30. štev,
V Kranju, dne 23. julija 1915.
XVI. leto.
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni nrednik: Lavoslav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati ..aročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi ta novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Vojna z Italijo.
Na posamezne točke Dobrdobske planote so dne 15. julija Italijani spuščali živahen ogenj iz topov. Tudi s pehoto so napravili več napadov, posebno med ZdravšČino in Polazzom, a so bili z velikimi izgubami odbiti.
Sovražni letalci so že večkrat prišli nad Trst in so metali bombe, da bi si mesto »osvojili*. Italijanski kralj tako težko pričakuje zavzetje Trsta, da je najprej šel kukat na mesto na neki zvonik pri Tržiču, zadnje dni je pa Cadorno peljal na veliki zvonik v Ogleju in mu pokazal Trst. V mestu Trstu so bombe, katerih je padlo okoli dvajset, naredile le malo škode. Ena je padla na vodovodni rezervoar in je ondi ranila neko žensko. Že prej so metali laški letalci bombe na plavže Kranjske stavbinske družbe v Skednju. En delavec je bil ubit in dva sta bila lahko ranjena. Na poslopjih pa ni bilo znatne škode. Še manj škode so napravile one bombe, ki so padle 4. julija na kamenje še nedovršenega pristaniškega skladišča. Pri državnem kolodvoru sta dve bombi raztrgali del proge, kar so pa delavci brž popravili. Dne 7. julija se je vsled vržene bombe vžgala tovarna za liuolej in neka dvorana je začela goreti. Pri sosednji tovarni za juto je bomba zadela ravnateljevo vilo in jo porušila. V vili ni nihče stanoval. Letalec je hotel poškodovati s temi bombami sosednjo ladjedelnico „Stabilimento tecnico", pa je ni zadel.
Tolminski dekan in deželni poslanec č. g. Ivan Roječ, ki je ustanovil in vodil čevljarsko zadrugo v Mirnem na Goriškem, se je pri vpadu Italijanov na ozemlje ob Soči preselil z zadrugo v Nazarje v Savinski dolini na Štajerskem. Skesal se je, da je pobegnil, in se je vrnil 4. julija v Tolmin. Pozdravilo ga je ropotanje topov in švi-
ganje sovražnih šrapnelov. Sporočil je iz Tolmina, da tam ni vojakov in da so nekatere hiše poškodovane, večinoma pa prazne in zaprte. Nad hišami pa gosto frčijo kroglje, toda ljudje, ki so ondi ostali, se za to ne zmenijo in hodijo v cerkev in na polje. Dekan je pokopal nekega častnika, rodom Hrvata, ki so ga prinesli s Krna. Osem ur so nosili njegovo truplo s Krna do Tolmina.
Državni in deželni poslanec dr. Ivan Benko-vič je tudi v vojni in poroča, da zre na vrhove Krna in njegova predgorja ter opazuje z ogrožene postaje veličastni topovski dvoboj. Piše, da Lah veliko strelja, pa malo zadene. Razdejal je le bližnjo lepo vas, kolodvora pa ni mogel porušiti, ker je naša baterija izsledila, kje ima nastavljene topove, in jih je razgnala.
Na Goriškem so bile zadnje dni silovite bitke. Dne 19. julija in naslednjo noč so Italijani z veliko Ijutostjo napadali utrdbe pri goriškem mostu. Dopoldne je trajalo obstreljevanje s topovi, potem je pa pričela italijanska 11. pehotna divizija s pijanimi četami delati jake napade proti odseku Podgora. Sovražnik je vdrl tu in tam v naša kritja, pa je bil zopet vržen ven. Nato je vnovič napadel t artiljerijo in popoldne ob štirih je sledil drugi napad, ki je bil ob 8. uri zvečer odbit.
Za rob Dobrdobske visoke planote se bije jako hud boj več dnij. Popoldne 19. julija je odbila hrabra ogrska deželna bramba močan napad na svoje postojanke pri Zdravščini. Tudi na-daljni trije veliki napadi Italijanov so se tu zlomili. Ravno tako so se izjalovili vsi proti jugozahodnemu robu planote pri krajih Polazzo, Redipulja in Vermiljan izvedeni sunki, kakor tudi neki napad na hrib Kosič, severno od Tržiča. Sovražnik, ki je bežal v svoja kritja nazaj, je imel povsod težke izgube.
Artiljerijski boji so bili 20. julija tudi ob srednji Soči, v ozemlju Krna, in ob koroški meji. Južno od Krna sta bila odbita dva ljuta napada Alpincev. V pokrajini Kreuzberg so izgubili Italijani nad 200 mrtvih in 400 ranjencev. Naša izguba tam je bila le 42 mož. Postojanko južno od Schluderbacha so naše čete zopet priborile. Pri Col di Lana so bili novi napadi Italijanov, kakor oni prejšnji, odbiti.
Italijansko uradno poročilo pa pravi: .Dne 16. julija je povzročil ogenj naše težke artiljerije eksplozijo in dolgotrajen požar v utrdbi na Pre-dilskem prelazu. Dne 19. julija se je po hitri pripravi pričelo obstreljevanje forta Hermann, severovzhodno od Bovca z vidnimi poškodbami utrdbe. Po odločnem in krvavem boju, v katerem sta izborno skupno sodelovali pehota in težka artiljerija, se je moglo napredovati pri zasedanju kraške planote. Več vrst močno utrjenih in z žičnimi ovirami zavarovanih kritij smo naskočili in osvojili. 2000 vjetnikov, med njimi 30 častnikov, šest strojnih pušk in 1500 pušk ter velike množine municije so ostale v naših rokah. Danes zjutraj smo na celi soški fronti s ponovljeno odločnostjo zopet pričeli napadati."
Cadorna poroča: »Boji pri Bovcu so vedno hujši. Dne 15. julija je bilo več malih brezuspešnih napadov na naše utrjene višine pri Plavi. V noči na 17. julij sta dva naša zrakoplova metala bombe na sovražnike okoli Gorice in na sovražni tabor na severnih pobočjih gore sv. Mihaela. Letala je sovražnik neprestano obstreljeval z raketami, zjutraj so se pa vrnila nepoškodovana na našo Črto."
Drle 18. julija so se pričeli na Goriškem novi veliki boji. Zjutraj zgodaj je otvorila italijanska artiljerija vseh kalibrov proti robu Dobrdobske planote in proti utrdbam okoli Gorice ogenj, ki se je povečal opoldne do največje divjosti. Zelo močna pehota je nato pričela napad na ves rob
PObLISTEK.
Pred lOO leti.
(Konec.)
Sreča, katero je imel Napoleon, ko je hotel obnoviti francosko cesarstvo, je preslepila tudi njegovega svaka Murata, kralja v Neapolju, da je hotel rajši z Napoleonovo pomočjo utrditi svoj prestol, kakor pa v zvezi z Avstrijo. Napovedal je tedaj avstrijskemu cesarju Francu vojno in je dne 18. marca 1. 1815. s 40.000 možmi odšel iz Neapolja z namenom, da bi za svaka pridobil vso Italijo. Avstrijci, ki so imeli srednjo Italijo, na napad niso bili pripravljeni in so se morali umakniti v severno Italijo. Murat je v Rimini dne 30. marca i.z^.al proglas na vse narode Italije, da naj se združijo in z orožjem izbojujejo neodvisnost polotoka. Avstrijci so pod vodstvom poveljnika Bianchija napadli Muratovo vojsko in jo prisilili, da se je začela umikati proti jugu. Šele pri Tolentinu se je dne 2. maja Murat ustavil Bian-chiju, ali po dvodnevni bitki je bil premagan in njegova armada se je razpršila na vse strani.
V začetku 19. stoletja se je v Italiji organizirala skrivna družba, po duhu sorodna s prostozidarsko zvezo, člani te družbe so se imenovali Ogljarji (Carbonari). Družbi so najprej pristopili ogljarji v Abruzzih in so zato od ogljarstva vzeli društvene znake. Svoje lože so imenovali barake. Imeli so med seboj svoj jezik, kakor gorenjski rokovnjači. Hoteli so prekucniti države in Cerkev, Italijo pa osvoboditi tujcev. Ko je kralj Murat zapisal na zastavo .zjedinjenje in osvobojenjc
Italije od tujega jarma" in je pod tem geslom 1. 1815. šel v boj proti Avstriji, so se Carbonari, katerih število je močno naraslo, njemu pridružili.
Murat je izprevidel, da ne bode mogel ohraniti kraljestva, zato je pohitel na otok Ishijo in je od ondod pobegnil čez morje na Francosko. Dne 20. maja je Bianchi napravil kapitulacijsko pogodbo z neapoljskim generalom Coletto, vsled katere je bilo Avstrijcem izročeno glavno mesto Neapolj z vsemi trdnjavami v deželi.
Dne 22. maja so Avstrijci vkorakali v Neapolj, kjer so jih prebivalci z veseljem pozdravih kot rešitelje pred roparji Lazaroni. Muratova soproga Karolina, sestra Napoleonova, je smela oditi na angleško ladjo, ki jo je odpejala v Trst pod varstvo avstrijskega cesarja.
V začetku junija je prišel kralj Ferdinand s Sicilije in je zasedel tudi neapoljski prestol. Murat je bil med tem odšel v Marseille in je tam svojemu svaku ponudil pomoč. Napoleon jo je pa odklonil in mu je celo prepovedal iti dalje v Pariz.
Po drugem padcu Napoleonovem je odšel Murat na Korziko, kjer je hotel z drznimi podjetji posnemati svojega svaka. Zbral je nekaj vojakov In je prišel v Kalabrijo, da bi s to peščico odstavil kralja Ferdinanda. Toda ljudje so ga prijeli, izročili poglavarju dežele in dne 15. oktobra leta 1815. je bil po vojnem pravu ustreljen.
Vsem članom obitelji Bona pa rte je bilo pod smrtno kaznijo zažugano, da morajo zapustiti Francosko.
Dne 20. novembra se je napravila mirovna pogodba med Francosko in zveznimi državami.
Na podlagi te se je potem sklenil drugi pariški mir. Savojsko je dobil zopet sardinski kralj, Francoski je bila pa naložena kontribucija 700 milijonov frankov kot odškodnina za velike poškodbe, katere je Napoleon delal po raznih deželah. Drugače so se pa potrdile določbe dunajskega kongresa.
Vse dežele Evrope je prešinila želja po trajnem miru. Na predlog ruskega carja se je napravila potem zveza med vladarji Rusije, Avstrije in Prusije, imenovana,sveta zveza* ali »sveta aliansa". Listina o sklenjeni zvezi je bila podpisana dne 26. septembra 1815. V njej so vladarji priznali krščanstvo kot vodilno načelo svoje politike, po katerem so vsi ljudje bratje in vsi narodi eno ljudstvo božje. Zavezali so se, da hočejo po tem načelu uravnati svoja vladarska dejanja in se v medsebojnih odnošajih dati voditi le od naukov evangelija, krščanske ljubezni in pravičnosti ter si kot bratje drug drugemu pomagati, ako bi kdo hotel kaliti pravo in mir. Povabili so tudi druge države, da naj pristopijo k tej zvezi.
Nekaj vladarjev je pristopilo, med njimi tudi Ludovik XVIII. Uprl se je pa papež, češ da ima namen, kakršnega hoče imeti zveza, le katoliška cerkev. Proti zvezi so bili tudi Angleži. Nekaj časa so vladarji s pomočjo svete zveze zatirali revolucijska gibanja po deželah. Večkrat so se vladarji in diplomati zbirali na kongresih, da so uravnavali medsebojne politične zadeve. Ko .so pa nekateri spoznali, da bo imela Rusija iz te zveze največ dobička, se je prijateljstvo začelo ohlajati in »sveta zveza" je izgubila svojo moč.
visoke planote. V trdovratnih, tudi ponoči traja-jočih bojih, ki so se večkrat razvili v ročni spopad, se je posrečilo avstrijskim četam, da so Italijane, ki so tu in tam dosegli naie jarke, povsod vrgle nazaj. Naši možnarji so prisilili pet težkih baterij, da so morale umolkniti. Dne 19. julija zjutraj se je znova vnel boj, posamezni sovražni sunki proti goriškim utrdbam so bili odbiti.
Tudi ob srednji Soči, okoli Krna, in na koroški meji Italijani so močno streljali s topovi dne 18. julija in daije ponoči.
Ob tirolskem obmejnem ozemlju je bil 18. julija odbit napad več bataljonov na naše pošto stojanke na vrhovih na Eisenreich- Kamnu, na Pfann Spitze in na višino Filmoor severovzhodno od prelaza Kreuzberg. V pokrajini pri Schluder-bachu je izpraznil neki naš slabotni oddelek svojo naprej potisnjeno postojanko. Na južnem Tirolskem se nadaljujejo boji s topovi.
Posebno se morajo tudi pohvaliti vrle posadke naših mejnih utrdb, ki so v teh trdnjavah junaško vzdržale vsak ogenj.
Dne 19. julija so Italijani obstreljevali veličastno cerkev žal. Matere božje pri Mirnu. Svete stopnjice so bile zadete in razbite. Tri granate so padle pred cerkev. Velik kos granate je predrl vrata in letel k velikemu altarju, zadel tam ob zid na strani Matere božje in padel pred altar. Druge granate so razrušile betonski zid pri vrtu ob cerkvi. Drugače cerkev doslej še ni bila poškodovana. Vidi se pa, da imajo Italijani srčno veselje streljati na cerkve, katere imajo Slovenci posebno radi.
Italijanska kraljica Jelena je odpotovala v spremstvu črnogorske princezinje Natalije in nadvojvode Oporta na bojišče h kralju v glavni stan. — Za 5. avgust je italijanski kralj sklical pod orožje vse letnike drugega in tretjega poziva. Ta vojska bo štela okoli 200 bataljonov.
V Verono so pripeljali francoska letala, ki so prišla Italijanom na pomoč.
Angleška je prepovedala vsled delavskega čtrajka izvažati premog v Italijo. Premoga bo v Italiji kmalu zmanjkalo, ako ga tudi Nemčija ne bo več dajala.
Po hudem boju dne 20. julija ob robu Do-berdobske planote se je zvečer Italijanom posrečilo, da so vzeli goro sv. Mihaela, vzhodno od Zdrav-ščine. Drugo jutro je pa naš generalni major Boog s poprej neporabljenimi četami ta vrh vzel nazaj. Tudi od Zagraja so Italijani zbežal* v krite prostore z velikimi izgubami. Istotako so naši odbili vse sovražne napade na utrdbe pri goriškem mostu. Vkljub strašnim žrtvam Italijani niso imeli nikakega vspeha.
Boji na morju. Dne 18. julija zjutraj se je pojavilo pred Cautalom in pred Gružem skupno ortm italijanskih križark in dvanajst torpedovk, ki so otvorile ogenj na kolodvor v Gružu, na nekatere kraje in proti višini v Cavtalu. Izstrelile so skupno do 1000 strelov. Nekaj zasebnih poslopij je bilo lahko poškodovanih. Človeških izgub in tudi ranjencev ni bilo. Ob 5. uri 45 minut zjutraj je bila torpedirana kiižarka »Giuseppe Garibaldi", na kar je italijansko brodovje najhitrejše zapustilo naše obrežno vodovje.
Dne 18. julija je avstrijski podmorski čoln torpediral južno od Dubrovnika italijansko kri-žarico »Giuseppe Garibaldi". Križarica se je potopila v 15 minutah, imela je 556 mož 34 topov.
Drugo poročilo slove:
Italijansko brodovje, obstoječe iz 8 križark in 12 torpedovk je namreč napravilo napad na železnico pri Gružu in Civtatu. Izstrelili so okoli 1000 strelov in nekaj hiš lahko poškodovali. Ko se je brodovje vračalo, so se prikazali avstrijski podmorski čolni, na katere so Italijani streljali. Par čolnov se je vjnilo in eden je oddal pir strelov in zadel ladjo »Guiseppe Garibaldi". Od posadke se je rešilo 500 mož, utonilo pa 170 mož.
Italijani pa poročajo da so na Gružu razrušil! skladišče strojev, vojašnice in več poslopij.
Sv. Gora pri Gorici. Čarobna kresna noč jc bila letos za okolico Sv. Gore strašna. .Novi Č is" je prinesel pretresljiv popis o tem, kako je cerkev in samostan na Sv. Gori ta večer pokončal grozovit požar. Laške granate so izpremenile Slovencem toliko priljubljeno svetišče v razvalino. Cesar niso razdejale granate, je u.iičil ogenj. Ravno se je delal mrak, ko so se strašni oblaki
dima začeli dvigati proti nebu, potem so se pokazali velikanski plameni, ki so povživali strehe. Ljudje v okolici so jokali. Pogled na grobljo je žalosten. Po cerkvi leži vse vprek pomešano : tramovi, deske, opeka, kamen, omet. Skozi razbito streho lije dež. Tabernakelj je premaknjen in odprt. Vrata k altarju so porušena. Velika granata je priletela v streho svetišča, razbila je klopi in vse, kar je dosegla. Druga granata je treščila v zadnji del cerkve in pokončala hodnik na koru, oratorij in orgije. Tretja granata je predrla steno pri sliki sv. Treh kraljev in napravila veliko luknjo. Stopnice vise v zraku in vse je premaknjeno ali omajano. Nekaj slik križevega pota je še nepokvarjenih, druge vise po strani ali pa leže razbite po tleh. Mirno stojita nad svojima altarjema kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega. Drugi deli altarja sv, Antona so raztreseni po tleh. Sploh se vidi tolika strahota razdejanja, da pogled na to človeku pretresa dno srca. Še hujše je razrušen samostan, ki nima več strehe in podstrešja in ne drugega nadstropja. Goli zidovi štrle proti nebu in med razvalinami je vse pomešano: razbita okna, sobna oprava, kamenje in opeka. Stene na južni strani kažejo velikanske luknje. Prenočišča za romarje so sama podrtija. Granate so tu in tam segale prav do podzemlja in so vse zdrobile. Zvonovi so izstopili iz svojih tečajev in le ena granata naj bi še padla v zvonik, pa bi bil tudi ta porušen. Čudodelno podobo Matere božje iz cerkve na Sv. Gori so že prej prenesli v Ljubljano k frančiškanom. Kdaj se vrne na Sv. Goro? Bog bo pomagal zaceliti strašne rane in devica Marija.
Avstrija — Rusija.
Rusi so izpraznili Lublin in Holm. Prebivalstvo so preselili v gubernijo Volocko.
Med Vislom in Bugom so se pričeli raz-vijati večji boji. Avstrijske čete so v zvezi z Nemci dne 17. julija po sedemkratnem naskoku vzele Rusom neko važno opirališče in vdrle v sovražno glavno postojanko. Isti dan so pri Krasnostavu prodrle nemške čete, ob zgornji Bistrici in severno od Krasnika so pa naše čete dobile sovražne predpostojanke. Tudi zahodno od Visle se je pričelo zopet uspešno prodiranje.
Drugi dan so se Rusi med Visio in Bugom posebno upirali. Na več točkah je prišlo do boja moža z možem. Pri Sokalu so naše čete pregnale Ruse iz cele vrste trdovratno hranjenih krajev. Mesto Krasnostav in vrhove severno od reke Žolkijevke so vzele nemške sile pod vodstvom Mackensena. Tudi pri Sieni je bila pro drta ruska bojna črta. Rusi so odnehali vsled našega pritiska in izpraznili postojanke med Vislo in med železnico Kielce—Radom. Zahodno od zgornje Visle prodira armada generalnega polkovnika pl. Woyrscha.
Dne 18. julija se je nadaljevalo prodiranje naših čet na Poljskem in v Volhiniji.
Zahodno od Visle so se naši bojevali ob Ilžankiain severnozahodno od liže so osvojili nekaj sovražnih postojank. Na višinah severno od Krasnistava so prodrle nemške čete med težkimi boji. Med Skrbijevišovim in Graboviecem so si združeni avstrijski in nemški polki priborili po vročih borbah pot čez reko Volico na višine sovražne postojanke. Tam je padlo 3000 vjetnikov v naše roke.
Na severovzhodnem robu Galicije pri Sokalu so se ustanovile po izpremenljivih bojih na vzhodnem bregu Buga naše čete, obstoječe iz moravske, šlezke in vzhodne gališke deželne brambe, ter so vjele tam pod poveljstvom generala kavalerije Kirchbacha 12 častnikov in 1700 mož, ter zaplenile pet strojnih pušk. Ti naši vspehi so omajali rusko odporno moč, da se je sovražnik v noči začel umikati.
V vzhodni Galiciji je že nekaj časa položaj neizpremenjen. Južno od Zaleščikov si je sovražnik izbral bojno črtno ob Dnjestru za trdovratne napade. Rusi so prodirali v 7. do 8. vrstah naprej. Prva vrsta je bila navidezno neoborožena in je dvignila roke, kakor da se hoče udati. Napad se je zlomil v našem ognju s strašnimi izgubami Rusov in postreljeni so bili tudi navidezno ne-oboroženi napadalci.
Dne 19. julije so naše čete med Vislo in Bugom imele zopet boje, pri katerih je poseben vspeh imel podmaršal Arz, ki je prišel na pomoč.
Zvišalo se je število vjetnikov na 50 častnikov in 3500 mož. Tudi pri Sokalu so naše Čete vjele nad 3000 sovražnikov.
Zahodno od Visle so naši in Nemci zlomili ruski odpor pri Ilžanki in so zlasti avstro-ogrski polki imeli ljute boje zahodno od Radoma. To mesto so naši zasedli 20. julija, Pri Ilžanki so pritisnili tudi Nemci z domobranci in rezervami pod poveljstvom Woyrscha. Rusi so hitro dovajali ojačenja in delali protisunke, pa jim ni nič pomagalo. Nad 5000 Rusov je padlo v nemške roke in nemška kavalerija je že dosegla železnico Radom—I vangorod.
Na meji med Bukovino in Besarabijo so naši nenadoma napadli neko rusko brigado in jo razkropili.
Na črti Holm—Lublin —Ivangorod so se ruske čete ustavile. Na nekaterih mestih so naši 21. julija prodrli. Med Bistrico in Vislo so čete Jožefa Ferdinanda zadele na močan odpor sibirskih polkov. Naši so zmagali in zajeli 30 častnikov in 6000 mož in devet strojnih pušk.
Rusi trdijo, da so 16. julija prekoračili Dnjester in vjeli 2C00 Avstrijcev in dobili sedem strojnih pušk.
Železnica zopet vozi med Črnovicami in Lvovom. Na črnoviški električni železnici so za sprevodnike bogoslovci.
Rusija bode vpoklicala pod orožje mladeniče, ki so bili rojeni 1. 1896.
Nemčija — Rusija.
Hindenburg se je zopet oglasil. Pred nekaterimi dnevi so se pričeli boji v Kurski pod njegovim vodstvom in so dovedli do velikih uspehov. Armada generala Belowa je 14. julija pri Kurša-nih prekoračila reko Vindavo in potem zmagovito napredovala. Nemška konjenica je večkrat porazila rusko konjenico, vjela 11 častnikov in 2450 mož ter zaplenila tri topove in pet strojnih pušk. Med vjetlmi je bil tudi poveljnik 18. ruskega strelskega polka. Armada generala Gallwitza je pa napadla Ruse pri Mlavi, koder je bil sovražnik z vsemi sredstvi novodobne vtrjevalne umetnosti dobro zavarovan. S sijajnim naskokom so bile prodrte in zavzete tri zapored ležeče ruske črte pri Prašnišu in Nemci so dospeli do Dzeiina in Lipe.
Rusi so izpraznili Prašniš in so se umaknili na pripravljeno obrambno črto Ciehanov— Krasno-sielc. Tudi to sovražno postojanko so Nemci prodrli s pomočjo artiljerije pod generalom Scholzem, ki je prišel od Holma. Na vsem prostoru med Piso in Vislo so se Rusi umaknili proti reki Narevu. Gallwitz je vjel 88 častuikov, 17.500 mož in zaplenil 13 topov, 40 strojnih pušk in sedem metalcev min. Scholz je pa vjel 2500 mož in dobil osem strojnih pušk.
Rusi so z največjo hitrostjo dovedli ojačenja k Star. Auzu. Oddelek armade generala Belowa jih je tu napadel, vjel 3620 mož, dobil v pest šest topov in tri strojne puške ter zasledoval Ruse v vzhodni smeri. Drugi deli Belovve armade so vzhodno od Kurša nov z naskokom vzeli sprednje ruske postojanke. Rezervne in domobranske čete generala Scholza so 18. julija vzele z naskokom kraje Porembi, Vika in Ploščice, polki armade generala Gallwitza so pa vdrle v močno utrjeno postojanko pri Mlodzianovu.
Tudi general VVovrsch je imel ta dan vspehe. Med ljutim ruskim ognjem so nemške čete 17. julija prodrle rusko postojanko in skočile v sovražne jarke v širini dveh kilometrov. Ondi je stal moskovski grenardirski zbor, ki je bil zvečer premagan, ponoči se je pa umaknil po težkih izgubah južno od Zvolena. Vjetih je bilo 2000 Rusov in zaplenjenih pet strojnih pušk.
Rusi se hvalijo, da so od 7.—11. julija vjeli 297 častnikov in 22.464 mož.
Dne 19. julija so Nemci zasedli Tukum, Siukst in Vindavo. Rusi so pa obdržali neko postojanko zahodno od Mitave. Vzhodno od Kur-šanov so bili boji. Med Piso in Škvo so Rusi izpraznili po nemških napadih večkrat prodrte napade in so se umaknili proti Narevu. Armada generala Gallvvitza je prišla ob Narevu proti No-vogeorgijevsku. Rusi so se umaknili čez Narev nazaj. Pomnožilo se je število ruških vjetnikov na 28.760 mož.
Pri Sieni, na južnovzhodnem bojišču je general VVovrsch premagal sovražnika. Šleške čete
so vdrle po noči v glavno postojanko. Začela se je majati ruska črta pri Kasanovu in Baranovu
Med Vislo in Bugom je trajal boj pod poveljstvom Mackensena stoječih armad ves dan jako ljuto. Pri Krasnostavu so se Rusi obupno upirali novemu porazu.
Na Kurskem so bili Rusi 20. julija pri GroB-schmardenu potisnjeni nazaj in so se umaknili tudi od Kuršanija. Severno od Novgoroda ob Narevu so se polastile nemške čete ruskih postojank tam, kjer se stekata potoka Skroda in Pisa. Novodošle domobranske čete, ki so tu prišle v ogenj, so se posebno odlikovale. Severno od izliva Škve so Nemci dosegli Narev in zasedli stalne utrdbe pri Ostrolenki. Južno od Visle so pa prodrli do postojanke Blonje—Grojec. Rusi so tu izgubili 500 vjetnikov in 2 strojni puški.
Nemčija v bojih na zapadu.
Dne 14. julija so Nemci dosegli večji vspeh v Argonih. Na mnogih mestih je prišlo do silovitih bojev z ročnimi granatami in Francozi so ljuto napadali. Ta dan so Francozi slavili svoj narodni praznik in ga hoteli poveličati z veliko zmago. Bili so pa tepeni in Nemci so vjeli 68 častnikov in 3668 mož Neko francosko letale so Nemci pri Souchezu zadeli, da je začelo goreti in padlo v sovražni črti na tla. Drugo letalo pri Heninu so pa izstrelili in ranjeno posadko vjeli.
Na Francoskem je ostalo nekaj nad 20.000 Rusov, katere so hoteli uvrstiti v legijo tujcev, pa jih bodo sedaj dali v redne francoske polke. Starejši francoski letniki od 36.—40. leta se odpokličejo s fronte in pojdejo v skladišča, na fronto pridejo mlajši letniki.
Pri Souchetzu so bili odbiti sovražni francoski napadi z ročnimi granatami. Po živahnem ognju nemške artiljerije pri Albertu so Francozi zvečer poizkusili napraviti sunek pa so bili zavrnjeni.
Pred Dardanelami.
V Turin so došli admiral sir Duglas Gamble in angješka generala Ellison in Alham, ki potujeta čez Rim in Neapoij pred Dardanele.
Minuli teden je bil pred Dardanelami poškodovan angleški naddrednot: .QueenElisabeth". Ob nabijanju 38 cm topa se je pripetila eksplozija, ki je pokvarila en del ladje, da so jo morali pripeljati v ladjedelnico k popravi.
Turški prestolonaslednik princ Jusuf Yzzedin se je dne 17. t. m. pripeljal na Dardanele ter si je ogledal bojišče.
Srbija.
Nad Belgradom je bil dvoboj med letali. 8 srbskih strelov je zadelo naše letalo. Nadporočnik, ki je sedel v njem, je pa streljal, zadel neko srbsko letalo, da je padlo na tla, ter odpodil dve drugi letali.
POLITIČNI PREGLED.
Papež in vojna. Papež je izdajatelju nekega španskega lista o vojni to le izjavil: »Bojim se, da bo nastop Italije zelo podaljšal vojno. Mir, ki se je že približeval, se zopet odmika. Bolj kot kdaj prej, mora sedaj biti papež v Rimu, da vsaj nekoliko miri zbegane narode, ki divjajo kakor konji brez vajetov."
Križanca «Amalfi», katero je pri Benetkah 30 milj od italijanskega obrežja potopil naš podmorski čoln, hočejo Italijani dvigniti. Leži pa 65 metrov globoko.
49 let je minulo zadnji torek, odkar je bilo italijansko brodovje pri Visu sijajno premagano od avstrijskega admirala Tegetthoffa.
Vrnitev v Galicijo. Notranji minister poživlja begunce iz zapadne Galicije, naj se ta mesec vrnejo nazaj na svoje mesto.
Nov galicijaki namestnik. Dosedanji ga-litijski namestnik Korvtovski je nenadoma zapustil Svoje mesto, mesto njega je bil imenovan za namestnika general pehote Herman Colard. Novi namestnik ni v nikaki zvezi z vojaštvom, ampak je odgovoren ministrstvu. Sodi se« da bodo tudi Rusini ž njim zadovoljni.
Vohunstvo na Tirolskem. V Nemčiji je bil izumljen ročni aparat za brzojavljenje brez žic. Te vohune je posebno težko vjeti.
•Kralj odrešene Italije* bo postal žid Barzilai, ki je pred nekaj leti živel v Trstu pod imenom Jakob Bürzel, potem pa kot agitator za odrešenje primorskih Italijanov delal propagando v Rimu. Sedaj je imenovan za ministra odrešenih zemelj. Italijani ga pa zelo častijo. On, svest si svoje imenitnosti, ima velike govorance o zunanji politiki Italije. Tako je te dni pripovedoval možem, ki so se mu prišli poklanjat, da bode Italija imela v tej vojni velike težave, da ji bodeta tudi Nemčija in Turčija napovedali vojno, da pa Italija ne sme preje odnehati, dokler ne dobi Trentina in Trsta.
Štirje balkanski kralji. Ne samo trije, kakor se je poprej pisalo, ampak štirje kralji utegnejo imeti posvetovanje v Atenah. Romunskega kralja Ferdinanda bo spremljal ministrski predsednik Bratianu, srbskega kralja ministrski predsednik Pašič in bolgarskega kralja zunanji minister. Posvetovali se bodo o turško-bolgarskih in romunsko-bolgarskih zadevah, o albanskem vprašanju, posebno pa o zadevi Makedonije. Ako bode res prišlo do tega posvetovanja, se utegne napraviti balkanska zveza. Jako čudno se sliši, da sta zadnje dni imela v Rimu posvetovanja in pogajanja o važnih željah četverozveze bolgarski poslanik Stančev in romunski poslanik knez Ghika z rimsko vlado, ki si zelo prizadeva, da bi razširila svoj vpliv na Balkanu.
NOVIČAR.
Umrla je gospa nadvojvodinja Marija, soproga nadvojvode Rajnerja.
Na Dunaju so dne 17. julija z izrednimi častmi pokopali generalnega nadzornika čet in kapitana telesne straže jezdeškega eškadror.a generala kavalerije grofa Oiektill pl. Gevllenbanda.
Nov-deželno kulturni nadzornik na Kranjskem. Deželni odbor kranjski je podelil tajniku Kmetijske družbe c. kr, svetniku Gustavu Pircu naslov deželno - kulturnega nadzornika in mu poveril nalogo za delovanje v prospeh deželne kulture. Treba bo veliko skrbi in dela, da valovi časa ne upropastijo kmetijstva.
•Novi Čas*. V čudne razmere je spravila vojna list .Novi Čas" v Gorici. List sicer še izhaja, četudi uredniku in stavcem dromljajo topovi na ušesa. Ne pošiljajo pa lista nrkamer iz Gorice po pošti. Prodajajo ga samo po tobakarnah v mestu in okolici.
Prebiranje crnovojnikov. Po drugih deželah Avstrije se bo izvedlo prebiranje crnovojnikov od 1. 1865. do 1872. od 29. julija do 30. septembra. Na Kranjskem se je to prebiranje že izvršilo.
Iz Trsta. Ljudje obiskujejo predstave in koncerte, zvečer pa tavajo domov v temi. Življenje je drago, liter mleka stane 60—76 vinarjev. Odkar so odšli regnikoli v Italijo, Trst postaja slovenski. Kar čez noč znajo zopet po domače govoriti vsi tisti, ki so poprej iz strahu pred listom .Piccolo" in pred gospodi na magistratu govorili samo italijansko, dasi so rojeni Slovenci.
Našlo se je nekaj ključev, ki se dobijo pri gospej Kotzbek v Kranju.
Trensko poveljstvo v Kranju naznanja, da se morajo stranke, ki prosijo za konje in vozove v svrho žetve, zglasiti v pisarni poveljstva vsak dan do 8. ure zjutraj, ker se v poznejši uri stranke ne sprejemajo.
Prošnja. Ranjenci vojaške rezervne bolnice v Kranju potrebujejo nujno žlic, vilic in nožev, mesto na laškem bojnem polju poizgubljenih. Obračamo se do prebivalstva s prošnjo, naj vsakdo, ki ima kak tak predmet odveč, istega izroči županstvu. Županstva pa so naprošena, da zbirko potem čim preje odpošljejo na okrajno glavarstvo, ki jo bo izročilo vodstvu bolnice. Rabi se kakih 400 garnitur, in sicer prav nujno. Zaradi tega se županstva vabijo zadevo kolikor mogoče pospešiti in ta dopis po krajni navadi objaviti. Tudi bi se priporočala zbirka po hišah. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 21. julija 1915.
Razglas. Vsled vojnih dogodkov prišlo je v naše kraje mnogo beguncev iz južnih krajev, ki so se vsled hitrega bega morali ločiti od svojcev, ne da bi doslej mogli poizvedeti, kje da se nahajajo posamezni udje njihovih družin. Državna uprava hoče sodelovati v svrho, da se bivališča poizgubljenih oseb čimpreje poizvedo. V to svrho le vsi oni, ki pogrešajo kakega svojca, poživljajo, se tuuradno zglasiti, da se njih Želje zaradi na-daljnega poizvedovanja vzerao na zapisnik. Oni pa, ki ne bi utegnili priti na glavarstvo, naj to sporoče županstvu svojega bivališča, katero jih bo potem, ko mu do pošlje okrajno glavarstvo predpisano vprašalno oziroma pozvedovalno polo, zaslišalo. Ta naredba velja samo za civilne, ne pa tudi za vojaške osebe. Za vojaške osebe ki
se pogrešajo, je vojna uprava uredila posebno poizvedovalnico. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 16. julija 1915.
Razglas. Težkoče, ki so nastale vsled vojnega stanja pri preskrbi prebivalstva z živili, zahtevajo, da se ne pusti nobenega sredstva, ki bi bilo sposobno v tej smeri kaj koristiti. Taka sredstva so posebno užitne gobe, ki rastejo v velikih množinah po gozdih in ki so vsled mnogih redilnih snovi in jednostavnosti njih pripravljanja za okusna jedila prav posebno prikladne prehrano olajšati. Ker je pa nabiranje gob po gozdovih vezano na dovoljenje gozdnih posestnikov, je nabavljanje in poraba tega gozdnega sadu v večji meri mogoča le, ako gozdni posestniki pridejo s svojo naklonjenostjo prebivalstvu naproti ter dovoljenja za nabiranje gob brez tehtnega vzroka ne zabranijo, ampak celo v izdatnejši meri — seveda brezplačno — posebno revnejšim slojem izdajajo. Kmetje! Radi dovoljujte nabiranje gob po svojih gozdih in pokažite svojo požrtvovalnost, katere je v teh izvanrednih razmerah v splošnem interesu tako želeti! Seveda velja pri tej priliki opomin tudi nabiralcem gob. Ogibajte se vsega, kar bi lahko dalo povoda, da bi vam gozdni posestniki pravico za nabiranje gob odtegnili ali vam je pa sploh ne dali. Držite se strogo danih
v a gozdnih delov. Za izkazano naklonjenost izka-žite hvaležnost. — C kr.okr. glavarstvo v Kranju, 17. julija 1915.
Razglas. V radovljiškem okraju se je že na več krajih prenesla kužna bolezen na gobcu in na parkljih po vojaški klavni živini na domačo živino. Sliši se, da je tudi v zbirališču v Škofji Loki vojaška klavna živina okužena. Ker dobivajo vojaki, ki so nastanjeni po naših vaseh, klavno živino iz tega zbirališča, se je bati, da se tudi v našem okraju ta nevarna kuga po vojaški klavni živini razširi. Poživljam radi tega kmetovalce in živinorejce, da se varujejo vsakega dotikanja vojaške klavne živine. Domača živina naj se ne pase po travnikih in pašnikih, kjer se je pasla vojaška živina; napaja naj se doma, ne na javnih koritih in ne goni naj se po tistih potih in cestah, po katerih je hodila vojaška živina. Ker se ta kuga zanese tudi po osebah, naj se vstop v hleve tujim osebam, posebno mesarjem in živinskim prekupčevalcem, zabrani. V zmislu § 17. zakona o živinskih kugah je vsak posestnik dolžan, kakor hitro zapazi pri svoji živini sumljiva znamenja te kužne bolezni, to takoj naznaniti županstvu. — C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne
19, julija 1915.
Razglas. Izdelovanje strojivne skorje (lubje) je z ozirom na pomanjkanje strojivnib snovij iz inozemstva zelo nujna potreba vojaške uprave in se mora radi tega z vsemi sredstvi pospeševati. Zadeva je nujna, ker prideta za izdelovanje samo še meseca julij in avgust v poštev. Ker se je pa bati, da produkcija z ozirom na pomanjkanje delavskih močij ne bi imela zaželjenega uspeha, odredilo je č in kr. vojno ministrstvo, da so oni za sekanje smerekovega lesa sposobni drvarji v okoliših vojaškega poveljstva Dunaj, Gradec, Inomost, Praga in Lutomerice, ki so glasom potrdila c. kr. okrajnega glavarstva ali gozdne oblast5 pri nabavljanju skorje zaposleni in še niso nastopili vojaške službe, do 15. avgusta 1915 od nastopa vojaške službe oproščeni. C kr. okrajno glavarstvo v Kranju, 20. jul. 1915.
Razglas. Skoro vsako leto nastanejo ob času Žetve požari, katere povzročajo otroci, ki ostanejo med tem, ko so stariši na polju, sami doma. V sedanjih razmerah se lahko vsak ogenj usodepolno razširi, ker so skoro vsi močni in porabni možje in mladeniči v vojaški službi, vse druge osebe, razen starčkov in malih otrok, so pa zaposljene pri delu na polju in torej povsod manjka moči, da bi se nastali ogenj takoj zadušil. Poleg tega manjka mnogokrat tudi konj, s katerimi bi bilo mogoče od drugod pripeljati ognjegasne brizge. Da se prepreči velika nesreča, je torej treba: 1. užigalice pred otroci skrbno shranjevati/ 2. v vsakem kraju skrbeti za primerno nadzorstvo nad otroci, ko so stariši na polju, 3. imeti po možnosti pripravljeno vodo in gasilno orodje, 4. skrbeti za potrebne straže proti požarom tudi po dnevu, če ljudij ni doma. Občine in vse prebivalstvo se poživlja, v tem smislu nemudoma urediti v svojo lastno korist naštete varnostne odredbe. — C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne
20. julija 1915.
Razglas glede žita in moke. Prebivalstvo se opozarja na cesarski ukaz z dne 21. junija 1915 drž. zak. št. 167 o zagotovitvi preskrbovalija z žitom in moko. Glasom te naredbe je tuzemsko žito pridelka leta 1915, in sicer pšenica« pira, rž, napolica, ječmen, ajda, oves in koruza vsake vrste, od časa, ko se loči od žitnega polja, zaseženo v pr»d državi. Ta zasega ima učinek, da se zasežene reči ne smejo niti podelovati, porabljati, pokladati, niti prostovoljno ali prisilno prodati in da «o pravna opravila, ki grele zoper to prepoved, nična.. Kljub zasegi smejo le 1. podjetniki kmetijskih obratov za preživljanje pripadnikov svojega gospodinjstva, vštevši tiste delavce in nameščence, ki jim gre prosta hrana,
mlinski izdelki ali krušno žito za mezdo, porabljati zasežene reči v množini, določeni po uravnavi porabljanja. 2. Porabljati za setev potrebne množine žita, kojih najvišjo izmero bo določilo ob-lastvo, in 3. pokladati oves in pri mlačvi odpadajoče, za mletje nesposobno žito v množini, ki se bo tudi s posebnimi predpisi še-le določila. Nadalje smejo mlini mleti žito, ki so jim ga izročili kmetijski samopreskrbljevalci, da ga zmel-jejo. Pravtako so zaloge starega žita prej omenjenih vrst, kar jih je še 15. dne avgusta 1915 1. in zaloge iz starega žita prej dobljenih mlinskih izdelkov vsake vrste, kolikor te zaloge niso v posesti vojaške uprave ali vojnega prometnega zavoda za žito, s tem dnevom zasežene v prid državi. Posestniki zaseženih reči so dolžni skrbeti, da se te reči ohranijo. Za prevzemanje zaseženih reči je določen vojni prometni zavod za žito, oziroma njegova podružnica na Kranjskem. Posestnik zaseženih reči je dolžen te reči v kolikor mu ne ostanejo po omenjenem cesarskem ukazu, prodati za prevzemno ceno, ki se bo določila, vojnemu prometnemu zavodu za žito ali prejemnikom njegovega ukazila. Cena le bo plačala v gotovini kadar se bo odvzelo blago. Ako se blago ne bo odvzelo takoj, kadar se sklene kup, je treba ob sklepu kupa dati plačilo na račun do višine 50 odstotkov kupnine in ostanek plačati, kakor se dalje odjema blago. Proti onim strankam, ki bi se branile zaplenjene reči prodati vojnemu prometnemu zavodu za žito, postopalo se bo rezlastilnim potom, pri čemer pa bo kupnina za 10% manjša nego uradno določena prevzemna cena. Posestnik žita je dolžan opraviti ralačvo in oluščiti koruzo. Oblastvo mora zato določiti rok in po brezuspešnem poteku tega roka na poses-tnikove stroške in njegovo nevarnost dati izmla-titi žito in v ta namen zahtevati njegove gospodarske prostore in pomočke njegovega obrata. Slama postane prosta zasega, ko se je žito iz-mlatilo. Posestnik zalog žita in mlinskih izdelkov jih mora hraniti tudi po prodaji brezplačno in skrbeti za njih ohranitev dotlej, da se odvzamejo. Konečno se opozarja na stroge kazenske določbe za one: 1. ki bi nalašč zatajili oblastvu v njihovi posesti ali hrambi nahajajoče se zaloge žita ali mlinskih izdelkov. 2. ki bi poškodovali, uničili, spravili v stran ali neopravičeno podelali, pokla-dali ali prodali zasežene zaloge žila ali mlinskih izdelkov, in 3. za one, ki bi žito za seme odtegnili tej porabi. Ravno tako se najstrožje sodnijsko kaznujejo oni, ki pri uradnem popisovanju zalog ne bi dajali pravilnih in resničnih podatkov in bi zabranili osebam, ki imajo naročilo oblastva, vstop v svoje prostore ali pa vpogled v svoje gospodarske in opravilne zapiske. Prebivalstvo se se svari kupovalci in prekupci ter takim osebam vsled omenjenega zaseženja žita nihče kaj prodati ne sme in je take osebe nemudoma semkaj ali pa najbližji orožniški postaji naznaniti. — C. kr. okr. glav. v Kranju, drie 15. julija 1915.
Italijanska vlada in vojaštvo sta že tedaj, ko je bila Italija še naš nzaveznik", po celi naši državi razprostrla mreže svojega vohunstva. Čeprav so skoraj vsi količkaj sumljivi ljudje sedaj spravljeni na varno, je vendarle mogoče, da se nahajajo po naših deželah od Italije plačani ljudje, ki bodo skušali Italijanom v prid vohuniti in jim o vojaških dogodkih v naši deželi poročati.
Dognalo se je sedaj, da so bili Italijanski podjetniki, ki so odjedali kruh našim ljudem in pošiljali vsako leto milijone pri nas pridobljenega denarja v blaženo Italijo, ponajveč plačani vohuni italijanske vlade. Ti so sicer odšli v blaženo Italijo ali pa so zaprti; sumi pa se, da so svojim uslužbencem in dobrim znancem, ki so jih imeli tudi med domačim prebivalstvom, dajali seveda ne zastonj — gotova navodila in da bodo ti zaslepljeni ljudje skušali vohunsko delo laških trgovcev nadaljevati.
Vsi pravi rodoljubi morajo tu našim oblastem pomagati ter delati na to, da se tako vohunstvo v naših krajih prepreči.
Kdorkoli se vede sumljivo, n. pr. da povprašuje, kako močne in kako sestavljene so naše čete, kam korakajo vojaki ali da se plazi okoli vojaških utrdb, skladišč, smodnišnic, vojašnic, da postopa v bližini železniških prog, tak človek je sumljiv in naj se takoj naznani županstvom, župnim uradom, orožnikom ali pa vojaškim poveljstvom.
Naši listi so že poročali, kako so slovenski Rezijanci pomagali Lahom na Goriškem. Prebi-
valstvo naj se zato tudi po siovensko govorečih ljudeh ne da premotiti. Tudi ti so lahko vohuni In tem nevarnejši, ker se jih po njih govorici lahko ima za domače. Naša županstva naj bi posebno pazila na lonceveze, krošnjarje, brusače, postopače, lajnarje, begunce itd., ki hodijo po občini. Zglasilni predpisi so sedaj po naših krajih sila strogi, vsakdo se mora izkazati s primerno legitimacijo, vsakdo se mora zglasiti, če pride od zunaj v občino. Župani naj pa te predpise tudi brezobzirno izvajajo, potem se bodo morebitni vohuni kaj hitro izsledili.
Pa ne samo kot postopači hodijo ti italijanski vohuni okoli, oni se poslužujejo tudi vojaških uniform, da, celo kot avstrijski častniki in uradniki so včasih napravljeni.
Goriško prebivalstvo, posebno na Tolminskem, pomaga naši slavni vojski z nevarnostjo lastnega življenja vedno in povsod s tem, da ji donaša novic ter jo opozarja na vse, kar bi ji moglo koristiti ali jo obvarovati pred škodo ali sovražnimi naklepi. Slovenci na Kranjskem in drugod, ne zaostajajmo za goriškimi brati 1 Skle-nimo se vsi, kar nas ni v bojni črti, v mogočno vrsto od starčka do otroka, od kmeta do gospoda!
Bodimo vsi kakor junaški Tirolci, ene same silne volje: braniti svojo ljubo domovino, pomagati naš: vrli armadi, upreti sc z vsemi silami verolomnemu, krutemu sovražniku našega cesarja in naše države I 1
Slovenci! ta boj, ki ga bojujemo, je svet boj! Bijemo ga v prvi vrsti za svojo domovino, a bijemo ga tudi za vzvišene ideale poštenosti, zvestobe, za krščanska načela, spoštovanje sla-bejših in ljubezen do zatiranih, kar je trama-sonski vladi tuje. Italijanski kralj, njegova vlada in njegova armada so najhujši nasprotniki krščanstva, največji sovražniki sv. katoliške Cerkve! Ne samo, da držijo sv. očeta sedaj kakor kakega ujetnika v Rimu, ne samo, da zapirajo trumoma katoliške duhovnike v lastni državi, oni se tudi pri nas najrajši lotijo katoliških cerkva.
Z žalostjo bo izvedel ves slovenski svet novico, da našega svetišča na Sveti gori ni več! Italijani so ga, peneč se jeze nad zadnjimi porazi ob Soči, nalašč razrušili s požarnimi granatami, čeprav ni bilo ondi niti naših topov niti vojaštva! Večni sveti mir naših velemož so oskrunili s svojimi topovi, svetišče Matere božje na Sveti gori so obstreljevali s svojimi bombami!
Tako se maščuje ta podli narod za to, ker smo ga v odprtem boju z božjo in sv. Marije Device pomočjo premagali!
A tudi nadalje stoje naši vrli vojaki kakor skala ob Soči in rajši prelijejo zadnjo kapljo krvi, kakor da bi pustili Laha k nam!
Zato pa bo skušal podli in bojazljivi Italijan za hrbtom naše armade škodo delati, kjer bo le mogel. Tu pa se mu bomo uprli mi, pazili na vse sumljive ljudi, na njih vedenje in govorico, ter zvesto vse sporočili na pristojno mesto ali pa jih celo sami prijeli. Naša armada, naša država nam bo hvaležna za vsako Še tako maio norico in za vsako pomoč. Darujmo vso svojo ljubezen in hvaležnost, vse svoje telesne in duševne sile našim vrlim, junaškim četam, da se bodo izpolnile prelepe besede cesarske pesmi: Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni, Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kril
Z bojišča ob spodnji Soči.
Miško piše:
V nedeljo, 18. julija 1915.
.Vprašate me, kaj je novega tu. Od včeraj se Lahoni že pripravljajo na glavni napad. No, nam se ni treba, mi smo tako vedno pripravljeni. Od včeraj že neprenehoma lete na naše postojanke same težke ekrazitske granate vseh kalibrov. Učinek bi bil grozen, ko bi tam kdo bil, kamor streljajo. A naši fantki so preveč izučeni; zunaj ni žive duše, vse je tako zakopano v tleh, da jih ni izslediti.
Vsi prednji griči so kot ognjenik Vezuva. Najprvo švignejo plameni ene ali dveh tudi treh ekrazitskih granat in nato kot oglje črni dim pokrije ves hrib, kot glava debelo kamenje pa granate vržejo na vse strani po sto metrov visoko. Grozno je to, Vezuva bljuvati še nisem videl, a strašneje tam tudi ne more biti.
Hribi v ospredju izgledajo liki kupi kamenja. Vse je popolnoma razrito in osmojeno. Ni čudo, včeraj so cel popoldan in pozno v noč obdela-vali te griče in danes so začeli ob pol 5ih za
rana, sedaj je 11. ura dopoldne, pa brez presledka lete ena za drugo, in to bo šlo ves dan, dasi-ravno je nedelja.
Ob obrežju Soče so po vrsti razpostavljene sovražne baterije. Po našem opazovanju jih mora biti okrog 25, toiiko smo jih mi tu nsšteli in to so same težke, takorekoč oblegovalne baterije, ki streljajo večinoma na 10—12 km. Pri vsakem strelu kar zastoka zemlja in vse okoli se strese. To opazovati je mučno, človek misli: sedaj in sedaj se mora svet podreti.
Danes zvečer pričakujemo napada. Spraviti v past rižotarje, to dobro razumemo. Po dnevu jih pustimo obdelavati griče naših postojank, pešci gredo nazaj v varne prostore in mi s poljskimi topovi prežimo na to, kdaj bodo kje sovražniki pokazali kak naskok. Danes zjutraj ob 7 ih so poizkusili napasti grič. Bil je brez pešcev, ker so Šli vsi naši nazaj, ker so ga poprej iako obdelavah z ekrazitskimi granatami. Pustili smo jih kake dvesto metrov naprej. Že jih je mrgolelo po bregu. Alo, sedaj pa le! Od treh strani je 18 naših žrel začelo bljuvati na nje. Kot mravlje so hiteli na vse strani naprej, nazaj, na levo in desno, a povsod je vse mrgolelo naših bonbon-čkov. Tako se mi je zdelo, kot bi jih Lahi po-berali po tleh, ko so cepali. Pri takih napadih po dnevu nam jih ponavadi le malo uide, vse obleži. Kaj takega je vedno „hura" za nas.
Po noči je težje. A mi vseeno pešcem pridno pomagamo. Sovražne baterije po noči skoro dosledno molče pri napadih in ne pomagajo svoji pehoti. Zato so po noči naši brez skrbi in po-pucajo vse, kar miga v ospredju.
Učinek naših 30'5 cm možnarjev si pač ne more nikdo predstavljati, kdor tega z lastnim očesom ne opazuje. Streljajo silno precizno. Z enim strelom so v predležečem mestecu iz tal vzdignili krasen kameniti zvonik, podoben kranjskemu zvoniku, tako da ni videti, kje je ravno stal, in z njim vred je šlo par hiš v bližini. Na tem zvoniku je bil dne 3. julija kralj Emanuel in je gledal na Trst čez lužo, petega julija popoldne ob 5 ih je pa zginil zvonik z površja zemlje, ko so bili na njem zopet trije opazovalci. Dim je zagrnil celo mesto za več kot za eno uro Razrušili so že nešteto poslopij, kjer se je kak sovražni štab vzgnezdil.
Bati so se nas začeli Italijani že resno, to se dobro opaža. Ta strah ni zastonj, ker gorje jim, ko se jih lotimo; to bo klanje. Moramo pač tudi pomisliti, da smo vsi ljudje, a z vsakim drugim sovražnikom bi imeli usmiljenje, s temi izdajicami pa nikdar in nikoli, vse bo uničeno. V prah morajo te izdajice, kakršnih svet še ni poznal, zato tudi takega klanja ne pozna, kot bo to. Naša planinska Soča bo kri in ne voda. Zapomniti si bodo morali na vse večne čase, kdaj so zadnjikrat segli z umazanimi prsti po naših krasnih slovenskih krajih. Poplačali bodo stotero vse to, da lepe slovenske kraje moramo žalibog sedaj sami rušiti, da jih izženemo iz njih."
Kupim star gumi, šlavhe, mantelne in tudi stara kolesa. Kdor kaj ima, naj k meni prinese. P. Bizjak, Kranj 102»
Oddasta se
s posebnim vhodom. Eventuelno je tudi kuhinja na razpolago. Natančneje pri upravi »Gorenjca',
Lepa, suha, debela
m- KORUZH
in činkvantin
se dobi pri R. IHarenClE H
Kranju.
► ►
Cisto nouo . in moderno
blago za ženske in malhe no ni Z lil C Sil i t
obleke radi preoellkega **** ^
nakupa In uellke zaloge      IVHN SHUNIK ^
prodajani Hrani, pri BeienCann. <
Lastništvo tn tisk »Tiskovnega društva" v Kianju.
8