskega cesarja) ne sme več smatrati za božje bitje. Na papirju v MacArthur-jevem ukazu je to napisano, a Hirohito je po dognanjih omenjenega reporterja še vedno to kar je bil po japonskih tradicijah prej. In kako bi sploh moglo biti drugače? Ker smo po odloku naše vlade hoteli Hirohita ohraniti in z njim vred njegov stari sistem — z "demokratizi-ranjem" kajneda — namesto da bi Japonsko spremenili v republiko, je ostala kakor je bila. S to razliko, da je sedaj povsem pod "ameriško sfero", dočim se Je med prvo in drugo svetovno vojno skušala naše ekonomske in politične nadvlade v Aziji o" tresti in v ta namen napravila drzen poskus z napadom na Pearl Harbor. Uspeval ji je precej časa. A ker so izgubili naciji, in smo iznašli atomske bombe, smo s slednjimi pobili par sto tisoč "navadnih" ljudi v par sekundah. Na palačo, kjer caruje
"Ako mi bo še enkrat rekel, naj glasujem za Trumana, ga bom Udaril tudi v drago oko!"
Hirohito, pa nitfmo vrgli niti letakov. Očividno je, da smo hoteli poraziti japonsko militaristično silo, ne pa vreči Hirohita in ne strmoglaviti japonsk kapitalizem. To — pravijo, je v veliki meri v povojni Japonski uspeh generala MacArthurja.
Gustav Rasmussen je vnanji minister v danski vladi. Skrbi ga, kot je poročala iz Kopenha-
gna dne 10. marca Associated Press, kaj bo s Finsko, če bo Rusija nanjo še pritiskala/ Za Dansko pa je dejal: "Mi se bomo branili z vsemi svojimi močmi, ako bomo napadeni." — Toda čemu se ni Danska branila ko si jo je Hitler podvrgel? Zakaj Rasmussen tudi takrat ni bil ko-rajžen?
SOCIALISTI VITALUI SE V SVOJI VOJKI NALOGI DOBRO POSTAVILI
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA
ANGLEŠKO -StOVEtf SKI BESEDNJAK
Cena $5.00
IN
ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Ceno $2.00
Avtor oUk Ml« )« D«. F. J. RERN
NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL
Korespondent newyorše liberalne revije "Nation", J. Alvarez del Vayo, ki je bil nekaj časa v španski republikanski vladi minister vnanjih zadev, se mudi v Evropi, da proučuje sodobno delavsko gibanje predvsem v Franciji in v Italiji.
Udeležil se je tudi nedavnega kongresa italijanske socialistične stranke, ki je zaključil, da bodo socialisti (Nennijeva stranka) šli v volilni boj skupno s komunisti.
"Ne kaže nam drugega kot ali iti v borbo solidarno, ali pa bomo razdraženo vsi skupaj propadli." Namreč, da l}o propadel delavski narod ln se pogreznil v Italiji spet v službovanje in v zasužnjenje privilegijem (cerkve, privatnega kapitalizma in veleposestnikov).
Del Vayo, ki je razprave poslušal vse dni — on je veščak v razumevanju mednarodnih trenj —je ugotovil, da ničesar na svetu ne more ustaviti pohoda človeštva v socializem. ~
Borba na konvenciji socialistične stranke Italije, ki ie bila pred par leti že v razkolu (od nje se je ločila Saragatova skupina) ni bila lahka. Vprašanje — kaj, če nam Amerika poši ljatve ustavi? Kaj, če naše tovarne ne dobe surovin? Kaj če papež preplaši ljudi z odpovedjo zakramentov itd., to vse je bilo v razpravi, kajti Italija je bolj papeževa kot pa je bila Mussolinijeva država.
Socialistični kongres se je odločil za skupnost s komunisti z veliko večino. In v volitve bo šel 18. aprila z njimi skupno v borbo. Če zmaga reakcija in ameriška intervencija, bo Italija znova fašistična. Toda tokrat ne tako kot ko je Mussolini prvič pri-marširal v Rim, ko sta se mu podala kralj in papež brez odpora — ne samo to — temveč mu pomagala ... z mednarodnim in italijanskim kapitalizmom vred.
Sedaj, ko se je socialistična stranka Italije povsem odločila iti v volilni boj skupno ,s komunisti, so koc^e vržene in celo Sa-ragat*s svojo skupino je v za dregi. S to koalicijo noče, pa ževe pa tudi noče podpirati lo je poročano, da bo šla njegova skupiTja socialistov v boj samostojno! Ti
držala y rezervi, ker bi ji omogočila, da igra na dve karti, kot n. pr. v Frknciji (Schuman-De Gaulee).
Sicer je De Gasperi izvedel nek nadomestek tretje sile s tem, da je pritegnil v vlado socialistične odpadnike s Saraga-tom in republikance. Toda glavne socialistične sile v Nennijevi stranki in zadnji kongres je zadal smrtni udarec tretjesilniŠki strategiji.
Tako Je De Gasperi edina in zadnja karta reakcije. Nima za seboj, to je še bolj na desni strani kot je sam, kakega De Gaul-lea. Zato neprijubljenost vlade in njen polom koristita samo ljudskim silam. Nezadovoljni in propadajoči srednji sloji se obračajo k proletariatu.
V takih okolščinah je vloga socialistične stranke odločilna. S povezavo s komunisti se ni oslabila, marveč se je enako kot komunistična še bolj okrepila. S tem pa so socialisti tudi utrdili svojo neodvisnost in avtonomijo. Ni slučaj, če se je akcijska stranka srednjih slojev (Parri) spojila z Nennijevimi socialisti, če so se jim pridružili levo usmerjen katoliki, kot je Libris in delavski demokrati, kot sta poslanca Mole in Nasi.
In enodušnost zadnjega socialističnega kongresa je celo omajala osnove same republikanske stranke, ki je zastopana v De Gasperijevi vladi (Paciardi). Re-
publikanski poslanci Paolusci, Azzi in Bergamo so se sedaj izrekli proti vodstvu stranke, ki sodeluje v vladi in objavili ustanovitev nove republikanske stranke, ki hoče biti zvesta Maz-zinijevim načelom. Pristop ie skupine k demokratski ljudski fronti je zelo verjeten.
Iz vsega tega je razvidno, da bodo socialisti igrali veliko vlogo v bodoči vladi v primeru zmage ljudskega bloka.
Ta podoba Italije je pravo nasprotje razvoja, ki ga doživlja njena latinska sestra Francija. Francoski Blumovi socialisti so odbili enotno akcijo s komunisti in so se tako odrezali od delavskega razreda. Hkrati pa so si zapravili zaupanje srednjih slojev ter jih pognali Ar objem De Gaullea. Tako se francoska socialistična stranka razkraja v breznačelni koaliciji. Francoski socialisti so rajši žrtvovali svojo lastno stranko, kot pa da bi izvršili svojo zgodovinsko misijo povezave srednjih slojev s pro-ietariatom.
Iz te primerjave nam postane sedaj jasno, zakaj je ameriška politika bolj zaskrbljena zaradi Italije kot pa zaradi Francije. Kljub temu da je namreč De IGasperijeva vlada navidezno trdna, stoji samo na eni nogi, ki jo utegne spodnesti prvi volilni vihar, medtem ko se oslanja francoska vlada na dve nogi (Schuman-de Gaulle).
■C
ržaški "Ljudski tednik" komentira kongres italijanske socialistične stranke sledeče:
Ameriško zunanje ministrstvo je nezadovoljno z italijanskim ljudstvom. Očita mu, da ne ceni dovolj zaslua De Gasperija in njegove vlade. Taka nehvalež-nost zahteva kasen. In res, ditn so odšle ameriške čete iz Italije, že so jih nadomestili ameriški mornariški* strelci na vojnih ladjah, ki ao tako raztegnile ameriški kontinent do Neaplja, Genove, Specie in Taranta.
Ta ukrep, ki krši mirovno pogodbo, ni prav nič povečal u-gleda ZDA in De Gasperija. Tragedija ameriških državnikov obstaja v tem, da ja spričo vedno bolj sovražnega razpoloženja Italijanov do strica Sama njihova intervencija vedno večja in
očitnejša. Čim bolj pa se Američani vmešavajo v notranje zadeve polotoka, tem bolj opravičujejo argumente De Gasperije-vih nasprotnikov.
Prepričanje, da De Gasperi prodaja Ameriki neodvisnost svoje dežele, je eden izmed najugodnejših činiteljev za zmago ljudskih sil pri prihodnjih volilni bitki, ki bo aprila.
Ta razpoloženje je prav gotovo odločilno vplivalo, da je 26. kongres italijanske socialistične stranke (Nennijeve) — ki se je vršil meseca januarja — tako enodušno (nad 99%) potrdil sporazum o skupni akciji s komunisti. Sel je še dalia v tej povezavi in se je s 76% glasovi izrekel za skupne volilne Tiste s komunisti.
Kako hudo je razočaral kongres desničarske špekulante, ki so že računali na razcep socialističnih vrst, kaže že dejstvo, da Ivan Matteo Lombardo s svojo separatistično resolucijo ni nabral niti pol odstotka glasov kongresa. Lombardova resolucija se izreka proti demokratski fronti, proti socialnim reformam in se ogreva za Marshallov načrt.
Toda to ni edino razočaranje za desničarje. Nennijeva politika povezave s komunisti nI samo potrdila enotnosti italijanskega delavskega razreda, marveč je izpolnila zgodovinsko vlogo socialistične stranke, ki je zavezništvo med proletariatoih in srednjim slojem. Tako se je pridružila tovarniškim delavcem tudi množica kmetijskih delavcev -«- kar sicer ni bilo težko doseči spričo režima veleposestniških latifundij. Važnejše pa je bilo to, da so se srednji sloji, ki jih združuje socialistična stranka, usmerili na pot progresivnih rešitev.
Enotnost je torej preprečila izolacijo proletariate in mu pridobila zaveznikov. Italijanska demokratska fronta združuje namreč tudi del republikancev zmerne levice, sredine in je celo oškrbnila demo-krščansko kle-entelo. Mnogi demo-kristjani, ki so zainteresirani na agrarni reformi, na uzakonjanju statuta tovarniških odborov, se bolj zanesejo na izvedbo tega programa na demokratsko fronto kot pa na lastno vodstvo. Vse te lepe točke so namreč tudi na programu demokratične stranke, toda De Gasperi jih nima namena uveljaviti iz razumljivih razlogov.
Italijanska reakcija je že dav no spregledala nevarnost, ki ji preti • povezavo vseh demokra tičnih sil. Že leto dni spletkar!, da bi v Italiji spravila na noffo kombinacijo "tretje sila", to Je social i.stično-demokrščansko vlado po vzorcu franebeke. Taka koalicijska vlada ne bi samo de-moralizirala in razcepila delavski razred. Omogočila bi, da bi se proti vladi skristalizirSla fašistična opozicija, ki bl bila še bolj desno Usmerjeni kot vlada sama. In to opoccijo bi reakcija
Koj noj pomeni ustanavljanje takozvane "tretje sile"?
■V Anglji in v Franciji je veliko pdhtikov, ki hočejo, da bi njihne dežele ostale samostojne, to se pravi, da ne bi bile v sedanji "mrzli" in v ekonomski vojni orodje Zed. držav in ne Sovjetske unije.
Francoski socialistični pionir Leon Blum je bil menda med prvimi, ki je izrazil to idejo, dasi drugače kot pa jo angleška in francoska vlada sedaj izvajate. On Je namreč smatral, da bi socialisti zapadne Evrope lahko izvedli socializem brez diktature, torej da bi se v Injih ustvarilo takoimenovani demokratični socializem.	n
Leon Blum pa pri tem ni računal, da sta angleški in francoski kapitalizem toliko bankrotirana, da se niti prva niti druga dežela (Anglija in Francija) na njegov način ne moreta izmotati iz krize brez pomoči Zed. držav. A vlada v Washingtonu pa odločno skrbi, da naše dajatve ne bodo šle v prid ne Blumo-vemu ne kakemu socializmu sovjetske dorte.
Marshallov plan je predvsem zasnovan utrditi kapitalizem — ne pa podpirati socializem v zapadni Evropi — ali sploh kjerkoli. Zaradi tega skuša naša vlada utrditi v Grčiji monarhizem, v Turčiji njeno reakcijo, na Kitajskem Čiang Kaišeka itd.
O tej naši politiki — naravno — evropski tisk vseh strank veliko razpravlja. Namreč v kolikor sme. Tržaški "Ljudski tednik" piše o tem:
Republikanski voditelj Foster Dulles v New Yorku je pred kratkim v diskuziji o Marshal-lovem načrtu predlagal, da bi se 16 evropskih držav, ki so sprejele ta gospodarski načrt, tudi vbjaško povezalo. ' Zdi se, kakor da je Američanu nekaj dni kasneje Bevin žogo vrnil. Britanski zunanji minister je v svojem ostrem govoru v spodnji zbornici zagovarjal načelo neke vrste zapadnoev-ropske unije, katefe osnova pe ni Marshallov načrt marveč francosko-angleško vojaško zavezništvo proti morebitnemu ponovnemu rihpadu Nemčije, ki so ga podpisali lani v Dunker-queu. Politično-vojaška organizacija zapadne fevrope naj bi se torej ražVijila sporedno z Mar-shallovim načrtom s pritegnitvijo k angleško-francoskemu zavezništvu tudi držav Beneluxa (carinska unija med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško). Portugalske in Italije (Španijo je Bevin sramežljivo izpustil). Tako bi se razvilo omrežje "o-brambenih" pogodb.
Toda na to utrditev evropskega sapada gleda Bevin skozi nadkohtinentalno prizmo. Anglija je namreč tUdI po svojem umiku iž Burmanije, Indije in Palestine predvsem pomorska kolonialna sila. In tega ne Ihore spregledati, da bi zapadna Evropa sama imela preozko osnovo.
Zato poudarja Bevin predvsem potrebo po sodelovanju koloni-jalnih imperijev Anglije, Francije, Nizozemske, Belgije in Portugalske, kar bi napravilo iz Afrike zaokroženo celoto. Afrika naj bi bila s svojim azijskim podaljškom ne samo neizčrpno skladišče surovin marveč tudi široko zaledje zapadnoevropske strategije.	r
Tako zamišljena politika ima — vsaj dozdevno — dve plati. Predvsem je naperjena proti SZ in vzhodnim demokracijam. Proti zapadu pa naj bi notranje o-krepila Evropo ter jo usposobila, da bi stari kontinent lahko kljuboval ameriški nadvladi. Gre torej za načelo ravnotežja med dvema skrajnostima. ZDA in SZ, za "mednarodno tretjo silo", kakor jo je imenoval sam Attlee.
foda če skrbno analiziramo Bevinov in Attleeejev govor, vidimo, da je to toliko hvaljeno ravnotežje samo utvara. Oba odgovorna državnika sta namreč prekosila po ostrini vse dosedanje izpade proti Sovjetski zvezi, in ljudskim demokracijam ter uporabila vse klevetniške izraze iz protikomunističnega slovarja. Pretila sta celo z vojno, v primeru, da grški monarhofašisti
propadejo, čeprav je Attlee skušal ta izpad omiliti rekoč, da vojna še ni na pragu.
Medtem ko sta oba državnika zlivala golldo blata proti vzhodu, sta bila polno hvale do "dežele svobode" — Amerike, s čimer sta že očitno podrla tako ' imenovano zlato sredino. To neuravnoteženost je še povečalo ploskanje Churchilla, ki je kot vodja opozicije Nj. Veličanstva povedal lahko še več kot odgovorna predhodna govornika in sicer, da imajo zapadne velesile še dve leti odmora, dokler ne bo tudi SZ imela atomsko orožje!
Kljub temu je morda res, da ima Bevin pri svojih načrtih tudi skrito misel, da s svojim za-padnim blokom nekoliko olajša ameriški gospodarski pritisk. Toda zelo malo verjetno je, da bi ameriški monopolisti dovolili utrditev novega Bevinovega imperija. Amerško politično in gospodarsko prodiranje v evropske kolonialne imperije je vedno večje in zlasti pa vpliv ameriških petrolejskih družb izpodriva čedalje bolj evropske postojanke.
Mnogo komentatorjev je razumelo Bevinove izjave o kolonij alnem bogastvu v tem smislu, da bodo Velika Britanija, Francija in druge kolonialne države izkoriščale kolonije (več kot pol zemeljske oble) s pomočjo ZiDA, da bi kanalizirale ogromne rezerve živeža in surovin strateške važnosti v ameriška skladišča.
Sicer pa že pojem tretje sile določa politično vsebino te tvorbe. Kakor ima namreč notranje politična tretja sila namen odvrniti protidesničarsko opozicijo vstran od levice, prav tako naj bi mednarodna tretja sila zapadno usmerjala države, ki bi utegnile imeti pomisleke glede slepe pokorščine Ameriki. In prav sedaj, ko se pojavlja v raznih državah odpor proti Mar-shallovemu načrtu, je stopil u-goden trenutek za Veliko Britanijo, da s svojo "socialistično" pobarvano in torej manj kompromitirano* formacijo zadrži evropske države na "zapadni" stran! barikade. Prav tako kot notranjepolitična tretja sila je torej tudi mednarodna tretja sila bistveno samo protisovjetska in voda na mlin ameriškega imperializma. Sicer pa, kakor javljajo iž Washingtona, je imel Bevin svoj govor v popolnem sporazumu z ameriško vlado.
V Moskvi so označili Bevinov in Attleejev govor kot vojno-hujskaški. In prav zaradi tega predstavlja — po dolgem oklevanju angleške zunanje politike — odločen in oster poseg obeh državnikov v mednarodno dogajanje važen mejnik v angleški zunanji politiki. Prav gotovo pa tega posega ni narekoval rožnat položaj zapadnih velesil v Evropi!
?yffVffmffffmefemmf*vimfMytyfffymtft*t»»j
ll
proletarec"
/e v novi Jugoslaviji dobrodošel list. Y prejšnji je bil prepovedan.
4
4 4 4 4 4 4
\ Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo j ■ loto. Pol leta $t ■
NaroČite ga čitalnicam tor bralnim društvom v valih rednih krajih.
► *
: V starem kraju tudi žele, da jim naročite j
ameriški družinski koledar
Stom to stori kraj $1M. Z lanskim letnikom poš-t I jemo oba so $3. Dve knjigi so tri dolarje. Tiskovni l urad slovenske vlade želi, da pošljemo ljudem tam iintret Izvodov Proletarta In Druiinikoga koledarja
NeodlaloiUi Pošljite naročilo takoj!
lAAAAAAAAIIIMliAlUl
AiiAitAiiAAiAAAA
AAAAA
▲▲▲▲aaa
AU.
S pota po Egiptu in ostalem Sredozemlju
I VJl f\l ; A.41 UIIAIUI,
i a« ubijajo, a v glavnem ie Epipt in vse druge sre-dežele v današnji "mrzli vojni le vprašanje stra-
Snedozemlje je danes točka, kjer se vrši med kapitalizmom in koltztivumom Sovjetske unije silovit« bitk*. Z
arotiem dejansko sicer samo v Grčiji _lmed Grki) za enkrat, v Palestini doze muke tegije.lS
Sredozemlje kontrolira dsnes ameriška oborožena sila. Seveda, s popolnim sodelovanjem Velike Britanije, Francije in vač ali manj vseh arabskih deiel, ■
V tem delu sveta $o najvi na svetu. Med minulo vojno, vojni so si jih pridobili v sv , Angleži so jih jim orepustili in postali le pertnerjl, kajti Anglija ni več dovolj močna, da bi jih branila, pa so to nalogo multimilijonarji obeh dežel prepustili Zed. državam.
Kakšni so ti kraji? Z očmi sovjetskega opazo/alca jih tipisuje J. Valentinov. Pričenja s poletom nad Egiptom slc-
Kadar letiš nad deželo, dobiš le splošen vtis o njej. Vidiš, kolikšno ploskev zavzemajo gozdovi, polja, puščave. Opaziš na primer, da so gore le po eni strani porasle z gozdovjem, grmičevjem in travo, medtem ko je druga stran vsa gola, brez slehernega rastlinja.
Leteli smo ves dan nad Sudanom in kamor koli smo pogledali, se je pod nami razprostirala zgolj aartva, peščena puščava. Samo ob bregovih Nila smo na prav ozki ploskvi opazovali življenje. Blizu mest so se obdelana polja na bregovih Nila razprostirala več kilometrov široko. V H art umu, na primer, se širijo obdelana polja 5 do 8 km daleč od Nila. V vaških pokrajinah pa polja niso širša kakor petsto do tisoč metrov od nilskega brega. Vse to prav razločno in lepo vidiš z letala: na rjavi podlagi razbeljenega peščenega morja se ostro odražata dve ozki, $ivo zeleni ploskvi, ki se zgrinjata k bregovoma lagodno tekoče reke.
Več ur smo leteli vzdolž Nila. Kako ozka je znamenita dolina Nila!
Naše letalo je pristalo v Har-tusau, glavnem mestu angleško-egiptovskega Sudana. V resto-ranu, kamor smo šli potniki letala h kosilu, je bilo vse urejeno z upoštevanjem afriških pogojev: velikanska okna, nad mizama se hrezšumno vrte prope-lerji-ventilatorji. Kosilo je bilo v glavnem sestavljeno iz hladnih prigrizkov. Pijača je bila vsa shlajena. Kljub vročini je bilo v poslopju prav prijetno. Po mestnih ulicah je veter nosil oblake puščavskega peska. Ceste, ki drže iz mesta, so bile že močno zasute s peskom. Vsepovsod slutiš bližino puščave.
In ko smo potem poleteli da-. lje, smo vse do Kaira videli iz letala zgolj puščavo, pokrito s peščenimi griči.
Iz Kaira smo odpotovali v Haifo po železnici. Malce sem zakasnil vlak in se nisem znašel v svojem vagonu. Treba je bilo prenašati prtljago med vožnjo, in sicer skozi več vagonov. Sprevodnik v vagonu I. razreda, v katerem je bil moj kilpe, je bil pa ohol mož.
"Svoje reči bi bili morali oddati v prtljažni voz," je rekel.
"Tega pa nisem utegnil."
Sprevodnik je molčal kakor obmolkne človek, ki mu pritiče poslednja beseda.
Nato sta dva sprevodnika drugega razreda prenesla mojo prtljago ip si kar šiloma otirala pot z ohraza. Očividno sta me hotela prepričati, da je bila prtljaga sila težka in da mora biti "bakšiš" temu primeren.
Plačal sem ju, kolikor sta zaslužila. In ko >» pri tej priliki videl strogi »prevodnik I. razreda, da je v noji denarnici snopič denarja, se mu je obraz mahoma zjasnil. Prijazno me je o-pozoril, da nikakor ni treba dajati sprevodnikom II. razreda tolikšnega "bakšiša", kakor sem ga dal jaz, in se je brž lotil mojih kovčegov, da jih sam spravi v kupe I. razreda. Na vsej nadaljnji poti je čudovito pazil name, sleherne pol ure je vtaknil glavo v moj kupe in me spraševal, ali česa potrebujem.
Po dveh urah je v kupe pokukal palestinski nadzornik. Ko je zvedel, da sera iz Sovjetske
zveze, me je začel izpraševati tQ in ono o moji domovini. Eno teh vprašanj sem si zlasti zapomnil. To vprašanje mi je dovolj zgovorno pričevalo, kako vpliva tuje reakcionarno časopisje na svoje čitatelje, ki potem z naj« bolj neumnimi vprašanji in bajkami nadlegujejo državljane Sovjetske zveze. Mož je rekel:
"Zakaj pa v Rusiji odvzamejo vsem staršem otroke, da jih država sama vzgoji?"
Kajpada me je takšno vprašanje močno presenetilo in sem mu odgovoril, da se je pač s njim kdo grobo pošalil, če mu je trdil kaj takega. Ampak pa« lestinski nadzornik se je samo nasmehnil in očitno ostal pri svoji trditvi. Slišal je bil tudi, da je v Sovjetski zvezi pouk v višjih učnih zavodih brezplačen, in me je vprašal, ali bi on lahko končal kakšno univerzo v Sovjetski zvezi.
"Mar se ne bojite, da bi vam odvzeli otroke?" sem ga zbodel šaljiva Mož pe mi je resno od* govoril, da nima otrok.
Haifa je skromno mesto, se* daj angleško pristanišče v Palestini. Kakor vsi vemo, žive v njem Arabci in 2idje. Haifa se razprostira po visokih gričih, da avtomobili le trudoma zmagujejo vzpet? ulice. Nekatere ulica pe so tako ozke, da avto ne more skozi nje.
Trg nam pričuje, da je morje blizu. Naprodaj je mnogo rib. Presenetilo nas je tudi obilje oljk. Palestina je dežela, kjer so se oljčni nasadi močno razširili.
lim nebom. Ostri vonj različnih začimb vam udarja v nos. Tod orodajajo tudi sadje in slaščice. (Ljudstvo je oblečeno zelo pisano. Moški nosijo evropeke obleke, črne in bele, pa tudi rdeče karirsna jemenska dolga krila. Na glavah vidiš klobuke, čepice, turbane vseh barv in odtenkov, adfeaoga do umazano belega, ftenske-so pa črno oblečene. Lica imajo še zakrita, vendar srečaš >tudi mnogo deklet z odkritimi obrali
V Bagdadu vlada pretežni del le la vrollna. Ko sem nekoč ok-ofera stopil iz letala na letališče, se mi ia zdflo, da fem palci v peč, ki so jo jpsavkar zatulili. v Iraku tudi pozimi ne oznajo mraza, pač pa deževje.
ANGLO-AMERlftKA DIPLOMACIJA
Ali že imate Ameriški družinski koledar 1948
Ako še ne, in če je vem nerodno iti na pošto, si ga lahke naročite po COD, te je, da ga plačate poštarju kadar vam ga dostavi na dem.
Izpolnite sledeči kupon, isrežite ga in ga dajte v kuverte na naš naslov:
PROLETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chicsgo 28, IU.
Cenjeni: Prosim pošljite mi Amariški družinski koledar IMS in vsoto bom plačal poštarju ko ga prtjmem. Razumem, da me bo to stalo $1.71 sa COD stroške. Poštnino pa plačate vi.
(Opomba.—Za vsak dolar, poslan po COD, ja treba plačati pošti ISc in sa M. O. Se.)
Pošljite mi koledar ns sledeči naslov:

NASLOV
DRSAVA
g
Koder koli si šel po Haifi, si se lahko prepričal, da je v mestu nemirno. Po zidov ju so povsod viseli letaki in objave. Vse v treh jezikih: angleškem, arabskem in židovskem. Razglašeno je bilo, da morajo vsi, ki imajo kakšno orožje, oddati vse do poslednje patrone Pri komur bodo našli orožje in strelivo, bo obsojen na dosmrtno ječo. Ce pa se bo kdo posluževal orožja, je zapisan smrti. Razglas je podpisal palestinski vrhovni komisar.
Pred vrati policijskega uraoe je kamnit zid, visok poldrug meter. Izsa zidu so se razgledovali policisti. Vstop v zgradbo zapira velika železna pregraja. Prehod je zelo tesen. Takšne so varnostne mere proti napadom židovske teroristične organizacije "Irgun cvei leumi". Čim se stemnilo, so se na ulicah po-avili tanki, ki so patruljinUi po mestu. Angleška uprava ima na razpolago okoli, petdeset tisoč policistov in več kakor sto tisoč vojakov. Kljub temu pa ne more ukrotiti teroristov, ki venomer dajejo znamenja, da jih še ni konec. Kar nehote se vzbuja vprašanje: kaj pa, če so vsa teroristična dejanja proti angleški upravi — Angležem samim potrebna? Kako pa naj si razlagamo, da članov organizacije "Irgun cvei leumi" ne morejo po!oviti? Angleži dovolj vpijejo o zločinih židovskih teroristov, vendar zoper nje ne nastopajo preveč. Radi bi prepričali ves svet, da je Palestina brez Angležev vsa "v nemirih".
Is Haife smo odpotovali v Damask, v glavno mesto Sirije. Ko smo se peljali iz mesta, smo srečali več oklopnih avtomobilov, ki so patruljirali po cestah križem dežele. Cesta je tekla po palestinskem- primorju. Na obeh straneh ceste so se razprostirala zelena polja ter nasadi oljk in pomaranč. Te del Palestine prevzema človeka s svojim svežim zelenjem. Leto dni prej smo leteli nad Palestino z letalom. Iz precejšnje višave smo prav lepo videli živozelene ploskve polj in
nasadov vzdolž primorja ob dosemskem morju. Ta ploskev ni širša od 25 do 30 km. Nato se pričenjajo rjave puščave z redkimi , klavrnimi, brezlistnimi rastlinami.
V Damasku smo presedli v velikanski avtobus, ki naj bi nas popeljal v Bagdad. To je bil pravcati vagon, postavljen ne tračnice, in opremljen z močnim
Louis Adamič je avtor mno-gih knjig. Naročite si jih Is Pro* letarčeve knjigarne.
Ko i* vslod ZAPEKE počutite "TOPE kot fTARA MOTtKA"
Vzemite Trinerjevo grenko vino!
Svojega dela ne morete dobro vrli ti, niti ss ne morete veseliti življenja, kadar sa vsled zapeke počutite težke, nervozne in Vzdraftlji-ve. Torej—zakaj ne storite kot tisoči drugih fte več kot €0 let—naj vam pomaga Trinerjevo vino do udobnosti in olajšave. Vsebuje slavno kaskavo aagvedo poleg kamilic, regrata, fonale in drugih dobro sns-nth sal iii POLIO Vitamina BI. Nabavite al steklenice le DANES!
oesta. Vsa ta pogorja se videti rdečkasto rjavkasta in nikjer ne opaziš niti najmanjšega znaka rastlinstva. To je povsem neplodna pokrajina. Na Krimu in na Kavkazu raste drevie celo na razpokah skal in je skalovje pokrito z mahom. Na tehle rdečkastih skalah nismo opazHi niti travice.
Ves dan našega potovanja se pokrajina ni izpremenila. Sele tam dol v dolini so pred nami spet zazelenela polja. Ko smo nadaljevali pot, smo — irvzem-ši severni del mod Kazvinom in Teheranom — hili med samimi golimi pogorji. Kdor živi v Rusiji med neskončnim gozdovjem in zelenimi poljanami, si pač ne more predstavljati, kakšne so
Sima ie tU J&odakna septembru dežele, koder na pretežnem delu
ozemlja ne poganja niti ena tra-vica ... Zvečer smo prispeli v prestolnico Irana, v Teheran.
vU.
v Bagtia-flinogo
pogoriom. V vagonu je btilodboli 30 priklopnih sedežev. In v Sem vagonu smo v enem dnevu in eni noči premerili puščavo.
V Dasnasku smo prebili komaj kakšno uro, zato ne moaem o tem mestu povedati k^j določnega, rasen te, da je to oslike sodobno mesto z večnadetsopm-mi hišami. Ko smo oc^petovali iz Damaska, smo srečoH velikansko čredo belih enojphlh vel-blodov, ki so konačili po cesti. Ti velbiodi so aeše umi in nadomeščajo kooje pri konjenici v puščavi. Ko ae zagledali avtobus, jo Je vsa čreda ubrisala po cesti. Avtobus je vozil s hitrostjo svojih 30 km na uro in velbledi so tekli pred strojem celih dvanajst minut. Naposled so začeli omagovati in so drug za drugim poskakali s ceste ter polegli po mehkem pesku.
Cim je avtobus presekal mejo med Sirijo in Irakom, kar smo razbrali zgolj po tem, da je v puščavi stala hišica, v kateri je bila obmejna straža — (drugih znamenj meje ni bilo) — je bil konec tlakovane ceste in je stroj zapeljal na docela svojevrstno cesto. Ta cesta je dooela pri rodno tlakovana in sicer so z nje posneli kakih dvajset do trideset centimetrov debel sloj peska, ostala pa je kamnita podla-
5 a. Široka je dvanajst metrov.
e prav gladka in je velikanski avtobus hitel po njej skoraj brez tresljajev. Ne obeh straneh ceste se je tja do obzorja razpro-stila puščava s peščenim gričevjem. Ko se je skoraj stemnilo, smo doživeli nesrečo. S silnim treskom se je zlomila tračnica.
Muslimanski potniki ao izkoristili to priložnost, da so opravili večerno pobožnoet. Brž so spoznali kje je vzhod, razgrnili so majhne preproge, pokleknili in pričeli moliti. To so storile tudi ženske, samo s to razliko, da so si zbrale svoj prostor na drugi strani avtobusa. Za časa molitve namreč snamejo pregrinjalo.
Potovali smo vso noč skoraj brez prestanka in prispeli naslednji dan v Bagdad. Po ulicah je bilo mnogo blata. Vpadli smo v deževno dobo. Reka Tigris, ki me je poleti presenetila s svojo bistro gladino,'je bila zdaj vsa rjava od dotokov in gline. Dež je rosil. Ljudje so hodili sklonjeni prav urno po mokrih ulicah. Na križišču ulic je sredi naliva stal strešnik. Njegovo pokrivalo je bilo podobno "pikel-havbi" nemškega oficirja iz dobe Viljema II. Okna avtobusov so imela namesto šip še vedno temne zastore. To pač zaradi tega, ker v poletni, nenavadno jarki dobi sonce silno žge v avtobus. Skoraj vsi ^prebivalci Bagdada kramljajo po engleško. Zlasti noseči se zelo zgovorno razgovarjajo v tem jeziku. To pričuje o velikem vplivu Angležev v Iraku. Angleških vojakov pa ni videti na bagdadskih ulicah. Zato bi neveden tujec u-tegnil sklepati, da je U dežela doCela neodvisna. Angleška vojska se je razmestila v obmejnem predelu IraVa, nedaleč od Basra. Semkaj so prišli Angleži sredi leta 1946., Češ da morajo okrepiti indijsko vojsko ca primer "neredov" v Abadanu (Iranu), koder imajo Angleži svoje petrolejske koncesije. Na zunaj zatorej v življenju iraške prestolnice ne opazite tujega vpliva; tuja vojska vam ne pride pred oči
Država Irak je monarkija z mladoletnim kraljem Fetaalem II. Prestolnica Begdad je velemesto. Glavne ulice so kakor po evropskih velemestih, toda stranske ulice so take, kakršne so bile pred sto leti. Tod je mnogo mračnih in umazanih beznic. Pred njimi pečejo meso pod mi-
du ie subtropično. je dateljevih palm.
V mrkem živem jutru smo zapustili Bagdad Rosil je droben daš. Takole vam letake v teh ksejih rosi hvoz prestonka dni ia iieči. Kmalu onkraj mestne meje se je pri šala puščava Videli smo le še mnjfcne kolibe ko-6evwtkov in pogled nanje je bil ia los ten. Stale ae suedi luž, komaj mrter visoka. Ljudje so plešejo prihajali a -njih. Okrog teh preppo6tih bivališč so brodile majhne čoede ovac. Revno je tafcšno življenje v puščavi pod nenehnim droksum deževjem.
Cesto so nam pogosto prere-'»eA i i hih^Khi KndoiiFn lki, ki jim je bilo treba izmeriti v globino, da nam voda ne bi šalila avtomobilskega motorja.
Okrog štirih popoldne smo INTCstajMii mejo Irena. Ker nas šofer ni pospešil, da bi še pri belem dnevu prišli čez gorski preval, smo se zapoznili. Ko je začel gnati avtomobil, se je že rtemnilo. Cesta se je ostro vzpenjala. 2e je začel naleta vati sneg v velikih mokrih kosmin-kah, ki so kmalu na debelo pobelile progo. To je bil prvi sneg, ki smo ga doživeli na južnem koncu naše poti.
Naš avto je začel zastajati in se kotalikati nazaj. Šofer je svetoval, naj izstopimo na cesto, sicer bi se utegnili z avtom vred zvrniti v prepad. Dve uri se je naš avto vrtil na enem samem mestu. Naposled se nam je posrečilo, da smo nadeli verige na kolesa in tako smo srečno prišli čez preval na druga stran. Bilo je prav hladno. Cim bolj sum* predirali na sever, tem bolj se je shlajalo ozračje. Razgledovali smo »e po mrtvil rdečkastih pogorjih, ki teeno obkrožajo ozko kotanjo, po kateri je tekla naša
Podražitev Itfozo neupravičena
Jeklarski kartel je podražil železo $5 tono; tg bo prineslo United 'Steel korporaciji $28,-000,000 več dohodkov in $17,-000,000 več dobička. Par jeklarskih magnetov je bilo vsled podražitve pozvanih' pred senatno komisijo na zaslišanje. Rekli so, da so cene dvignili, da bodo z njimi krili večje izdatke. Toda kako so potemtakem lani vzlic draginji mogli nkpraviti tako
Ogromne profite? Samo trikrat ^ prej v zgodovini jeklarskega sko °k»P*«t<>
Zapadna Evropa se zedinih m novo "obrambno" zveze
(Nadaljevanje s 1. ztrajji.)
atomske sile in "blitzkriegs", v kongresu pa so debate počasne. Predno bi utegnil kongres vojno napovedati, jo lahko že — končamo. Tako pišejo Hearstovi in mnogi drugi listi. Vemo pa, da je naš armadni, momarični ln letalski štab pripravljen na udar, četudi ve, da se ljudstva vseh dežel nove vojne boje.
Kapitalizma ne bo mogoče o tet i
Sprejetje Marshallovega načrta v senatu je razveselilo vse tiste v zapadni Evropi, ki se nadejajo, da bodo ameriške milijarde obudile ohromeli stari red in ustavile "panslavizem" in komunizem. Drugi v Zed. državah — namreč kritiki iz kapitalističnih krogov, pa se boje, da bomo s tem zapravili celo naš domaČi, sedaj zelo uspevajoč kaffttali-zem.
Državni tajnik Marshall smatra, da bomo obnovili ekonomijo v zapadni Evropi na kapitalistični podlagi le, če se pritegne Nemčijo zreven. In tako bodo prvič po vojni v komisiji ca rekonstrukcijo Evroje (Marshal-lov plan) sedeli tudi zastopniki 4'Bičanije" — namreč predstavniki tistega dela Nemčije, ki je pod anglo-ameriško in franco-
trusta so bili tako visoki kakor lani.
h urada SANSovih podružnic
Chicago, IU. — Centralni odbor čikaških podružnic SANSa, društev in klubov, sklicuje izredno sejo celokupnega odbora v petek IS. marca 1948 v Slovenskem delavskem centru, 2301 S. Lawndale Ave. Začetek seje ob 8. zvečer.
Seja bo zelo važna, ker razpravljati in ukrepati bo treba glede nameravanega javnega shoda, ki nai bi se vršil v bližnji bodočnosti. Namen shoda je, da se pojasni današnji položaj z ozirom na prihodnje volitve in za dosego sodelovanja naših rojakov za napredno, progresivno stranjo ter nje kandidatovi
Tem potom se obvešča vse zastopnike in zastopnice podružnic, društev in klubov, da se te seje gotovo udeleže.
Za centralni odbor
. Frank Smith, tajnik.
Ta del pokojnega Hitlerjevega rajha bi imel biti socializiran. To sta obljubila angleška delavska vlada — takozvana, in francoska. Na nasvet ameriške vlade pa ostane nemška industrija tudi v nadalje privatna posest. Veliko jo je Že prešlo v roke a-ameriškega kapitala in če so nemški kritiki v pravem, bo <4bi-conija" postala "ameriška kolonija . Ali pa je morda že.
Zvoza, sklenjena v Bruslju in blagoslovljena iz Waahingtona, hp morda držala nekaj časa, kot je držal prejšnji "sanitarni kor-don". A kot je moral popustiti prejšnji, tako bo moral tudi sedanji peej ali slej uvideti, da kar je zastarela mora iti v nič.
Posebno neumno od naše diplomacije je ker toliko oglaša bivšega romunskega kralja, ki je sedaj naš gost. Vsak denar, ki ga sedaj izdajamo ca monarhe in monarhizem, je vržen preČ-*-monarhistom v korist, a našemu ljudstvu in svetovnemu miru pa v škodo.
Ym KNOW ibis ia't safe...
V-
And neither is defective wring!
Gotovo ne bi nikdar dali otroku nabiU puške sa igrate. Morda pa imate električne aparate v hiši, ki so prav tako nevarni. Vselej ns nwrete opaziti slabega tičevja v svetilkah, rosterjih, likalnikih ali praftilniklh — nevarnost ja morda v ftifevju.
. U varit« se, da so aparati, ki jih kupite, najboljše kakovosti. Naj jih p*e-Cleda isurjsn električar. tako tudi električne Žice še danea. Ko opazite ratcefrano žico — vrzite jo proč in jo nadomeaUte z novo dobre kakovosti. Pasi te na zlomljena stikala. Naj električar pregleda vale aparate — bodite čuječi — in varni!
Ta oolat jc pfiobče* v iwteretu eemosti kot prispevek k kempeeji ss preprečanje ne$rtt, ki jo vodi NATIONAL SAFETY COUNCIL
A Yugoslav Woekly Devoted lo III«
» - »-----	m m - -L . ..
initrvii or int nornvri •
OFFICIAL ORGAN Of J. S. P. and Hs Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPIt ATI V I
COMMON WEALTH
NO. 2107.
NUkM WmUT at 2901 Se.
An.
CHICAGO, ILL., March 17, 1148.
roL. xun.
Who! Attitude on U.N.?
The United States was credited with another "victory" in the United Nations last week. The headlines said: "5 to 4 Vote Clips Wings of U.N. Social Council." Once more our delegation had succeeded in whittling down the prestige of the organization on which millions of Americans pin their faith for peace.
At issue was the case of Yugoslavia's gold. The United States has frozen $47,000,000 worth of Yugoslav gold on deposit in this country, and Tito's government has been trying to lay hands on it. Yugoslavia asked the U. N. Social and Economic Council to study the case and make a recommendation- '
Our government has so far succeeded in blocking such a study. Apparently it does not want to fun the risk of being on the losing end of a U.N. decision.
Who is right and who is wrong in the gold dispute rpay be n relatively minor point, but Americans who believe in the tJ.N. can only deplore our State Department's constant effort to narrow, rather than broaden, the U.N.'s scope and jurisdiction.
In the Palestine case we are pursuing a policy which tends to hninimize the standing of recommendations by the General Assembly. The Assembly, we say, can only recommend. That is true, but when the Security Council is asked to accept the Assembly recommendations, our delegation raises manifold constitutional doubts and legal niceties.
Now we carry this process one step further in the Social and Economic Council, which was established, to deal with international problems in the economic and social field. Under the charter the Council has power to "make recommendations to the General Assembly, to the MEMBERS of thk United Nations
and to U.N. specialized agencies.
* * ■
Our Government claims that the-cotincil can recommend to all or several member nations, but not to a SINGLE MEMBER nation. The U.N- legal staff offered a contrary interpretation, but our American representatives refused* to take that view of it. So far they have succeeded in narrowing the interpretation .of the Council's powers.
The unhappy truth seems to be that the policy-makers in Washington are willing to use the U.N. when our strictly national interests can be advanced, but determined to restrict it when some temporary advantage can thus be served.
In this attitude the administration is far behind public opinion. A recent Roper poll shows that 55 per cent of the people of our country think we should continue to count on the U.N. and do everything possible to make it work. Another 20 per cent believe that we should go farther in the direction of converting U.N. into a world government.	_______
That is a total of 75 per cent in favor of a positive INTERNATIONAL policy. When the administration uses U.N. only as a vehicle for NATIONAL policy, it is ignoring the plain wishes of the people.
American constitutional history has been marked by a Struggle between narrow and broad constructionists- On the whole, the strict constructionists have been those who wanted to block the development of a strong and flexible union, and history has repudiated them.
Today the U.N. faces a similar struggle. Our government seems to lean toward the side which would prevent development of the organization into a strong and flexible organ of international policy. If that is where the administration stands, the people have not willed it so.-~Chicago Sun and Times.___
THE MARCH OT LABOD
Henry Wallace and Glen H.Taylor Will Appear at Chicago Stadium April 10
Senator Glen H. Taylor of Idaho will join Henry A. Wallace on the platform of the Chicago Stadium Rally, April 10, the Progressive Party announced.
This will be Senator Taylor's first appearance in Chicago since announcement that he would cast his lot with Henry Wallace in his campaign for the presidency on a program of peace and security.
Citing reports of crowd's at Wallace's Minnesota speaking tour, the Progressive Party is looking forward to a repetition of the political phenomenon last year. At that time more than 21,000 people packed the Stadium and paid admission to hear Wallace report on conditions in Europe.
The Stadium Rally is being sponsored under the auspices of the National Wallace for President Committee and the Progressive Party in Illinois.
Winner of the contest to find a dynamic slogan for the Progressive Party will be introduced to Henry Wallace during the weekend of April 10.
Titkets for the Rally have been selling fast at prices from 60c to $3. Some are still available at the Progressive Party Headquarters, 112 E. Walton St., SUPerior 7038.
"You cannot expect workers ir this country to continue along on wage scales that don't meet their living needs," Morse added.
The Oregon senator also came out with a new blast against the Taft-Hartley Act as a "legal monstrosity."
"Millions of dollars sre being spent in propaganda to convince the American worker that the Taft-Hartley Act does not destroy or injure any of his legitimate rights," Morse said.
"However, the propaganda is not fooling the workers because they are already beginning to experience the injustices of the lsw, including its return to government by injunction."
Si
Broadcasters Demand "More Freedoipi
Should the owners of broadcasting stations be permitted to "editorialize"? That subject is now being discussed by the Federal Communications Commission. The broadcasters are indulging in the old twaddle about "freedom of speech." Nothing like that is involved in this controversy.
A broadcasting station is a public utility, using the people's property without paying a "thin dime" for it. Among other things, the broadcasters carry news to those who listen in. They should present the undiluted facts and permit people to do their own "editorializing."
The broadcasters resent "regulation." They demand "a free hand." Because they can employ lobbyists and because most of the big newspapers own broadcasting stations, they get almost anything they ask.
We hope this time the Commission will put its foot down, cut out "editorializing," which is only another name for propaganda, and also lay down the law on another poinfc: ,When controversial questions are being discussed, the "other side" skould be given a chance to reply. If that isn't done, then the man with the longest purse will have an unfair advantage.—Labor.
We See by The Papers . . .
Harold Moseley^ owner of a Louisville, Ky., auto repair shop, ran a help-wanted ad in the Courier-Journal of that city for automobile metal men, "preferably drunkards."
He told inquiring reporters his ad meant just what it said. "Alcoholics do better work and they do it quicker." he explained. "Of course," he said, "the men aren't drunk when they work. They stay sober and work for about three weeks, then they go out on a bender for about a week, then come back to work."
In his ad, Moseley said that men ^t^ed would be paid after each job "in cash or whiskey, so if you feel you need to go on a 'between-the-job' spree, you will have all that is necessary."
o o o
The New York State Labor Relations Board has issued an order for an election "by secret ballot among the employes" of a Bronx apartment house.
The only oddity in this is that the said employes consist of one man and his wife, who will vote on what union they want to represent them in future collective bargaining negotiations.
o o o
Converting the building and construction industry from the closed shop, now illegal under the Taft-Hartley Law, to the union shop, permitted by T-H, is going to cost us^US taxpayers between $1,000,000 and $1,500#00, official sources estimate. And this is not counting what the contractors and unions will have to spend in the process.
More than 10,000 of these elections will be held on an area basis this year, as the closed shop pacta expire. Results of these elections are conceded—the unions will win throughout — but under the T-H Law the conversion from closed to union shop must be formalized and legalized and the only way this can be done is by NLRB elections.
reflections
By Raymond S. Hofsct
'Industry Boosts Prices $2 lor Evory $1 Rise in Wages I
, Industries which boost prices unconscionably and then try to "pass the buck" to labor were denounced by Senator Wayne L. Morse, progressive Oregon Republican.
"There hasn't been a sabetaaUal wage increase la aay basic Industry la this country, hi which tke Industry did not raioe at least twice the amount needed to meet tha wage advances," Morse declared.
If Congress doesn't take drastic steps to hold prices down, then labor will be fully justified in demanding further wage adjustments, he said.
Don't Forget Housewife in "Oleo" Fight
This newspaper has always been friendly to all farmers, and certainly has no reason to side with one group of them against another.
Now, however, when the House Agriculture Committee will soon begin hearings on the bill to lower barriers against use of oleomargarine LABOR would like to say this:
Only very strong reasons could justify continuance of the special taxes on "oleo," and the law that makes busy housewives waste time and effort mixing yellow color into it.
Unless convincing reasons can be produced—and we have not seen them yet—both butter and "oleo" should have "a fair field and no favor," with no artificial handicaps on either.
The big dairy interests and farmers who produce milk are on one side. On the other are "oleo" manufacturers and farmers who raise the crops from which that product is made—soybeans and cotton seed.
In between are millions of work* ers snd other people who need to save every cent they can in these days of high prices Their interests should receive serious consideration.
Herewith submitted is a statement attributed by Federated Press to Sen. Glen Taylor, vice presidential candidate on the Henry Wallace ticket:
"Yoa've got to believe It's possible to cooperate with Russia or Just give ap and accept the end of the world."
Is it as bad as that? If the "end of the world" Is not to be taken as an absolutely literal alternative, perhaps it is. For inability to cooperate must eventually either lead to war or compel a capitalist United States to isolate itself from Europe. Ar.d either course is going to jar our economy so hard that the world Americans now know about will cease to exist.
This is not a Wallace and Taylor column. Nevertheless, it would be foolish not to view realistically what now is and promises to continue to be an established fact. Certainly the Uited States will have to do SOMETHING about the circumstance that the spread of Russian influence and power throughout Europe is closing a large sec* tion of the world against economic practices that are normal and necessary to a capitalistic nation.
Well, what does the dominant class—the capitalists who call the tune—propose? Do the policymakers of our nation want to tprn back the Soviets with atom bombs?
Evidently not now. On the contrary, they are accepting a "Marshall Plan" that is completely out of keeping with the "good business" principles upon which a prl-vate-proflt economy must be based. It isn't good business to give wealth for nothing; it is a sign of desperation when capitalists do that. Socialiste can and do accept the Marshall Plan without revising any of their basic economic or social theories. But when capitalists go along With a program for pouring billions into other nations without even presenting s bill they are embarking upon a way of life that, carried far enough, is certain to bankrupt their system and compel the acceptance of new standards of social conduct.
RULE OUT WAR as a solution to the Russian problem, and then ponder the question of how American surpluses can be profitably disposed of in a "free" market.
Who will be the customers ? Certainly not a communized Europe with which America finds it impossible to cooperate.
And will the American people be their own customers? Will the workers of this country be permitted to enjoy the full fruits of their labor? Will production be planned to meet our peaceful needs and maintain high living levels?
. Desirable as that would be, there is nothing on the record to indicate that the owner-employer class, as represented by the National Association of Msnufacturers, will either initiate or,accept ao radical a change in economic customs — at least not without demanding that the working people sacrifice freedom and, surrender full power of economic control to a class ol economic royalists.
Hugh Increases Over 1929
Why Are Meats Skyhlgh? Read These Profit Figures
This may explain why housewives pay throuh the nose at the nation's meat counters.
The magazine "Business Week," which can hardly be accused of unfairness to corporations, reveals that the "big four" meat packers in 1047 rolled up profits ranging from 150 to 550 per cent higher than in the boom year of 1920.
Here are the figures: Armour's, profits up from $4,070,000 to $30,-050,000; Cudahy, from $2,513,000 to $7,122,000; Wilson's from $2,-305,000 to $15,440,000, and Swift's from $13,077,000 to $22.335,000.
There's a "joker" in the Swift's 1047 figure, "Business Week" lets it be known. It doesn't include s $12,000,000 special reserve set aside to cover "high costs of additions to fixed assets."
The Senate War Investigating Committee revealed recently that Standard Oil Co. of California was advised in 1040 by an official of two of its foreign subsidiaries to be pro-Japanese in order to maintain "very large business" with Japan.
The official, James A. Moffet, wrote that the company he headed, Caltex Oil Co., was, however, "pro-English from the standpoint of the war." While the parent company. Standard Oil, was to be pro-Japanese, Moffet explained, "Caltex must really be anti-Japanese because we have a large business in China, and our main business is in the British Empire, which must be anti-Japanese at this Ume."
One of those win, place or show deals that just couldn't fail, ess
According to a textile trade paper, Daily News Record, Joe Rothschild, manager of a Wisconsin department store, told a Ft. Atkinson, Wisconsin, Junior of Commerce meeting that "the public are just plain suckers and are compounding | a felony" by paying present exorbitant prices.	.
"We're in the midst of the greatest 'sucker market' the world has ever known," he declared. "It's also the period of greatest prosperity in history. Wages are high, but the people aren't getting anything for their money."
His advice? Complain about high prices every Ume you go into a store to buy anything. Yell your head off, he says, and finally maybe big business and big industry will get the idea the people don't like it.
America Con 'Afford If H If s Essential To the Wdl-Being of Our People
Reports on Hospitals, Schools, Rural Electrification, Show . Some of Our Needs; Let's Ignore Pessimists and Push Forward!
Suppose, for Just a minute, we stop trying to settle other nations' problems and take a look at a few things that need fixing in our own country. Three remarkable documents provide examples.
*	i!r i!r
First, a hospital "survey" made by the New York "Tinges." That paper did a fine Job; all the more impressive because the ' Times" cannot be called a radical critic of "the American way of life."
Of the 145,000,000 men, women and children in the United States, 15,000,000, or about one in each 10, entered hospitals as patients last year, the "Times" found. That gives some idea of the importance of hospitals to our people.
Of the 15,000,000, over 9,000,000 were cared for in hospitals supported by "churches, fraternal and racial groups, and philanthropists."
These hospitals, on which more than half of all patients depend, are "going broke" because of rising prices and costs.
As a result, many people who need hospital care, but cannot afford it or get it In hospitals maintained by cities or other government units, will have to get along without it—in the richest country in the world. That means despair and even death for the sick poor.
Moreover, we need many more hospitals, and many of those we do have are ancient, obsolete/should be torn down and replaced.
*	<čr tV
Second, two members of Congress pointed out that, while Uncle Sam is sending billions of dollars abroad, he is cutting down on the comparatively small sums needed for "Rural Electrification."
So millions of farmers and their wives become toil-wom for lack of "electrical servants," and their children try to read and study by dim oil lamps of a bygone age.
*	<r *
Third, and perhaps most impressive of all, a report on the needs of the nation's schools.
More than 12,000 school superintendents and teachers, assembled in convention, approved in spiring proposals, among them these:
Replace present ramshackle old build^*, and huge overcrowded ones with "schools of the futurtr^Each of these would "be planned for not more than 500 children," would have modern equipment, and "a library open every day of the year," and an adequate playground. In addition, each school would have a summer camp for its children.
Schools would be open 12 months a year, instead of closed three months in summer. "Every day would be promotion day. When a child is ready to move to a higher grade, he should be
permitted to do so."
Teaching would be made "a real career," by paying teachers more and picking the best ones, and sending about 2,000,000 more children to school.
*	* *
The present cost of the schools is $2 billion a year. The proposed program would add another $2 billion.
That is much less than the $3 billion a year the army is asking for peacetime conscription. It is only one-tenth the $20 billion annually we are spending for "national defense" and "security," end is a small amount in comparison with the billions we are
sending abroad.	...
America is rich enough to afford what is good for Its people. Don't forget that when you hear some one complaining that up-to-date schools and hospitals, electricity for the farm, and other modern conveniences "will cost too much."—Labor, Washington,
DC.	'
It takes $924 to buy now what $500 bought In 1930, according to the U.S. Treasury.
People Do Itl
(HENRY JONES in "Industrial Worker)
"ITS AN ILL-WIND that blows no one good." The Army announces that because of Russias recent squeeze-plays, it will try to get more food for German workers to ward off the perils of communism.
YOUR PERSONAL PRIVACY: Wisconsin citizens trying to svoid a sales tax on cigarettes ordered them by mail from out of state. Now they get bills for the tax plus a 15 per cent penalty. The state has been given records of all such purchsses thst were viewed as
strictly personal transactions.
THE RIGHT TO VOTE: In Georgia the tax collector or county registrar decides whether applicants for votes are of good character and whether they understand the con-stituUon properly. If they don't pass, they don't vote; and while the law says nothing about color discrimination, the decisions seem to correspond to the amount of pigmentation in the hide.
• • ••
MARRYING AMERICA — Who said the family was going to pieces? We're more of a marrying naUon than ever. Census says that 66.2 per cent of the eligible 52,350,000 males are married compared with a mere 50.7 per cent in 1040, and that 64.2 per cent of the 54.806.00C more or less marriageable female; sre married, though they scored only 59.5 per cent before the war. (That works out to half a million more married females than married males, but you figure that one out.) The big boost was in the age group of 20-29 years, where the percentage of married people jumped from 54 per cent to 63 per cent. Another oddity: the ceasi points oat that most of the higher educated males are domesticated bat that meet of the higher eda cated femalee are single. Coald It be that with budget and similar troablee as they are that It's a bright Idea far a man to get hie seeks darned at hone, bat a sort of dumb arrangement for the woman?
Now that they have been "poisoning" us with agene treated flour for a quarter of a century, and a howl has been raised about It, the mills plan to switch to chlorine dioxide. It doesn't sound much more appetizing that the nitrogen trl-chlorlde that has been sold under the trsde-name "agene."
More Monkey Business • • .
Time magazine reports that a Yale professor of psychology has discovered through experiments that monkeys can learn the rudimentary principles of the money system.
The professor taught the monkeys that they could get a piece of an orange with a red poker chip. A blue chip was worth a peanut, a white one a slice of banana and a green one a piece of bread.
After the monkeys had caught on to the system of buying food with chips the professor built a machine he named the Chimp-o-mat. It worked something like a slot-machine and paid out chips. The monkeys learned without too much trouble how to get poker coins out of it. One monkey worked the machine for 185 chips in 10 minutes.
There is still much the monkeys hsve to learn about this system— taxation for example, and inflation, or 4oes anyone know what it is, or rather why it is?
How about an experiment in which the monkeys are placed on an island where there is more than enough for all to eat? What would the monkeys do? Our guess is thst they would setUe down to a happy life of abundance for all. They wouldn't bother about "mediums of exchange.** They wouldn't worry about wages or profits.
Now, contrast that to the system mah has evolved for himself n s world where we could produce enough for all but where only a small minority livee In abundance. —Industrialist!.
Interest rates ln St. Louis for negro realty loans are 6 per cent, whereas white loans can be Ob* tained at 4 H per cent.