VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 28. decembra, 2000, 69. številka v novo leto se poškaliti ščen! 'I 'd I Ih K 4 I k I 1 't IF ■' II 'J. d V, 23 J I * - -.1 * (I H I il il J- F J M ■^Tl •f / 1 1 .1 i 1 H - * J z < Al. («1- ■ A 4 . V- f >• f FotograRja: Jurij ZaunekerS^ Penovci sporočamo, da bo Vestnikov mesečnik izhajal tudi v naslednjem tisočletju. A Prva številka izide v četrtek, 25. januarja 2001. 1 december 2000 tute Pen VESTNIK 26 A 1 PREKMURSTVO Ko tako pomembne osebe staknejo glave, ni dvoma: govora je o večjem vplivu murskega sveta v dihanju domače nam dežele slovenske. Desno zgoraj (najbolj podoben dirigentu) je dr. OTO NORČIČ, predsednik društva Primoža Trubarja, ob njem pa geiieralni sekretar Urada predsednika republike MARJAN ŠIFTAR. Sede ju poslušata predstavnika sedme sile - na desni direktorica žurnalističnega dela soboške >žute kuče< IRMA BRENKO, na levi pa vseved (predvsem ko gre za dejstva in tute o slovenskem jet-setu, njegovih sorodstvenih in siceršnjih vezeh) ALEKSANDER LUGU. Šušlja se, da sta Benkova in Luc podpisala ekskluzivno pogodbo o sodelovanju slednjega pri Pentutah 2001. Veselo pričakujmo naslednji Pen! {j Foto: NJ I Konec leta je priložnost za trenutek postanka Če je opravljeno v letu 2000 v redu, bo postanek daljši in se ga bomo spominjali večkrat. Državnozborski poslanec FERI HORVAT (z očali) verjetno nima razloga za slabo voljo. Po oktobrskih parlamentarnih volitvah je namreč znova zasedel poslanski stolček, Štišljalo se je tudi, da bi danes lahko bil minister v Drnovškovi vladi, pa se pač za to ni odločil. Morda pa se bo za aktivno udeležbo na naslednjem radenskem Maratonu treh src leta 2001, o katerem ga sprašuje športni novinar TONČEK GIDER (tudi z očali in še mikrofonom). k Mi štirje smo najlepši par! * I . k ' h J VESELI DECEMBER I Priznam ' in se kesam! Gaberški PREDSEDNIK TURISTIČNE ZVEZE SE KESA Tako vsaj kaže, če MARJANA ROŽICA opazujete v trenutku, ko ga je >$kljocnil< pentutar JOG. Nedavno je bil namreč na rakičanski Srednji kmetijski šoli, prestregla pa sta ga gospoda Miklavž in Parkelj. Nič kaj prijazno sta mu ukazala, naj spokorno prizna grehe, in ker je predsednik to napravil brez ugovarjanja, pentutarski viri poročajo, da so ga kmalu potem izpustili. Varno se je odpeljal nazaj proti matici ljubljanski. In da bi bila sprava po neprijetnem dogodku popolna, mu je ravnatelj ŠTEFAN SMODIŠ podaril Še sliko. N r BOLJE PREPREČITI KAKOR ZDRAVITI! 9 ASFALTNA EROTIKA betonski velikani i Mi moški smo tii, ^e so pa one? ita^ vuva cukata menei! V Vsem razposajencem, ki pozabljate, da prijetnim alkoholno podprtim uram praznične razuzdanosti nujno sledi trenutek streznitve, tole fotoopozorilo. Z željo, da ga kar najbolje premagate -mačka seveda! ACI Promet je sam po sebi smrtno resna kategorija in v to sfero sodijo tudi prometni znaki. A ni nujno vedno tako - postavljalcu betonskih ovir na cesti v GABERJU gotovo ne moremo očitati pomanjkanja domišljije. Pentute za zdaj še raziskujejo, ali je avtor treh predmetov moškega ali ženskega spola. Kaj mislite vi? . VESELI DECEMBER II Foto: ŠS Ji VESTNIK 27 tute Pen tute december 2000 Kovač ga ni kronal o O tn s z BKSKmZiVNO Pač pa nasprotno: kramljanje s slovensko vinsko kraljico za leto 2001, JERNEJO BRATUŠA iz NORŠINEC pri Ljutomeru, prihodnjo diplomirano ekonomistko, še zdaleč ni kronanje. Izmenjava nedvomno koristnih informacij o vinu, kmetijstvu in tuzemskih problemih nasploh bo zagotovo koristila kakovosti kmetijskih strani v največjem SVS-tedniku Vestniku. Selanski žurnalistični agrostrokovnjak LUDVIK KOVAČ za Pentute ni želel ne potrditi ne ovreči govoric, da sta se s kraljico pogovarjala tudi o nekmetijskih, kraljevskih zadevah, predvsem o Jemejini kroni. F(rfQ: NJ__________________________________________________________ ______ MATIJA LEDU NE RAZBIJA - \ -tl ’ v ■M ■li san pa mislo, ka dobin pečenko! Seveda ne, če pa ima obilico pametnejšega dela. Posebej ob dejstvu, da je bilo treba spodobno proslaviti pol k. stoletja bivanja. Gre za ODRANČANA MATIJO ■K GOSTANA, ki je povabil v gostilno Dominko vse tiste, ki so z njim v 50 letih delili dobro in zlo. Okrog polnoči so ga ■ posadili na M abrahamski prestd^ da bi ga obdarovali. Največje presenečenje je bilo gotovo skupinsko darilo na čelu z VENČIJEM TKALCEM, saj so mu dali v naročje kar »bariša- (ovna), Kaj je še lepšega kot žival na kolenih in >špricer* v rokah? JOG Dvojezična korenčica I ^VOŠČILNICE A OJ O o I Predsednik TUGO FRAJMAN je v imenu vodstva ŠNK Mura, edinega murskega prvoligaša, obljubljal veliko sončnejšo pomlad. v ta namen prihajajo v Fazanerijo številne okrepitve, Pentute . pa prve poročajo o Jugoslovanu VLADIMIRJU SAVČIČU -ČOBI JU. Njegove sorodstvene vezi segajo v beograjski Partizan, katerega klubske barve so tudi čmo-bele, zato mu ni bilo posebej težko podpisati dolgoročne pogodbe s prekmurskimi krojači, Za zdaj pri Muri še sestankujejo, da bi se strokovno odločili, ali bo ČOBI pri Muri igral na levem boku, sedel na trenerski klopi ali pred začetkom vsake domače tekme prepeval klubsko himno. Dokler to ne bo jasno, se zadovoljimo z grenko sladkimi verzi izpod peresa avtorja fotografije FRBA: ...Tužna su zelena polja, tamo smo Karali mi, a danas bij a nas svugdje, ajme Mura, §dje si sad ti! P. S.: Pentute nujno iščejo poliglota, ki bi do naslednje številke Pena stvaritev za nagrado prepesnil v slovenščino! Prašnikar in Irgolič EKSKLUZIVNO II skupaj v Ljudskem vrtu! Bom! 1 1 Smo v času čestitanj vsevprek, v času, ko smo ali še bomo sorodnikom, sodelavcem in znancem voščili vse naj... v letu 2001, ki ga nmogi, predvsem pa prijatelji eksaktnih ved, označujejo za pravi obrat, za pravi začetek novega tisočletja. Poslali smo na tone čestitk in tako prispevah, da se slovenska pošta izkoplje iz rdečih številk. Voščilnice so takšne in drugačne, med izvirnejše pa gotovo sodi ta - zrasla je na nekem vrtu na dvojezičnem slovensko-madžarskem območju. FRBO ■ A “^3 tl I ra I! ■I IV ■'S: I ** £ I 4 1 Kar nekaj slovenskih množičnih občil se ukvarja z napovedovanjem selitev nogometašev in trenerjev iz kluba v klub. 'Ritarji mesečnika Pen so pri tem zelo uspešni, saj so izbrskali še eno senzacijo: naše gore list, RADGONČAN JANKO IRGOLIČ (doslej trener drugoligaša Nafta iz Lendave], in sedanji trener ljubljanske Olimpije BOJAN PRAŠNIKAR sta skupaj v mariborskem Ljudskem vrtu! Prvega vežejo na štajersko prestolnico lepi spomini, ko je še stal med vratnicami in bil eden najuspešnejših slovenskih vratarjev, drugi pa je dosegel vrhunec trenerske kariere z uvrstitvijo vijoličastih v prestižni Champions League. december 2000 Pe" VESTNIK 28 KOM Pen TAR Prihajal je tolikokrat, dokler To, da nam čas vedno hitreje teče ali da nam ga vedno bolj zmanjkuje, je seveda vsakomur jasno. Morda mojim starim prijateljem - saj ne vem, ah lahko tako rečem nekaj posameznikom, ki bi jim kje drugje rekli klošarji, v naših krajih pa ta iz francoščine prenesena besedica nekako ne ,sedl’ - nekoliko bolj počasi, pa Še njim hitreje kol nekoč. Verjamem, da je marsikdo med vami, podobno kot jaz, potihem že zavidal tem razcapanim ljudem, simpatično zapitim in polnim svojevrstne filozofije, ki se že navsezgodaj z drobižem v roki postavijo pred trgovino, si kupijo najcenejše vino, ga hlastno popijejo, nato pa se počasi odpravijo v nov dan. Ko jih spet stisne tista njihova najpogostejša fiziološka potreba - ŽEJA ME MUČI - , v raztrganem žepu pa je ostala zgolj luknja, se ti prijateljsko nasmehnejo, te pogledajo globoko v oči in pobarajo po kakem stotaku za premostitev krize. Če odmahneš z roko, niso prav nič jezni. In če jim v opravičilo ponudiš cigareto, so zanjo ravno tako hvaležni. In ml? Koliko je kakovost našega življenja boljša od njihovega? Ko lovimo trgovino, kjer je neka lahko zavidamo našim prijateljem klošarjem? stvar za 15 tolarjev cenejša! Ko hodimo od prodajalca avtomobilov do drugega, da bi našli avto, za katerega nam ne bi bilo treba dati preveč, sosedje in sorodniki pa bi nam bili vsaj malo nevoščljivi! Ali ko hodimo po, prednovoletnih sprejemih s kozarčkom v rokah, in se prijazno smehljamo tistim, ki bi se jim tudi sicer, a tudi onim, ki se jim ne bi nikoli! Ne, ne razumite me narobe. Nočem reči, da se mi toži po udobju in razpuščenosti onih mojih prijateljev iz začetka te zgodbe. Bilo pa bi mi malo bolj všeč, če bi bil tempo vsaj malo počasnejši. Želim si, da bi lahko nekega dne zaprl vrata svoje pisarne in si rekel: Tako, Marjan, ta projekt smo zdaj zelo uspešno končali, in si lahko za nekaj dni oddahnemo. In tega, glejte, ni več. Časa za, recimo temu, spanje na lovorikah, Ali udobno opazovanje tistega, kar uspeva drugim. Konkurenci? Ne! Vsak nov dosežek ali uspeh te sih, da si v prihodnjem poskusu ne enako dober, ampak boljši. Sicer capljaš na mestu. V učenem in kapitalističnem jeziku bi rekli, da stagniraš. V času tržnega gospodarstva, tekmovalnosti in približevanja evropskim standardom pa je stagnacija enaka nazadovanju. Za slednje pa so poti in metode jasne. Kdor nazaduje, mora prepustiti mesto na trgu mlajšemu, prodornejšemu, izvirnejšemu, boljšemu. Le onim mojim prijateljem z začetka zgodbe stagnacija ne pomeni poraza. Jim naj zato zavidamo? Če boste že zaradi spleta okoliščin capljali na mestu, vam želim, da bi to znali preživeti brez strahotnega padca v brezno. Je to sploh kakšna čestitka in želja ob novem letu? MARJAN DORA J ni dobil, kar je hotelo srce v deželi ob Muri je že dišalo po praznikih. Ulice mest in vasi so bile okrašene in odsev novoletnih lučk je bil viden na zimskem nebu. Decembrsko razpoloženje se je prikradlo tudi v Lendavske in Dolgovaške Gorice, in oe se je človek z njihovih gričev ozrl na prekmursko ravnico, je lahko začutil, kako polna božičnega pričakovanja je pokrajina pod njim. Tudi pri Gom-zijevih v Dolgovaških Goricah se je na pogrnjeni mizi znašla praznična orehova potica. Morebiti zaradi našega obiska, vsekakor pa zato, ker Mira Gomzi rada pripravlja sladke dobrote, ki razveseljujejo oči, usta in želodec, tudi ko ni prazničnega obdobja. Na obrazih njene družine se je zrcalila prijaznost, ko so nas povabili v toplo kuhinjo. Prav prijaznost in dobrota sta tisti, ki bi morali vladati svetu, ne samo med prazniki, temveč dolga tisočletja. Tisočice pa so tudi tiste številke, ki so zaznamovale življenje Antona Gomzija. Prijaznosti in dobroti je namreč pred leti dodal še iskreno ljubezen in zaradi nje prevozil več tisoč kilometrov, ki so ga ločili od njegove Mire, ki je živela v Ivangradu v Črni gori. Mira in Anton Gomzi živita v Dolgovaških Goricah je tako kot v vsakem mestu. Ivangrad je velik tako kot Murska Sobota, bližnja Andrijevica, kjer je rojen moj oče, pa tako kot Lendava. Vsak, ki je kdaj prišel in videl moj rojstni kraj, je dejal, da bi tam najraje ostal,« je pripovedovala Mira. Mirina odločitev Kljub lepotam črnogorske pokrajine se je Mira odločila drugače. Ni ostala v Ivangradu, temveč je za kraj svojega življenja z Antonom izbrala dolgovaške gorice. »Ni mi bilo lahko, ko sem odhajala. Vedela sem, da bom pogrešala starše, sestri in brata. Toda ljubezen je bila močnejša,« se spominja Mira. Anton pa dodaja: »Poleg tega bi jaz tam zelo težko našel službo, v Sloveniji pa sem zaposlitev že imel,« Mira v Sloveniji ne hodi v služ- Praksa dela mojstra Deset let je minilo, odkar se je Mira preselila v Dolgovaške Gorice, spomini na Antonove obiske v Črni gori pa so še čisto sveži. »Pravzaprav se je zgodilo po naključju,« se je razgovoril Anton. »Bilo je še pred vojno v Sloveniji, v bližnji stražnici jugoslovanske vojske, ki je varovala mejo z Madžarsko, sem poznal vojaka, ki je bil doma iz Ivangrada. Ta me je nekega dne vprašal, ali bi šel z njim za nekaj dni v Črno goro. Ker sem imel veliko dopusta, sem privolil. To je bila moja življenjska odločitev. Po prihodu v Črno goro sem namreč spoznal sosede mojega gostitelja, med njimi pa je bila tudi Mira,« je povedal Anton. Iskrice med njimi so takoj preskočile. Dnevi so minevab, Mira in Anton sta izkoristila vsak skupen trenutek, medtem ko so bili večeri namenjeni za sprehode po »korzi«. Po dveh tednih se je bilo treba odpraviti domov, kajti prijatelja je znova čakalo delo pri stražnici. Slovo je bilo težko, toda pričakovanje po vrnitvi v Slovenijo še večje. Anton je vzdržal le slabe tri mesece. Nato je avtomobil znova moral požirati cestni prah med Dolgo vasjo in Ivangradom. »Dva tisoč kilometrov in trinajst ur je trajala vožnja,« je dejal Anton, »toda praksa dela mojstra in mojih voženj se je v nekaj mesecih nabralo toliko, da sem pot skrajšal na deset ur vožnje.« Mira pa je v smehu hitro dodala: »In prihajal je tolikokrat, dokler ni dobil, kar je hotelo njegovo srce.« I I ■ i Mira je nekoč skrbela tudi za koze. Fotografija pa je nastala v Črni gori. Najraje bi ostal tam bo. Večkrat je poskušala dobiti zaposlitev, toda vedno, ko je napočil trenutek, da bi jo lahko vzeli v službo, je »Kdor koli pride v moje rojstno mesto, se vanj takoj zanosila. Hčerki sta stari osem in pet let. Starejša Diana zaljubi,« je razložila Mira. Pokrajina je podobna obiskuje drugi razred, mlajša Katarina hodi v vrtec. Goričkemu. »Se diši enako kot Goričko,« se je nasmehnila naša sogovornica. Veliko je nasadov Slednja nam je med našim obiskom pokazala, kaj vse zna narisati, nato pa delala družbo babici Ani. Diana je jablan in shv, ljudje, ki ne živijo v mestu, pa se ukvarjajo medtem izrezala iz papirja božične zvezde. Takšne, s pašniško živinorejo. Vsako pomlad odpeljejo živino v višje predele, kjer so pašniki. Tam ostanejo krave kakršne so izrezovali med likovnim poukom. »Obe mi zelo velikokrat pomagata, Diana pa me včasih tudi do jeseni, ob vsakem pašniku pa so tudi majhne hišice, popravi pri izgovarjavi kakšne slovenske besede,« je ki so zelo skromno opremljene, toda čisto dovolj za tistega, ki mora paziti na živino. Ljudje imajo doma dejala Mira. Kot smo slišali, se je v desetih letih slovenščine naučila zelo dobro. Sama pravi: »Če človek tudi ovce in koze. »V mestu pa je drugače. Pravzaprav nekaj hoče, to tudi zmore. V začetku so se naši prijatelji UL Gomzijevi imajo petnajst ovc. Strižejo jih enkrat na leto, zanje pa skrbi Mira. trudili, da bi z mano govorili v mojem maternem jeziku, toda vseh besed niso poznali in tudi jaz nisem poznala vseh skrivnosti slovenskega jezika. Pa sem si rekla, zakaj bi se mučili. Konec koncev sem jaz tista, ki sem prišla v njihov svet. Tako sem se naučOa slovenščine.« Vse zveze Po poroki sta Anton in Mira potovala k sorodnikom v Črno goro dvakrat ali trikrat na let«. Nato je Jugoslavija raz- VESTNIK 2B december 2000 -----p^n— Na zdravje, Prel <11 1h -JIJ. Jv. J 'iSr. ■ E f Jj. Lli o + . T ■c Med našim obiskom so se znašle na mizi tudi sladke dobrote. Katarina je splezala v mamino naročje, Diana pa se je pridružila očetu. p Mij >09 p 11 21^ padla, začela se je vojna. »Najtežje je bilo, ko sem zvedela, da je moral k vojakom tudi moj brat. Vsak dan sem čakala na sporočila od staršev, da bi mi povedali, kaj se dogaja z njim. To so bili moji najtežji trenutki,« se spominja Mira. Spremembe so zdaj tako velike, da pot v Črno Goro ni več najlažja stvar na svetu. »Razlika med Črno goro in Slovenijo nekoč in danes je takšna, kot razlika med zemljo in nebom. Če hočeš kam priti, moraš napeti vse sile in uporabiti vse zveze,« sta povedala Anton in Mira. Prekmurd v Ljubljani s ponosom govorijo o svojih koreninah, ki so globoko vraščene v svet ob Muri, in če je le priložnost, se radi družijo in »gučijo«. Eno njihovih tradicionalnih druženj je decembrski Prekmurski večer v hotelu Slon. Letošnji, triindvajseti po vrsti, je bil prvo soboto v decembru. Prišli so vsi tradicionalni udeleženci, med njimi dr. Oto Norčič, predsednik slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja, ki izreka dobrodošlico starosti Prekmurskih večerov Jožetu Penteku, pred upokojitvijo enemu od vodilnih mož farme v Ihanu. Letos prvič zaradi zdravstvenih težav z ženo nista mogla odplesati otvoritvenega plesa. iiJ -Kuhata vedve« "Tbdi doma v Dolgovaških Goricah je veliko dela. Za hišo je vinograd, v hlevu pa ovce, za katere skrbi Mira. Prešteli smo jih petnajst, na striženje pa bodo morale počakati do prve poletne vročine. »Strižemo jih ročno in delo ponavadi traja ves dan. Takrat si je res treba vzeti čas. Pri nas nimamo točno določenega datuma za striženje, v Črni gori pa je to dan pred Petrovim. Tam je to pravi praznik pri hiši, saj je ovc ponekod po hlevih več, tako da je za striženje treba tudi več ljudi. Gospodinje takrat poskrbijo, da njihovi delavci niso lačni,« smo izvedeli od Mire. Tddi sama včasih pripravi kakšno črnogorsko jed. Največkrat kuha slovenske jedi, vendar pri tem dodaja: »Začinim pa jih po naše.« Kar se kuhanja tiče, ji je ostal najbolj v spominu dogodek iz otroštva. Pri Razlika med Črno goro in Slovenijo je takšna kot med zemljo in nebom « 11'1 'S Andrijevica je tako velika kot Lendava. šestih je že znala skuhati kavo, pri sedmih sta s sestro presenetili očeta in sta mu za večerjo pripravili pito.’ Ni bila jabolčna, kakršno pečemo tu, temveč je bila slana, testo pa napolnjeno s krompirjem in mesom. Oče je bil takrat vesel, njegova izjava pa je bila: »Od zdaj naprej kuhata vedve.« Mira se za štedilnikom dobro počuti. Postala je taka kuharska mojstrica, da pri peki peciva niti ne potrebuje kuhinjske tehtnice, »Jo sicer imamo, pa nihče nima časa, da bi jo obesil na steno,« se nasmehne Mira. Čas, ki ji preostane, medtem, ko je Anton v službi, nameni za pletenje in kvačkanje. Marsikatera gospodinja bi ji zavidala lepo izdelane prtičke, pletene copate ali pregrinjala. Brez fotografij Ob novem letu bo s svojimi izdelki razveselila prijatelje. Za njo in Antona pa je največje darilo njuna družina sama. In ko smo Antona povprašali po fotografijah, na katerih bi bil v Črni gori skupaj z Miro, je dejal: »Jaz ne potrebujem fotografij, saj jo imam vedno ob sebi, ko jo potrebujem, in ona ima mene, ko me potrebuje,- Dejan Fujs FA 1 r 0 r S Ljubljančanom dobro znani las- tnik verige mesnic Slavko Svetec je Goričanec, Šalovčan. Za omiz- jem so se dobro zabavali, o kuharski knjigi Branka Časarja v t' 5CT _ M Marjanu Šiftarju, enemu najbližjih sodelavcev predsednika države Milana Kučana, se je na prekmurskem večeru sreča kar naprej nasmihala. Pripadla mu je čast, da sta 7 ■? . z soprogo N pa je vedel že vse. Žena si jo je priskrbela takoj po izidu in po zapisanih receptih je že pripravila slastne prekmurske specifditete. Dobro razpoložen in vidno zadovoljen je bil ta večer direktor Slona Goran Križnar , ki sta ga obstopila znani prekmurski gostilničar Nad Rajh In njegova prijateljica Majda, in poskrbela, da je v Slonu dišalo po prekmurski kuhinji. Gostom so postregli z odlično domačo šunko, bujto repo s pečenko in krvavicami ter retaši. Za dobro zabavo je kot vse dosedanje večere skrbel humorist Geza Farkaš (levo) s Številnimi gosti. J i 7 V I, Amalija odplesala otvoritveni ples, na'srečelovu pa sami zadetki. Kar dvakrat je zadel božično zvezdo. Eno bi zagotovo odstopil predsedniku, vendar se tokrat izjemoma prekmurskega večera ni udeležil. Pri Kučanovih je že bilo vse v znamenju velikega pričakovanja prvega vnučka. In nekaj dni zatem sta Štefka in Milan Kučan res postala srečna dedek in babica. Prekmurski večer v Slonu se je Prav žarela je ta večer Marija Rogan iz Vadarec (levo), ki je že več kot 20 let natakarica v Slonu. Stregla je domačim ljudem, njeni gostje pa smo čutili goričko toplino in iskrenost, liidi prekmurščina ji še dobro gre ... Bela Severja se v naši pokrajini spomnimo predvsem kot zagnanega turističnega delavca in publicista. Zdaj z ženo Petjo, nekatere nas je na soboški gimnaziji učila psihologijo, živita v Ljubljani. Dobro sta se zabavala, lep del večera pa prebila na plesišču. Izbrali smo ju za plesni par večera. m J .... t K; - d g razpotegnil v nedeljsko jutro, Šarmovci iz Murske Sobote niso £ popustili, plesalci pa tudi ne. 3 Srečno do prve sobote v de- - cembru 2001 ob Isti url na istem 2 mestu! december 2000 P©n VESTNIK 30 PENOV DEDEK MRAZ OBDARIL 4 Penova trojka je tuhtala in tuhtala, pa se nato odločila: na svoj način bomo obdarili sedem znanih Pomurk ali Pomurcev. Med veličastne za leto 2000 so se uvrstili: župan Moravskih Toplic FERI CIPOT, direktor Policijske uprave Murska Sobota SANDI JEVŠEK, najboljši nogometni strelec mllenljuma v Sloveniji FERI MAUČEC, državnozborska narodnostna poslanka MARIKA POZSONEC, ravnatelj radgonske osnovne šole DUŠAN ZAGORC, direktor Toudacha Boreči BRANKO ZIDAR in arhitekt, avtor načrta nove soboške knjižnice, IZTOK ZRINSKI. FERI CIPOT Moravski župan Cipotov Feri, ka doj fčesne sakše dveri, md v občini velko nevolo, štero si je nej san zvolo. Na očij njemi kdple krnica, da što na golf plači Švica. Cejla občina je lukenj puna, pa kunej, kda je puna luna. Zatou san se odloučo, za pomiritev njemi dan L sliko pričujoučo. I n MARIKA POZSONEC Med nami je tuj naša gospa Pozsonec, štera se vtekne v sakši vnsjli lonec. Že deset lejt se z moškimi tan bori, ponosni so na njou Pomurci čista fsi. Najduže od fsej v kloupi toj sidij, od sidenja dugoga jo rit že bolij. Očan njenin nika ne ostane skrito, L momentalno pometej I z lendavsko elito. SL Na ene dveri v6 jo tan ličijo, BI na driijge že K se notri trtica. H širine svoje pa jezika V nikdar Šenki y v Lublani ne pontica. IZTOK ZRINSKI Najvekšo grabo v Soboti so nej skopali majstri plinski, za njou je kriv arhitekt Iztok Zrinski. Namesto, ka bi delavec v sliijžbi Švico, zdaj odo de v najvekšo slovensko knjižnico, ilijouni pa milijouni v grabi tan gorijo, kak meteor d^ zdaj Iztok sijo. Takše kuče so nej meli niti v Jugi, bčir še dvejsto let plavala d? v dugi. BRANKO ZID SANDI JEVŠEK Najvekši majster cigla, oster je kak igla. To Brankofje Zidar, ne popušča on nikdar. Cejni sakši ga zidar, njegov cigel, tou je prava stvar. Tondach avstrijski ga je opazo, pa fčasik pod svojo strejo zmazo. Dobička fabrika niti ena ne ustvarja, če za direktora nema pravoga Zidarja. Šef sobote slavne policije, štera nikse lopovščine ne prikrije, je nej kakšikoli bandi, to je gospoud Jevškov Sandi. Namesto dobre mal ‘ce, on more loviti ilegalce. Sakši den jih fse L ifc. 4 1 Sj 7 7' I FERI MAUČEC k /ndo kok raketa je za labdof lejto, z nasprotnimi igralci kak z decofje pomejto. Največ golov v mrežo je nacijlo, ali nikdar najnaprej je nej on silo. več lazi, ali Sandi na L nje dobro pazi. Lovijo Irance, Romance, Palestince, pa še kakšo babo rusko, fsi bi radi prejk granice naše, tak najrajši po iTCincusko. Policijski direktor pa pravi, tou nikak nej. Zatou prijte Sandi se, ka d^ van z bandof ležej! DUŠAN ZAGORC Z županon svojin rad se svddi, v srci njegovon so sigdar samo mladi. Boukšoga slovenskega ravnatela od njega nega, s sakše luknje za šoulo pejneze vo zdrega. Velko telovadnico bi rad napravo, teško d^ to v Radgoni fkup spravo. Ali z Duleton nega nigdar heca, njemi glavna njegova so deca. 4 Lejto po igrišči je kak ftiček, za nagrado Čako ga je fiček. Najbole ptejgen fuzbalista Blatrof Sejp, pred dnevi pravo je: “Feri, tij si pravi kejp!" Policist JEVŠEK si ni mogel kaj, da ne bi tudi sam koga obdaril. Odločil se je kar za DEDKA MRAZA, ki ni bil najbolj vesel, ko je moral pihati. A izkazalo se je, da je popolnoma "čist**, zato je lahko brez skrbi nadaljeval pot k otrokom Pomurja. VESTNIK 31 Pe" december 2000 POMURSKIH 7 VELIČASTNIH I • # • lfe<' !)^? i } M. r LETA 2000 SEM POPENIL, KO SEM ZAGORC: ... penil penino in to brez radgonskega župana. JEVŠEK: ... segel po Penu, najboljši prilogi Vestnika. f, II POZSONEC:... poslušala in gledala Človeške . neumnosti MAUČEC:... nazdravil s penino na proslavi Nogometne zveze Slovenije. ZIDAR:... bil v družbi, kjer so drugi popenili. CIPOT:... gledal, kako so okrog mene počeli stvari, ki so v nasprotju z minimalnimi človeškimi normami in ko je že vsak osel videl, da delajo narobe, sami pa niso spregledali. ZRINSKI:... ponavadi ne popenim, nimam časa za to. ' M f Ij I I ' 1 [ ■ I v Ruc^' /1^ i , čeprav se je v vlogi ' gostitelja znašel čisto h nenapovedano, je i,| direktor soboškega I BTC-ja JANEZ ŠTOTL gostoljubno poskrbel za j milenijsko Zdravljico. [ Na zdravje! 4* I december 2000 VESTNIK 32 ---------Pe«--------- Intervju z moškim-žensko 4 Imam »ful« seksi ritko in dolge noge Nenad Čuča - Žentil je doma z otoka Raba. Že v otroštvu je opazil, da ga zanimajo ženske reči. Mama je njegovemu početju nasprotovala in si ni hotela priznati, da je Nenad to, kar je -i transvestit. Ko je prišel iz vojske, je imel na a nudistični plaži na Rabu prvi plesni nastop. Takrat je spoznal nekatere Slovence, ki so ga povabili v Ljubljano, in tako je^ ostal v V/ Sloveniji. Nenad je postal Salome (ime je iz Biblijej, prva transseksualna oseba v Sloveniji, ki si je dala narediti silikonske prsi. Ženska - z moškim dodatkom. Srečali I^S smo se nekega večera v Ljubljani. Salome je prišla brezhibno urejena s 40-minutno zamudo. I cit l Pii Gospod ali gospa Salome? Gospodična! (Smeh,) Tipično za gospodične, vsaka zamujal Vedno zamujam, saj potrebujem veliko časa, da se uredim. Si zaradi tega zamudila tudi tokrat? Seveda, zadnji hip sem ugotovila, da nimam britvic, pa sem morala še v trgovino, Ti britje vzame veliko časa? Veliko. Zdaj si bom dala dlake odstraniti z laserjem. Obstaja trajna odstranitev dlak? Potem se bom tudi jaz oglasila tam! Obstaja, ja. Kaj se tudi ti briješ? Se! (Smeh.) Zdaj sl estradna umetnica? Ja, delam kot manekenka in fotomodel, organiziram zabave, posnemam znane pevke, kot so Helena Blagne. AnnaOsa, Madonna, Josipa Lisac, Severina... Plešem tudi striptiz in kažem »joške«. Zelo zanimiva točka, vsi me hodijo gledat... Si si zares zaželela »joške*, ali je bila to marketinška poteza? Želela sem si prsi, vedela pa sem tudi, da bom imela z njimi več dela in bom atraktivnejša. Razbila sem tudi mnenje, da sem homoseksualec. Zdaj sem seksi. Se mesec po operaciji sem masirala svoje »joške«, ki so »ful luštni«. Trdo stojijo tudi brez modrčka in to imajo moški radi. Bolečine verjetno niso bile majhne? Ja, zelo je bolelo. Vendar, Če si nek^ zelo želiš, pozabiš na bolečino. Kako na široko si odprla denarnico? Operirana sem bila v Zagrebu pri doktorju Siniši Glumičiču, Odštela pa sem 4,500 mark. Kdo je določil velikost oprsja? Hotela sem številko štiri, pa ni šlo, ker bi mi popokala kožajn bi imela strije. Želela pa sem biti lepa. In ko si se prvič videla v ogledalu? Bila sem šokirana. Nisem pričakovala, da je to lahko tako lepo. Povečati pa si jih bom dala čez leto dni. Moški sicer pravijo, da to ni potrebno, vendar vem, kaj delajo veliki •joški«. Vprašaj Heleno Blage! Ima tudi ona silikonske prsi? Nikoli je nisem vprašala, ona pravi, da ne, vendar jaz tega ne verjamem... So tvoje mere idealne; 90 - 80 - 90? Mer ne vem, so pa v prsih in ritki enake ... Najbolj pomembne pa so dolge noge. Koga je lažje ali lepše ljubiti? Moškega ali žensko? Moja prva ljubezen je bila ženska, pa me je razočarala. Sicer pa ni pomembna zunanjost, pomembno je, kaj nosi človek v sebi. Mene bolj »rajcajo« moški. Ne seksam z »geji«. Všeč so mi moški, ki imajo radi ženske in sem jim všeč. Enostavno: Salome ima erotično energijo. In ko jaz zaplešem, me gledajo vsi, saj imam lepo ritko, lepe noge, ki bi jih imela rada marsikatera baba V postelji sem ženska in dobro vemo, da imajo ženske rade tudi kam drugam... ( smeh). Kaj je zate ljubezen? Ljubezen je droga, ki te naredi »blesavega«. Če je ljubezen srečna, je lepa. Če je nesrečna, je boleča, Rada sem zaljubljena. Moški so bolj avanturisti, ženske pa iskreno ljubimo. Toda jaz moškim ne dam takoj kot nekatere punce. Si koga presenetila v postelji ali že prej poveš, kdo $1? Pogosto se zgodi, da me osvaja moški, ki sploh ne ve, da sem transseksualna oseba. Toda jaz povem, kdo sem. Eni so presenečeni, drugi mi Še naprej težijo ... Običajno je noč zaveznica transvestitov. Greš ven tudi podnevi? Sprva sem šla vem le zvečer, dokler se nisem zaljubila in nisem več zdržala doma. Reakcija ljudi je bila v glavnem pozitivna, saj si želijo zanimivosti. Vedno grem ven kot ženska. Vendar se ne vozim z mestnimi avtobusi, ker bi vsi preveč »bulili« vame. Sicer pa je transvestit srečen samo, ko je med ljudi. Čeprav je za to treba imeti jajca! Razbijaš torej tabuje? Ja, in jih bom še, ker ste Slovenci zelo zaprti, O erotiki in seksu se nočete pogovarjati, verjamem pa, da to radi počnete. Ja, kaj pa tisti »mali* Nenad, ki ti je ostal med nogami? Zelo sem ponosen na njega. »Ful« me uboga in lahko rečem, da je lep. Ne bi hotela življenja brez orgazma, saj če bi se dala operirati, _ orgazma ne bi mogla več doživeti. Tudi nobenih hormonov ne jemljem. Če se vsega naveličam, lahko dam silikonske »joške« ven, pa bom spet »velik« Nenad. Te »tisto vmes« nič ne moti v ženskem perilu? Ne. Vsi mislijo, da stiska in boli. Pa ne boli nič. Moški »ga« imajo ali na levi ali desni strani, jaz pa »ga« imam spuščenega. f. I Ta čas si samska? Ja, vendar sem bila zelo zaljubljena. Nesrečno. Imaš za seboj trajnejšo zvezo? Štiri leta sem živela z moškim partnerjem. Živela sva kot mož in žena; jaz sem kuhala, prala, likala On je bral časopis. (Smeh.) ' Kdo skrbi za zunanjost Salome? Salome sama Imam pokrovitelje, ki me oblačijo, frizirajo, manikirajo. Kozmetika je sicer draga, vendar si jo kupujem. Ženske moramo biti, v nasprotju z moškimi, vedno urejene. Moški - kupujte ženskam darila! (Smeh.) Kakšno spodnje perilo nosiš? Vedno čipkasto, najbolj seksi, kar se da dobiti. Kako skrbiš za telesno kondicijo? Imam srečo, da imam takšno postavo. Nikoli se nisem ukvarjala s športom, rada pa plešem. Sicer pa jem veliko zelenjave in rib. Imaš še eno prednost - nimaš ženskih hormonov in ne celulitisa. Ja, to mi vsi pravijo. Se bojiš staranja, ko ne boš več zanimiva za oder? Salome bo vedno zanimiva za oder. Pa tudi moški se bojijo staranja. Počutim se mladostno. Želim si, da bi imela na televiziji svoj talk šov. Ne bojim se staranja, bom pa posnemala Terezo Kesovijo. (Smeh.) Kako preživljaš te predpraznične dni? Ljubljana je res pravljična. Moram pohvaliti županjo Viko Potočnik. To zato, ker je naše gore list. Si vedela, da je iz Prlekije? Ne! Si že izbrala darila? Ne še, kupila pa jih bom v Trstu. Kje boš silvestrovala? Silvestrska noč bo delovna. Gostovala bom v diskoteki Perla v Novi Gorici. Poznaš Prekmurje? Bolj slabo. Enkrat sem nastopala v diskoteki v Fikšincih in enkrat na sindikalni zabavi v Radencih. Obiščeš kdaj Murine trgovine? Ja, vendar ne nosim njihovih oblek, čeprav sb lepe. Mislim, da bi morala kdaj obiskati naša zdravilišča. Verjetno bi me gledali malce čudno, ker sem nudistka. Poznaš prekmursko gibanico? Seveda, odlična je, Vendar preveč zahtevna, da bi jo spekla sama. Kaj pa predsednika Kučana? Tiidi on je z našega konca? Osebno ga ne poznam, mi je pa zelo simpatičen. Tako kot Stipe Mesič, ki mi je zelo, zelo všeč. Verjamem, da bom Kučana nekoč spoznata tudi osebno. Želje ob novem letu... Veliko jih je. Vem, da bom nekoč spoznala pravo ljubezen. Vsem bi zaželela veliko sreče in zdravja. Življenje naj si vsi naredijo lepo in zabavno. Razmišljati moramo pozitivno in vse bo »laufalo«, Salome, se boš v prihajajočem letu fotografirala brez figovega lista? Dobila sem dve ponudbi, vredni nekaj tisoč mark. Nisem pa se še odločila. Nataša Brulc Šiftar foto: Jure Zauneker Pen december 2000 VESTNIK 33 Branko Šomen - Portret Gorana Višnjica Ko smo vstopili v vrtno restavracijo na Ventura BIv. v Valeyu v Los Angelesu, so natakarji prepoznali v Goranu Višnjiču igralca iz najbolj gledane tv-nadaljevanke Prva pomoč (ER/, sijajnega dr. Kovacsa. Goran je visok črnolas fant, prijatelji ga kličejo Šime, doma je iz Šibenika (kjer trdijo, da tam noben umetnik ni normalen) in je trenutno na »sezonskem delu« v Hollywoodu. Vsi ti podatki so le približno točni. Realnost je dosti bolj prozaična, pretkana z zlatimi nitmi želja in možnosti. Goran se je odločil za igralstvo že zelo zgodaj, čeprav je še vedno, star sedemindvajset let, sramežljiv in pred kamerami ne kaže ne svojih mišic ne svojega telesa. Uspeti želi z zunanjim videzom, s pametno izbranimi vlogami, s šarmom, ki ga ponosno nosi. Je gledališki igralec in eden redkih hrvaških zvezdnikov, ki je na dubrovniški trdnjavi odigral Hamleta, Ne razlikuje se od svojih vrstnikov: v Zagrebu je rad zahajal k Pavi v bife Gavelle, rad je kaj popil, celo zapel. V Los Angelesu pogreša sebi primerno družbo. Zato je bil ves iz sebe, razpoloženo sproščen za mizo, za katero smo sedeli Jadran iz Splita, Branka iz Osijeka, moja hči iz Ljubljane in jaz. Pogovor se je pozibaval kot barka na odprtem morju - od resnih stvari do slovanske duhovitosti. Branka mu je postavljala vprašanja, Jadran je fotografiral, Raša mu je ponujala cigarete, ki jih je prejšnji dan dobila od Ivane, Goranove vansko armado. Kdo ve, ali je preživel kot filmski junak V televizijski nadaljevanki Prva pomoč igra zdravnika, ki je bil stažist prav v Vukovarju, kjer je izgubil ženo in otroka. Njegov filmski življenjepis je dobil tako svojo filmsko elipso, na katero bi bil ponosen marsikateri dramaturg; začela se je v Zagrebu, končala v Hollywoodu- Potem je sledila skromna vloga v filmu Pušfea za uspavanje Hrvoja Hitreca, nato vloga v filmu Prepoznavanje Snježane Tribuson ... To je bilo dovolj, da so ga tuji producenti opazili. Vloga v ameriškem filmu Dobrodošli v Sarajevu režiserja N. Winterbottoma, kjer je igral skupaj z Woodyjem Havrelsonom in Mariso Toraei, ga je pripeljala na Mednarodni filmski festival v Cannes, Prvič je oblekel elegantni smoking in odgovarjal na novinarska vprašanja, predvsem na tista, ki so jih postavljali filmski kritiki iz Beograda in Sarajeva. A se je res boril v hrvaški vojski? Vsak pošten človek brani svojo domovino, kajti domovina je samo ena... Goran je to dokončno spoznal v Ameriki. Takrat je v Cannesu srečal svojo agentko Elys Scherz, ki mu je postala dragocena partnerica, ker je začela skrbeti za njegovo kariero. Postala Prostor na soncu soproge. Bil je vesel, da je lahko mislil po domače, da ni izbiral besed, da je veslal na večernem morju zagotovljene prijateljske diskretnosti. Vidimo se, je bil njegov prvi igrani film. Srednjemetražni, Naredil ga je še moj študent Ivan Salaj z zagrebške akademije dramskih umetnosti. Film je bil izbran za teden hrvaškega filma v ameriški kinoteki v Los Angelesu, Goranova vloga v njem je iz zadnje vojne. Igra Hosovca, ki pride na pogreb svojega prijatelja iz otroštva. Kot mlečnozobi fantiči so namreč v gozdu prisegli, da bodo drug drugega pokopali na gozdni jasi, kjer so preživeli prijetne otroške zabavice. Zdaj so morali prvega mrtvega prijatelja ilegalno izkopati iz groba na zagrebškem pokopališču Miro-goj, prepeljati na jaso in pokopati, kot je terjala zaobljuba. Ko so slovesnost opravili, jih je policija počakala v zasedi, toda Hosovca ni bilo med njimi: Goran v črni uniformi se je vrnil v Vukovar, ki se je takrat še hrabro držal in branil pred jugoslo- J* ll r It 1 1] ■z Goran Višnflč in Branko Šomen. © Fotografi|l: Jadran Larič, Hollywood mu je prijateljica, ki ji vedno lahko naravnost reče, kaj misli o posameznih scenarijih, ki mu jih ona ali drugi agenti in producenti ponujajo v branje, Elys mu je na stežaj odprla vrata k hotlywoodskj slavi. Poiskala mu je skromno stanovanje (z njim je bilo njegovo dekle Ivana, hčerka filmskega režiserja in športnega funkcionarja Tončija Vrdoljaka), poiskala profesorico za ameriško izgovorjavo, mu priskrbela rabljen džip in mu predstavila holly-woodski stil življenja. V filmu Uporabna ma^čnost (Practical magic), kjer se prepletajo stoletja in strasti, se je znašel v družbi dveh filmskih zvezd, katerih prednica je bila čarovnica. Ena od njih je vdova (Sandra Bullock), druga je pustolovka (Nicole Kidman) in je bila všeč Jimmyju, ki ga igra Goran. Ker ju je začel maltretirati, sta ga nekega dne zastrupili, vendar s tem nista bili zadovoljni, zato sta ga oživili. Prebujeni Jimmy je postal nehvaležen in pravi »zombi«, zato sta ga sestri še enkrat spravili ob življenje ... 5, 'i Ji' n ' i . 11' I- ■ 1 , f- i J n NICOLE KIDMAN JE BILA NAVDUŠENA NAD GORANOM: Slednjič se je pojavil igralec, ob katerem je lahko nosila visoke pete in mu gledala v oči tako, da je dvignila pogled. Novi Gary Cooper, vendar z Izvirnim naglasom in prodornejšim pogledom ... Igralec, ki je prišel v Ameriko odigrat vlogo, nato pa je začel iskati svoj prostor na soncu... V filmu Commited režiserke Lise Kruger je odigrat vlogo norega umetnika, ki se znajde v teksaški puščavi, kamor pride bogata Američanka iskat svojega pobeglega moža. Umetnik iz prikolice ji začne dvoriti in filmska zgodba dobi svoj ljubezenski zaplet. Goran je užival v dobrih dialogih z igralko Heather Graham, ki je hvalita njegov čedalje bolj izbrušen ameriški naglas ... Film 7?te Deep End so snemali mesec dni in pol v nacionalnem parku ob jezeru Tahoee, Med snemanjem so jih obiskovali medvedi in jedli njihovo hrano. Tu je odigral vlogo izsiljevalca, ki se zaljubi v žrtev (igra jo Tilda Swinton) in zaradi nje - in svoje nepreračunljive zaljubljenosti -zgubi glavo ... Zdaj mora končati še koprodukcijski film Poslednja volja oziroma Oporoka, ki se dogaja na otoku Braču. Tako je pač obljubil dalmatinskim filmarjem in kljub prezaposlenosti, mikavnim ponudbam držal obljubo in vlogo v celoti odigral. To je še kar dobra komedija z manjšimi lepotnimi napakami, predvsem pri razdelitvi ženskih vlog. Njegova vloga Bepa, dalmatinskega osvajalca ženskih src, je polna duhovitih zapletov in zasledovanj pa tudi izjemnih posnetkov dalmatinskih lepot. Film bo gledljiv doma, manj uspeha pa bo imel najbrž na tujem tržišču. Ves ta čas, ko Goran dela -izlete* iz nadaljevanke v celovečerne filme, pa ga Američani vsak četrtek redno gledajo v tv-nadaljevanki Prva pomoč. Nadaljevanka je stara že šest let, a se še vedno zelo dobro drži na lestvici najbolj gledanih serij. Ko je lani odšel iz nadaljevanke dr. Ross (George Clooney), je namesto njega vskočil novi lik, dr. Kovacs (Goran Višnjič). Ko si je Clooney pridobival ameriško popularnost, je na daljevanko v povprečju gledalo do 28 milijonov ljudi, zdaj, ko igra Goran Višnjič, se je gledanost povečala na 36 milijonov. Razumljivo, da ga je strežno osebje t gostilni na Venturi takoj prepoznalo. Stalni honorar, pogodba za dve leti snemanja, vse to je Goranu in soprogi Ivani (lani sta se poročila) omogočilo mirnejše, varnejše življenje. Preselila sta se v San Fernando Valey. Kupila sla si lepo hišo in začela vanjo vabiti svoje prijatelje. Najprej so prišli štirje Goranovi prijatelji, gledališki igralci iz Zagreba, in cele dneve klepetati, kadili in igrah biljard veni od sob ... Potem so prišli Goranovi in Ivanini starši, na »seznamu čakajočih« pa so še Goranov brat, boter, Ivanini in drugi sorodniki in tisti, ki sta jih povabila, pa se niso mogli odzvati povabilu ... Vabilo namreč ne vključuje letalske vozovnice ... Ameriški tednik People je Gorana lani predstavil kot »dragocen uvoz«, dobil pa je tudi nagrado Peopla za najboljšo tv-serijo. Hollywoodski TV Guide pa mu je izročil prvi kipec, ki ga je njegov pes Budsi dolgo sumljivo ovohaval, ker je samo pozlačen in podoben oskarju ... Če bi mi kdo pred štirimi leti rekel, da bom uspel tukaj, bi mu rekel, da govori neumnosti, Lani se mi je to zdelo že mogoče, danes sem že >in<, kot rečejo Američani, toda pravo delo me Še čaka. Pri tem je ponovno segel po cigareti Točaj, ki se nam je pohvalil s francoščino in italijanščino, je prižgal plinsko luč, ki je obenem tudi ogrevala decembrski vrt. Gorana poznam šele tri leta in v tem času je postal samozavesten. Še vedno se sicer sprašuje, ali je dovolj dober. K sreči je ob njem Ivana, ki mu pomaga, ga razume. Pomembno je, da ni sam s temi svojimi slovanskimi plimami in osekami v tem velikem svetu s povprečnimi, površnimi znanci. Pri njem v hiši je domače: tu so v kuhinji vegeta, ajvar, olivno olje, pršut ... Rad bi si uredil življenje tako, da bi v Ameriki delal, na Hrvaškem pa užival, Žal so to šele prvi koraki k resnični karieri prvega uspešnega igralca s slovansko dušo, - Povem ti, vse gre tako, kot je treba. Imam dovolj potrpežljivosti pa tudi malo trmoglavosti. - Pa neizmerno količino šarma in talenta, smo dodali. Pa nas je popravil: - In profesionalne doslednosti. december 2000 Pe" VESTNIK 34 ANDREJA KLEPAČ, 14 LET, DRUGA MED ŠPORTNICAMI POMURJA 2000 ■r SKOZI OKNO Evropska teniška igralka leta 2000 je ANDREJA KLEPAČ iz 'J RADENEC, kamor se je s starši preselila lani. Kljub številnim uspehom ni nič posebnega v primerjavi z vrstnicami. Hodi v 8. razred radenske osemletke in je prav dobra učenka. Hvaležna je učiteljem, ki ji pomagajo, saj se zavedajo, koliko truda je potrebnega pri vrhunskem športu. Šolske obveznosti so za Andrejo še vedno na prvem mestu, zato so letošnji uspehi toliko več vredni. Kljub laskavemu nazivu »ETA player of the year 2000«, ki ga bo prejela na generalnem zasedanju Evropske teniške federacije, in dejstvu, da je v svoji starostni kategoriji prva na lestvici Ete, to še zdaleč ni zagotovilo, da bo tako tudi vnaprej, zato bo še naprej trdo vadila kot njeni vzornici. In kdo sta? s V DRŽAVNI VRH S obota sicer še ni dovolj urbana, da bi dame v toaletah in gospodje v kravatah na rolerjih vsevprek švigali po mestnih M Mama Monike Seleš ji želi uspešno kariero 1 Datum in kra/ rojstva: 13. 3. 1986 v Kopru Višina in teža: 171 cm, 61 kg Klub: TK Radenska - Triglav Lopar: Volki Trenerja: Aleksandar Živin in Jure Bukovec Kondicijski trener: prof. Rado Gregorič Fizioterapevt in maser: Jaka Kladnik Tvoji hobiji? »Odbojka in rolanje.« Športni cilj? »Želim biti med dvajsetimi najboljšimi igralkami na svetu in nastopati na olimpijskih igrah 2004 v Atenah « Tvoj naslednji turnir? »Konec decembra na Floridi, kjer bo »Orange bowl«. Potem naj bi se odpravila na več turnirjev v Azijo.« Oste Bakal r »Martina Hingis in Monika Seleš, ki ju občudujem, odkar vem zase oziroma odkar sta na vrhu ženskega tenisa.« Trufhš se igrati kot vzornici - imaš še kaj rezerve? »Vsekakor. Še zlasti pri servisu.«, Ali si v živo že gledala najboljše igralke na svetu? I ► N ai: Ži 7*-; n* M.,..,. -Da, bila sem na odprtem prvenstvu Italije. Od blizu sem videla Moniko Seleš in Venus Wil]iams. Pogovarjala sem se z mamo Monike Seleš, ki mi je zaželela čimveč uspehov. Opazovala'sem tudi turnirsko življenje najboljših igralk, tudi ko niso na treningu ali ' tekmi." Kako se počutiš med igralkami, ki jim je na voljo malone vse? -V bistvu je to lahko minus, ) IfTitaz i Na evropskem prvenstvu veterank v maratonu na 42 km na Finskem je članica Teka.ike sekcije Radenske Jožica Šiftar osvojila srebrno medaljo. Trofeja seveda niprišia po naključju, sajje dobre uvrstitve dosegala že prej. Tako se je udeliiila maratonov na 75 in 10 km i* Švici, tekla na Dunaju In v Atlanti, kjer je bita, zasebnim rekordom, osma. E Angliji je bila deseta, v Italiji četrta. Maratonov doma, seveda ravno tako pomembnih, tokrat ne bomo omenjali. I li Prleki se budijo Bogve, če ne prepozno! Potem ko Sobočani že dolgo dvigajo vik in krik okrog gradnje oziroma obnove železniške proge, ker vedo, kakšne nevšečnosti te-ta prinaša, so se zdaj dvignili tudi Prleki, Ljutomerski župan Jde Špindler sklical okroglo mizo, katere naj bi se udelšil tudi minister za promet Anton Bergauer. Sporazum o gradnji železnice skozi Prlekijo je že podpisan, zato so biti nekateri mnenja, da je po toči prepozno zvoniti. Očitno je bil lega mnenja tudi gospod minister, zato ga doli, v vLoimerke, ni bito, čeprav so se za obisk dogovarjali kar dva meseca. Sestanek je bil buren Barbar v Sakušaku E Sakušaku pri Juršincih je zgorela Lhihova domačija. Janez Puh, ki se je rodit ieta lS62,je v Gradcu ustanovil tovarno koles. Firma Ihich je še danes, z drugačnim in razširjenim programom, svetovno znana. Krajani Sakošaka so na svojega rojaka seveda ponosni, zato so 1’ »cimprani hiši«, v kakršni seje nekoč rodil in nekaj časa živel Puh, začeti urejati muzej. Odpreti saga nameravali sredi meseca, toda muzej je bil očitno nekomu v napoto. Nekega zgodnjega jutra je nekdo podtaknil pdarin zgradba s številnimi zbranimi materiali Je pogorela do tal. Barabe niso prijeti. r Projekt za tretje tisočletje Zgodba se je sicer zaaia že veliko let prej, ko so specialisti Eojno-medicinske akademije iz Beograda postaviti pri vrtini šotor in v njem namestili okrog deset bolnikov, ki so imeti luskavico. jk> kakšnih dveh, treh tednih so ugotovili, da je voda iz tamkajšnje vrtine zdravilna „. Tokrat se zadeva ponovno začne pogrevati. Kdaj in kokose bo končala, pa morda vsi ne bodo/-mo ddiveli. Gre za gradnjo zdravilišča Rimska čarda. Partnerja (začetna) naj bi bila občina Puconci in Zdravilišdt Radenska. Oba partnerja (Alojz Behek in Franc Huber iz Radenske in puconski župan Ludvik Novak) se strinjalo, da je gradnja zdravilišča velika prilšnosi. Prvi resni cilj je, da se projekt vključi v državni razvojni plan 2002-2006. Vsaj nekaj dobrega (I- '4 v Gradnja sodobnega prometnega objekta, ki nas bo popeljal v Ev-ropit tretjega tisočletja, je pripo-mhgla k osvetlitvi naše prazgodovine. Na območju Kotare ■ Krogi pri Bahovcih, kjer bo nekoč tekla avtocesta, so arheologi odkrili zanimivo najdišče iz bronaste dobe. 2e so odkopali keramično žaro velikih dimenzij, ki ho naredila pozneje z drugim i itdkritji prelomnico v arheološkem poznavanju preteklosti naše pokrajine. Med drugim to, da je bilo naše območje v prazgodovinski In rimski dobi gosto naseljeno. Kaj nam bo prineslo? Predsednik uprave Radenske Alojz Bell ek in predsednik uprave Pivovarne Laško sta sklicala tiskovno konferenco, na kateri bosta pojasnila strateško povezovanje obeh družb. K teh pojasnilih je bilo sicer marsikaj povedanega, v bistvu pa gre za lo, da je Pivovarna močno povečala deiš lastništva in prišla p družbo dvanajstih največjih delničarjev. Kakšne bodo nadaljnje namere, se bo pokazalo v naslednjih mesecih Odločitev padla r v TU SLutSlMl UE . buhtimo Na Darsovem razpisu za gradnjo K33 metrov dolgega mostu čez Muro, na avtocestnem odseku kiičja-Beliinci, je izbran projekt Brod 3, ki si ga je omislil dipl, univ, inženir Viktor Markelj iz Maribora. Stal bo dobro poltretjo milijardo tolarjev. Rok gradnje je 36 mesecev. Se pravi, da bo končan proti koncu leta 2003. Gradilo ga bo interesno združenje GIZ Gradis iz Ljubljane., Še ena pogoja Zupan soboške mestne občine Anton Slavic in direktor Gradisa Inženiring iz Ljubljane Franc Kositer sta podpisala pogodbo o sofinanciranju gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Objekt za ustanovo, katere usluge bodo zanesljivo uporabljali vsi, ki se v pokrajini ob Muri (ne glede s katere strani) učijo v srednjih šotah in naprej, bo sišakti 895 milijonov tolarjev. Gradnjo bodo sofinancirale tudi vse pomurske občine (tako vsaj računajo glavni investitorji). Hartnerjeva vila ho tudi po zgraditvi nove knjižnice služila kulturniškim namenom. Društvo Lipa dela Društvo Lipa v Miinchenu združuje okrog 350 zdomcev. Poleg drugih aktivnosti se ukvarjajo tudi.s folklornimi plesi Tokrat so si privoščili velik zalogaj, vendar so ga - sodelovanje na svetovno znanem Oktoberfestu - dobro izpeljali. E slovenskem sprevodu, kije štel 160 članov, so sodelovali plesalci iz sorodnih društev Lastovka iz Ingoistadta In Drave iz Augsburga. E sprevodu sta sodelovala tudi godba na pihala iz Sobote in pihalni orkester Alplesa iz Železnikov Po 7 km dolgi poti po miinchenskih ulicah so peli, igrali in plesali kar dve uri. Smejeva nagrada Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je skupaj z Javnim skladom RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti podeželja letos prvič razpisalo Slovensko regionalno nagrado, ki bo namenjena projektu, ki bo najbolj skladno predstavil smernice razvoja podeželja. Nagrada bo vredno deset milijonov tolarjev. Disebej vredno pa je to, da so jo poimenovali po Štefanu Smeju, velikem ekologu, filozofu, etnologu in ne nazadnje Prekmurcu, ki je prezgodaj moral zapustiti ta svet. Zdaj pa je že vse skupaj rahlo _______dolgočasno_________ Kako naj drugaš komentiramo novico, da je Murski val spet postat najradio. Zdaj že desetič po vrsti. Tako so ga razglasili na festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Morda Je zanimivo, da so zasedli tokrat naši radijci v posameznih kategorijah le mulo prvih mest, pravzaprav te eno, in to z Radičevimi reklamnimi oglasi. So pa bili v skupnem plasmaju najboljši, zato jim čestitk enostavno ne moremo odreči. Gobarski boom 'S' To, da so gorički gozdovi bogati z gobami in kostanji, ve že vsak gobarski začetnik. Po skorajda katastrofalni poletni suši je zdaj gobarska sezona dosegla svoj vrhunec. Gozdovi so polni gobarjev in po besedah najvnetejših je dnevno v gozdu več nabiralcev kot gob. Najprizadevnejši so Maribokam, ki prihajajo na gobarjenje kar z avtobusi. K neki firmi so si celo omislili sindikalno tekmovanj v nabiranju gob. Bo Bonačič _______rešil Muro?__________ Izmed treh kandidatov za novega trenerja Mure so tokrat izbrati 44-letnega Luko Bonačiča iz Splita. To je že tretji trener p jesenskem delu prvenstva. Prejšnja dva. Zlatko Kranjčar in Stobdan Djurič, svojih obljub nista izpolnila. Mura je še vedno slaba kol že dolgo ne. Zapomnimo si Bonačimvo izjavo-. vSem trener, ki žeti ndkaj narediti. Pričakujem, da bo Mura morda že drugo teto na evropski sceni.f Cez kakšno teto, verjetno pa že vetiko prej se bo pokazalo, kaj je nekdanji Hajdukov trener rekel in kaj naredit. Majdi zlato odličje Na 47. gostinsko-luriiHčnem zboru v Kranjski Gori je prejela goslinka Majda Šmid iz Gornje Radgone priznanje z zlato plaketo za kakovost gostinske ponudbe. Je edina iz pomurske regije, ki je prejela !o priznanje. K priznanju so zajete 25-letne izkušnje, ki jih je t zadnjih letih strnila v svoj lokal Restavracija M. Skupaj s petimi natakarji in ravno toliko kuharji lahko naenkrat postreže najmanj 110 gostom. Napad na policijo Nezaslišano predrznost so si dovolili tipi, ki so v Ljutomeru napadali policijsko postajo in hkrati tudi hišo komandirja policijske postaje na Cvenu. Napad, eden in drugi, so po vsej verjemosti opravili profesionalci, ki so za to priitznost uporabili bazuko. Zadevo jemljejo skrajno resno, saj je prišel na tiskovno konferenco sam direktor slovenske policije. Ali gre za združbo, hi vodi čez mejo tujce, ali za slovensko vnarkomafijof, zaenkrat še ni odkrito (razkrito). Nekdanjo odmaknjenost naše pokrajine vse bolj in vse pogosteje postavlja v ospredje kriminal mednarodnih razsšnosti. - Soboški Partizan ponovno naš _ Kar osem let je trajat spor med Športno zvezo Slovenije in soboško občino. Nekdanji sokolski dom, ki so ga Sobočani zgradili z lastnim delom in prostovoljnimi prispevki in ga ves čas do dandanes tudi vzdrževati, si je po osamosvojitvi Slovenije prilastila Športna zveza. Zdaj je končno ponovno naš. Soboško društvo za šport in rekreacijo je 80-odstotni lastnik, 20-odstotni delš po Ima Športna unija Slovenije. Eotk sil, koza cela. Kegljanje = Marika Kardinar E Salzburgu je bilo tekmovanje za svetovni pokal dtžavnih prvakinj f kegljanju. Ee se, kdo je zastopat Slovenijo, Zasedla je drugo mesto - dobila je srebrno kolajno, To je že njeno peto sodelovanje u takšni konkurenci: tri srebrne, ena bronasta medalja in eno peto mesto je izkupl^k s teh tekmovanj. ' Jaef Endre Tito in Vilmoš Tkalec v Murski Soboti Z balkona nekdanjega hotela Dobrapje bila ponovno oklicana Murska republika. Prostor in vse je bito isto, le namen je bil drugi. Tokrat so v soboški Zvezdi odprli salon Murska republika. Lokat naj bi bil visokega standarda in namenjen elitističnim in klubskim prireditvam. Mogoče bodo uvedli celo klubske kartice. Ob otvoritvi je imel govor tovariš Tito (Ivo Godnič in Eilmoš Tkalec -Dario iiiTgo/ Oba sta požeta veliko aplavza. Na koncu sta se, čeprav vsak iz svojega časa, rokovala, potem se je šlo pit. Prijeli Lončariča Na tiskovni konferenci i' Ljubljani, kjer je med drugimi poročal tudi direktor uprave kriminalistične policije, so razkriti podrobnosti o prijetju velike združbe kriminalcev, ki se je ukvarjala z vodenjem tujcev. Med njimi je tudi vodja, slovenski in hrvaški državljan. Josip Lončarič, za katerim je kar nekaj evropskih policij razpisalo tiralico. E akciji je sodelovalo 160 policistov in kriminalistov. Po vsej Sloveniji so opravili 35 hišnik preiskav. Najbolj žalostno je, da je kar tretjina priprtih z območja Pomurja. Športniki Pomurja Razglasili so rezultate 37. Eest-ntkove ankete za izbor najboljših športnikov, športnic in športnih kolektivov Pomurja za leto 2000. Borut Horvat, kajakaš iz Kroga, si je priveslal najvišji naziv v moški konkurenci. Kdo drugi kot Marika Kardinar st je prikegljal naziv pomurske športnice No. I. Šahisti Radenske Pomgarada pa so primatirali do najboljšega športnega kolektiva. Maučec strah in trepet las." z I. Na proslavi ob SO-ietnici organiziranega nogometa v Sloveniji je dobil Feri Mau^c (in še trije nogometaši) najvtšje priznanje. Proslave sta se med drugimi udeldila predsednik Milan Kučan in predsednik Fife Joseph Blat ter. Predsednik N2S Rudi Zavrl je ob slovesnosti med drugim dejal: vFeri Maučec je bil strah in trepet vratarjev, videti smo ga na vseh slovenskih igriščih, kjer smo gledalci občudovali njegovo znanje, spretnost in borbenost, r Veliko razkritje Skrivnostna smrt podjetnika na Cvenu je pojasnjena Ravno tako smo zvedeli kako je prišlo do bombnega napada na policijsko postajo S' Ljutomeru in komandirjevo hiši na Cvenu. Podjetniica .Makoterjeva bo letošnje bdične in novoletne praznike presnela za zapahi. pretresli sveta) ob Muri 2000 december 2000 Pen VESTNIK 3« Velika TRIPENKETA Šest pridnih, marljivih itd. Po-murcev je tokrat odgovorilo na tale zastavljena vprašanja: leto 2000 so napovedovali usodne dogodke - se je kaj takega zgodilo tudi vam? Opišite vaš usodni dogodek! 8Ni S apišite novoletno voščilnico Pomurkam in Pomurcem. kom bi najraje preživeli silvestrsko noč in zakaj? Izbirate lahko med naslednjimi ženskami in moškimi; Marijo Pozsonec, Madeleine Albright, Viko Potočnik, Cicciolino, Billom Clintonom, dr. Janezom Drnovškom, Billom Gatesom, Jankom Halbom, Bradom Pittom, Duškom Radičem - Vanekom. Dr. MARIJA RUDOLF VUKAN, spec, oftalmolog in predstojnica oddelka za očesne bolezni, iz Murske Sobote: H ■ Februarja sva se z možem peljala na dopust na Kanarske otoke. Ves teden so na TV prikazovali velike letalske nesreče, celo t' statistiko za 10 let nazaj, tako da me je minilo rsEK veselje do potovanja. Noč pred poletom sva prespala pri prijateljih v Ljubljani, V morečih sanjah se je zrušilo letalo, v resnici pasem padla s postelje. Zlomila sem si prednji zob in dobila nekaj bušk. Namesto na Tenerifah sem končala na urgenci kliničnega centra, prvi teden počitnic sem bila bolnik, 'V ker me je vse bolelo, drugi teden pa je bil ^^RR čudovit. ^^Drage Pomurke in Po-tnurci, v letu 2001 vam želim miru, ljubezni in blagostanja, predvsem da bi vsi dobro videli, nekateri pa celo spregledali Na silvestrovanju bi bila izmed naštetih oseb najraje v družbi z Billom Clintonom, ker je zelo zabaven, šarmanten in je na splošno všeč vsem ženskam. Vendar bom na Silvestrovo raje s svojim možem. P' BRANKO BEDEKOVIČ, najboljši igralec RK Celje Pivovarna Laško rj na nedavni zgodovinski tekmi z 15 Qp, Zagrebom, doma s Šafarskega oslej se mi ni zgodilo nič usodnega. Pustil se bom MARTIN GLAVAČ, direktor Območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Murski Soboti, iz Beltinec Glede usodnih dogodkov, ki so jih napovedo^vali za leto 2000, sam nisem zasledil nobenega omembe vrednega dogodka, razen naravnih nesreč. V-..C ■II t ^^^sem Pomurkam in Pomurcem želim v prihajajočem letu in novem tisočletju, da bi svoje moči, znanje in sposobnosti strnili v strpno in odgovorno sodelovanje za blagor vseh ljudi, živečih ob reki Muri, ne glede na barvo, ne pa da medsebojno obračunavamo in kažemo moč petelinov! Naj..., naj... vsem v 2001! Silvestrsko noc bi najraje preživel z Normo Bale, in to zato, ker sem prepričan, da je zelo šarmantna, in bi eno noc preživel brez besedičenj o politiki. SLAVIC A PESTNER, vedeževalka, s Pušče Sem zelo znana vedeževalka in za svoj osebni ^peh v letu 2000 si štejem tečno napovedan izid jesenskih parlamentarnih volitev v Sloveniji, od vrha do zadnje stranke, ki je prišla v parlament. ^^Vsem Pomurkam in Pomurcem želim v letu 2001 manj obiskov pri zdravniku, dosti kruha in vina, nikoli prazno denarnico in veliko smeha. Silvestrsko noc bi najraje preživela z dr. Janezom Drnovškom, da bi ga osebno »RKCEUE, M ^esenetiti, saj leta še ni cisto konec. Seveda upam, spoznala in mu silvestrski poljubček dala. da bo to prijeten dogodek ^^Pomurke in Pomurci’ Želim vam srečen in uspešen vstop v novo tisočletje! ^^Silvestrski večer bi preživel z Viko Potočnik, silvestrsko noč z Mašo Merc, račun pa bi prepustil Billu Gatesu. FRANC KIRALV, kipar iz Lendave j«;; ?■ Kot kipar delujem že štirideset let in imam postavljenih že več ambientalnih skulptur. b ALOJZ FLEGAR, ’ župan s Tišine ^HKaj posebej usodnega se mi v letu 2000 ni dogodilo. Preživel sem ga delovno in še kar zdravo. Usodni dogodek za mene in občane naše občine (v pozitivnem smislu) bi kvečjemu lahko bil začetek rekonstrukcije ceste G1-3 skozi našo občino in gradnje pločnikov ter kolesarske steze. Dolgoletna prizadevanja in pritiski so končno obrodili sadove. iV J Moje želje za prihodnje leto so romne. Vsem vam želim veliko T osebne sreče, zdravja in uresničitev vseh načrtov. Vsem nam, Pomurkam in Pomurcem, pa zgraditev avtoceste, prehod vsaj dela tovora na železnico, gradnjo porodniškega oddelka, novo pokrajinsko in študijsko knjižnico, odprtje vsaj tisoč novih delovnih mest in nobenega novega stečaja ter končno formiranje pomurske regije. So želje prevelike? Silvestrsko noč bi najraje preživel kar s prihodnjim občanom naše občine g Vanekom - Duškom Radičem. V njegovi družbi bi najhitreje pozabil vse težave iztekajočega se leta in v novo leto stopil z večjim veseljem in optimizmom. vendar sem letos dočakal prelomnico v svojem kiparskem opusu. V rojstnem kraju Lendava je postavljen moj prvi bronasti kip sv, Štefana. Še nekaj: iz J kamna sem izklesal kip kralja piva v nadnaravni velikosti, ki je postavljen v Laškem. Tako lahko rečem, da mi je bilo v letu 2000 usojeno predvsem veliko delati. Pomurkam in Pomurcem želim v novem letu vse tisto, česar si želim tudi sam, in sicer zdravja, sreče in if E * veselja na poti v tretje tisočletje, Ta pot naj pripelje skozi naše kraje vse, kar potrebujemo za dostojno in lepše življenje. Zgrajena naj bo čimprej, četudi zgolj kot avtocesta. Če se že moram odločiti, s kom bi najraje preživel silvestrsko noč - bi mi privoščili o nv n rt »“rt rt l.rrtt »Trt rt dM rti Cicciolino? Seveda samo kot model. v > VESTNIK 30 Pen december 2000 ■ !>• ... vse teži, da se ovije v krog, obda z obročem, nebo in zemlja sta okrogla, tudi šotor Indijancev, ptice spletajo okrogla gnezda, mlinska kolesa ustvarjajo za mletje krcžne energije ... es I I. ll 'C o Franc Bernjak je z dvanajstimi leti pri očetu Matiji mlinar. Brez naklepov, a odkritih misli, želi postati pomemben, postavljati mline na Muri in jih seliti, kot se selijo ptice, iščoč življenjski prostor. Kljub starosti spet postavlja mlin, na Otoku ljubezni v Ižakovcih - ker staro ni zastarelo, je znamenje otroštva ali prve dobe, zato je v podobi starca z belo brado. Plavajoči mlini stoletja vztrajajo na Muri, da jim je mogoče pripisati dolgoživost, neobčutljivost za spremembe na veliki nižinski reki, ki poplavlja, odnaša in spreminja rečni tok - zategadelj se obrežne konstrukcije nikakor ne obnesejo, odličnost pa izkazujejo plavajoče na Čolnih ali kumpih, čvrsto privezane z verigami, to pa je komunikacijski element združitve, tudi poroke, vendar ne od zunaj vsiljene, pač spontano privoljene, s težnjami prilagajanja, s spuščanjem in dvigovanjem, premeščanjem in iskanjem najugodnejših razmer, s potovanjem, nemara Odisejevim, po reki ali v človeku samem. Sanje o starih murskih kulturah sežejo globoko v intimo zavesti. Uhajajo lastnemu umu. So izraz želje, ki živi v sredici našega bitja, misli in čuti na vseh ravneh, od najbolj biološke do poduhovljene. Ko hotenja predirajo na zavestno raven, postanejo ideja, ustvarjalna oblika, zgostitev in uresničitev. Da postajaš voljan postavljati mline. Kar je trdnost v njih, simbolizira svetlobno emanacijo, se razširja iz središča na rob bitja, na druga bitja, jih greje, spodbuja in oplaja. V naši občini nam uspe zgraditi plavajoči mlin, kot spomin in opomin naj civilizacija ne zaničuje naravnega, subjekt ne jemlje, kar je v njfem energetskega, naj se s spoštovanjepi govori o časih, ko je na Muri grabilo stotero mlinov in so brodi povezovali Prleke in Prekmurce. Mlinarji so odeti v belo, v barvo absolutnega, zato so beli možje vrhovni poveljniki na svojih premičnih svetiščih, predani rečnemu prostoru, med vzhodom sonca in njegovim zatonom, rojstvom lune in njenim mrkom. Venomer je rojstvo pred smrtjo. Belo jemlje vid. Iz mlina se usuje bela moka, ki je posledica preobrazbe žitnega zrna ali človekovih duševnih stanj, zato je čistilec zrnja brezpogojna zahteva v slehernem mlinu in prvi pogoj za dobro moko. Moka/resnica/, ki jo sito prepusti, je prva/ prava/, tista pa, ki se nabira na rešetu, je druga / mala/. Tako ločevanje je v nasprotju s človeškimi kriteriji, ko pomeni, ostati na rešetu, biti velik, pomemben, prepoznan, izbran. Tesnoba ostaja, ker neverno, kako seje Gospod. Bodo prvi poslednji in poslednji prvi? V mlinu moreš postati velikodušen, bogaboječ in spremenjen. Tine Mlinarič Hudič v luknji, hudič iz luknje čas miklavževanja je mimo, njegovih spremljevalcev hudičkov pa ne. Ne samo Miklavža, tudi nas spremljajo v decembrskih praznikih v adventni čas, in to ne kar tako, marveč celo leto, nekatere vse življenje. Kot otroku se mi je takšen prijazen, šarmanten hudiček vcepil v spomin in v njem ostal skrit, čakajoč na svoj trenutek, da nenadoma, nenadzorovano skoči iz mene, me osramoti, ušpiči kakšno neumnost v mojem imenu, skratka, da me »zajebe«... Bil sem star štiri leta, ko so me peljali v takratni soboški Sokolski dom (po vojni Mladinski dom, TVD Partizan itd.), kjer je bila na sporedu novoletna lutkovna igrica, v kateri sta nastopila dobrosrčni Miklavž z belo brado in velikim košem ter •vragič«, ki je kar naprej silil v ospredje, se spakoval, za hrbtom posmehoval Miklavžu in iz vsake njegove tople besede »bril norce«. Zaintrigiral me je. ZaMiklavžasem vedel, da je dober, da prinaša darila, da nas bo vse po vrsti dobrohotno oštel, nato pa popustljivo segel v globoko vrečo ali koš in izvlekel darila, za vsakega nekaj. E, tu pa se je že začel moj otroški strah: vrečo oziroma koš je namreč držal peklenšček, rdeč ko paprika, z rogovi kot koza in z dolgim jezikom kot muholovec in njegov pokvarjen pogled je bil tako zgovoren, da sem že vnaprej trepetal,- ko je Miklavž segel v malho: bo privlekel miklavščino, igračo, ki sem si jo želel, ali pa je »krampus« zamenjal darila in bom tako dobil nekaj, kar me ne bo razveselilo ne potešilo. Neskončni so bili trenutki, ko je Miklavž vlekel na dan darilo in z listka prebral moje ime; od strahu in negotovosti sem se dobesedno cvrl na ražnju in »krampus« je ta raženj z veseljem obračal. Vedno sem si želel majhno električno železnico z lokomotivo in var goni, ki bi prevažali tovor iz enega kraja v drugega, pa je nisem nikoli dobil. (Kot odrasel sem si jo pred leti kupil na veliki hollywoodski razprodaji električnih igrač.) Parkelj je skakal od veselja, ko sem dobil v prozorni rdeči vrečki samo bonbone, suhe fige, kekse, svinčnike, šilček, trikotnik in šestilo, kajti vedel je, da sem pričakoval več... Stisnil sem zobe in sklenil počakati naslednje leto, zasneženi december -mogoče pa hudiča ne bo več v Miklavževem spremstvu. Zmotil sem se: naslednje leto je parkelj skakal okrog svetega Mikolaša in nas znova strašil, vendar tokrat ni bil več hudiček, parkelj, marveč »ordog«, pravi madžarski hudobec. Bil je namreč božič 1041, Čas hiti; ljudje pravijo: »Hudič jih (e pobral.« Miklavža je zamenjal dedek Mraz, hudič je zgubil pravico do javnih nastopov. Namesto njega smo dobili notranje in zunanje sovražnike. »Fuj Teifel,« sem slišal reči na ulici in vedel sem, da je »vrag odnesel šalo«. Neverjetno, kako je človeštvo od kdo ve kdaj verjelo v anatomijo zla, v demona, ki se je prelevil v satana, ta pa v hudiča ... Simboli zla so ostali kot odtisi v pesku v vseh kulturah od praveka do danes. Zapisano je, da je bil predhodnik hudiča egiptovski bog Suteh. ki je nastopil v takratnih zgodbah kot pravi človeški ničvrednež in popolno nasprotje svojemu dobremu bratu Usiru, Podobno razdelitev bogov in duhov na dobre in slabe najdemo tudi v perzijskih, afriatih in indijanskih legendah. Takšne motive poznamo tudi v germanski in slovanski mitologiji. Hudič je najbolj navzoč v krščanstvu, kjer je Božje kraljestvo strogo ločeno od Kraljestva zla. Krščanski pisatelji so videli hudiča v prvi fazi svojega samozavedanja v podobi padlega angela Kasneje so začeli govoriti o Apokalipsi, o hitrem koncu sveta in prihodu hudiča. Antikrista, ki bo vrgel po poslednji sodbi na sodni dan grešnike v pekel. Satanova postava tako čedalje bolj izžare- va strah pred smrtjo in budi neprijetne misli ob večni izgubi človeške duše. Na vrhuncu srednjega veka se je tako povečalo število tekstov, ki popisujejo srečanja s hudičem v najrazličnejših oblikah in podobah. Zelo malo svetnikov je, ki se v svojem življenju ne bi srečali s kakšno hudičevo prikaznijo. V najrazličnejših pogledih na hudiča lahko zasledimo notranje krize, v katere je zašla katoliška cerkev, ter se med drm gim tudi zaradi V’ I J * J II rt I L" ■'^1 I £31 X tiri t ji It* AJ ■ ' kA SLa Klicanje hudiča. Risba je nastala 1907. na Češkem. njega skušala preoblikovati in reformirati. Cerkev je naročila pri svojih umetnikih nove in nove podobe hudiča in demonov. Motiv hudiča je dobro obdelan v različnih biblijskih ilustracijah pa tudi na stenskih slikarijah po evropskih cerkvah. Cerkveni predstavniki so videli v konkretno poslikanem hudiču pot k doslednemu spoštovanju norm in edini pravi predstavi krščanskega življenja. Slikarstvo se je ukvarjalo s problemom, kako prenesti hudičevo prikazen iz ustnega in pisnega izročila v svet tvarne podobe. Srednjeveški slikarji so se znašli v zagati, saj so morali sredi čudovito odslikanih svetopisemskih likov izrisati tudi hudiča, ki bo izzval šok in grozo. Da bi ga neuki verniki spoznali za odpadnika in nevarnega stanovalca »nebes in pekla«, je hudič v začetku dobival živalsko podobo. Risali so ga kot krvoločnega leva s krili in dolgo dlako, kot psa volkodlaka. Cesto je bil podoben kači iz biblijske zgodbe o Adamu in Evi. V kasnejši ikonografiji se je hudič pojavil tudi kot prelepo, zapeljivo dekle (ali ljubezniv mladenič). Nekateri avtorji so šli celo tako daleč, da so hudičeve lastnosti združili z lovcem ali različnimi kmečkimi zeliščarji. Gozd je sploh veljal za prostor, prenatrpan s skrivnostmi, posebno ponoči - bil je idealen kraj za nastop zlobnih duhov, čarovnic, črnih mačk ... Noč je bila temna, hudič naj bi bil črn, V srednjem veku, v času križarskih pohodov, so ljudje začeli verjeti, da so za vse nesreče, ki so preplavile Evropo, krivi Cigani in Židje. Marija Terezija, sicer v marsičem napredna vladarka, je na primer Ciganom prepovedala stalno naselitev, Židom pa je omejila prostor naseljevanja. Ohranjeni so zapisi, da so nekateri katoliški krogi povezali židovstvo s hudičem. Trdili so, da Židje pod svojimi klobuki skrivajo rogove, pod dolgimi plašči pa prikrivajo rep. Satanova podoba je postala tako z leti stilizirana slika sovražnika, V času reformacije se je pojavila podoba papeža kot demona. Hudič je nosil na glavi tiaro, papeško krono. Takšnega so ga namreč naslikali luteranski umetniki. Boj s hudičevimi silami se je v srednjem veku prevesil v cerkveno inkvizicijo. Pred inkvizicijskim sodiščem so končali ljudje, ki so prišli v konflikt s cerkvenimi predstavniki oblasti. Zaradi sodelovanja z »nečistimi silami« je cerkvena hierarhija obsodila tudi francosko junakinjo v boju zoper angleško armado Ivano Orleansko, ki je bila kasneje rehabilitirana, imenovana za svetnico. To je bil šele nenadzorovan začetek boja in lova na čarovnice, ki so vse po vrsti (ob hudih mučenjih) priznale sodelovanje in celo nečistovanje s hudičem. Na človeško fantazijo pa so vplivale še druge nesreče, predvsem kuge, povodnjt lakota, kobilice .., V neki vaški legendi se je pojavil hudič kot lepo urejen, debel človek, ki je streljal naokrog s s kugo zastrupljenimi puščicami. Na vasi se je razvila tudi črna magija. Vaščani so bili prepričani, da se je hudič spremenil v črnega mačka, ki je prišel iz nočnega gozda. V mestih so skušali alkimisti iz zlitin in kamenja narediti zlato oziroma modrostni kamen. Pojavila sta se termina »hudičev kamen« (lapis) in »hudičev učenec«. Tako v Goethejevem Faustu nastopa hudič kot skušnjavec, ki ima že človeško podobo. Po francoski revoluciji je hudič zgubil svoj negativni pomen: postal je del »ženskih čenč«, izmišljena zadeva, saj »vrag vendar ni tako črn, kot ga prikazujejo«. Od hudiča so bile še nevarnejše reči. Na Češkem je našel hudič svoje mesto v lutkovnem gledališču, posebno v igri Gašpar in vrag Mateja Kopeckega, In takšnega hudička, lutko iz lesa, plišastega in na vrvici, sem najbrž videl tudi sam. Na lastne oči. »Potem pa je hudič vzel šalo«: po drugi svetovni vojni, v času moralne zmede in duševnih stisk, je nastal satanistični kult. Ne hudič, Jezus in predvsem Marija sta se začela prikazovati nad motvarjevskim gozdom in drugod po Sloveniji. Človeška stiska je iskala upanje in pomoč v nadnaravnih znamenjih. V Ameriki je prišlo celo do kolektivnih samomorov, da omenimo samo Masonovo skupino samounioevalcev lastnih življenj. V postmodernem času je nastalo kar več filmov na te teme, pa tudi tv-serija Akti X, V današnji družbi pa podoba zla ponovno dobiva obrise hudiča; nekateri ga vidijo v denarni moči ali v vplivu močnih gospodarskih družb, v poskusih kloniranja, v raku kadilcev. Literarni Miklavžev sopotnik je morda sicer ostal »zajebant«, ni pa kriv za kataklizmičnost, v katero se naivno, neodgovorno pogrezamo, ker nam je prav, da nekdo drug misli namesto nas, pa čeprav narobe. Ko bomo odrasli in ugotovili lastni spodrsljaj, bo žal prepozno. Hudiček se nam bo že smejal iz praznične malhe ali luknje in veselo rožljal z verigami. Branko Šomen december 2000 Pen VESTNIK 40 > Lokal zaprl zaradi bab Stefanove muke pred Štefanovim Kaj bodo počeli pari na Rožičkem Vrhu? 't stvenim nadzorstvom in davčnim nadzorom), ampak po stanovanjih, v avtih, • ■V I, i ? parkih, železniških postajah ... Zakaj to J ei-j rej država ne bi iz tega tudi kaj iztržila? Štefan Vojkovič, rojen v Turnišču, a je že več kot dvajset let v Švici, se boji, da ne bo dočakal dneva, ko bi lahko v svojem razkošno urejenem lokalu (sedežne garniture kot v dnevnih sobah, vsepovsod preproge, ogledala ...) ponudil gostom ne le pijačo, ampak tudi pun- Vse poti, ki vodijo k lokalu na Rožičkem Vrhu, so še vedno dobro označene s tablami, a kaj, ko so dekleta morala oditi, ostala pa je le tale - na tabli. otem ko si je Štefan Vojkovič pridobil vse »papirje«, je začel 24. aprila 1998. leta z dejavnostjo, ki se ji reče uradno: točenje pijač in napitkov v baru - nočni lokal. Poimenoval ga je v Schweizerhof nigh Club. Vest, da je na Rožičkem Vrhu lokal za moške, ker da v njem strežejo (in počno še vse kaj drugega) tujke, se je med mo-^o populacijo hitro razširila in naskočili so nočni lokal sredi vinorodnih goric. BUi so pač prepričani, da tam lahko dobijo žensko za denar Nekaj o tem so slišali, tudi možje postave ter v civilu in tudi v uniformah so pridno bdeli nad moralo. Novopečeni gostinec je sicer imel tujko. toda ta se ni prodajala za denar, pač pa pitalističnih in komunističnih državah. je bila le vaba za goste. Ker pa ni imela delovnega dovoljenja, je morala kar hitro -spakirati kufre«. Domačih »slačipunc« pa ni mogoče dobiti. Ko je ostal lokal brez pomanjkljivo oblečenih deklet, je moral zapreti vrata, saj nihče ne bo hodil tako daleč samo na pijačo, »Gostje so zahtevali ženske,« je odkrito povedal Štefan Vojkovič, ki je potem, ko je zaprl lokal, spet odšel v Švico, veli ka stavba na Rožičkem Vrhu pa sameva. Pred kratkim, ko se je za krajši čas vrnil, mi je razkazal vse prostore, vredne 500.000 mark. Tudi spodnje, katerih del je ves v preprogah (te so po tleh in na stenah), smel pa sem pokukati tudi skozi linico v obliki srca v dva pregrajena prostora, v katerih sta postelji. Nisem spraševal, ali se je na njiju že kdo šel igrico atek - mamica, slutim pa, da nista nedolžni. Štefan Vojkovič je bil odkrit: »Sprašujem se, zakaj so mi dali lokacijsko dokumentacijo za nočni lokal, ko pa obratovanje nočnega lokala pri nas ni dovoljeno. V mislih imam nočni lokal, kot se spodobi in kot je običajno po ka- Gost, ki pride v lokal, zahteva za svojo družbo dekleta. Jaz kot šef pa moram gostom žal povedati, da pri nas dekleta niso dovoljena. Potem sem izgubil goste in nočni lokal je ostal prazen. V Romuniji (tam ima Štefan ženo ,doktorco’, op. p.), Rusiji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in v drugih državah je prostitucija zelo razširjena in v nočnih lokal± so dekleta na voljo gostom. To je nekaj 500.000 mark vreden poslovni objekt na Rožičkem Vrhu je zaprt, saj policija ne dovoli lokala z dekleti za denar. Bo (v drugo] kaj več sreče - s savno za pare? običajnega. Tam se policija ne vmešava, četudi prostitucija povsod ni legalizirana. Pri nas pa je dvojna morala! Poglejte samo Salomonov oglasnik, koliko je oglasov, v katerih ponujajo dekleta in žene svoje ,usluge'! Pošteno ,kasirajo’ in ne plačujejo davkov. Nam, ki pa imamo legalne lokale in plačujemo prispevke in davke, pa ne dovolijo,« Štefan Vojkovič je s svojim razmišljanjem spet načel vprašanje, ki smo ga v Sloveniji svojčas na veliko premlevali. Naj strnemo: ne si zatiskati oči, ljubezen za denar (pa ne samo ženska!) je tudi pri nas, vendar ne javno (pod zdrav- ce. Zdaj se je domislil neče^sa novega: tja do spomladi bo uredil v pritličju savno za pare. Da, pare, pa naj bodo to zakonski, zunajzakonski ali pa kar tako -priložnostni. Plačali bodo določeno vstopnino, kako pa se bodo vedli v savni (si bodo izmenjavali partnerje itn ), pa je njihova stvar in v to se ne sme nihče vmešavati. Tudi policija ne. Če bi se, bi posegla v osebno integriteto, to pa je kaznivo. Zaželimo torej Štefanu Voj-koviču kaj več sreče s savno za pare, kot je je”imel z nočnim lokalom, žal brez deklet na poziv. Besedilo in foto: ŠTEVEN SPILBERG '1 j I r p. r. i Sli I k ,1 11 y i h - ** iS^ ( 'i ,■ l i VČ "i i r I', h , d I ^1, a O Prešernu je ostal ob njegovem blestečem pesnikovanju sloves, da je z veseljem spil kozarec dobrega slovenskega vina. Okrog okrogle obletnice rojstva velikega poeta so se te njegove ljubezni spomnili vinogradniki Kmetijskega gospodarstva Rakičan, ekonomske enote v Kramarovcih. Leta 1999 so na i Ji***- ‘ "f* A dan 3, decembra trgali in letos bo mogoče novemu letu že 1 nazdraviti s tem Prešernovim viiiom. Sicer pa dobiva to vino pozne trgatve že vrsto let medalje na različnih tekmovanjih, najponosnejši so na tiste s kmetijsko-živilskih sejmov v Gornji Radgoni. Do prihodnjega leta bo dozorelo Prešernovo vino letnik 2000. Zagotovo bo še posebno iskano, saj so grozdje potrgali na dan dvestoletnice Prešernovega rojstva. Ob tej priložnosti je bil vidno zadovoljen Rihard Peurača, vodja ekonomske enote v Kramarovcih. Laški rizling na 2000 trsih je v sončni jeseni lepo dozorel in 3. decembra 2000 so iz njega stisnili 800 litrov sladkega mošta. Že ob prvem merjenju sladkoqa se je merilec ustavil na točki 117. Iz takšnega mošta bo zagotovo tako dobro vino, kot so odlični Prešernovi verzi. In morda bo kakšnemu novodobnemu pesniku pognalo kri po žilah tako silovito, da bo spisal kakšno novo napitnico. Lipe 1^ I.; ■ I'*"' .-Irp-T:. i ’ VINO * F VESTNIK 41 Pen december 2000 d P Nič več sfrustriran zemljokop in nič kot črv ne rije po zemlji tej, da v potu služi kos si svetešnje potice. Po svetu šel, do Bosnije in do rodovitnega Banata, do Bečkereka, Subotice in Osjeka, v ogrske ravnice. Prek oceana, v ZDA, navzel se je zaprašenega blata. 0) Ph ta Pa na Francosko in še v Tajčiand že od njega dni spomin ta trdcživ je in pogosto še vedno ne zbledi in marsikomu vse do danes prerado kapne za uvod, ko se odpre pogled mu na tisoče razburkanih usod. Tako začenjam zgodbice, brez štirke, narejenega sijaja. Kako bilo je in kako zdaj gre, poglejmo si od kraja. O o ta Za kralja pa kraljico, za dvor, tri nebogljene prince prosilo se Je že ob soncevidu in vsakteri dnevni čas. To zabel bil za mnoge siromake in vbogečke mlince, za repo in krompir za zelje pa fižol. Potem naglas odzvanjalo Je dan za dnem prav močno s cele biti. To bil Je čas, ko že na vsak, bolj krepek Je korak zapelo popezdalje, ki ni bilo ga moč nikamor skriti. Drvelo gori dol in sem Je liki fietnoplelni poganjak. Poreče kdo naj, kako se bolje večna hvalnica zapoje preslavni domovini, kraljevini, banovini, in po svoje. eS 'P Je bik gospod, mesar ga noče vzeti. Ze pajčevina se zdavnaj naselila Je v dedJcov razcefrani portmone. Meso bi rada Jedla prelakotinjena, vesoljna očevina. Zdaj bob otepa, žgance žuli, poredko spije še kofe. o S o p o eS N P P Ljubljana z vnemo poje; Ljubljanca je smrdljiva reka notri pa je polna dreka, a zagrebačke črnke frajlice, blondinke, ponujajo se v kavarnah svetovljanske Iliče. Še Belgrad, ja no ja, Skadarlija je bolj za domačine, p hotelskih barih cvet z debelimi mošnjički iz tujine. So pumparice olala. Rajtguzni in galoše vse od Bate, Peka. Je Preiskurant Stermeckijev iz Celja knjižni hit. Pa instrumentov, ^f. No vse. Copate, šali in kravate že našel si, ko knjigo si odprl, v minutki, tisti hip. Prebravši vneto nadebudna mlad& tole mično knjigo. se zmrvih je vse, kar prej veljalo je za večno slavo. Tu zdaj smo znava, načrtov naših komaj na za&iku. Kaj le bo, dejal bi Mi'^a Baranja, tam na skončetku? Ustvarimo si novi dom, ki bo zgrajen po lastni meri. Naj vrag v pekel pocitra ga, kdor zdaj se tukaj cmeri. Da v tretje rado gre, tako modrost nam stara pravi. Očetovstvo ni prida stvar, se ve. Samo ne tu, drugje. Zdaj prava mora, že leta sem, počasi nas vse onegavi. Pa dajmo, ne ga srat, pobot je reč, saj smo ljudjel Zaslug za narod z metri, kilami, nikjer, pri moji veri, od pamtiveka dalje še nazaj nikoli se nikjer ne meri. Je modrec bil, ki je v neki prav tako zamršeni zadevi tako razsodil: očetovstvo, po vrsti, lepo se vsem prizna, in naskoren, a tudi sledkar prdalostni in v hudi revi priznali bodo svoje alimente, prav mastne, to se zna. Ta glavo delal je, ta trup, očesa, nos, a oni tam ušesa. Tako naprej; želodec. Jetra, črevesa še nekdo tudi tiča. Trdim, da kaj bolj spodobnega ne bi ustvarila nebesa. Bi zvedeli, da temu gre na glavo lovor in onemu tavor. Potem brez velikih debat imeli bi očeta nove domovine. Poreče kdo, ta mojstrovina delo zlega Je duha, hudiča, ki Že imel Je večkrat mlade. A to ni vse, tu žlajf zategni, da spet kolo nam plivkohrzajooe nekolikanj se upočasni. Da nismo mi Balkanci, uf to pilo nam je kri. Pobegni, če ti Je dano, v blaženo Evropo, tam smo od njega dni, in kjer vedno še drži, da osem Je navadnih tri krat tri. Res Je, samo prit^iti Je treba, ker gre le bolj na tesno. DorašČamo iz dneva v dan in to za nas je glavna stvar. Učili nas pastirji kravji bi, ko sami smo dovolj že resno Življenje vzeli na začetku brez cincanja in vsakršnih utvar. Ponosen bil za nas Je tisti čas. Po tisoč letih na volišče svobodni šli smo, da po naši meri Izvolimo dižavni zbor. Svetnikov bilo je takšne in drugačne baže, kot da kotišče Nato Bajuk, Bajuk, Bajuk in spet Bajuk, Vse do Jeseni odstopljeni poziciji je bolj na tihem že spet zavrela kri. Potem odločeno bilo Je: v Jeseni naj z volilnimi poleni odločijo volilci, na volilni sceni, kdo vi ste, kdo smo mi. Kako potem smo res volili, to zdaj v glavah nam še tli... Evropci tu in zdaj držimo se, kot da nataknjeni na kole po turško smo. Nič ni bilo to imenitno in nikomur prav. Prežvečili smo vojne, kuge, suše, vseh drugih vrst nevole, zdaj pač živimo v obdobju, ki reče se mu era norih krav. Pa pride srečni čas, ki se mu reklo bo, to je volovski vek. Kdaj, to se ne ve, a upamo lahko, s kančkom optimizma, prav kmalu že, zaradi trde vladavine zdajšnjega feminizma. Z volitvami poslancev izkušenj se Je znova veliko nabralo. Največ pa vredna Je, ki pravi, da s tem se hecati ne gre. Volivec danes noče biti štor, ne pen, ne brezoblično tnalo, ki le kot trop ovac, telet glavo pod ncž nastaviti sme. Ločitve čas prišel Je pričakovano od stare, zagovedne Juge. Za dediščino, na obzorju ponuja nam se novodobni ravs. Kako pogreb opraviti, za mnoge v žalosti neizmerne tuge. To vekovečni postpogrebni spor bo in znova noičasi kaus. Ker od Vardara pa vse tja gor, od vekov našega Triglava se kuje zdaj železo ohlajeno, pripravlja splošen se naskok. Kdo Užil bode, kdo plačal gor in komu bo zbolela glava. IZ STAROVEČNEGA IN SODOBNEGA g > RINGABAJANJA MOJE DOMOVINE O Pd kot Marksa, Rozo Luksemburg Čez borih petnajst let, o ftčenkih je zvedla eno samo, nič kaj vredno figo, ko zbistrila je svoj pogled na tziie odvečno nori svet. A domovina?Papa, adieu, so se končale nore sanje in svet prekrila sta teror, trpljenje in strah in zlo. Tako končala potem ta naša je prGlahina kraljevina, O > o ne da bi rekla besed bodrilnih nekaj nam v slovo. Čas pa bši, b^i, bdi v nov dan, zato se tudi reas: To včeraj, pred dnevi, tedni, da, je pred meseci bilo. > Mar žalostinčnice za novo leto si tukaj bomo brali? Pa dajte no, žari, se vije, miga, rita, brše na poskok. Komu vesele radosti življenja, upe bi zdaj tu jemali, ko novo leto bliža se, blešči in riše se v neba obok. o o N Spet je pomlad in v zraku udarnic plašno rezgetanje. Razcvela se v nov čas prešerno vihrajoča je mladost. Razpredali so novi upi, nove in nedtiiveto lepe sanje. Kot stara pamet pravi, čez potok skače, kjer je most. o V šoli rusko, doma pa v listnjaku angleško se učimo. Starejših bratov, sester, stricev, tet, obleke si krojimo po meri naši. Potem radostno vzhičeni, da tale svet je vkljub vsemu od nekdaj že zlatnikov vreden, lep. d Zdaj vsega šmenta tu je. T prvi vrsti sami udarnjaki, nato pohvalniki še z medaljoni, na cingu Hngu cin. Tam daleč spod in malo dlje poHvarenjaki so kulaki. Pa le malo še naprej turisti so, ostriženi vsi na balin. Na cestah f mestih, na križiščih »Mi ti se kunemo« se bratsko kolo zvija in ob udarcih nog po taktu gre. Bili so žulji naših mladih rok, ki so navdušili srce. Zatem pa svet na.Š v kratkem se postavit je na glavo. zgag le-teh krtina travniška je vsaka, na njivi vsak razor. Kako prenagljeno in malce zviška se opravila so lotili, to nam (in tudi njim) pokazal volilni njihov Je sindrom. ' Kako v spletu lastnih kombinacij bi se na suhem utopili, ko so odločali, kdo neki le v ZDA največji bo kanon. Kot iz nebes Je'padlo tisotš sekir nam v sladki sladoled. Iz Bele hiše k nam bodo prišli ponižni in proseči glasi: »Izpeljite še nam volitve. Ni važna cena, gre le za ugled!« ’ A nekaj pozabiti nikdar smela ne bi ta nova domovina, ko pride čas, poslancu tistemu en majčkeni spominček, ki rekel Je, da bo mu za obrok le svša pašniška travina, če z novo domovino zbrklja se kaj in se ustavi mlinček. Po hribčkih naših, kot gobe so Jesenske , zrasle vikendice iz časov enoumja, kot radi rečemo za tisti, pretečeni čas, elit domačih, tudi tujih, ob njih se zdaj Ščeperijo gorice. Prav majhne, da, za rekreacijo, kot rado reče se na glas. Spomenike tu, kjer socializem pokazal Je svoj lepi obraz. Prek Sprinca spet znanci štorkljini že nam so doleteli. Krlajtov Lovrek s Hrastovja jih vidijo, je že prek deset, kako v Velkih Dnikah kaos, miši, žabe, m^are so jeli. Ni kaj, sosedovi je Geli rekel, prišlo je sprotuletje spet. Je glavobola novega prepolna spet vsa razdvojena Evropa. Poljaki proti vstopu v Unijo, Avstrijci pa zahtevajo izstop. Mi pa preračunavamo naprej, kdo prej, kdo zadnji vstopa. Ni naša stvar, če vsa Evropa boji se že vesoljnega potopa. Predpisov svojih z Unijo doslej na ione že smo uskladili, kako zadeva že od začetka naj bi brez hude trzavice šla. Pa pride kdo nam pamet solit, rekši, saj ste kar pridni bili, a veste kaj, v delu vašem Je vse premalo evropskega duha. 9 Rokav pisarniški nam strgan je in hudo močno ves scefran. Iz njega porogljivo v nas rši se že stokrat odpisani Balkan. A sladokuscem, ki domišljijo in besede Jim videc Nostradamus vnema te: ne bo za novoletni direndaj odvečnega kaj časa, da bi prisluhnili o tem, kako pohamala nas bo rumena rasa. Ker bliža se blešpeča, dolga noč, bom piko Štorijam postavil, z domačim vinom in z željami za najboljše bom nazdravil. JUŠ MAKOVEC december 2000 po Pen tepanje VESTNIK ^2 Sejn Maja Koštric iz Melinec, s «SELJDZI« MED 1 Tovorna ladja Celje, 24-lelna lepotica, ki jo načenja rja (ime tovorne ladje Celje se po indijsko sliši >seljdži<). dijakinja drugega letnika ljutomerske gimnazije. Na fotografiji me vidite v posebni opravi, sedim pa v svoji sobici na tovorni ladji Celje in potujem ob obali največje celine -od Japonske do Indije. Mami in meni je to neponovljivo pot omogočil oce. ki je na tej ladji mornar. Hvaležna sem mu za lansko afriško turo in za vse, kar sem imela priložnost doživeti letos v Aziji. Na neki način mi z obrestmi vrača vso ljubezen, za katero sem bila zaradi njegovih odsotnosti prikrajšana od prvega razreda naprej. Verjetno so v meni očetovi geni. Kar naprej bi potovala, geografija pa med od vsega najbolj zanima. Moj naslednji cilj je Južna Amerika, vam pa predstavljam delček svojih azijskih vtisov. Reportaža je moj prvi novinarski tekst. Krokodilja farma v Indiji * ■ >> jgai, ’ i I ■*.J J :!'■ ■ I «» •dbt ES.-' I _________________________________________ Fantje poskrbijo, da na ladji ni dolgčas. Večkrat smo skupaj zabavali. Ves čas sem imela občutek, da sem del posadke.... se HT li. t A Indijka Hema (levo) s sestro v skromno opremljeni sobi Muslimanska malezijska družina se preživlja $ prodajo tropskega sadja Eno od sedmih svetovnih naravnih čudes - HARE KRIŠNA BUTTER HALL v Indiji .( ifl*' Spravljanje riža na indijskem podeželju jj .ib' 'I T'' ■ «' IH • J E? Svetišče V Hvali-enu na otoku Tajvan J? ft.l !fcl K:;l 1^ i*; IkI l k It Tl h it T; •> J Revnejši predel indijskega mesta Chennai (Čenaj) ’ In pravo nasprotje - sodobni del mesta Sbangai •*«h„ 1 (>«»„, , J •Ulil! ■»(lir p< h* Is p ,! P otovanje v Afriko pred dvema letoma je v meni vzbudilo neizmerno željo po odkrivanju tujih dežel. Azijal Sprva je bila le ideja mojega očeta pomorščaka, potem pa je Kttu. {j . Kiinn- t 4 po enem mesecu dvomov v meni še zmeraj ostajalo upanje. In res je prišlo kakor strela z jasnega. V nekaj dneh sva z mamo le še pripravili prtljago, nato pa se je začela 30,0.2000 najina nova pustolovščina, dvomesečno potovanje po daljnih azijskih deželah. ■Lelaliaka stavba singapurskega letališča je oddajala vonj po zatohlem. Ob izstopu iz te dobro klimatizirane stavbe pa nas je oblil vlažen, vroč in predvsem izredno gost zrak tropskega ekvatorialnega podnebja. Visoka vlažnost je pritiskala na površje zemlje in kaj kmalu smo bili, priča kratkotrajnemu deževju. Za nami je bilo dvanajsturno potovanje z letalom iz Benetk s postankom v Frankfurtu. Sicer pa z mamo nisva potovali sami. V oporo nama je bil upravitelj stroja Oto, ki je na ladjo potoval kot zamenjava. Sesturna razlika s srednjeevropskim časom me je nekoliko zmedla, K popolni zmedenosti pa je prispevalo še levo pravilo na urejenih dvopasovnih cestah. Marljivi delavci so skrbeli za čistočo singapurskih ulic Pravijo, da je mesto Singapur najčistejše nasvetu, V njem je bilo čutiti dušo, kljub trem povsem različnim kulturam: kitajski, malajski in indijski, ki oblikujejo otoško državo Singapur, torej tudi glavno mesto. V njem je bilo nekaj drugačnega. Mislim, da je k temu prispevalo bujno tropsko rastje, ki je obkrožalo visoke nebotičnike, grajene v čudovitem arhitekturnem slogu. V mestu je bilo čutiti bogastvo Kako tudi ne, ko pa se življenje vrti okrog trgovskih poslov. Končno je napočil trenutek, ko sem se mogla srečati tudi s tovorno ladjo Celje in njeno posadko. Vkrcali smo se kar na sidrišču. Potem ko sem se s kitaro na hrbtu povzpela po vr#ni lestvi, je sledilo rahlo razočaranje. Ladja ni prav nič prikrivala po Pen tepanje december 2000 VESTNIK 43 TAJFUNI IN PIRATI svojih 24 let. Krov je bil obdan z rjo. Toda človek se sčasoma pač navadi na umazanijo, oljne madeže ... pa naj je še tako previden, se rji na oblačilih res ne more izogniti. V bivalnih prostorih, kjer dva natakarja skrbita za čistočo, je nekoliko bolje. Najbolj sem bila vesela seveda lastne kabine, ki je imela Sama pa sem do sedaj že preveč dobro spoznala težko življenje majhno kopalnico s tušem in WC-jem, posteljo, pisalno mizo, pomorščakov, da bi se odločila za ta poklic. Pravzaprav sem to življenje občutila z občasnimi »psihičnimi krizami«. Včasih se ti zdi, kot da so se vsi obrnili zoper tebe, njih pogledi te obsojajo, čeprav ne veš, zakaj Najtežje je nekaj mesecev živeti in službeno sodelovati s človekom, s katerim se nikakor ne ujemaš, torej večkrat pride do konfliktov, katerih ozadje je lahko tudi osebno nezadovoljstvo s trenutnim stanjem. Prav neprijeten zna biti občutek osamljenosti, ko človek išče svoj prostor na ladji, pa ga ne najde. Zateče se v svojo kabino. Misli na svoje najbližje, ki se veselijo pod drugačnimi zvezdami. V takih trenutkih je sogovornik, kateremu lahko vsaj malo zaupaš, neizprosen. Alkohol, cigarete, kava ... so neizogibni. Po eni strani je delovni termin od osmih zjutraj (z enourno pavzo ob dvanajstih) do petih popoldan pravšen, saj ima človek zaposlitev Manj prijetno je takrat, ko je ladja v pristanišču. Še posebej za oficirje, ki imajo vsakodnevno stražo ob točno določenem času. Večkrat se zgodi, da se pomorščak zaradi službenih obveznostih sploh ne more podati v mesto. Če pa se že poda, je po navadi popolnoma zmeden oziroma ga obišče ponoči. Te trditve seveda ne veljajo za vsakogar. Do njih sem prišla s pomočjo lastnega doživljanja, opažanja in z očetovo potrditvijo. Pa naj je še tako dobro opisano, si tega ne moreš predstavljati, dokler nekaj takega ne doživiš. trised in majhno mizico. Sledila je petdnevna plovba po Južnokitajskem morju, ki je bila kol nalašč spoznavanje celotne posadke. Se razume sami moški. Sreča, da je bilo na ladji kar nekaj mladih, energije polnih fantov, ki so se izkazali kot odlična družba. Kapitan ladje naju je brž želel seznaniti z ladijskimi pravili. Bili sva sprejeti kot člana posadke, torej sva imeli tudi svoje dolžnosti. In tako se je kaj kmalu oglasil alarm s signalnimi znaki zapuščanja ladje, Z rešilnim jopičem na plečih in čelado na glavi je celotna posadka zavzela prostor okrog rešilnih čolnov. Vsakdo je imel svojo nalogo. Sama naj bi izvrševala kapitanove ukaze, vendar sem ponavadi le opazovala celotno dogajanje Podobne vaje, kot so požar na ladji, splošna nevarnost, človek v morju ali morda polucija morja, so bile tedensko enkrat ob navigaciji Hongkonga sem se neizmerno veselila. Vendar pa je ostalo glavno mesto Kowlon zame nedosegljivo. Tovor so namreč izkrcavali na sidrišču blizu mesta in ga na posodobljenih junkah prevažali v pristanišče, ki sprejme le manjše tovorne ladje Čoln, ki bi nas prepeljal na kopno, je bil zaradi prve stopnje pripravljenosti prebivalcev na bližajoči se tajfun odpovedan. NAVDUŠENJE NAD KITAJSKIMI OBMORSKIMI ______________________MESTI________________________ Tolažbo sem našla v naslednjem kitajskem mestu Shantou, ki leži nekaj milj severneje od Hongkonga Ko sem s staršema zapustila pristanišče, nas je najprej pozdravil posodobljen del mesta z množico nenaseljenih blokov. Kasneje sem ugotovila, da je naglo širjenje mesta pravzaprav skupna značilnost kitajskih obmorskih mest, ki sem jih obiskEila. Ogledali smo si staro mestno jedro (ki je od pristanišča oddaljeno osem kilometrov), kjer so bile delno ohranjene prvotne značilnosti kitajskega mesta in načina življenja. Nad idejami Kitajcev sem bila navdušena. Pubi in diskoteke, kakršnih v Evropi ne najdeš Na bbžnjem tipično turističnem otoku Gulangyu smo odkrili v parku Sunlight rock del narave, v katero še ni prodrl zahodnjaški vpliv Med bujnim zelenjem se je skrival sklop templjev, v katerih so stare žene pravkar opravljale budistični obred molitve. Povzpnemo se na vrh skale Sončne svetlobe (Sunlight rock), katere ime verjetno izhaja iz njene značilne lege na vrhu otoka, kjer je neprestano izpostavljena soncu. Na zemljo se spusti lema. Začne se burno nočno življenje. Za las ujamemo trajekt, ki nas prepelje na celino, v mesto Xiamen. Prijeten možak iz ZDA, ki kot predstavnik Kodaka že štiri lela živi v Xiamenu, mi pojasni, da je za sedež potrebno doplačilo Zdaj, ko srečam prvega belca in nekoga, s katerim se lahko sporazumevam v angleščini, mi postane žal, da naslednji dan že izplujemo Na trgu parka ob obali zagledamo pravo zanimivost. Iz pisano razsvetljenih tal izmenično brizgajo vodometi, ki so v veselje predvsem razigranim otrokom - NAKUPOVANJE NA TAJVANU POZNO V NOČ Preden zavijemo na otok Tajvan je treba urediti še nekaj papirjev o obisku na najjužnejšem japonskem otoku, kajti na Tajvan je v pomorskem prometu prepovedano pripluli iz Kitajske. Vzrok tiči v zgodovinskih dogodkih iz časa, ko je bil Cankajšek s svojimi zagovorniki pregnan iz Kitajske na Tajvan. V Hualienu smo se zadrŽEili le 24 ur, ki pa so bile maksimalno izkoriščene. Skupaj s staršema se s kolesi podamo v mesto. Nakupovanje v poznih večernih urah tja do polnoči tukaj pač ni problem. Pravzaprav lahko ob treh ponoči na zadnji nepospravljeni stojnici nakupimo nekaj sadja in se pogostimo v poceni samopostrežni, ljudski restavraciji. Zjutraj se z mamo zopet podava na izlet po mestu. Moja radovednost naju pripelje do svetišč, verjetno tajvaskiih bogov, poleg tega pa naletim na Američana, tokrat iz Kalifornije, s katerim izmenjam nekaj besed in obenem izvem, da na Tajvanu študira kitajščino, ki je tajvanski uradni jezik Prav zaradi velikega vpliva ZDA Tajvančani bolje obvladajo angleščino kot Kitajci TEŽKO ŽIVLJENJE POMORŠČAKOV V času tridnevne plovbe do japonskega mesta Kashima, ki leži nekaj stopinj severneje od Tokia, sem prijetno vreme in mirno morje v glavnem izkoristila za kopanje v bazenu in se urila v igranju kitare. Vsak dan pa sem redno zahajala na most, kjer sem se iz dneva v dan naučila kaj novega o navigaciji. Imela sem celo la privilegij, da sem vozila pod budnim Izdelki iz poldragega zada v eni od veleblagovnic so ena od mojstrovin spretnih Kitajcev. nadzorom oficirja krova 150 m dolgo in 20 000 ton težko ladjo, ki drugače pluje a pomočjo avtomatike. Z informacijami, kdaj priplujemo ab iz plujem o, sem bila zmeraj na tekočem, tako da me je kapitan v prihodnosti večkrat videl kot odlično oficirko. BOGATI JAPONCI ŽIVIJO SKROMNO Z mamo sva se lahko kaj kmalu prepričali, kako zelo visok standard imajo Japonci, ki se je kazal predvsem z visokimi cenami. Vendar je zanimivo, da kljub temu živijo zelo skromno. Po napornem dnevu pa sem imela zvečer še dovolj energije za zabavo. Sprehod z dvema mladima oficirjema se je spremenil v noč petja in plesa. Ko smo se prepričali, da vsi Japonci morda le nimajo tako zelo velikega odpora do belcev, ki smo ga bili deležni pred nedavnim, smo zabredli v lokal s karaokami, ki pa se močno razlikujejo od naših V določenih lokalih poiščeš v imeniku pesmi tisto, ki jo želiš odneti. V ozadju dobiš glasbeno spremljavo, drugo pa je v tvojih rdkah Poješ torej v živo. Končno sem imela priložnost pokazati tudi svoje pevske sposobnosti. Pravzaprav so tovrstne karaoke v večini vzhodnih in južnih azijskih dežel prava atraktivna zanimivost, ki je deležna velike pozornosti. Na eni strani podeželje z riževimi polji, na drugi pa obala, ob kateri je itak sama industrija, ki zelo onesnažuje ozračje. Prav zaradi tega je tukaj vreme stalno nekoliko megleno, kislo, sivo. Pot do južnokorejskega mesta Kwangyang nas je vodila skozi ožino med japonskima otokoma Honšu in Kjušu, imenovano Kanmon Kaikyo. Otoka povezuje tudi most Kanmon bridge. To mesto in tudi vsa druga name niso naredila posebnega vtisa ali pa so se mi zdele druge države privlačnejše. Seveda se je tudi tukaj našlo nekaj zanimivosti. V mestu Pohang smo naleteli na ogromno tržnico. Korejski način prehranjevanja je posušena, surova hrana, v obmorskih predelih celoten morski svet od alg do lignjev, hobotnic in najmanjših ribic. Še najbolj zanimivo je bilo mesto Pusan, ki velja za eno od štirih mestnih okrožij Kot vsa druga južnokorejska mesta, je tudi to gosto stisnjeno med morjem in hribovjem na drugi stram, hiše pa nimajo prav nobene sorazmernosti, namen zgradbe na nekaterih predelih ni razpoznaven. __________BOGASTVO IN KRIMINAL____________ Vračali smo se na Kitajsko, v šli rin a j st milijonsko mesto Shangai, ki leži ob reki Huangpu, enem od pritokov Modre reke (Chang Jiang). Pred nami se začnejo dvigati nebotičniki in stolpnice. »Kaj takega! Pa je to res Kitajska?« se ne morem načuditi vsem tem nadvozom in visokim, moderniziranim stavbam, ki se bahajo v svojem bogastvu: svila, kimoni, značilni kitajski izdelki iz lesa, dragi kamni, porcelan, nakit, ... Kjer je bogastvo, je tudi kriminal in prav ta je v Shaingaiu še kako značilen. Celo taksisti so zavarovani z železnimi pregradami Po izplutju z območja reke Chang Jiang smo v Vzhod-nokitajskem morju zapluli v rob tajfuna, to pa je pomenilo nemirno morje. Ko smo se znebili tajfuna, nas je začela preganjati nevarnost piratov, ki so resna nevarnost predvsem v Južnokitajskem morju v območju Filipinov in Malajske ožine. Sliši se nekoliko neresnično, vendar organizirane skupine na hitrih čolnih predstavljajo resno nevarnost predvsem za tankerje in ladje z visoko cenjenim blagom. Zaradi ogrožanja teh skupin pride tudi do izgube življenja posadke Čeprav .nismo bili ravno kandidati za napad, so se varnostni ukrepi s trojno stražo na krmi, premcu in mostu ter z bencinskimi bombami (molotovke) kljub temu izvrševali. BLiSČ NAJVIŠJE LEPOTICE________________ V Kelangu pridemo v prvi stik z malezijsko kulturo, v kateri se oblikuje več različnih ras. V glavnem mestu Malezije Kuala Lumpurju opazimo največ Malezijcev, ki so po verski pripadnosti po večini sunitski muslimani, in Indijcev, ki ohranjajo hindujsko vero. V Kuala Lumpurju odkrijemo tudi najvišjo stavbo na svetu Kuala Lumpur City Center (452 m), to sla dve visoki stolpnici, povezani z mostom. Objekt se uporablja za različne namene, vendar vsekakor za blišč in predstavništva močnih firm ______________UMAZANA INDIJA V Pori Kelangu sem spoznala 19-letno Indijko Hemo, ki je pokazala veliko prijaznosti in me celo povabila v svoj skromni Hindujski tempelj Šive je zgrajen iz peska. Verjemite, res je peščen! dom. Sobici sta bdi predelani le z leseno pregrado, v eni izmed njiju pa ni bilo ničesar drugega razen omare in žimnice. Ob vračanju na ladjo se nisem mogla upreti skušnjavi, da si ne bi ogledala džamije, ki se mi je postavila na pot. V ogromni pusti dvorani zagledam dva na tleh sedeča moška, ki opravljata moUtev Nobenega oltarja, gole stene brez podob. Zasači me moški, ki mi pove, da bi morala nositi žensko muslimansko ogrinjalo. Toda videla sem dovolj. Na nadaljnji poti se nama na potovanju pridruži se zaročenka prvega oficirja krova. Pot nas pripelje prek Indijskega oceana do mesta Chennai. Čeprav že vrabci na strehi čivkajo o tem, kako umazana je Indija, šele sedaj ugotovim, kaj to sploh dejansko pomeni. Največji šok je bilo pristanišče, ki je bilo odeto v blato in prah Drugi je bil prijetnejši, Indija - dežela velikih nasprotij in razlik. Po razpokanih cestah poteka živahen promet z rikšami na čelu Res da so Indijci solidarni, vendar obenem preračunljivo zviti, ko gre za zaslužek. Kako tudi ne, ko pa je pripadnikom nižjih ■ kast glavna vsakdanja zaposlitev boj za preživetje Kruto, vendar resnično, da nekateri spijo na pločnikih, in si ne morejo prislužiti niti denarja, da bi si kupili karton za podlago. Pripadniki višjih kast pa zopet hitijo v drugačne ekstreme. V ekstreme razkošja, ki ga ponekod ne najdeš niti v Evropi Pripadnost kaste je na zunaj vidna tudi po polti kože. Pripadniki nižjih kast so izjepmo temni, tako da človek skorajda ne verjame o njihovi pripadnosti k beli rasi. Ulica-s tržnico je bila obraz sirot. Majhni otroci, ki so bili prepuščeni brezskrbnosti, so se radi nastavljali fotografskemu aparatu, trgovci pa so med kupom nesnage prodajali sadje. Ženske so spletale vence iz belih, dišečih rož, ki jih Indijke prav rade nosijo v laseh, enako so tudi rade od prstov na nogi do glave okrašene z nakitom. Japonski tip hiše __________LEGENDA O MASLU Z NEBA___________________ Prebivalci Chennaia so izredno ponosni na drugo največjo plažo na svetu Marina beach, ki se vije v dolžini petnajstih kilometrov. Indijke tudi tukaj ne pokažejo svojega telesa V morju se kopajo v vsakdanjih oblačilih, sarijih, mladi fantje pa v spodnjih oblačilih. Ne plavajo! Le hladijo se zaradi vročine. Organiziran enodnevni izlet vse tja do Kanchipurama nam omogoči ogled podeželja. Prava zanimivost so več tisoč let stari templji hindujskega boga Šive iz različnih obdobij vladarjev, ki so bili zgrajeni iz različnih materialov, kot je npr peščena gradnja. Po tleh templjev vsekakor stopamo bosi Rupije (indijski denar) hitro kopnijo, saj nas poskušajo na vsakem koraku oškodovati Občudovanja vredna je tudi tovarna svile, kjer nam prikažejo starodavni način tkanja te dragocene tkanine. Mislim,’ da so visoke cene upravičene, kajti za izdelavo štirih metrov blaga je potrebno enomesečno delo. Nikob mi ni prišlo na misel, da bom nekoč pred sabo zagledala eno od sedmih naravnih svetovnih čudes. Hare Krišna butterball je ovalna skala, ki stoji na položnem pobočjih in se dotika le nekaj kvadratnih decimetrov površine. Hindujska legenda pravi, da je ta skala košček masla boga Hare Krišna, ki je padla z neba. Posebnost skale je v tem, da je ne premakne niti veriga slonov. Za popoln vtis o Indiji pa ob koncu poskrbi še krokodilja farma s predstavniki krokodilov z vsega sveta Moje potovanje se je približalo koncu. Ob vrnitvi domov pa se mi je zdelo, kot da so bile vse skupaj le sanje. Vsekakor pa so vsa doživetja v meni pustila neizbrisen pečat sreče in prijetnih spominov. december 2000 Pen VESTNIK 14 z rdeče niti a z rdečimi očali, ki so postala nekakšen zaščitni znak pevca Tulia Furlaniča. Po 35 letih na glasbenih odrih je Tulio končno dočakal izid svojega prvenca, ki ga je poimenoval Brez rdeče niti. Na albumu je ustvaril trinajst bolj ati manj pop-rokovsko obarvanih pesmi, za katere sam pravi, da jih ne povezuje neka rdeča nit, jih pa povezuje predvsem razpoznavni glas starega mačka Tulia. Čeprav je to njegova prva samostojna zgoščenka, se lahko Thlio pohvali z zelo bogato glasbeno zgodovino. Njegova glasbena pot se je začela v Koprski glasbeni šoli, kjer se je učil igrati na rog in na katerega je kot J član igral v Pihalnem orkestru Koper. Leta 1965 je nastala skupina Kameleoni in Tulio [e nedvomno pripomogel k temu, da je zasedba postala legenda jugoslovanske pop in rock glasbe. Tri leta je bil tudi član prav tako legendarne skupine Faraoni. Leta 1972 se je kot triindvajsetletnik odpravil s trebuhom zii kruhom po svetu Ko se je leta 1996 vrnil v Slovenijo, je nastopil s V trgovinah tudi novosti za naj mlaj še PET ALBUMOV S PESMICAMI IN PET DRAMATIZIRANIH PRAVLJIC skupino Halo na Melodijah morja m sonca s pesmijo Anita ni nikoli..., ki je postala največja uspešnica in prepoznavni znak skupine. Dve leti pozneje je zapustil skupino Halo in ustanovil novo zasedbo Yesterday, s katero je leto dni kasneje sodeloval na Melodijah morja in sonca s pesmijo Ko samota boli in odnesel nagrado za najboljšo interpretacijo. Poleti leta 2000 je sledil še en uspeh, ko je nastopil na Slovenski popevki s skladbo Nocoj joče neko srce. Svojo dolgoletno kariero je pri 51 zaokrožil Brez rdeče niti, z veliko sloga in odlično interpretacijo, vredno vaše pozornosti. Dobr se mi dogaja Don Mentony Bandu na njegovi vrnitvi v glasbeni ring. Nekaj let se je zasukalo okrog njih in brez njihovih nastopov, čeprav o nekem čisto pravem umiku ne moremo niti govoriti. Člani skupine so bili I dejavni ves čas, le skupaj niso začutili tistega pravega 1 ritma in pravega zagona, zato jih toliko časa ni bilo l na spregled. Pa se jim je spet zahotelo in še preden I so se pojaviti z novo pesmijo, so premišljeno odšli v 1 napad in najprej ustvarili nov album. 1 Poln in izbrušen zvok, zanimivi in domišljeni 1 aranžmaji, duhovita beSedila z izpovedno močjo li in dovršena izvedba so lastnosti novega albuma ■ »Dobr se mi dogaja«, s ______________ H kaiorjiu so H člSiinT skupine Don Najprej pesmice: METULJČEK CEKINČEK, pesmice Janeza Bitenca v novi glasbeni preobleki, ki jo je ustvaril priznani slovenski glasbenik Slavko Avsenik ml., je darilo skladatelju ob njegovi 75-letnici. Pesmice poje otroški pevski zbor iz Moravč. ČAROVNIKA IZ OZA v pesmicah, ki so jih zapeli Mitja, Tanja Ribič, Vojo Djuran, Janez Zmazek -Žan, Tokac, Irena Vrčkovnik, Marta Zore, Vojko Sfiligoj in Nuša Derenda, odlikujejo spevne in raznolike melodije, duhovita besedila, enkratni aranžmaji in seveda odlična izvedba. NAVIHANKE, otroške pesmice od valčka do rock’n’rolia, bodo otrokom približale različne glasbene zvrsti in plesne ritme. Besedila so, jasno, navihana, melodije vedre, petje pa skoraj otroško, saj je pesmi zapela mlada pevka Helena Adamič. CICIBANI RADI POJEMO in SLIŠALA SEM PTIČKO PET prinašata izbor pesmic znanih slovenskih in tudi tujih skladateljev, ki so zaradi priljubljenosti že kar nekako ponarodele. Pojejo jih Cicibani RTV Slovenija in Otroški pevski zbor RTV Slovenija. In zdaj pravljice, v katerih so like s svojimi glasovi upodobili znani slovenski igralci: MAČEK MURI, po priljubljeni slikanici Kajetana Koviča in pesmicami, ki jih je uglasbil Jerko Novak, svetovno znana ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI, nagajiva RAZBOJNIKA FRICE IN FRAČE Josipa Ribičiča, duhovita zgodba Irene Androjne DEŽELA BESED in nenavadna zabavna pravljica Franeta Puntarja TROBENTICE. .K I Mentony Band SVOJ najboljši^', sirili znam pevci. .- . Našo izdelek doslej-Derenda, Janez S spremljevalnimi Bončina vokaEi Btjni in I album pope so alDUiu Tomislav Zmazek - Z.&n jo j3,noz na: ■ besedila m ravnost povedane živijenjškF resnice, podprte glasbo v SVOJI .. energijo rock’n z ji značilni maniri: ■ ’n rolla. Skladba J Sedem let. ki je albuma, je ena še deset po z neomejenim pjltnm trajanja. iE tudi prvi ® p”'.’ konfet to ...na) se tudi vam dobro dogaja. sirer pa rfiznoUkih sldado Kaj mi te je ’ spremenilo? , Trenutno najpopularnejša Ptujčanka je zagotovo Andreja Pinotič -Andrea, ki je letos s svojimi triindvajsetimi pomladmi posnela prvenec, | kaseto in CD-ploščo z I naslovom Kaj mi te je j spremenilo. Ob tem je j posnela tudi videospot, ki se vrti na tv-postajah po željah poslušalcev oziroma gledalcev. Nastopila , je že v priljubljenih od- f dajah, kot so Petka Dob- « ro jutro, Trojka, na novo- j letnem žuru kranjske TV in kot gostja na zabavni ’ Miine iskre f I / prireditvi Črtica 2000 v Strunjanu. V prekmurski prestolnici pa smo jo lahko srečah na večerni Andrea - popularna Ptujčanka zabavni prireditvi Bogračijada 2000. Tedaj je nastopila v živo skupaj z Brendijem in njegovo skupino Barabe. Poje zelo temperamentno, tak je tudi njen nastop na odru, ko poje lastne skladbe ali tudi pesmi v angleščini in hrvaščini. Slednjo obvlada izredno dobro, kajti osnovno šolo je končala na Hrvaškem in si že tedaj želela, da bi postala pevka. Redno je zaposlena v turistični agenciji Enka na Ptuju Lipen Iskre bi lahko iskali v njenih očeh, še prej pa bi jih našli v njenem glasu, zagotovo pa jih boste našli na najnovejšem albumu Mie Žnidarič. Poimenovala ga je Iskre po pesmi Svetlane Makarovič, ki je tudi avtorica polovice besedil na Miinem projektu. Drugo polovico besedil je prispeval Feri Lainšček, s katerim je uspešno sodelovala že pri prejšnjem albumu z naslovom Pisanke. Mia je že v svojem zgodnjem otroštvu začutila, da je glasba njeno življenje. Prepevala je sošolcem in s svojim glasom posnemala Billie Holiday, je pa pela tudi takrat, ko je nihče ni poslušal - sama sebi v veselje. Ni obiskovala glasbenih šol, vendar sta jo njena nadarjenost in velika želja po pevskem znanju kasneje vodili v študij solopetja k Nadi Žgur in prof. Jasni Spiller. Prvi večji javni nastop je doživela na Drugi godbi leta 1987 z mednarodno jazz zasedbo Brave New Sloves,^ ki jo je radijskih postaj, kjer je zapela tri klasične jazz skladbe, za katere je posebej zanjo napisal aranžmaje prav Jože Privšek, Na vrhu nebotičnika, priljubljeno pesem Belih vran, je zapela s skupino U’Redu in osvežena zimzelena popevka je dobesedno razburkala radijske valove in sprožila plaz iskanja glasbenega navdiha v zlatih letih slovenske popevke. To je bil Miin naključni skok v pop vode, čeprav prepričljiv, vendar edini, saj sama pravi, da njeno dušo najlepše poboža jazz, in temu je zvesta na vseh svojih samostojnih albumih in nastopih. Deset jazzovskih skladb krasi njene Iskre, za katere je glasbo in aranžmaje napisal njen življenjski sopotnik Steve Klink, ki je zanjo zaigral tudi na klavir. Potem pa so Mii pomagali še Nikola Matošič s kontrabasom, Aleš Rendla za bobni, Milko Lazar pa je odigral na saksofon in bas klarinet. Čeprav je album šele dodobra izšel. vodil kitarist Igor Leonardi. Že nas- ' pa lahko z gotovostjo rečemo, da se mu lednje leto se je pod taktirko našega največjega mojstra Jožeta Privška predstavila z Big Bandom RTV Slovenija na koncertu Northering Show, ki ga je prenašalo devet evropskih obeta iskriva prihodnost in najbrž tudi kakšna iskriva nagrada na Zlatil*, Petelinih. ________________________ To stran ureja Regina VESTNIK 45 Pen december 2000 2 VELIKI PENOSKOP bosta po- membni stalnici v prihod- Harmont-ja in umirjeno življenje L DEHTNICA (23. IX. - 22. X.) ZA LETO 2001 Leto kače po kitajskem horoskopu Pripravlja: Agencija Hogod za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezen Sonce vam bo dajalo moC, da prerodite življenje. Prišli boste do cilja, čeprav bo vaša pol OVEN (21. III. - 20. IV.l Ravnoves- ' Je med željami in resničnostjo imate zakoreninjeno v sebi, zalo večjih nep- RAK (22. VI. - 22. VII.) njem obdobju, predvsem zaradi tega, ker bosle vsako idejo, misel, čustvo ali dejanje dobro premisIHi. Ob tem se mora tehtnica zavedati, da je marsikaj, kar je povezano z njenim življenjem, odvisno prav od nje. Vrednote okolja močno vplivajo na njeno duševnost. Če Tehlnica vzpostavi dober odnos z okoljem, bo zadovoljna in srečna, celo zdrava, če se pa v lehlnid njen kazalec prevesi v škodo, bo imela občutek, da je družba ne spoštuje dovolj, bo napela, potrta, obupana in lahko zaradi tega celo zboli. V osnovi se vam ni treba ničesar bati, ker ste očarljivi in simpatični. Ob tem se ne smete bab kritike, ker vas leta preveč vrže iz tira. Leto bo naklonjeno za finance in tudi čustveno življenje bo doživelo razmah. Končno ste obok Venete in zalo rojeni za ljubezen in poroko. Ne težite k popolnosti, za katero sami veste, da ne obstaja. velikokrat povzročila ubujenosl in ludi vzkipljivost. Na začetku pomladi boste začulik v sebi novo energija. Eros bo na v^ strani. Po burnem poletju bo izbruhnila ustvarjalna moč. Delovali boste preveč nagonsko in velikokrat nenadzorovano. Nekje se bosla križali preteklost in prihodnost. Takrat, na t^ točki, bosle motali zbrab moč, da jo preslepite s pametjo, ki bo naravnana kot teleskop v prihodnost. Prihodnosti se ne smete bati. Podzavest bo imela pomembno vlogo pri dobitku. Morda boste postali poveljnik, lo pa vam bodalo občutek varnosti. V nekom boste prebudili nekaj, česat sami ne bi uresničilL Življenje sarm bo pokazalo, kako začeti znova Iz vsake avanture se ne bo rodila ljubezen, čimprej si naredile spisek, kaj morate storiti najprej. Zdravje v glavnem dobro. Ovnovke: Cimveč se pojavljajte v oblačilih močnih in intenzivnih barv. rijetnih presenečenj ni pričakovati. To pa Se ne pomeni, da bo prihajajote leto lahko. Minili so časi poštenih borb in odnosov, ki so kraljevali pred dvema stoletjema. Takrat so galantni možje in razkošno obleCene dame ustvarjali odnose, ki bi bili kot nalašč za vas. Tam bi se zanesljivo bolje znašli. Toda tarnanje stvari ne bo spremenilo. Obdobje maj-avgusi vam bo še najbolj naklonjeno. V to obdobje koncentrirajte in nastavile vsa vaša temeljna vprašanja, želje in ciije. Čustveno življenje bo bogato in pri poklicu ah študiju lahko pričakujete kar nekaj sprememb na bolje. Pri zdravju priporočljiva previdnost. Doživeli boste skrivnostni trenutek in tudi veliko romantike se lahko nadejate. Dolgoletna izkušnja vam bo prepieCila, da bi se odločili za ponujeno stvar, ki se vam bo zdela na prvi pogled izredno ugodna. Izvirnost, drugačnost pa tudi skrivnostnost vas bodov tem letu večkrat va- ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) Avantura, bi lahko tekli marsičemu, ki vas bo spremljalo skozi vse leto, in BIK (21. IV-21. V.) VeHcorluš-nost in volja, da bližnjemu pomagate, bosta označevali le- I I LEV (23. VIL - 22. VIII.) rovale. Včasih boste malce strupeni. Bolj skrbite za telesno kondicijo in večjo pozornost posvetite prehranjevanju. Razpoleženje se bo spreminjalo, ob tem pa je pomembno, da nesporazume sproti rešujete in razčiščujete. Zvezde vam bodo naklonjene, zato ne odlašajte in uredite stvari, ki so ostale nedorečene iz preteklega leta. Sprejmete lahko neverjetne odločitve tako za sedanjost kot prihodnost. Prijeli boste vrtnico s trnom. Zdravje morda ne bo najboljše, toda vaša notranja moč bo neizmerna. Ha križišču ne boste zmedeni, v spotu boste močni in hladni. V poklicu ali Študiju boste uspešni, ravno tako bo dobro v medsebojnih odnosih. Ob vsem tem boste imeli 3$ »živčnih« dni ali napetosti. Razkrili bosle nekaj in odkrili presenečenje. Napetost se bo stopnjevala do dneva, ko bo hitro tema in se bo nekdo glasno smejal. Leto bo očarljivo. česar se morate lotiti z navdušenjem že od prvega dneva naprej. Zvezde vam tokrat dajejo možnost, da začnete vse od začetka. Vaš trdni in razmiSljujoči karakter omogoča, da se spoprimete z novimi tehnologijami. Ustvarite občutek slabilnosli, poiščite pol iz razdvojenosti in vse bo lažje, čim manj prepirov. Vašo življenjsko silo in moč poskušajte spraviti v okvir, da jo bosle lažje vodili in usmerjali. Uspešni bosle tudi,Ce boste poskušali združevati nasprotja. Že danes imate na izbiro dve mečnosli. Lahko ste brezčuten birokrat s srcem trdim kol kamen, ki ponavlja vedno isti odgovor. Lahko ste praktičen, enostaven in zelo priljubljen človek, ki bo igral pomembno vlogo v svojem okolju. Končno ste kavalir starega kova, ki rad pomaga drugim, kat vam daje Številne prednosti. Čim manj papirnatega dela in dela s številkamil Tito je bil Biki to pred vami. Družbe ne bo manjkalo, saj ste simpatični in zabavni in znate biti privlačni, čeprav želite, da se drugi do vas vedejo z dolžnim spoštovanjem. Rojeni ste v prekrasnem znamenju. 2a sabo puščale svetlo sled. Torej se ne skrivajte. Morda bosle zunaj uspešnejši kot v krogu družine ali tistih, ki so vam najbližje. Tu se znajo pokazati težave. Tisto, kar ni bilo razčiščeno v letošnjem letu, se bo preneslo v naslednje. Vznemirjeni boste in tudi vzkipljivi, kljub temu vas dobrota in idealizem ne bosta zapustila. Lev ste, žival, ki nikoli ni bila hudobna kot volk v pravljici. Prej bi tekli, da ste njegovo nasprotje. Potovanje v tretje tisočlelje bos srečno. Uspeli boste ludi tam, kjer bi vsi drugi odnehali. Denarja ne bo preveč, vendar se bosle znašli, čeprav bo finančna stiska še tako velika. Pri zdravju bodite previdni in nič se vam ne bo zgodilo. Ogenj kot vaše znamenje bo tokrat simboliziral razsvetljenje duha, duševno bistrino. STRELEC (22.XI.-21. XII.) notranjo rast, ki bo, v pozitivnem smislu, letos prerasla. Zvezda kažejo, da boste živeli polno, s svetom usklajeno življenje. Razširjali boste obzoge in iskali nove poti. Na vas bo imel še posebej močan vpliv Jupiter, ki je izvor moči in pravičnosti, vernosti pa tudi zvestobe. Preden se boste odločili spremeniti stvari, za katere menile, da vam ne ustrezajo ali vam niso všeč, razmislite o svoji preteklosti. Morda ste k takšnemu stanju sami prispevali svoj delež Nekaj v zvezi 5 poroko se bo skoraj zanesljivo zgodilo. Ravno tako ljubezen: nova, nenadna, nora, nevegetno čutna. Odnos z osebo, ki je močno različna od vas. Mogoče telesne ovire se dajo odpraviti lam, kjer so nastale, torej v glavi. Ugodno za obnovo: stanovanja, hišo, starega prijale^slva, odnosov z nekom... Materialnl vzpon vas' bo vlekel v nedoumljivo in na nova področja. Videli boste sovražnika tudi KOZOROG (22. xn. - 20.1.) tam, kjer ga sploh ni. Plezali boste po vrhovih kol gams, vendar bo vzpon dokaj previden in varen. Tudi če boste zdrsnili, se bosle rešili - z repom. Določene cilje boste dosegli, če boste stopili iz osame in se gibali v množici. Poleti se bo vaša barka znašla pred čerjo. Ali bo nasedla ali jo bo obkrrčila? Ravnotežje med užitkom in denarjem bo še naprej predmet vašega iskanja in razmišljanja. O svojem telesu razmišljajte pozitivno, na splošno, tudi če ste imeli težave, lahko pri zdravju pričakujete izboljšanje. Lep dom. Pred poletjem pride obdobje izčrpanosb in pomanjkanja energije, v poletju pa obdobje nezbranosb. V tem času si boste privoščili nekaj nenavadnega. Proti koncu poletja se stvari postavijo na svoje mesto. Ob pravem času vas prijatelji ne bodo pustili na cedilu. Prijale-(jevarije z mnogimi Ijud- ml, poznanstva, potovanja in nova VODNAR (21.1. - 19. II.) boji, iz katerih ne boste vedno izšli kot zmagovalec, so vam zapisani v zvezdah za to leto. Pripadate znamenju nove dobe vesoljnega ptijaleljsiva in odnosov, ki prinašajo tudi Iške trenutke, svetle izkušnje in trenutke velikega veselja, ki vam bodo dajali moč v življenju, ki ga marsikdaj jemljete kot avanturo. Vaš planet je Uran, ki je čudak in velik posebnež ki je genialen predvsem tedaj, ko izumlja samega sebe, Manj vas bo zanimal denar, več ga boste imeli. Mogoče sprememba delovnega mesta ali nova služba. V prostem času se bo dogajalo marsikaj zanimivega. Izkušnja: tisto, zaradi Česar sle bili v preteklem letu zaskrbljeni in morda niste mogli: danes kot povsem nepomembno. boste v lem letu del zanimanja prenesli v lo sfero. spati ali se vam je zdelo nerešljivo, se kaže . če se ne ukvarjate z umetnost ali kutturo. Prilagodljivost in razumevanje sta vaši stalnici. zato se leta 2001 ni DVOJČKA (22. V.-21. VI.) treba bali, v večjih lezavah, če se motebili pojavijo, vam bodo stali ob strani dobri prijatelji. Ste znamenje večne mladosti, lo pa vam daje moč in voljo, da naredile šivati, ki niso nujne, so pa dobre in jih ljudje sprejemajo s srečo. Ne (X) narobe, če bosle preverili laslen položaj in odnose z drugimi. Odnos do malerialnih dobrin lahko spremenite oziroma pomaknete nekoliko bolj v ospredje, čeprav vemo, da je svoboda dragocenejša od malerialnih koti sli. Postavili boste kakšno zavoro tam. kjer je pomembno čustvo. Za to leto je značilna začasnost, zalo najpomembnejše odtočiive prepustite naslednjemu letu. Včasih bo treba delovni ritem prilagodili okolju. Sicer pa obstaja velika možnost velike sptemembe na delovnem mestu ali celo menjava zaposlitve. Mttfnost pridobitve večjega zneska ali nepremičnine. Realnost, bistrina dutia, dar opazovanja in jasen pogled na svet vas bo- I I DEVICA J (23.VIH.-22.IX.) Srečne okoliščine bodo marsikdaj razrešile neprijetno situacijo ali vam 1 RIBI (20. II. - 20. III.) do spremljali v naslednjem obdobju. Pritegnili boste naklonjeno pozornost ljudi in se z njimi lepo imeli. Tisto, česar se boste lotiti, boste tudi izpeljali do konca. V marcu boste posvetili svojemu partnerju zelo malo časa, zalo lahko pričakujete v družini nemir. Partner vas bo sicer razumel, ker tega ne počnete velikokral, vendar prizadetost ne bo ostala skrita. V aprilu vas skoraj ničesar ne bo navdušilo, in Če vas bo kdo hotel potolažili, boste mislili, da vas ne razume. V maju boste zaživeli in se začeli zavedali življenja okrog sebe. Junij vam bo dal nov navdih, zaradi naglice pa boste zanemarili nekatere svoje dolžnosti. Sreča bo, ker to ne bo imelo hujših posledic. Avgusta boste bolj kot po navadi okupirani z zasebnim življenjem. S partnerjem se bosta odlično razumela septembra Pomembno družinsko odločitev prihranile za ta mesec. Kariera - ugodno. bodo ob pravem trenutku v pomoč. Vodila vas bo skrivnostna navdihnjenosl, ki vas bo kdaj pa kdaj naredila nenavadno privlačnega. Tudi če vstopate v novo leto nekoliko razočarani, ker zadeve v minulem letu niso potekale tako, kol bi želeli, ni razlogov za pesimizem. Na novo se bosta rodili duhovna moč in velika sposobnost za ljubezen. V vas je tisočletna zgodovina, ki se nikoli ne ozira le na trenutek, ampak se vedno znova oplaja. Konec februarja boste plavali v morju strasti skupaj z vašo ljubeznijo. Ha daljše potovarije se odpravile junija, iSepiav bo povzročilo manjšo težavo. Pri nakupih si uredite nel^kšen sistem, drugače boste po nepotrebnem preveč trošili. Maj izkoristite za vnos nekaterih novosti v va^ življenje. Julija se bo nekaj obrnilo drugače, kot ste predvidevali. Avgustovsko priložnost dobro premislite. le, kretko reCeno, Veslnlkove meflečne priloga In trna tudi sicer zvezo z nBrft.vniin mesečnkrn ciklusom- Ustanovljen |e bil, da bk, v skladu z Imenom In ^otlacljaml, učinkoval hot časopUnl pen (tnalo) in penetrantnež Jprodkraloc) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje za InformirojiJe.Odgovorni urediklh matičnega časopisa )e Janko Volek, uredniki Pena $o Bojan Peček, Jože Klluper Id Irma Benko. Oblikuje ga Endre C^Dler, za fotografije skrbita Nata^ Juhnov In Jure Zauneker, lektorira Nevenka EmrJ. Bačunalnl^o ga oblikuje Roberl J. Kovač. Za Pen ni posebne P^n december Pen VESTNIK 46 I i 1 I Cher dvignila prah Z najnovejšo pesmijo Sisters of Mercy, v kateri se T i spominja otroštva, ki ga je preživela v sirotišnici, si je spet nabrala sovražnikov. Tokrat je to katoliška cerkev. V pesmi obklada redovnice s hčerami pekla, s strokovnjakinjami bolečine, z materami sramu, s tistimi, ki preobračajo resnico, s hčerami vojn in podobnim. »One koristijo Boga kot orožje, ali samo pred izbranimi. Potem se skrijejo v svoje črne obleke ...,« poje v svoji pesmi, ki jo je izdala v albumu z naslovom Non. com. mercial Zaradi števUnih napadov oziroma škandala v zvezi s K pesmijo se je tako zmedla, da je odklonila bajno ponudbo bogatega sultana iz Bruneia; na njegovi zasebni zabavi naj bi pela za 5,25 milijona dolarjev. Morda pa je to božja kazen. MICHAEL JACKSON r L > I ‘ I'-* k Jade pred živčnim zlomom Slavna hčerka še bolj slavnega rokerja Micka Jaggerja se ne more sprijazniti z usodo. Ta, zdaj že priznana manekenka in oblikovalka nakita, zadnje čase samo joče m razmišlja o svojem zaročencu Danu. Pred štirinajstimi dnevi se je njen ljubi preselil, oh groza, k njuni skupni prijateljici Kate Moss. Zveza med Danom in Jade je bila dolga dve leti in ves čas zelo burna. Velikokrat sta se sprla, se razšla, nato pa se v javnosti ponovno prikazala s Dekle meseca... I -V 4 f; It 14 A M a- s S S' K R' I Uk % ■ P 4;. .ll' -A. U I J i** J ut I ... je tokrat staro dvajset let, ime pa mu je Dawn Greck. Študira in upa, da bo dobila diplomo zobozdravnika najpozneje v štirih letih. Rojena je bila v majhnem mestecu v ameriški zvezni državi Oregon, študira v New Yorku, fotografirajo pa jo največ v Los Angelesu. Največ v življenju ji pomeni udobje. Udobje je zanjo nekakšna varnost. Ko ne bo več živela v udobju, pravi, se bo njena življenjska krivulja nagnila navzdol in bo nekega dne propadla. še večjim žarom. Dan izhaja iz ugledne družine in ima na računu [atek mu je položil) 300 milijonov funtov. Svoji zaročenki Jade je obljubil, da se bo popravil, in tako sta se v začetku novembra spet pojavila skupaj. Ondan pa se je pojavil na internem koncertu Madonne v družbi s bo spet snemal h že dolgo se ve, da ima Michael Jackson težave zaradi številnih lepotnih operacij obraza. Zdaj pa mu bodo prišle prav številne brazgotine, ki jih spretno skriva pod debelimi plastmi pudra. Podpisal je pogodbo, da bo snemal prihodnje leto v Kanadi grozljivko Blede sanje Edgarja Allana Poa. Igral bo zanimivo življenjsko pot znanega pisatelja. Sicer pa mu trenutno ne gre vse po načrtih. Za novi album mu na primer manjka kar pet pesmi, rok za izdajo CD-ja, ki ga je podpisal s producentom, pa je že nevarno blizu. Kate. j To je Jade povsem zlomilo. J S svojim džipom, v katerem I je sedela tudi hčerka, se je I zaletela v kamion. Pri tem I si je hčerka zlomila nogo. I Očka Mick jo je povabil v London, vendar je hčerka ponudbo odklonila, češ da ji pri tej zadevi ne more I nihče pomagati. Zgodba še | ni končana... | Nekdanji član skupine The Beatles sir Paul McCartney (58) in njegova prijateljica Heather Mills (32) se vozita z avioni kot drugi (navadni) ljudje s taksiji. V enem tednu L\: I tv Božic. 2^ .i sta se kar dvakrat peljala iz Londona v New York in nazaj. Prvič, ko je njegova hčerka SteUa prejela nagrado revije Vougie za najboljšo modno kreacijo, drugič pa sta se iz Londona popeljala v newyorško blagovno hišo Big Apple na božični nakup. Od tam sta krenila še v Boutique Anne Fountaine na Madison Avenue. Kaj je Paul kupil svoji Heather, pa ni hotel razkriti. Huda kazen Downey jr, ki ima poleg Caliste največ zaslug, da je serija Ally Mc Beal tako priljubljena, ima zares smolo. Šele trije mesci so minili, odkar so ga izpustili iz zapora, ker so pri njem našli drogo. Zdaj so triinpetdesetletnega igralca, ki je posnel največ »vročih scen« s Calisto Flockhart, ponovno priprli. Na osnovi anonimne pri jave so ga pregledali v hotelu Resort v Pal Sprmgsu in pri njem ponovno našli drogo. Zdaj mu grozi kazen. Zaradi ponovitve prekrška ima veliko možnost, da bo sedel najmanj šest let. I J ■.li i vestnik 47 Pen december 2000 SILVESTRSKA nagradna KRI Pen ZANKA 1' AVTOR: STEFAN JUHAKI POMURSKI oeuM PODATKI. $IBIRUI. SLADKO- ^TOJEV- -TJ 9^- HAJDINJAK $K£CA PESNIK (JOŽE) IGRE HA SREČO RAZPOREJEM VSTOuPt! D PRITOK IRTI&A VODKA RIBA zat fr* ZLOM, PRELOM KOSTI jABAV Spanui S STENSKIMI SJKAM1 AVSTRUSKI POLfriK (JULJUS) TEUaT ICUE SLO- MEMSCHE KUNST RIMSKA plemiška FtODOVMA POUSKA CVCTLKA mi ? * H ORODJE ZAHX ' if 'I' r ■ Bim IMERliKA T1MS4£ ‘i PREPROST PLUG A NESTRO- KOVEN zdravilec iLil&Ooiil? (SaSO) VEUKA SUKA L e -k 1 KNJ.SflBEL PEN SODOBEN ZAVORM SISTEM VOHA VRSTA SOCVETJA Af«EHI$KA ZVEZNA DRŽAVA PRIPADNIK BAPTISTOV NentKA SOPRA- USTKA (RITA} PEN MESTO SESITJA SLOVENSKI AoottW1NAR (LOJZE) I SEMANTIKA, POMEHO- SLOV JE PEN VZKLIK PRI bikoborbi UPODOBITEV ČESAS ČRTAMI IZTERJAVA frjStcSJT' BAROČNI SKLADAT EU (DEMS) ARABSKI ŽREBEC SLOVENSKI nogohoaS (DŽOHIj rimski BOG smrti IN PODZEMLJA negativna OCENA (ŽARG) ZDR-PROTI GLAVIČU ŽAilf^HA RASTLINA k1?jU ttiD PIRANOM "Bar IDEALIZIRA NASPROTJE IZNOSA PRIPADNIK APEUNSKIH 2ZTTAL0V luLZ VOKALA^ VEZNIK PRITOK IDRUCe britoto« vjuZncm ATLANTIKU ZAPORNIK, JETNIK TORU TIT TEDHA NASIP P GOVOR RAZtSKOV. (JOHN} UZOZEMSKJ REŽISER (JOftlS) TlaKale? PLUKKONEN »VIT ULMSKI STAVM STROJ SLAVA PARTLIČ KRAJ PRI LESKOVCU VSRBUl R^^RLD TenTrInčI? KITAJSKE FiLOZOFkIE SL,PEVKA PEVEC BARANJA KRAJNA HURTERJU kositer ViRfto KOREMT PRIPADNIK umaSov KRAUEVINA ^HIMALAJI (OHOINA) BShčI PR^T^ TURKOM JAN BISTVO V FILOZOFU! NERUDA TB^vkT BAEZ f ZrvAUS človeSkni OPOZORILO Če vam bo haleri od poj- mov pretrd oreh, ni prepovedano poiskati pomoč pri najboljšem prijatelju ali prijateljici ^EKoSr RAČUN iERMEU LAVO jBiT KER ^.iGhALiCA lUMDA) KRAJ PRI LJUBU AN OVIRA PRI PARKURJU Ilij.TOTiNf INOOUIKA fdŠ^OtJE LEIPZIGU TnovprSeB VOZ alarmna NAPRAVA KRAJTO POHORJEM ODNOSA OZKO OKNO ENOTA ZA HOČ ZoRDJZRff ZA SMUČI (ABBA) FTALUANSKA igralka HASSARJ T^PjaT ■arssF (MARK) ORODJE lekarna PREPROSTA RISBA DELd PRI P^U MBSTOV VJURČUr NIZOZEMSKI OVES POSTOPEK WVRAF5Č!r ŽELEZA KATARINA (UUBK.) DOBA ZID KrTAJSKO BRENKALO PRIPADNIK HINDUJCEV^ GftVfčiuTT RASTLINA HOK.VfOrrAA PRETNAR ANJiRRiTEKT {CHRlSTOni.] SANITETNI _ MATERIAL ' KOM PA- RACUA JJW3HSRl CESAR REKAV ZAK.KANADI SRBSKO MOSKOJME JAJČECE U^ GODALNI instrument: REKAVKA- ZAHSTANU 'of^AVAli/k eUŽMJE« VZHODU ZAKOVICA AHA (UUBK.) iiesTov iPANLli BELOUŠKI SUKAR (JAMES) GLiffivIlK PEVKA MAVRIČ KADILEC TOBAKA d- alMLi RUSKA igralka SAVhA SREDIŠČE VRTENJA IGR KARTA , TRI ENAKE KARTE PRI POKRU SAM ARU ^rSkJT KRILATA BOGIKJA JUDOVSKI MtSLEC (URKLI AMeRl&K1 FIZK fTHEODOR) PALAČA GREBENI NAVUAHU SSLJJSKO podzemue V ORLU Ivi^CuT« (ADOLF) GR.BOGIHJA NESREČE ITALIJANSKA PESMCA N EGU LETOPIS RIMSKA dTlRlCA SLUVtNIU DOLGO- TRAJNO POTOVANJE (LAT) POSODA IGRALEC fl^O^KA REKA V BRETANJI sl/eLiAM fTlHE) ■rL MrroLOiKO BTVAU&ČE UNRLJH AHERliKA pevka (MARIAH) TBtsr jUt.BPANkll EVROPSKI VCLETOK LASTNOSTMI afri&ka plemenska skupnost ITALUANSNI igralec VENTURA LUKANA SICLU NATRU KOROlEC AMERI^ PtSATBJ naS!SIm OGUIKO- VODIK (NPRHETAN) (GEORGE) NEM$K1 SLIKAR (ERNST W) NAGRADE ZA PRAVILNO REŠITEV Izžrebali in nagradili bomo pet reševalcev, ki bodo v prazna polja vpisali vse zahtevane črke. Izžrebanci si bodo ogledali skupaj s Penovo trojko pod strokovnim vodstvom Janeza Balažiča, umetnostnega zgodovinarja, višjega kustosa v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, domači muzej, zatem pa skupaj sedli h kosilu v soboški Zvezdi. Srečen dan za nagrajence bo 7. februar 2001. Ce ste prepričani, da so vse črke pravilno vpisane, pošljite križanko do 15. januarja 2001 na naslov; Vestnik, Ul. arh. Novaka. 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Penova križanka. Pen Prazniki v druženju Bralci Pena se predstavljajo) z njenimi »piščančki« Zgodba o Apačanki, ki preganja nespečnost z branjem kuharskih bukev Moje ime je Marijana Burjan. Rodila sem se 1927. leta materi Jožefi in očetu J Johanu, ki je imel v Apačah mlin. Vseh otrok nas je bilo pet, vendar so trije že umrli, tako živiva le še jaz in sestra Josefina, ki je poročena v Gradec. Na vaše vprašanje, kako se spominjam mladosti, bi lahko rekla, da nismo živeli v pomanjkanju. Prej narobe: za tisti čas smo bUi bogati. Mnogi drugi niso bili, zato so mi starši dovolili, da sem večkrat pripeljala domov sošolke iz osnovne šole, da so se pri nas pošteno najedle. Najprej sem seveda hodila v otroški vrtec, ki so ga imele pri nas v Apačah nune. One so vodile tudi nižje razrede osnovne šole. Bila sem dobra učenka. Po osnovni šoli sem 1942. leta odšla v Hiersprer^ v Nemčijo, kjer sem se do konca 1943. leta učila kuharstva. Po vrnitvi sem kuhala v apaških RA "j? Vi ■t' -S3' r Tale posnetek je nastal 1977. leta, ko sem praznovala Abrahama. 9 3; ■ To je moja fotografija iz 1947. leta. Tedaj sem bila stara dvajset let Ijam sama. To so vesele moje snahe, ko pridejo na obisk in jim dam za domov domače izdelke iz testenin. Vem, zelo so zaposlene in večkrat nimajo časa, da bi same pripravljale gostilnah, v posebnem spominu pa mi je ostal lokal Moji trije sinovi: Marjan, Erik in Martin ter snaha domače rezance. na Pohorju, kjer sem pripravljala dobrote za tristo ljudi. Po vojni sem kuhala tudi v menzah, na primer Milena. V ospredju sem jaz. star 49 let in je vojaški ataše v Bonnu; Erih, na državnem posestvu na Petanjcih, Glavna ki si je ustvaril družino s Slavico, je star kuharica sem bila tudi na mnogih gostijah in veseUcah. Zelo hudo je bilo med vojno, ko so mnoge prebivalce izselib. Tbdi moje starše. In mlin so jim 46 let, je avtomehanik in živi v Gornji Radgoni; Marjan, star 44 let, tudi poročen s Slavico (drugo seveda, op. p.), ima družino v^Rakičanu. Vsi moji otroci (in zaplenili. Srečo smo imeli, da smo se smeli vrniti in snahe) imajo pet otrok, jaz pa toliko tudi posestvo in mlin so nam vrnili, za kar ima vnukov. Vsi so moji »piščančki«. Moje nemalo zaslug državni uslužbenec - moj poznejši snahe so zelo dobre, četudi so Prekmurke. mož. Poročila sem se, ko mi je bilo 23 let. Za ženo me je vzel Martin Burjan iz Apač na Ptujskem polju. Kot Večkrat pravim: Trije Štajerci so si vzeb tri Prekmurke in dobro shajajo. Potem ko sem dobila potomstvo, nisem uslužbenec je delal na občini. Pred nekaj leti je umrl, bila več redno zaposlena, ampak sem se Rodila sem tri otroke. Marjan, poročen z Mileno, je posvetila svojim otrokom. Najbrž sem jim Izhajam iz zelo muzikalične družine in glasba se je prijela tudi mene. Že kot otrok sem rada pela pozneje sem se vključila v pevski zbor in tudi zdaj pojem v njem, čeprav sem že v 73. letu. Tudi na pogrebih pojemo. Kot mladinka pa sem igrala v mnogih igrah. Še vedno pa imam citre in zdaj nanje lahko zaigram, četudi so najbrž močno razglašene. Zelo mlada sem se vključila v krajevno organizacijo Rdečega križa in njegova aktivistka sem še zdaj. Veselim se novoletnih praznikov. Preživela jih bom v družbi svojih sinov, snah in vnukov. Posebej vesela bom srečanja z I '1 I *! 1J .1 < J' L l| 1' II S i I 77 Pojem v apaskem pevskem zboru. Posnetek je nastal ob obisku nekdanjega kulturnega ministra Capudra 'F 1l i I ri Iti 1 II I' J d I i'l l|l Piti O 1 Katero bi radi slišali? Na Planincah sončece sije? No, J pa poskusimol .1 Polonca Močnik^ prodajalka kruha v soboškem ^Čočaju*, iz Spodnjega Krapja »Vsem ljudem, po celem svetu, želim srečo, zdravje in seveda dovolj kruha, 'nidi jaz ga rada jem; še rajši pa imam orehove in makove poticel< tudi dobro kuhala, kajti kuharstvo mi ni bilo le poklic, ampak tudi konjiček. Hočete videti moje kuharske knjige in zapiske? Nate, tu so; kuharice v slovenskem in nemškem jeziku, kuharski zapiski moje matere, izrezki kuharskih receptov iz časopisov in revij. Tbdi zdaj, ko že nekaj let živim sama, si vsak dan kuham (kdo Martinom, s katerim se že nekaj mesecev nisva videla On me tudi gmotno podpira. Tbdi druga dva sinova imam zelo rada in velikokrat me obiščeta, ker pač živita nedaleč od rojstnega kraja. ŠTEFAN L. SOBOČAN drug bi morda bil na suhi hrani, op. p). Kuharske bukve vzamem v roke ne le tedaj, ko hočem kaj pripraviti po določenem receptu, ampak jih berem na primer ponoči, ko ne morem zaspati. Po receptih pripravljam tudi razne jedi za hrambo v zamrzovalni skrinji, na primer krompirjeve svaljke. Rezance in -rt krpice prav tako priprav- Sem na skrajni levi. Posnetek Je iz letošnjega leta, ko je obiskala Apače pevka Neda Ukraden. Tiidi meni so všeč njene pesmi.