! #! Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2012 070(497.12 Ilirska Bistrica) »..Ji11111111 COBISS e AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group H TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XX • št.: 265 (Q(^_ ) 4& Volitve v Državni svet Republike Slovenije: Zapleti v Ilirski Bistrici na Ustavno sodišče! V letošnjem letu, natančneje 21. novembra, bodo volitve v Državni svet (DS), katerega sestavlja 40 članov za mandatno dobo petih let, vendar tokrat Občina Ilirska Bistrica na njih ne bo sodelovala. Občina Ilirska Bistrica spada v 16. volilno enoto s sedežem v Sežani, skupaj z občinami Divača, Komen, Hrpelje - Kozina, Pivka, Postojna in Sežana, ki skupaj izvolijo enega člana DS. Člana DS iz vsake volilne enote izvolijo elektorji na tajni volilni seji. Elektorje in kandidate za DS, bi morali izvoliti Občinski sveti na tajnih volitvah. »Z velikim presenečenjem sem sprejel novico, da v 16. volilni enoti s sedežem v Sežani, ki zajema področje občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna in Sežana, ne bodo glasovali elektorji vseh občin. Po pritožbi iz Ilirske Bistrice se je vrhovno sodišče odločilo, da se Ilirska Bistrica volitev ne sme udeležiti s svojimi elektorji - zaradi nepravilnosti postopkov. Presenečen sem in ogorčen, ker se bodo volitve izvedle brez enega dela volivcev, t.j. elektorjev«, je v izjavi za javnost povedal kandidat za državnega svetnika Peter Boršič, sicer podžupan občine Hrpelje - Kozina. strani 12-13 Nabiranje političnih točk z bistriškimi šolarji Čeprav bistriški župan Emil Rojc na plečih "prezeblih šolarjev" vneto prigovarja k potrditvi rebalansa proračuna, pa bi lahko šolam po besedah svetnika Primoža Rojca glede na dosedanjo občinsko prakso denar za ogrevanje odobrili tudi brez rebalansa. stran 5 24. EX TEMPORE SNEŽNIK Štirideset likovno nadarjenih učencev iz desetih osnovnih šol s Pivškega, Postojnskega in llirsko-bistriškega območja so se zbrali na 24. srečanju mladih likovnikov v Ilirski Bistrici. stran 14 Tomaž Primc na Olimpijadi v Belgiji Med 3. in 6. oktobrom je na sloviti stezi formule ena v SPA-ju, potekala olimpijada poklicev pod imenom »euro skills«. Nastopalo je 44 poklicev, iz 28 držav. Med njimi je bil tudi naš Bistričan Tomaž Primc, kateri je lani zmagal na izbornem tekmovanju (smer strežba) v Termah Čatež. stran 2 Problematika podjetja Odpad Problematika podjetja Odpad d.o.o. je v Občini Pivka prisotna že več let. V zadnjih tednih je tej problematiki veliko pozornosti namenjene tudi v medijih. Večina jih sicer sledi načelom preverjenosti in resničnosti ter korektno poroča o tej temi, zaradi neresnic in širjenja laži nekaterih novinarjev, ki pa vsa dejstva v navezavi s to tematiko navajajo brez kakršnihkoli tehtnih in upravičenih podlag, s strani Občine Pivka podajamo nekaj ključnih dejstev, ki kažejo na resno skrb in prizadevanja za reševanje te problematike. Stran 6 sP%>- Trnom 05 710 00 22 GOSTILNA IN PIZZERIA TRIGLAV vsak dan od ure )dkup rabljenega nakita in irodaja investicijskega zlata! V Postojni, Sežani, Ilirski Bistrici in Ljubljani. 080 2109 liM www.iitrika.si/ziato HITRA IN ENOSTAVNA REŠITEV ZA VAŠ POŠKODOVAN AVTO MARTINČIČ d. PIZZE, HLADNE IN TOPLE PREDJEDI, JEDI PO NAROČILU, JEDI Z ŽARA, RIBE IN VSE KAR SODI ZRAVEN Dostava jedi v krogu 10 km okoli Ilirske Bistrice OeOe Bazoviška cesta 42 • 6250 Ilirska Bistrica • e-mail: avtomartincic@siol.net • www.avto-martincic.si Tel.: +386 (0)5 71 00 780 • Fax: +386 (0)5 71 00 781 • Gsm: +386 (0)41 622 417 • +386 (0)41 588 488 * AVTO KLEPAR * AVTO UČAR * CENILNO MESTO * POPRAVILA PO TOČI . // \ A '^Kr*r NADOMESTNO VOZILO * AVTOVLEKA • 24ur * TRGOVINA * SERVIS * NAJHITREJŠA POT OD POŠKODBE DO POPRAVILA! ne prezrite - zanimivosti... Letnik XX, št. 265 Ne prezrite... Postani član Kluba študentov ' Res je, da se ne sliši preveč lepo, vendar poletje se je že nekaj časa nazaj poslovilo za približno devet mesecev in na vrata že trka jesen, ki s seboj prinaša nižje temperature, krajše dneve in nove šolske oziroma študijske obveznosti. Čas brezskrbnih počitnic je mimo, vendar se kljub temu na Klubu študentov Ilirska Bistrica še vedno trudimo obdržatt poletno pozitivno energijo, zato smo ta mesec že pošteno zavihali rokave, pridno delali in tako izpeljali naš največji projekt, Dijaški koncert. Upamo, da ste se imeli lepo in da se nam boste zopet pridružili naslednje leto! Tudi med poletjem, kljub neznosni vročini, nismo lenarili, za sabo smo pustili nekaj zelo uspešno izpeljanih projektov, med katerimi je omembe vredno tradicionalno Kšibkanje, katero smo letos razdelili kar na tri vikende v avgustu. Prvi vikend so na račun prišli športni nadebudneži, preizkusili so se lahko v turnirju košarke in odbojke na mivki, navijači pa so še ob glasbi ohladili z osvežilnimi napitki. Organizirali smo tudi dobrodelni tek, v sklopu katerega smo zbirali denar za socialno ogroženo družino iz naše občine. Prav tako smo poskrbeli tudi za najmlajše, za njih smo organizirali Rajanje na Črnih njivah, tako izpeljava kot udeležba je bila nad pričakovanji. Zaključili pa smo zzačetnim tečajem tenisa in prepričani smo, da se bomo vpisali tudi v nadaljevalnega. Skozi mesec julij in avgust vas je trikrat tedensko vozil avtobus v Moščeničko Drago, člane kluba seveda bo subvencionirani ceni. V začetku septembra smo organizirali Sejem rabljenih učbenikov, v sredini meseca pa smo poskrbeli za zdrav način življenja, saj smo v sklopu projekta Tek za zdravje, kateri je trajal kar tri zaporedne vikende v sodelovanju s tekaškim in koronarnim društvom izvedli test hoje, dobrodelni tek in se naučili veliko o zdravem življenju in ukvarjanju s športom. In kaj sledi v prihodnjih mesecih? Vsako nedeljo organiziramo avtobusni prevoz v Ljubljano, petdeset izmed naših članov, ki se prvi vpišejo oziroma podaljšajo članarino v Knjižnici Makse Samsa je deležnih subvencije, začela se je tudi rekreacija na OŠ Antona Žnideršiča, ki poteka vsako soboto od 16:00 do 18:00. Za vas pripravljamo tudi Martinovanje in Brucovanje, z vseh strani pa tudi že padajo ponudbe silvestrovanj, tako da vam v kratkem izdamo, kam vas bomo popeljali za novo leto ki prihaja. Poleg tega naj vas opomnimo, da medse vabimo tako nove člane kot tudi nove aktiviste, saj potrebujemo sveže ideje, da bomo lahko najbolje zadovoljili vaša pričakovanja. Brez oklevanja se oglasite na klubu med uradnimi urami, kjer se bomo dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Obiščite nas torej v petek, med 19:00 in 21:00 ter v soboto, med 10:00 ter 12:00, na Jurčičevi ulici 1. S seboj prinesite originalno potrdilo o vpisu, staro člansko izkaznico oziroma fotografijo, če boste prvič postali član Kluba študentov Ilirska Bistrica in že boste postali eden izmed nas. Kot člani imate ugodnosti na samem klubu v času uradnih ur, kjer lahko printate, tiskate ter brskate po internetu, deležni ste ugodnosti pri naših projektih in projektih, ki se izvajajo v sklopu ŠKIS-a, poleg tega pa si s članstvom zagotovite uveljavljanje popustov v trgovinah oziroma restavracijah in barih v Ilirski Bistrici (popustnik je objavljen na spletni stran www.ksib.si). Razlogov za včlanitev v Klub študentov Ilirska Bistrica je torej kar nekaj, tako da ne oklevajte in se nam čim prej pridružite. Do takrat pa vam želimo čim manj stresnih dni v času kontrolnih nalog in izpitov, pa uživajte, čeprav vam jo bo zagodel jesenski dež. Za njim se bo zagotovo pokazala mavrica! VašKŠIB Tomaž Primc Tomaž Primc na Olimpijadi poklicev v Belgiji Med 3. in 6. oktobrom je na sloviti stezi formule ena v SPA-ju, potekala olimpijada poklicev pod imenom »euro skills«. Nastopalo je 44 poklicev, iz 28 držav. Slovenijo je zastopala 14 članska ekipa s lesarjev, cvetličark, aranžerk, mehatronikov, informatikov, kuharice in natakar. Vsi so si mesto v reprezentanci priborili z 1. mesti na predhodnih državnih prvenstvih. Med njimi je bil tudi naš Bistričan Tomaž Primc, kateri je lani zmagal na izbornem tekmovanju (smer strežba) v Termah Čatež. Za naš časopis smo z Tomažem naredili kratek intervju. Pozdravljen Tomaž, po- tovali, kje so vas nastanili? vej nam nekaj o tem kako Odšli smo prvega oktobra, so potekale priprave na tek- potovali smo nekje okoli 16 ur movanja? z avtobusom, nastanjeni smo Kako si zadovoljen z rezultati? Povedati morem , da sem se uvrstil med prvo deseterico nastopajočih, kar mislim, da je v takšni konkurenci zelo lep dosežek. Povprašali smo so za svoje mnenje o Tomažu tudi profesorja Janeza Žusta? Tomažev profesor nam je povedal, da je Tomaž poleg tega, da obvlada stroko tudi zelo pogumen. Najpomembneje je, da se ne zmede in se znajde v vsaki situaciji, kar je za ta poklic zelo pomembno. Meni, pa daje tisto, kar ga loči od drugih natakarjev tudi to, da ima goste resnično rad. Tomaž kaj nam boš še povedal za zaključek? V prvi vrsti bi se rad zahvalil svoji družini, profesorju Janezu Žustu, profesorici angleščine Stanislavi Krapež,profesorici kuharstva Marjeti Cevc, gospodu Stojanu Križmanu (kateri mi je pomagal pri mešanih pijačah), svoji šoli BIC-Ljubljana, ter vsem ki so mi na kakršnem koli načinu priskočili na pomoč. Tomažu čestitamo za tako lep dosežek in ponosni smo na vse tvoje dosežke. Po končanem prvenstvu v Čatežu, sva se z profesorjem . Janezom Žustom dogovorila, kako bodo potekale priprave. Junija meseca sva se prvič dobila na tridnevnih vajah, kjer je sodelovala tudi kuharica Neli Selan. Ker ni bilo še programa za letošnje tekmovanje smo se odločili, da bomo šli skozi celotno tekmovanje izpred dveh let (olimpijada poteka namreč na vsake dve leti). Med poletjem pa smo dobili delni program za letošnje tekmovanje in smo se nekje sredi meseca avgusta začeli resno pripravljati. Vsak dan smo se dobivali na šoli in vadili. V začetku septembra pa smo odšli za vikend tudi na priprave v Planico. Proti koncu se nam je na vajah pridružila tudi profesorica angleščine, katera mi je zelo veliko pomagala pri pravilni izgovarjavi besed. Kdaj ste odšli, kako ste po- bili. 38 kilometrov vstran od prizorišča v bungalovih. Kako je potekal program v Belgiji? Prvi dan smo imeli prosto, ker smo bili od vožnje precej utrujeni. Drugi dan, dan pred tekmovanjem smo odšli na ogled prizorišča, kjer so nam razložili celotne potem tekmovanja. Nato je pa prišel 4. Oktober, ko smo začeli s tek- movanjem. Kaj vse si moral delati na samem tekmovanju? Moral sem rezati sadje pred gosti, pisemsko pogrinjati mizo, zlagati servete na 10 različnih načinov, dekan-tiranje rdečih vin, pravilno odpiranje ter postrežbe penine, flambiranje ananasa pred gosti, postrežba z pomočjo geridon mizice, razkosavanje mesa pred gosti, postrežba na ameriški ter francoski način, postrežba svečanega menija, mešanje alkoholnih in brez alkoholnih pijač, prepoznavanje belih in rdečih evropskih vin, ter 16 svetovnih alkoholnih pijač. Bi izpostavil kakšno disciplino v kateri si se še posebej izkazal? Izpostavil bi 3 discipline: mešanje brezalkoholnega koktajla, postrežba svečanega menija, ter odpiranje in postrežbo penečega vina. Kronologija Tomaževih tekmovanj v strežbi: * Terme Olimije 2007 - zlata medalja (gostinska šola Izola) * Moravske toplice 2008 - zlata medalja(gostinska šola Izola) * Kranjska Gora 2010 - zlata medalja (Bic-Ljubljana) * Terme Čatež 2011 - zlata medalja (Bic-Ljubljana) * Terme Čatež 2011-1. mesto, izbirno tekmovanje za euroskills 2012 * SPA Belgija 2012 - (med 8 in 10 mestom) olimpijada ^poklicev euroskills_______________________________ * 1 1 Trgovina A3-moda Bazoviška cesta 32, 6250 Ilirska Bistrica 05 / 90 368 48 »tel URNIM S0B0IFA VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MES me: PAKETI: IUMTS APARATI ZA 1 EUR Pooblaščeni prodajalec O PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV C> PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME > SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ • POVEZANI 120- 12 € • POVEZAMI 400 -18« • POVEZANI 2000 - 83 € • POVEZANI 2400 - 30 € • POVEZANI 4000 - 45 € • ITAK DŽABEST - 15 do 30 tet starosti + PETKA INSTANT INTERNET • NEOMEJEN DOSTOP 29 EL •5 GB 19 EUR itak n'e»» 'jVA ,a izredno bogato kulturno dediščino, ki jo je treba še zelo temeljito obdelati, saj je bilo dolga leta zanemarjeno. Z veseljem smo sprejeli pobudo občine za ustanovitev enote in zaposlitev kusto-sa-” je pred štirimi leti dejala Tina Novak Pucer, nekdanja direktorica Pokrajinskega muzeja Koper, ki je pod svoje okrilje sprejel srednjeveški Premski grad kot svojo dislocirano enoto. Stoletne želje po Muzeju odpihnil županov dopis Tedaj je znamenita graščina po obsežnih obnovitvenih delih dobila tudi novo streho, pročelje in muzejsko zbirko, ki še danes prikazuje prazgodovinsko preteklost teh krajev, razvoj gradu ter grajske stavbne dediščine v porečju reke Reke in širši okolici reške doline. Ta veseli dan in klesanje prvega muzeja v zgodovini bistriške občine pa je v teh dneh zasenčila poteza župana Emila Rojca, ki je na Pokrajinski muzej brez soglasja občinskega sveta naslovil dopis, da zaradi varčevalnih ukrepov zakona o uravnoteženju javnih financ do nadaljnjega odreka sodelovanje. Kot nam je povedal nekdanji kustos na gradu Prem Ivan Simčič, zdaj nepove- S Novi direktor Pokrajinskega muzeja Koper Luka Juri je potrdil prejem dopisa bistriškega župana, za PN je povedal, da sta z županom občine Ilirska Bistrica Emilom Rojcem v teh dneh do govorjena za sestanek glede ohranitve medsebojnega so delovanja. "Storil bom vse, kar je v moji moči, da ta oddelek na gradu Prem ohranimo," je napovedal Juri. S zani poslanec, županova samovolja predstavlja svojevrstno kršitev dolžnega ravnanja. Po njegovih besedah so v zadnjih štirih letih z veliko truda v grad vrnili pozlačeno baročno ogledalo iz druge polovice 18. stoletja, grajsko orožarno in druge muzejske predmete, ki so bili odtujeni v 50. in 60. letih - in jih še iščejo -, s prekinitvijo sodelovanja pa bi dolgoletna prizadevanja in dosežke z enim za mahom porušili. Muzejski eksponati morajo biti namreč v nadzorovani temperaturi z relativno vlago in pod nadzorom. Če teh pogojev ni, predmeti ne morejo obstati na gradu Prem in jih morajo vrniti tja, od koder so prišli. "To dejanje bo imelo posledice, ki se jih župan očitno ne zaveda. Več kot stoletne želje občanov in njihovih prednikov bodo splavale po vodi zgolj z dopisom. Ta njegova namera bi morala imeti širšo javno obrazložitev, predvsem pa bi se morala o tem opredeliti strokovna javnost," je prepričan Simčič. Kaj je v ozadju zaprtja muzeja? Simčič je izrazil tudi bojazen, da bolj kot županovi izgovori o zakonu o uravnoteženju javnih financ, v ozadju stoji nekaj drugega. "Ali bo šla občina po isti poti, kot je šla z ukinitvijo razvojnega centra, negativno nastro- jenostjo do Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, turističnega društva, ki ne sme nastopati v javnosti?" je svoje dvome izrazil nekdanji kustos, ki ga je na tem mestu nadomestil mladi zgodovinar Dejan Iskra. Slednji je dodal, da poleg vračanja muzejskih zbirk to pomeni tudi ukinjanje sorodnih vsebin, kot je na primer arheolo- ški park v Dolnjem Zemonu. Sicer pa so bistriški občini, ki zagotavlja plačo zaposlenemu na gradu Prem, v Pokrajinskem muzeju na svoj način že šli na roko pri zatiskanju pasu, saj so Iskro zaposlili za eno leto kot pripravnika, ki ima nižjo plačo od svojih sodelavcev. Lori Ferko iz občine Pivka... Letnik XX, št. 265 O jfcug«___________ Problematika podjetja Odpad PRIZADEVANJA ZA REŠITEV PROBLEMATIKE TRAJJUO ŽE PETO LETO Problematika podjetja Odpad d.o.o. je v Občini Pivka prisotna že več let. Njegovo prvotno obratovanje na lokaciji Velike Pristave seje razširilo še na novo lokacijo v Industrijski coni Neverke. Podjetje s svojim delovanjem povzroča okolju in občanom veliko jeze in skrbi. Vodstvo podjetja se enostavno ne drži predpisov in izdanih dovoljenj, zatorej je Občina Pivka že večkrat podjetje prijavilo na Inšpekcijo za varstvo okolja, vendar ukrepi očitno ne delujejo. V zadnjih tednih je tej problematiki veliko pozornosti namenjene tudi v medijih. Večina jih sicer sledi načelom prever-jenosti in resničnosti ter korektno poroča o tej temi, zaradi neresnic in širjenja laži nekaterih novinarjev, ki pa vsa dejstva v navezavi s to tematiko navajajo brez kakršnihkoli tehtnih in upravičenih podlag, s strani Občine Pivka podajamo nekaj ključnih dejstev, ki kažejo na resno skrb in prizadevanja za reševanje te problematike. Občina Pivka in župan Robert Smrdelj si že vrsto let želimo poiskati ustrezne rešitve in omejiti delovanje podjetja Odpad, d.o.o. nakazujejo številne aktivnosti, ki so bile obravnavane na občinskih odborih, sejah Občinskega sveta občine Pivka ter pozivi pristojnim inšpekcijam, ki bi lahko realno ukrepale in dejansko naredile red. Ne župan ne Občina v danem primeru nimata direktne pristojnosti ukrepanja nad gospodarskimi družbami. V januarju 2008 je na predlog Občine Pivka prvič potekal sestanek z okoljsko inšpektorico, na katerem se je le-to seznanilo s problematiko ter zahtevalo ukrepanje. Glede na pobude in bojazni, da se dejavnost podjetja Odpad, d.o.o. širi na radioaktivne odpadke, je na predlog župana občinski svet Občine Pivka v juliju 2008 sprejel sklep, s katerim je zahteval ukrepanje za čimprejšnjo odpravo negativnih vplivov deponije železa v Veliki Pristavi ter zahteval od ustreznih institucij poročilo o njeni ustreznosti. Glede na zapise takratne 18. seje občinskega sveta je župan Robert Smrdelj že pozval k sistematičnemu pristopu reševanja tega problema ter nakazal mo- Postojna je bila v septembru zopet obarvana z vedoželjnim mladežem. Za to so poskrbeli ambiciozni dijaki s primorske regije. V Youth Hostlu Proteus v Postojni (tam so bili gostujoči dijaki tudi nastanjeni) seje pod okriljem Kluba študentov občin Postojna in Pivka, v sodelovanju z Odborom za dijake Zveze ŠKIS, 15. in 16. septembra odvijal projekt Dijaški Boomerang Postojna 2012. Namen projekta je bilo izobraževanje mladih aktivistov (dijakov) za delo v mladinskih organizacijah. Dijaški Boomerang je priložnost za vse študentske klube, ki želijo izpopolniti delovanje svoje dijaške sekcije ali pa pridobiti potrebno znanje na tem področju. Gre za pridobivanje uporabnih znanj pri načrtovanju in vodenju projektov. Tako so se tokrat v Postojni zbrali mladi in perspektivni bodoči voditelji študentskega organiziranja Primorske. Vodja projekta je bil David Kapelj, vse skupaj pa je potekalo pod budnim očesom predsednika kluba KŠOPP, Jerneja Pereniča. Izobraževalno-aktivni vikend je v soboto najprej postregel s tremi sklopi izobraževanja. V prvem sklopu je bila predstavljena struktura študentskega organiziranja (dobro je, da vsi vemo, kam sodimo), podani so bili nasveti, kako se spoprijeti z vodenjem dijaške sekcije, kako motivirati ljudi, kakšne tipe projektov pripravljati, ter na kakšen način le-te izpeljati. V drugem sklopu so se dijaki srečali s projektnim manegementom. Izvedeli so, kako načrtovati projekte, na kaj vse je potrebno (po)misliti, na koga se obrniti, ko je potrebna pomoč ipd. Za tem je sledila delavnica, kjer so dijaki z delom v skupinah slišano uporabili tudi sami. Izpeljali so projekt, ga s pomočjo spleta umestili v lokalno okolje, zanj pridobili potrebna sredstva in material, ter izoblikovali program in tehniko. V zadnjem sklopu izobraževanja so dijaške sekcije predstavile svoje preteklo (in bodoče) delovanje, z drugimi pa so delile tudi svoje žnosti, ki so v pristojnosti občine (naročilo meritev zemnljišč, omejitev uporabe javnih površin, dopolnitev OPN s kriteriji za delovanje gospodarskih družb...). Ukrepi so bili tudi izvedeni! Na pristojno inšpektorico za varstvo okolja je bilo naslovljenih kar nekaj vabil na sestanke in seje Občinskega sveta ter pozivov za seznanitev o napredovanju, vendar je bila le-ta s svojimi odgovori zelo skromna in izpostavljala, da ima podjetje Odpad, d.o.o za obratovanje pridobljena ustrezna okoljevarstvena dovoljenja in da so glede obremenjevanja okolja z odpadki in z emisijo snovi izrečeni razni ukrepi. V letu 2010 je na pobudo Občine Pivka potekal ponoven sestanek z inšpektorico in vodjo inšpektorata. Po prejeti prijavi ogorčenih vaščanov Neverk, ki so upravičeno navajali problem protizakonitega širjenja prostora za odlaganje odpadnega materiala družbe Odpad d.o.o., je občinski svet na svoji seji (marca 2011) ponovno sprejel sklep, s katerim je od omenjene družbe nemudoma zahteval odstranitev vseh odpadkov in surovin iz vseh površin, ki za to dejavnost niso primerno urejene. Odpadki so bili takrat sanirani, vendar se je postopno ponovno Vzpostavilo neurejeno prejšnje stanje. V aprilu letošnjega leta je bilo ponovno ugotovljeno širjenje deponije v IOC Neverke na zemljišča, ki za to niso namenjena, zato je bila glavni okoljski inšpektorici podana ponovna pisna zahteva po sestanku na tematiko Odpad d.o.o. Kot je razvidno iz nabora vseh dosedanjih aktivnosti, si Občina Pivka očitno prizadeva za razrešitev problema. Predvsem pa je jasno, da gre še za enega izmed primerov, ki nakazuje, kako je neučinkovit državni sistem inšpekcijskih služb, ki pravzaprav dopušča nedopustno. Na Občini Pivka menimo, da v normalni družbi to ni dopustno in da bi morala inšpekcija vsakemu podjetju, ki se tako obnaša do okolja, enostavno odvzeti uporabna dovoljenja! Obenem pa je v navezavi s to tematiko nujno zanikati in pojasniti tudi vse navedene neresnice, ki so se pojavile ob pisanju v enem izmed naših medijev, kjer se očita skrito sodelovanje župana in podjetja Odpad d.o.o.. Za vse navedene investicije, ki so se uresničile na območju Občine Pivka so na voljo dokazila, ki kažejo na to, kdo je bil investitor in kakšne so bile transakcije za izvedbo posameznega projekta. Podjetje Odpad d.o.o. ni prispevalo nikakršnih sredstev za krožišče v Pivki, pri igrišču na Kalu pa občina ni bila investitor. Glede financiranja županove volilne kampanje, ki se v omenjenem članku prav tako pojavlja kot problematična, a povsem neresnična navezava, pa je le to mogoče javno preveriti in kot je bilo ugotovljeno, v vseh letih županovanja, dosedanji župan Robert Smrdelj s strani omenjenega podjetja ni prejel nikakršne donacije. Resnice so torej daleč od nepreverjenih laži in očitkov, zatorej župan Občine Pivka nima nikakršnih vzvodov za prikritje problematike, ampak ravno nasprotno... v to smer je bilo s strani župana in vodstva vloženo veliko energije in prizadevanj, ki se bodo nadaljevala tudi v prihodnje. načrte za prihodnje leto. leto. Tu so se prisotni dotaknili tudi financiranja projektov - MVA, sponzorjev, donatorjev, razpisov ipd. Kaj ko se vse lepo hitro konča in tako je tudi tu prišla nedelja in dan odhoda. Pred odhodom so sodelujoči s pomočjo organizatorjev, torej študentov, opravili evalvacijo dogodka, nato pa je dijake čakalo adrenalinsko presenečenje. Kaj je to bilo, si oglejte na spodnji sliki, in presodite sami. KŠOPP in ŠKIS upata, da so bili dijaki tega aktivno-izobraže-valnega druženja veseli tako kot prireditelji sami, hkrati pa mladi študentje upajo, da so dijaki od tega pestro obarvanega vikenda s seboj domov odnesli veliko uporabnega znanja, katero jim bo služilo kot dobra popotnica v svojem zdajšnjem in bodočem udejstvovanju. Kakorkoli gledano že, so glede na zagnanost in inovativnost, predvsem pa aktivnost, pokazano 15. in 16. septembra, novi aktivisti rojeni! Andreja Žužek Klub študentov Boom! za Dijaški Boomerang Požar na farmi Neverke PIVKA PERUTNINARSTVO UTRPELA ŠKODO V VIŠINI 11.000 EVROV Pivka, 18. oktober 2012; V sredo, 17. oktobra 2012, je ob 21.30 uri piščančjo farmo v naselju Neverke v občini Pivka zajel velik požar. Ogenj je uničil objekt na farmi, poginilo je 14.000 en dan starih piščancev, zgorela pa je tudi zaloga krme (6 ton). Vzrok požara trenutno še ni znan. Piščančja farma Neverke je v lasti rejca Leopolda Trebča, ki za Pivko perutninarstvo d.d. opravlja storitev reje piščancev. V Pivki d.d., ki ima v sklopu omenjene farme v lasti piščance in krmo, po ogledu na pogorišču in po prvih znanih podatkih ocenjujejo, da so v požaru utrpeli škodo v višini 11.000,00 evrov, medtem ko je lastnik farme oziroma rejec utrpel škodo v višini cca 120.000 eur. Kot so nam potrdili v Pivki d.d. vzrok požara v tem trenutku še ni znan, na pogorišču pa do nadaljnjega še naprej ostaja požarna straža. Več informacij o samem požaru in njegovem vzroku bo znano po zaključku ustreznih preiskav. Farma Neverke je opremljena tako kot zahteva predpisana zakonodaja, ter ustrezno zavarovana. Je ena farm od skupno 55-ih rejcev, kjer za Pivko perutninarstvo d.d. opravljajo storitev reje piščancev. Objekti omenjenih farm so v večini v lasti samih rejcev. Pri gašenju požara v Neverkah so sodelovali gasilci iz Postojne, Zagorja, Slavine, Košane, Studenca in Hruševja. Ne glede na njihovo hitro odzivnost, trud in prizadevnost, farme v celoti žal niso uspeli obvarovati. Največji požar, ki je zajel objekte Pivke perutninarstvo d.d., seje zgodil v letu 1996. Takrat so bili skoraj v celoti uničeni tako klavnica kot objekti predelave. Kot zadnji požar na objektih rejcev Pivke d.d. pa seje zgodil v začetku leta 2006, ko je zagorelo na farmi Branik. Naši najmlajši TEDEN OTROKA V Pivškem vrtcu Mavrica je bilo v tednu OTROKA zelo prijetno. Vse skupine so se med seboj družile v različnih dejavnostih. Zanimiva dogajanja ter druženje otrok se bo nadaljevalo še čez cel mesec oktober. Otroci iz skupine »ŽOGIC« smo se odpravili na jesenski pohod na Orlek, skupaj z otroki iz skupine »PALČKI« iz vrtca Veterni-ca. Tem otrokom, ter otrokom iz vrtca Mavrica smo »ŽOGICE« zaigrale igrico Radovedna mravljica. Vsi skupaj smo potem še prepevali in plesali. S skupino »MEHURČKI« smo imeli gibalno uro na stadionu. Postavili smo si pestre gibalne postaje, na katerih so otroci izvajali različne vaje. Nastop čarodeja Andreja, katerega smo si ogledali skupaj s šolarji iz nižjih razredov je bil vrhunec dogajanja tega tedna. pomoč.vzg. Gordana Sajovic in vzg. Slavica Marinac • •••••••••••••••••••••••••••••• iz občine Hrpelje - Kozina... §69gl6m O Razvojne možnosti Turizem v občini Hrpelje-Kozina V občini Hrpelje-Kozina, ki je z delovanjem pričela leta 1995 in se geografsko razprostira na območju Brkinov, Čičarije in malega Krasa, se razvojne možnosti kažejo predvsem v rasti malih podjetij, dograditvi obrtno-industrijske cone, transportu, turizmu in v prekomej-nem sodelovanju. Več nam je o dejanskem stanju turizma, njegovih potencialih, prednostih in slabostih za razvoj, priložnostih in nevarnostih predstavila Jana Jurič, sicer entologinja in antropologinja, ki je nedavno tega v Ocizli, kjer živi, odprla hostel Ociski raj. V hostel bi rada privabila čim več plezalcev, saj so potencialni večdnevni turisti, na katere bi se občina pravzaprav morala najbolj usmeriti, saj jim med bivanjem lahko ponudi mnogo več od tistega, kar je širše po-znanega. Območje, ki ga občina zajema, ni v širšem smislu prepoznano kot turistično, čeprav se začetke turizma šteje v leto 1825 s prometnico »Via Gemina«. Avtorica trdi, da gre za premajhen interes s strani domačega prebivalstva, za premalo finančnih sredstev, namenjenih turističnemu razvoju, za pomanjkljivo signalizacijo in javna prevozna sredstva ter za pomanjkanje izobraženih kadrov na omenjenem področju. V diplomski je naštela nekaj možnih predlogov za obogatitev turistične scene, kot so morebitni muzej ljudske glasbe, muzej avtohtonega sadnega drevja na prostem, muzejska trgovino na Golcu in še nekaj dodatnih zanimivosti. Omenila je mitološko dediščino Rodika, ki bi se jo lahko spretno vpeljalo v turistične programe. Ni pozabila omeniti tudi tehnične dediščine, potrebne obnove, železniške trase Hrpelje-Kozi-na-Trst. Da imajo Brkini razvit jamarski, tranzitni, izletniški in igralniški turizem najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da pa so poleg tega vredne ogleda tudi slepe doline, kot so Odoli-na in Jezerina, cerkev sv. Martina v Slivju, različni kraški pojavi, slemenska cesta s čudovitim pogledom na vse strani, žganjekuha in še marsikaj podobnega, morda le malokdo ve. Saša Likavec, direktorica občinske uprave, je razložila, kako stvari potekajo na občinski ravni, koliko je bilo v preteklih letih v to smer narejenega, zagovarja pa vsekakor močnejši skupni režijski obrat oz. več medsebojnega povezovanja in usklajevanja ter večjo elastičnost države pri dajanju soglasij za različne projekte. Podžupan Peter Boršič pravi, da se na tečaj za lokalne turistične vodiče odzove premalo domačinov, da pa so različne pobude in predlogi s strani domačinov in organizatorjev lokalnih turističnih prireditev še kako dobrodošle. Obenem bi se po njegovem mnenju morala nekoliko spremeniti filozofija trenutnih turističnih kmetij v smeri različnih tržnih niš, kot so npr. prodaja domačih izdelkov, doma narejenih spominkov ipd. V bodoče pripravljajo oplemenitenje rodiškega praznika kostanjev z mitološkimi primesmi, prednovoletni božični sejem in mesec brkinske kuhinje v sklopu predstavitve kraške kuhinje. tekst Patricija Dodič, foto Tomaž Mahkovic * Tradicionalna prireditev KOSTANJEV PRAZNIK V RODIKU Kot že vrsto let, so v Rodilu tudi letos pripravili tradicionalni praznik, ki se imenuje kostanjev praznik v Rodiku. Kostanj, ta sadež jeseni, nas razveseljuje ko se spustijo temperature, ko vre mošt ali pa nas kuhano vino poživi. Rodik že vrsto let pripravlja kostanjev praznik ki se Prične z dopoldanskim kuhanjem v bakrenih kotličkih. In seveda množično udeležbo kotlov ter raznovrstno pisano udeležbo z vseh vetrov. Tudi letos so bili prisotni naslednji kotli: kotel Občine Hrpelje - Kozina, TD in KS Rodik, Ro-diški letnik 52, Rodiški pustni odbor, Lovska družina Videž, Društvo Lopar, Kulturno- turistično društvo Rodik, Turistično društvo Topole, Ekipa Bošamarin, Ekipa Terme Banovci, KETŠD A. Mihelčič Harije, Šumanov kotel. Seveda so skozi ves dan bile odprte stojnice z raznovrstno ponudbo, izkazali so se čebelarji, ponudba sirov iz Škofje Loke, Gostilna Mahor- čič s svojimi izjemnimi sladicami, manjkalo ni niti vina iz slovenske Istre z kmetijo Martisa. V Rodiku so se odrezali tudi športno. Ob 9 uri se je pričelo kolesarjenje na približno 50 km dolgi progi. Ob 9.30 se je pričel pohod pohodnikov v organizaciji Planinskega društva Slavnik Hrpelje Kozina. Ob 12 uri pa je sledila rekreativna igra »igranje na Škrabe«. Seveda niso pozabili niti na otroke, saj je potekala ustvarjala delavnica za otroke. Pod vodstvom Vanje Šturm. Po 12 uri pa igra, ugibajmo koliko tehta pršut, obešen seveda na vrvi. Popoldanski del se prične z melodijami dalmatinskih pesmi v izvedbi okteta ljubiteljev dalmatinskih pesmi. V tem času se je predstavilo tudi Društvo lastnikov gozdov Vrhe - Vremščica, ki je s sodelovanjem Zavoda za gozdove predstavilo svojo dejavnost. Pozdravni nagovor je podal Župan Občine Hrpelje - Kozina Zvone Benčič Midre, ter se vsem zahvalil za udeležbo, kakor nastopajočim tako tudi obiskovalcem, ki so popoldan uživali v sončnem vremenu. Nato so razrezali veliko kostanjevo torto, ki je bila vrhunec razstave peciva iz kostanja izpod rok rodiških žensk. Popoldansko večerni del se je pričel z takti skupine » Ku Adn«, a žal so večerno nebo prekrili oblaki, pričelo je deževati a vendar v srcih vseh obiskovalcev in nastopajočih je bilo toplo od prelepega dneva in klepeta. www.skerianc.com Podjetje se predstavi ŠKERJANC d.o.o. Škerjanc d.o.o. je uspešno slovensko podjetje z dolgoletno tradicijo. Prilagodljivost, nizke cene in izredno hitra dobava so pri njih na prvem mestu. Večina artiklov iz njihove ponudbe je dobavljivih takoj: »plačaj - odpelji«. Da se kupcem čim bolj približajo, redno pripravljajo akcijske ponudbe in nižajo cene. Vsak teden za vas pripravijo novo akcijsko ponudbo z novimi artikli, kar stranke vedno znova privabi v salon. V lastni proizvodnji izdelujejo različne modele sedalnih vreč in vrsto drugih artiklov, v barvah in materialih po vašem izboru. Še nimate sedalne vreče? Skrajni čas je, da stopite v korak s časom in hkrati svoji hrbtenici priskrbite nekaj resnično udobnega. Tako posedanje ob gledanju televizije ali branju knjige ne bo več nočna mora. Proizvodnja podjetja Škerjanc je specializirana za izdelavo pisarniških stolov po željah strank. Izbirate lahko med različnimi modeli, materiali in barvami. Vsi pisarniški stoli imajo ergonomsko oblikovano sedišče in naslon, kar vam poleg udobja nudi odlično počutje. Zagotovite sebi in svojemu otroku prijetno in zdravo sedenje ob delu ali pisanju domače naloge. Vljudno vabljeni v Materijo, kjer imajo svoje artikle tudi razstavljene. Ne prezrite... Zakaj je kozinsko morje slano? Kozina - Prva pravljično-ustvarjalna urica v Knjižnici Kozina je v novem šolskem letu 2012/2013 uspela na polno pihanje (malce kasneje povemo, zakaj). Naši mali prijateljčki bralčki poslušalčki so v veeeee-eeeelikem številu napolnili pravljično sobico do zadnjega stola (pa vam pošepetam, da je bil še kakšen premalo). S simpatično Meto Batič, ki je radovoljno sprejela sodelovanje pri malce drugačni pravljici, ki se obeta v tem šolskem letu - ciklus svetovnih pravljic) so malčki ustvarili in napihovali mlinčke, ki... (Veronika Poles je odfrčala na šolanje v veliko Ljubljano in se malčkom opravičuje, ker ni utegnila priti). Da ne bi pravljic vedno znova pripovedovala le knjižničarka in da ne bi vedno pripovedovala tistih, ufaaaaaaa, že stokrat slišanih pravljic, si je domislila, da bo pa z Metino, Veronikino in še kakšno pomo- čjo, speljala lepo skozi nekaj svetovnih pravljic, ki jih marsikdo zagotovo ne pozna. Tu pa tam si bomo omislili kakega drugega gosta, sicer pa s polnimi pljuči do kozinskega morja, ki je slano, in tisti, ki smo bili na pravljič-no-ustvarjalni urici tudi vemo, zakaj in vam ne povemo. Ker takšne stvari morate, majhni in veliki otroci, zvedeti tu, v knjižnici, vsak tretji torek v mesecu. Meti se knjižničarka Patricija zelooooooooooo zahvaljuje, da si je vzela čas in nas popeljala do pravega odgovora. Mi vemo. Vse otroke pa vabim, da kaj podobnega izvedo 20-ega novembra, ko mogoče ne bo več tako toplo, a v knjižnici je vedno toplo in lepo. No, vsaj delamo na tem. Hvala vsem mamicam in nonetom, da so svoje vnukinje in vnučke, sinčke in hčerice pripeljali v tako velikem številu in seveda, vabljeni tudi naslednjič, ko si bomo povedali novo pravljico iz kakega drugega konca sveta. Ta je bila iz Čila. Prav' lepo po čilsko in domače pozdravljam vse otročke tega in vseh veso lij in vabljeni spet naslednji mesec. tekst in foto Patricija Dodič Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Redna kuharska rubrika je stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo 'veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte... JEČMEN sestavine: 1 pest ječmena 1 pest fižola 3 korenčki 1 paradižnik 2 krompirja 6 strokov česna peteršilj svinjska krača (prekajena ali parjena) 1 zelenjavna kocka vegeta V tokratni številki objavljamo recept za ječmen, ješprenj ali ričet, staro kmečko jed, ki je našim mamam in nonam samoumevna, marsikateri mladi kuharici, pa le ta povzroča vrsto zadreg. V posodo damo dva manjša olupljena cela krompirja (če je krompir velik, ga prerežemo na polovico. Dodamo fižol, ječmen, na pol prerezan paradižnik, na kolobarčke narezano korenje, nekaj celih vejic peteršilja in nasekljan česen. Zalijemo z veliko vode in dodamo zelenjavno jušno kocko. Ko zmes zavre, jo kuhamo približno 1 uro. Nato dodamo svinjsko kračo (ali kako drugo prekajeno ali parjeno svinjsko meso) in kuhamo še približno 1 uro. Preden končamo s kuhanjem, po potrebi dodamo še malo vegete. Če je ječmen pregost, ga zalijemo z vodo, vendar ga moramo potem še dobro prekuhati. Nikoli ne zalivamo tik preden zaključimo s kuhanjem. Količina ječmena, ki smo jo tako pripravili, zadošča za vsaj 4 osebe. Ječmena namreč ni mogoče kuhati za manj ljudi. K ječmenu in svinjskemu mesu se prileže kozarec rdečega vina. Mala skrivnost: Prekajeno ali parjeno svinjsko kračo najprej prekuhamo v vreli vodi. Kuhamo jo dobre pol ure, da izloči sol in maščobo. Šele nato jo dodamo ječmenu in kuhamo še približno i uro. Če bi jo takoj kuhali v ječmenu, bi bil le ta preslan in premasten. Ječmen je najboljši, da ga ne postrežemo takoj ko je kuhan, pač pa je boljši, če nekaj časa »odleži«. Igor Štemberger RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE iymfoWsMvYM§ai 1 g tgjg /emonskataga Dobrodošli • Benvenuti VVlLLKOMMEN • VVELCOME Tel.: 05/71412 07 Mob.: 041/424 974 'N / mmmmm REZERVACIJE Z&\ UMIMlEfilJl VINO IN KUHINJA I Marsikdaj slišimo, da je vino idealno za kuhanje. Res je, ampak vse ima svoj meje, vse ima svoje kombinacije, vse ima tudi svoje zakonitosti. Zavedati se moramo, da vino lahko izjemno popravi jed, ali pa nam jed tudi lahko pokvari. Jed izgubi svoj osnovni okus. Zato moramo biti previdni, tukaj je zelo dobro da poslušamo izkušene mojstre kuharje ter njihove nasvete in majhne skrivnosti. Ko želite poudariti aromo ali jedem dodati novo dimenzijo, potem v kuhinji uporabite vino in pojdite v korak s sodobnimi kulinaričnimi trendi. Vino v kuhanju se pojavlja vedno bolj pogosto, čeprav to opojno pijačo v kulinariki pravzaprav uporabljajo že odkar so vino začeli delati. Kot pijača je vino odličen dodatek jedem. V nekaterih primerih pa se ga uporablja celo kot zdravilo ali preventivo pred boleznimi. Obstajajo številne povesti o uporabi vina. Vino najdemo že v Homerjevih opisih receptov stare Grčije ter kasneje pri opisih rimskih gostij, ki so vplivale na kuhinjo celotnega Mediterana. Francozi uporabljajo vino kot enega glavnih sestavin pri kuhanju. Angleška kuharica iz leta 1739 pa ima tudi številne recepte, ki vsebujejo vino. Enako popularno je vino v Ameriki. Uvozili so Sherry, Portovec in Madeira liker. Pri izbiri vina za kuhanje si zapomnite, da mora biti vino dovolj kvalitetno, da ga lahko tudi pijete. Na policah v trgovini lahko sicer kupite 'vino za kuhanje', vendar se ga večina kuharjev na široko izogiba, ker nima želenega okusa in karakteristik. Takšno vino vam jed lahko le pokvari in ne izboljša, zato ni vredno, da bi kupovali slabo vino. Saj kuhamo zase, mar bomo zase skuhali slabšo hrano! Če ste začetnik z vinom v kuhinji, potem pričnite spoznavati svet okusov kar z kakovostnimi vini, ki jih imate doma. Ko osvojite princip mešanja okusov, moči in barve, lahko pričnete s še bolj poglobljenim raziskovanjem. Nekaj osnovnih usmeritev za vse, ki si želijo poskusiti nekaj novega pri kuhanju: Belo vino in Sherry se uporabljata pri jedeh iz piščančjega mesa in morski hrani. Lepo gre k sirom, kremnim juham in svetlim omakam. Rdeče vino ojača okus jedem iz temnega mesa, divjačine in pri konkretnih mesnih omakah. Suha in lažja vina se priporočajo za lahke predjedi, zelo dobro pa se ta vina podajo s suhim mesom in ribami ter morskimi sadeži. Testenine s siri bodo doživele očiten napredek, če jih 'popravite' z malo roseja ali rdečim vinom (terana). Jedem iz jajc se bo okus izboljšal z uporabo suhega belega vina ali roseja. Med kuhanjem zelenjave dodajte malenkost vašega priljubljenega vina in pdstite, da se arome prepojijo. Vino se lahko uporablja v marinadah - alkohol in kisline v vinu omehčajo meso in ga aromatizirajo. Vino, posebej močna vina, se jedem po navadi dodajajo na sredini ali proti koncu kuhanja Čas kuhanja z vinom je odvisen od barve: bela vina se skuhajo hitreje kot rdeča vina, ki jih moramo skoraj izpariti do temne skoraj črne barve. Poglejmo primer takih poznanih nam kombinacij. Sauvi-gnon je sicer aromatično vino, ki diši malenkost travnato, po zeliščih... prav zaradi tega pa okrepi okus začinjenim jedem. Chardonnay je sadne arome in se poda desertom, starejši pa daje oreščkast okus kolačem (posebej božičnim kolačem). Ko smo že pri sladkarijah, pa pri peki lahko uporabimo na pomoč t.i. aromatizirano vino. Sherry, Portovec in aromatizirana vina kot je Vermut imajo svoje okusne izrazite tone, ki lahko variirajo od slajšega do suhega: Sadju dodajte belo sladko vino, penino ali rose, ali starejša rdeča slajša vina. Kolače in pecivo obogatite z likerskimi vini, polsuhimi peninami ter aromatičnimi sladkimi vini. Suho pecivo nadgradite s peninami starejših trgatev, slajšimi belimi vini ter desertnimi vini Pravilo je, da se poleg čokolade in čokoladnega peciva vino ne pije, zato ga v tem primeru ne dodajate v čokoladne sladice. Znanstveniki trdijo, da kozarec rdečega vina na dan pomaga držati diabetes »pod kontrolo«. Vino namreč vsebuje visoko stopnjo sestavin, ki telesu pomagajo regulirati sladkor v krvi. Med najnovejšimi raziskavami so znanstveniki odkrili, da kozarec vina vsebuje ravno tiste sestavine kot jih vsebuje dnevna doza zdravil za diabetes: Diabetes je zelo pogosta bolezen, ki nastane, ko trebušna slinavka postane nesposobna proizvajati dovolj veliko količino inzulina - hormona, ki reagira na sladkor v krvi. Velika količina sladkorja v krvi izzove občutek utrujenosti, bolezni srca, srčne kapi in v nekaterih primerih slepost in težave z ledvicami. Če imate te simptome, je skrajni čas, da spremenite način življenja. Za uspešen začetek lahko poskusite vnesti v prehrano kozarec rdečega vina na dan, če pa vam le to ne diši preizkusite prehransko dopolnilo Resve-ratrol. Resveratrol je naravni antioksidant, ki ga najdemo v rdečem vinu. Zato tudi priporočamo namesto aspirina da se popije kozarec rdečega vina. Piščanec na klasičen način Sestavine 800 g piščančjih nogic 1 žlička naribane limonine lupinice 2 žlički limoninega soka Vz žličke naribanega ingverja 3 stroki česna 1 žlica narezanega rožmarina 1 žlička gorcice Omaka: 5 žlic olivnega olja 175 ml vode 100 ml belega vina 2 žlički koruznega škroba 2 žlički vegete poper Čas priprave: cca. 40 minut Piščančje nogice operite in jim odstranite kožo. Premešajte skupaj limonino lupinico, sok limone, ingver, stisnjene strok česna, rožmarin in gorčico in to omako dobro vtrite v meso. Piščančje nogice marinirajte v tej omaki ter pustite v hladilniku najmanj pol ure. V kozico denite olivno olje in ga segrejte. Dodajte mariniranega piščanca in ga pecite na zelo nizkem ognju toliko časa, da lepo porumeni. V posodi v kateri ste marinirali dodajte vodo v kateri ste predhodno stopili koruzni škrob, dolijte vino in dodajte vegeto. Vse skupaj premešajte poprajte po okusu ter prelijte preko pečenega piščanca. Zvišajte jakost ognja ter med mešanjem počakajte, da zavre, nato ogenj zmanjšajte na minimum, pokrijte s pokrovko ter pustite naj se kuha okoli 20 minut. V tem času bo piščančje meso postalo mehko omaka pa se bo zgostila. 20 let časopisa £&HlB9QK Peter Boršič __________lažižO Komentar iz Občinskega sveta ZAKAJ V ILIRSKI BISTRICI NI NIKOLI NIČ ? KDO JE PROTI RAZVOJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA? V oktobrski številki Bistriških Odmevov je bil objavljen Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje izvedbe prireditev v Občini Ilirska Bistrica v okviru občinskega meseca kulture v letu 2013. Med ostalimi pogoji za prijavo je tudi eden od bistvenih pogojev: KOREKTNO SODELOVANJE Z OBČINO ILIRSKA BISTRICA V OBDOBJU ZADNJIH 3 LET. Rok za prijavo je 12.11.2012. Razpisani mesec kulture v letu 2013 bi lahko bil že 36 po vrsti, če župan Emil Rojc ne bi že razpisana sredstva za 34. mesec kulture v letu 2011 v višini 4.630 EUR za 16 kulturnih prireditev, zmanjšal na 2.200 EUR, to pa zaradi prebogatih pogostitev (izjava župana v P.N. 21.1.2011 in v Delu 21.1.2011), ki so večinoma edini honorar nastopajočih. Na teh prireditvah je skoraj polovica izvajalcev in gostov iz drugih občin in ne samo iz naše, zato je iluzorna trditev župana, da so kulturna društva dolžna nastopati zastonj. Javni sklad za kulturne dejavnosti, izpostava Ilirska Bistrica, prijavljenega programa za polovični znesek ni mogel izpeljati, saj je dobil od občine povprečno manj kot 130 EUR za posamezno prireditev. Za glavno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju je župan namenil 300 EUR, od tega 50 EUR za tiskovine in 50 EUR za cvetje, ostalo pa za honorar. Župan je takrat obljubil, da bo 34. mesec kulture izpeljala občina v lastni režiji. Doča- kali pa smo le eno na hitro pripravljeno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Ostalih 15 prireditev v občini pa je odšlo v pozabo, tako kot gre počasi v pozabo občinski mesec kulture v izvedbi župana Emila Rojca. Iz istega razloga je odpadel tudi 35. mesec kulture v letu 2012 in ponovno je občina organizirala le prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Na ostale prireditve je kratko malo pozabila, ali pa jih ne zna organizirati. Morda pa je za prireditve v izvedbi domačih kulturnih društev zmanjkalo finančnih sredstev. Ta edina prireditev v letošnjem mesecu z zunanjimi profesionalnimi izvajalci, pa je bila kljub drugačnim izjavam župana, pravo razkošje. Za nastop zunanjih, po županovem mnenju vrhunskih izvajalcev, ki so med nastopom kihali in pokašljevali, je župan plačal 2.640 EUR ali 440 EUR več, kot jih je namenil za cel mesec kulture (16 prireditev) v letu 2011 in za prav toliko v razpisu za leto 2012. Ob tem je bilo za oglaševanje porabljeno 140 EUR in za cvetlični aranžma 100 EUR, ali dvakrat več kot je župan namenil JSKD izpostava Ilirska Bistrica. Piko na i pa je dala županova skromna pogostitev po »VRHUNSKI« prireditvi za 70 obiskovalcev v višini 1.000 EUR. Skupaj je bilo za eno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 2012, polno kihanja in pokašljevanja, porabljeno skoraj 4.000 EUR, skoraj toliko kot bi stalo 16 prireditev v izvedbi kulturnih društev. Če to primerjamo z 2.200 EUR za 16 prireditev v mesecu kulture, kot je določil župan Emil Rojc in z njegovo izjavo: »Po pregledu programa JSKD, to ni bil mesec kulture, pač pa mesec pogostitev. 2.200 EUR, torej skoraj pol zneska, je bilo namreč namenjenega pogostitvam in izplačilu honorarja. Društva so zavezana, da enkrat letno nastopajo brezplačno in zato ne potrebujejo pogostitev, zato so denar za izvedbo meseca kulture skrčili, saj naj bi bili v ospredju kulturni dogodki, ne pa pogostitve« (P.N. 21.1.2011), potem si bralci lahko sami ustvarijo zelo pozitivno mnenje o skromnosti župana pri pogostitvah in o razsipnosti drugih prirediteljev, ki zato porabijo povprečno nekaj več kot 100 EUR na prireditev. To veliko skromnost župana pri raznih prireditvah v občini, potrjujejo tudi poletni nastopi zunanjih izvajalcev v atriju Doma na Vidmu, ki jim župan izplačuje honorarje od 1.500 EUR navzgor, za posamezni nastop. Posebno mesto ima lanski nastop opernega pevca, katerega honorar naj bi presegel 5.000 EUR. Zelo skromna pogostitev za nastopajoče, ki so dobili honorar in za ostale obiskovalce, naj bi stala blizu 2.000 EUR . Celotna prireditev pa naj bi stala občinski proračun blizu 10.000 EUR, vendar so ti podatki v občini Ilirska Bistrica tajni, saj Občinski svet ne sme o tem nič vedeti. Z razpisanim občinskim 36. mesecem kulture v letu 2013 se bo verjetno zgodilo enako, kot s prejšnjima dvema, saj je župan 15.10.2012 na spletni strani občine brez vsake obrazložitve objavil »Preklic objave Javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje izvedbe prireditev v občini Ilirska Bistrica v okviru občinskega meseca kulture v letu 2013.« Tako kot uveljavlja župan Emil Rojc svojo samovoljo pri kulturnem prazniku, uveljavlja enako samovoljo, vendar podprto s svojimi somišljeniki v občinskem svetu; tudi pri drugih za občane pomembnih stvareh. Da bi ti somišljeniki v občinskem svetu na čelu z županom uveljavili svoje osebne interese/so pripravljeni tudi kršiti veljavno zakonodajo in na stranski tir umakniti interese in dobrobit občanov. Župan kljub večkratnim pozivom še vedno noče sklicati nadaljevanja 2. Izredne seje Občinskega sveta z dne 28.6.2011, da bi obravnavali 11 pomembnih projektov, vključenih v proračun občine za leto 2011. Nekateri od teh projektov so že zaključeni, vendar narejeni na pol (rekonstrukcija Rozmanove ulice) ali pa se stalno spreminjajo in dopolnjujejo, vendar le z odločitvami župana, mimo Občinskega sveta (Dom na Vidmu, industrijska cona, za katero se je proračun za leto 2011 zelo mudil). Občinski svet že deseti Oglasi Pblt jJNDUSTRUSKA. GARAŽNA. POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA! BLTd.o.o. Idrijo, 5280 Idrija T: 05 3743 660 blt@bit.si www.blt.si ■■ S - t tagnadctei "NAŠA VRATA - VAŠA VARNOST" Nagradna igra poteka od 01.6. 2012 do vključno 30. 11. 2012. Organizator nagradne igre je BIT d.o.o. Idrija, Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrijo. POHITITE - žrebanje bo že 1. decembra 2012! Kuponi za sodelovanje v nagradni igri so objavljeni na spletni strani www.blt.si in Facebooku, prav tako so kuponi v času trajanja nagradne igre na voljo na sedežu podjetja BLT d.o.o. IDRIJA. Sodelujoči v nagradni igri se ob nakupu garažnih ali protivlomnih vrat potegujejo za naslednje nagrade: 1. nagrada: Vračilo kupnine za garažna ali protivlomna vrata do višine 1.500,00 EUR 2. nagrada: Vikend paket nočitev v apartmaju TERME PTUJ za 2 osebi 3. nagrada: Vračilo kupnine za montažo vrat do višine 150,00 EUR 4. nagrada: Palice BLT za nordijsko hojo 5. nagrada: brezrokavnik BLT NOVA UGODNOST OBROČNO ODPLAČEVANJE - brez obresti! mesec deluje brez enega svetnika, saj župan noče dati na dnevni red imenovanje občinske volilne komisije in imenovanja nadomestnega svetnika Igorja Štember-gerja, po odstopu svetnice Jerice Strle. Mandat stari volilni komisiji je potekel maja 2011, vendar je župan, dal javni poziv za predlaganje kandidatov za občinsko volilno komisijo šele eno leto kasneje, v januarju 2012, ko je odstopila svetnica. Ker je dobil samo pet predlogov (komisija bi lahko veljavno delovala), noče dati ponovnega poziva za dodatnega člana komisije, niti noče imenovati nepopolne komisije. Krivdo je zvračal na opozicijo, ki je imela 9. članov proti 13. članom koalicije iz 7 strank in list, da ni hotela predlagati svojih kandidatov. Da je imel komisijo za volitve, nadzorni odbor občine in odbore občinskega sveta, sestavljene večinoma samo iz članov koalicije, pa ga nič ne moti. Nazadnje si je župan privoščil ponovno izigravanje republiških zakonov, ko je preklical 14. Sejo Občinskega sveta, sklicano za 18.10.2012. Sejo je preklical zaradi neodložljivih obveznosti v zvezi s projektom OP ROPI »Oskrba s pitno vodo obale in Krasa na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, čeprav je po 17. uri že jedel pico pred picerijo Park (tam kjer opozicija pije kavo), seja pa je bila sklicana ob 16. uri. Verjetno imamo dva podžupana samo kot nagrado za članstvo v koaliciji, če že ne moreta ali ne znata vsaj začasno voditi sejo v odsotnosti župana. Morda, pa jima župan ne zaupa. Ob tem ni nepomembno dejstvo, da projekt vodi župan Sežane, ki je tudi nosilna občina. Na omenjeni seji bi moral občinski svet izvoliti 3 elektorje, ki volijo člana Državnega sveta. Ker predlagani in verjetno izbrani kandidati, zaradi osebnih zamer niso po volji županu, je raje odpovedal sejo, kot pa, da bi bili izvoljeni njegovi nasprotniki. Ker je bil skrajni rok za imenovanje kandidatov 21. oktober, bo Občina Ilirska Bistrica verjetno ostala brez elektorjev in kandidata za Državni svet in s tem tudi brez možnosti vplivanja na izvolitev člana Državnega sveta. Morda pa je to tudi interes in taktika župana in njegove koalicije, zaradi osebnih in drugih interesov, ki pa so občanom in Občinskemu svetu neznani. To je verjetno tudi razlog, zakaj v Ilirski Bistrici ni nikoli nič, ker vedno prevladajo osebni interesi nad javnimi in smo se zaradi tega pripravljeni odpovedati interesom občanov in občine ali jih podrediti drugim. Anton Šenkinc Glasba Uspehi mladih glasbenikov prireditve Na krasu je krasno. Oba sta glasbeno pot pričela pod taktirko Vilija Marinška, ki ju zadnje leto poučuje enkrat tedensko. Oba sta mu neskončno hvaležna za vso potrpežljivost. Njuna zagnanost na tem področju je velika in zato verjamemo, da ju bomo še večkrat srečali oz. slišali na raznih prireditvah in ob raznih priložnostih. Erik Delost, Foto: Aleš Godina Izola V nedeljo 21.10.2012 se je Blaž Godina vrnil s pokalom za osvojeno drugo mesto v svoji kategoriji na vsesloven-skem temova-nju harmoni-kašev v Izoli. Tekmovanje, ki je potekalo pod okriljem prireditve Praznika Izolskega čudeža, je tako postreglo z uspehom mladega harmonikaša, ki je svojo glasbeno pot pričel šele dobro leto nazaj. Taisto pot je hkrati pričel tudi njegov brat Aljaž, ki pa je poprijel za bas kitaro, in tako sta pričela nastopati kot duo na raznih nastopih. Nazadnje sta uspešno nastopila pri zamejskih Slovencih v Italiji v vasi Praprot, in sicer v okviru ne prezrite - kmetijstvo... Letnik XX, št. 265 Podeželje v mestu KAKOVOST, VARNOST, BLAGINJA Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije od leta 2005 dalje prireja tradicionalne prireditve Podeželje v mestu. Glavni namen prireditve je promocija raznolikosti ponudbe slovenskih kmetij, promocija neposrednih proizvajalcev, spodbujanje direktne prodaje in priložnost za mreženje pridelovalcev, potrošnikov, trgovcev, predstavnikov medijev in drugih akterjev. V letu 2012 so v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije potekale štiri prireditve v Ljubljani, ena v Kopru in zadnja v Ma- To moramo še kdaj ponoviti! riboru, s katero je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zaključila letošnji sklop prireditev Podeželje v mestu. Tatjana Vrbošek, ki bedi nad projektom, je o projektu povedala takole:» Dodatna vsebina letošnjih podeželij je bila predstavitev skupne kmetijske politike (SKP) in obeležitev petdesetih let njenega delovanja. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije namreč v okvi- ru projekta Skupna kmetijska politika-kakovost, varnost, blaginja, razvoj v letu 2012 prek različnih dogodkov izvaja promocijo SKP. Tako smo se vsi sodelujoči na prireditvah Podeželje v mestu trudili obiskovalcem odkrivati skrivnosti razvoja skupne kmetijske politike. Letošnje prireditve so bile dobro obiskane in večina sodelujočih kmetij je izkoristila možnost mreženja pridelovalcev, potrošnikov, trgovcev in predstavnikov medijev. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da so se odlični pridelki in izdelki izvrstno prodajali.« Delček v mozaiku zadnje letošnje prireditve Podeželje v mestu, ki seje odvijala 29. septembra na Glavnem trgu v Mariboru, so doprinesli tudi člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij. Sicer nekoliko okrnjena Brštulin banda je prepevala stare ljudske pesmi ob spremljavi starih kmečkih orodij in pripomočkov ter nepogrešljivega Mateja Kocjančiča, logistična ekipa pa je pletla kulinarično zgodbo iz Brkinov, vezano na našo tradicijo in letni čas, kajti v okviru vsake letošnje prireditve Podeželje v mestu, se je odvijala tudi kulinarična zgodba, vezana na podeželsko kulturo. Da je našla buča mesto na brkinskem jedilniku ni naključje, saj je veljala za hrano siromakov in ker je bilo te dni buč v izobilju, smo prebivalcem mogočnega dravskega mesta ponudili bučni ždruc. Kmetje tradicionalno predstavljajo osrednji del življenja na podeželju in pomembno prispevajo k lokalnemu gospodarstvu. Vendar ali bomo znali to ohraniti ? Ali se dovolj zavedamo naše majhnosti na zemljevidu Evropske unije ? Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki bedi ned kmečkim življem svojo vlogo odlično igra. Skrbi za izobraževanje kmetov, njihovo promocijo, spopada se z zakonodajo, ki kmetijski politiki ni naklonjena in z razširjeno svetovalno mrežo skrbi, da dobimo informacije, ko jih potrebujemo. Koliko društev se je ustanovilo prav zaradi dela zbornice, nekatera neposredno, druga pa posredno, ker so ljudje videli nekje zgled, da se nekaj dogaja. In prav s podeželskimi društvi, ki ohranjajo navade, običaje in negujejo narečno govorico, skrbimo, da ne bo temu tako! Tudi dp kmečkih.orodij in pripomočkov se je prav na račun podeželskih društev odnos spremenil. Včasih smo jih z veseljem lučali na smetišča, sedaj pa smo ponosni, če nam je uspelo kaj ohraniti. Prav zato bi bilo dobro, da se ob razmišljanjih o ukinitvi obveznega članstva v KGZS vprašamo: Ali se da res kupiti vse stvari in plačati delo KGZS na področjih, ki se financira solidarnostno? In ali se zavedamo, da če se ne bomo prav zelo potrudili,bodo sčasoma naše navade, naši običaji, naš jezik in naše podeželje, naša identiteta in vse tisto, kar ima nek narod, da ga lahko imenujemo narod, sčasoma poniknilo in se razblinilo na zemljevidu EU. Najbrž zaradi ukinitve članskega prispevka prav noben kmet ne bo posebej obogatel, kot zaradi tega doslej ni propadel, da pa sistemske spremembe puščajo za sabo težko popravljive posledice, nas uči zgodovina. Alenka Penko, KETŠD A. Mihelčič Harije FOTO: Irena Štemberger Predsednik OE KGZS Postojna Tonjo Janežič je ponudil bučni ždruc tudi prvemu možu Maribora, županu Francu Kanglerju. Vseslovensko srečanje kmetov Brez kmetijstva V nedeljo 14. oktobra je bilo na Ponikvi in Slomu v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) že 9. srečanje kmetov iz vse Slovenije, ki so poromali k svojemu zavetniku blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Geslo letošnjega srečanja je bila vrstica iz Slomškove pesmi »Kjer je Bog doma, tam se uživa sreča vsa«. Srečanja seje udeležilo več kot 1200 kmetov in vseh, ki jim je kmetijstvo blizu. Tudi letos smo se shoda množično udeležili tudi kmetice in kmetje z območja Ilirske Bistrice v organizaciji predsednika Sveta KGZS OE Postojna Tonja Janežiča. Najprej smo se zbrali pri sveti maši na Ponikvi, ki jo je daroval pater Ernest Benko. Sledila je akademija pred hišo našega prvega blaženega na Slomu, kjer je zbrane nagovoril zgodovinar Stane Granda. Umni smo, modrosti pa nam manjka Svečano mašo je ob somaševanju duhovnikov daroval pater Ernest Benko, predstojnik minoritskega samostana v Olimju. V svoji pridigi je kot iztočnico uporabil razliko med umnostjo in modrostjo. Umnosti nam ne manjka, modri pa nismo. V teh časih manjka modrosti preprostih ljudi, čemur pravimo zdrava kmečka pamet. V kriznih časih se kmet vedno zaveda, da je treba biti skrben in skromen. »In modrost je v tem, da ko imaš malo, malo vzemi in daj pol nazaj za hude čase«. S svojim petjem je mašo obogatil mešani pevski zbor KUD Adoramus iz Logatca, kije ob številnih ljudskih cerkvenih pesmi zapel tudi mašo Jožeta Trošta. Prošnje zavetniku Slomšku so v duhu svojega poslanstva izrazile vinska kraljica Martina Baškovič, mlečna kraljica Eva Keržič, kraljica jabolk Ksenija Žaucer, hmeljarska princesa Monika Jelen in kralj cvička Franc Tomše. Za nas kmete je bil posebej svečan del, ko so z vseh koncev Slovenije prinašamo na oltar darove - sadove zemlje in dela človeških rok. Z darovanjem sadja in izdelkov iz sadja, krušnih izdelkov, vina, mlečnih izdelkov, medenih dobrot..., smo Bogu izkazali hvaležnost do plodov, ki jih daje narava. ni ne države ne Špela Sedmak je družno s praporščakom Čebelarskega društva Anton Žnideršič iz Ilirske Bistrice Cvetom Prosenom ponesla na oltar skupno darilo vseh kmetov in čebelarjev iz območja delovanja Sveta OE KGZS Postojna. Slovenija potrebuje kmečke vrednote: moralo in spoštovanje dela Na slavnostni akademiji je najprej prisotne nagovoril šentjurski župan Marko DiacL in poudaril, da občina Šentjur s številnimi dogodki že vse leto obeležuje 150-letnico smrti Antona Martina Slomška, ki je veliko svojega življenja posvetil kmetom. Osrednji govornik pa je bil prof. dr. Stane Granda. Osnovno sporočilo nagovora je bilo, da ni države oziroma človeške družbe brez kmetijstva. Tega seje zavedal tudi Anton Martin Slomšek, kije kmete učil kmetovanja, pri tem pa med prvimi izpostavljal pomen izobraževanja kmečkih žensk. Granda je opozoril je na nerealno razmišljanje nekaterih, ki vidijo prihodnost slovenskega kmetijstva v velikih kmetijah. Tega v Sloveniji nikoli ni bilo. Kdor gleda na kmetovanje le skozi denar, po mnenju Grande ni več kmet. »Bistvo kmeta in kmetovanja je individualna lastnina zemlje, individualno vodenje kmetije in čustvena navezanost na vse, kar je z njo povezano.« Letošnja srečanje je bilo tudi v duhu ekumenizma (gibanje za edinost kristjanov), saj je romarje nagovoril tudi evangeličanski škof Geza Erniša. »Slovenske kmetice in kmetje ste n tudi danes živite za svojo vero, za svojo domovino, za svoj narod, in tako je tudi prav,« je prisotne na akademiji pozdravil Erniša. V svojem nagovoru je izrazil hvaležnost do prednikov, ki so mu vlili ljubezen do domače slovenske zemlje, spoštljivega odnosa do ljudi in narave. Delo kmetov mora biti ustrezno plačano »Ključni izziv ob prevzemu vodenja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je bil, da bi iz kmetov vel optimizem,« je prisotne nagovoril predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Izrazil je prepričanje, da je v Sloveniji prostor za vse kmetije - velike, majhne, hribovske, človeške družbe nižinske. »Za nas kmete je ključno, da pridelujemo hrano, vendar mora biti naše delo ustrezno plačano in naš stan primerno zastopan,« je dodal ter poudaril, da kmetje nismo del proizvodnje, smo del pridelave hrane, ki mora postati vrednota. »Večkrat se sliši, da moramo postati kmetje bolj glasni. Mislim, da moramo pokazati enotnost, da bomo prispevali svoj delež k izhodu s krize. Ne želimo pa, da se na nas rešuje kriza v smislu, da se nam jemlje,« je zaključil Zupančič. Srečanje kmetov na Ponikvi in Slomu je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z občino Šentjur pri Celju, župnijo Ponikva, šolskim centrom Šentjur, kmečkimi ženami z območja celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda, gasilci s Ponikve in številnimi prostovoljci. KGZS se zahvaljuje vsem sodelujočim, saj brez njih dogodek ne bi mogel biti tako lepo izpeljan. Za objavo pripravila Špela Sedmak Oglasi Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE OČESNEGA TlAICa IZDELAVA v: 'vDAVAU.A : v ; , RECEF1 aLI-BEV URNIK PON-PET 8-12 in 16-19 SOBOTA 8-12 fg Pot k studencu 8,6257 Pivka tel: 05 75715 32, tel /fax: 05 757 31 74 Salon: Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a tel.: 05 757 0643, tel/fax: 05 75716 44 e-mail: tapetnistvozele@siol.com, ww.tapetoistvo-zele.com I *___________________> Sedežne garniture so privlačnih In modernih oblik, ter nudijo udobje ter sprostitev vseh generacij. TAPETNIŠTVO Izdelava sedežnih garnitur po merah strank. m. m oprema in obnova tapeciranega pohištva (stoli, klopi, navtika,...) ■ izdelava jogi vzmetnic, postelje, tudi višje postelje,. Letnik XX, št 265 ne prezrite... Novosti iz samostana Vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera. (Mn S A) MINI SVETOPISEMSKI MARATON Ne, ne gre za tek okrog cerkva s Svetim pismom v roki, pač pa za izmenično, nepretrgano 24-urno branje Svetega pisma. Temu dogodku smo bili priča v Ilirski Bistrici in sicer od 4. do 5. oktobra v samostanski kapeli Šolskih sester de Notre Dame. Tako seje v letošnjem letu tudi župnija Ilirska Bistrica pridružila več kot tridesetim krajem po Sloveniji, kjer je bil izveden podoben maraton. Mini svetopisemski maraton se je pričel z večerno sv. mašo, ki jo je daroval kaplan g. Niko Čuk, ki je tudi prvi pričel z branjem Matejevega evangelija. Sledilo je zaporedno branje poglavij, kakor so zapisana v Svetem pismu. Tako smo v 24-ih urah prebrali skoraj celotno Novo zavezo. Da je celotni dogodek organizacijsko uspel, je bilo potrebno veliko dobre volje, saj se je v 24-ih urah zvrstilo več' kot petdeset bralcev. Iskrena hvala gre prav vsem, ki so se odzvali, tako bralcem, poslušalcem ter vsem, ki so poskrbeli za lepo petje in igranje v uvodnem in zaključnem delu maratona. Nekateri poslušalci in bralci so v molitvenem bdenju vztrajali več ur skupaj ali celo vso noč, spet drugi so se ustavili v kapeli v zgodnji jutranjih urah preden so odšli na svoje delo. Nekateri domačini pa so si dan razporedili tako, da lahko prišli večkrat. Vsa dogovarjanja, priprave in molitve so se tako zlile v duhovno bogat dogodek, ki smo ga zaključili s sv. mašo v petek zvečer. V njej nas je g. Ciril Sorč spodbudil, naj tudi v vsakdanjem življenju vzamemo v roke Sveto pismo in se mu pustimo nagovoriti. Prijetno družabno srečanje seje po sv. maši nadaljevalo v jedilnici ob toplem čaju in izmenjavi vtisov. Zakaj pravzaprav branje Svetega pisma na tak način? Danes, ko se zdi, da imajo v poplavi različnih duhovnosti vsi drugi »ponudniki« obilo hitrih odgovorov na potrebe sodobnega človeka, kristjani s skupno pobudo pričujemo, da smo mi odgovore na temeljna življenjska vprašanja našli v vstalem Jezusu Kristusu. Branje Svetega pisma na maratonu ne pomeni tekmovanja v hitrem branju, ampak gre za spoštljivo prebiranje, ki je hkrati tudi molitev, tako za bralca in kot tudi za poslušalce. Molitev pa je vedno nekaj osebnega, nekaj kar spodbuja k osebni veri. Naj nas Gospod blagoslavlja in vodi še naprej, da bi se tudi prek prebiranja Božje besede utrjevala naša osebna vera. pripravila: s.Urška Lever Prihaja adventni čas 3. RAZSTAVA OBLIKOVALCEV 2012 Leto je naokrog in spet prihaja praznični mesec december, ko se bomo poslavljali od starega leta. Turistično društvo Ilirska Bistrica vabi k sodelovanju vse, ki radi ustvarjate, da sodelujete na naši razstavi. Tokrat bomo razstavljali v HODNIKOVI GALERIJI, to je prostor nad Hodnikovim mlinom in sicer v drugi polovici decembra. O času postavljanja razstave boste pravočasno obveščeni. Prijavite se na mail: turisticno.drustvo.il.b@gmail.com, ali na telefon: 031-585 602., Tema razstave: Adventni venček in svečano namizno posodje Zaželjeni so namizni adventni venčki. Če pa bo med njimi kakšen za na vhodna vrata, ga bomo tudi sprejeli. Obenem vas vabimo, da prinesete kakšno lepo staro, in svečano posodo ali izvezen prtiček, oboje bo lepo dopolnilo k adventnemu venčku. (Posoda in prtiček nista obvezna za udeležbo na razstavi). za TD Ilirska Bistrica M. Primc ikElmO Kotiček Škocjanskih jam 40-let Konvencije o svetovni dediščini V torek 9. oktobra je nacionalni odbor za dediščino pri Slovenski komisiji za Unesco skupaj s parkom Škocjanske jame organiziral posvet ob 40-letnici konvencije o svetovni dediščini. Posveta, kije bil namenjen predvsem strokovni javnosti in lokalnemu prebivalstvu na zavarovanih območjih, seje kot častni gost udeležil tudi predsednik republike Danilo Turk. Konvencija je pred 40 leti prvič v mednarodno pravnem dokumentu povezala naravno in kulturno dediščino; od takrat pa do danes je postalo samoumevno, da sta oba elementa dediščine nedeljiva, neločljiva in da vplivata drug na drugega. Kot je povedala Breda Pavlič iz Slovenske nacionalne komisije za Unesco, je namen konvencije bil in še vedno je, ne le varovanje in ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot temveč tudi ozaveščanje in izobraževanje. V Sloveniji imamo trenutno tri vpise na seznam svetovne dediščine (Škocjanske jame, kolišča na Barju in dediščina živega srebra) ter dva postopka vpisa v začetni fazi (Plečnikova dediščina in Dinarski Kras, obe kot serijska čezmejna nominacija). Po mnenju predsednika dr. Turka pa si še marsikateri košček Slovenije zasluži to pomembno priznanje:«Ko govorimo o pomenu konvencije danes na sploh in še posebej za Slovenijo, naj najprej opozorim, da nam konvencija, tako kot drugim državam, nalaga, da ugotovimo, katere naravne vrednote in kulturna dediščina presegajo nacionalne in regionalne okvire. To seveda ni vse - konvencija nam tudi nalaga skrb zanje, primerno varovanje, ohranjanje ter uporabo.« Dodal je še, da imata vedenje in vrednotenje lastne kulturne dediščine ter ustrezna skrb zanjo velik nacionalni pomen, kulturna, duhovna, snovna in nesnovna dediščina pa so po njegovem mnenju spoštovanja vredne tradicionalne vrednote, ki se jih v danih okoliščinah ne moremo in ne smemo odpovedati. Besedilo: Sidonija Zega Fotografije: Borut Lozej Oglasi lepili www: notranjavrata.si "iZrrrt t hitra in kvalitetna REŠITEV! ‘Vudimo vam masivna, stilna, moderna vrata vseh atraktivnih oblik, slovenskih, avstrijskih In Italijanskih proizvajalcev. »ZMERE, SVETOVANJE IM DOSTAVA ZA NAROČNIKE POMI& Andrej Sile. Zomt>WteC 31, 1317 SODRAŽICA FAX: Ul / B I tlU 830, E-MAIL: pomis * amis.net Nudimo vam: “ veliko izbiro rezanega cvetja, lončnic in aranžmajev suhega cvetja ~ obsežen poročni program / /J /'J} -žalne aranžmaje ‘ flTEUE E^iCITR - aranžiranje daril V m,m‘w - krasitev odrov ter ureditev poslovnih prostorov - konfete za različne priložnosti (krst, obhajilo, birma, poroka). Vse naše izdelke vam na željo dostavimo! Nekatere naše izdelke si lahko ogledate na facebook strani Atelje Brigita. Atelje Brigita - cvetličarna Umik: Bazoviška 32 (center Mikoza), llBistrica od ponedeljka do petka; 9h -12h in $5h -I8h tekst. 040/471-718 sobota: 8h - 12h 20 let časopisa Sbi1E|Z jesisnške usoda mm 5,39 3,99 E/kg • PIŠČANČJI MINI FILE. sveže • PIŠČANEC ZA PEKO, sveže • PERUTNINSKE PLESKAVICE, sveže 4,99 ev, • NJAMI, PIŠČANČJE HRENOVKE BREZ E 0,99 • WEEKEND RIBA Z ZELENJAVO DELAMARIS 0*89 «« Akcija traja do 30. novembra 2012. Več o ponudbi mesa in izdelkov na www.pivkap.si ali v trgovinah: Diskont Kal pon. - pet.: 7.30 - 18.30 sob.: 7.30- 12.30 T: 05 70 31 020 Trgovina Marof pon. - pet: 7.30 -19.00 sob.: 7:30 - 13.00 T: 01 70 71 945 Letnik XX, št. 265 Letnik XX, št. 265 ______________________________ne prezrite - aktualno...____________________________^______________________________ Z neizvolitvijo elektorjev v Ilirski Bistrici bo tudi prihodnji mandat v Državnem svetu po vsej verjetnosti sedtiernej Verbič iz Postojne. ne prezrite - aktualno.. Volitve v Državni svet Republike Slovenije zapleti v Ilirski Bistrici na Ustavno sodišče! V letošnjem letu, natančneje 21. novembra, bodo volitve v Državni svet (DS), katerega sestavlja 40 članov za mandatno dobo petih let, vendar tokrat Občina Ilirska Bistrica na njih ne bo sodelovala. Občina Ilirska Bistrica spada v 16. volilno enoto s sedežem v Sežani, skupaj z občinami Divača, Komen, Hrpelje - Kozina, Pivka, Postojna in Sežana, ki skupaj izvolijo enega člana DS. Člana DS iz vsake volilne enote izvolijo elektorji na tajni volilni seji. Elektorje in kandidate za DS, bi morali izvoliti Občinski sveti na tajnih volitvah in predložiti Državni volilni komisiji 2. volilne enote v Postojni najkasneje do 21.10.2012 do 24. ure. Posamezni občini pripada en elektor na vsakih 5.000 prebivalcev, kar pomeni, da ima 16. volilna enota skupaj 15 elektorjev. Trenutno sta v 16. volilni enoti potrjena dva kandidata za člana DS, to sta Peter Boršič, podžupan občine Hrpelje - Kozina in Jernej Verbič, župan občine Postojna. Svojega kandidata naj bi imela tudi Občina Ilirska Bistrica, vendar je prišlo do številnih nepravilnosti in zapletov. Komisija za volitve in imenovanja, ki ji predseduje Dušan Grbec (SDS), je namreč tik pred sejo Občinskega sveta na kateri bi morali potrditi kandidata in tri elektorje za volitve v DS, to točko umaknila z dnevnega reda. Obrazložitev za umik točke s strani predsednika komisije in župana je bila, da bo seja Občinskega sveta odpovedana in če bo potrebno, se bo komisija sestala 15 minut pred novo sejo Občinskega sveta. Kljub znanemu dejstvu iz volilnih opravil, da je zadnji rok za vložitev kandidatur 21.10.2012 do 24. ure, je župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc samo en dan pred napovedano sejo, sklicano za 18.10.2012, na kateri naj bi izvolili kandidata za člana DS in 3 elektorje iz Občine Ilirska Bistrica, sejo preklical. Župan je pojasnil, da je sejo preklical zaradi neodložljivih službenih obveznosti na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje zaradi projekta »Preskrba Obale in Krasa z vodo«. Ta projekt vodi Občina Sežana in njen župan Davorin Terčon, kateri pa o obveznostih župana Emila Rojča na tem projektu ni vedel nič. Zaradi neodložljivih službenih obveznosti naj bi bila tisti dan popoldne in zvečer odsotna tudi oba podžupana. Čeprav je imel župan na dan sklicane seje Občinskega sveta neodložljive obveznosti v Ljubljani, je že nekaj minut po 17. uri sedel na terasi bistriškega lokala, nasproti občinske stavbe. Preložena seja Občinskega sveta za izvolitev elektorjev in kandidata za člana Državnega sveta iz Občine Ilirska Bistrica bi se morala pričeti ob 16. uri. Skupina članov Občinskega sveta je nato podala zahtevo za sklic izredne seje Občinskega sveta, da bi še »ulovili« rok za izvolitev elektorjev ter kandidata za člana DS. Župan je zahtevo občinskih svetnikov zavrnil dva dni po preteku roka za vložitev kandidatur. Na domnevno kršenje volilne pravice s strani župana so se kandidat za svetnika dr. Zlatko Jenko in kandidati za elektorje ter večina bistriških svetnikov pritožili. Volilna komisija je ugovorom ugodila in županu Občine Ilirska Bistrica Emilu Rojcu naložila, da v roku 48 ur od vročitve odločbe skliče sejo Občinskega sveta ter na njej obravnava predlagano točko volitve elektorjev in kandidata za člana DS. Zoper to odločitev sta se na Vrhovno sodišče pritožili Občini Pivka in Postojna, vendar je bila njihova pritožba zavrnjena. Na seji, kije potekala 25.10., so bili po številnih zapletih in bojkotu vodenja seje s strani župana ter odsotnosti predsednika KVIAZ-a in podžupana Dušana Grbca, končno izvoljeni 3 ilirskobi-striški elektorji ter kandidat za člana DS dr. Zlatko Jenko. Sledila je pritožba podžupana Vojka Tomšiča na volilno komisijo, ki je pritožbi ugodila in zavrnila listo izvoljenih kandidatov, to odločitev je potrdilo tudi Vrhovno sodišče. Kandidat za svetnika dr. Zlatko Jenko, izvoljeni elektorji ter večina svetnikov Občinskega sveta so napovedali pritožbo na Ustavno sodišče. Kot kaže, pa bo Ilirska Bistrica tudi tokrat potegnila krajšo ter zaradi zakulisnih igric ostala brez svojega kandidata in brez elektorjev za volitve v Državni svet za naslednje 5-letno obdobje. In zakaj so bistriški elektorji tako pomembni? V 16. volilni enoti naj bi imel postojnski kandidat za svetnika zagotovljene gla- sove postojnskih elektorjev (4), pivških elektorjev (2) ter divaškega elektorja (1), skupaj torej 7 glasov. Za izvolitev jih potrebuje osem. Sežanski elektorji (3), hrpelj-sko - kozinski elektor (1) in komenski elektor (1) naj bi podprli drugega kandidata, ki ima tako zagotovljenih 5 glasov. Ostanejo torej glasovi ilirskobistriških elektorjev (3), ki bi odločili volitve. Zaradi vseh zapletov bodo volitve kot kaže potekale brez ilirskobistriških predstavnikov, kar najbrž pomeni, da bo tudi naslednji mandat 16. volilno enoto zastopal Jernej Verbič. Še pred zadnjimi zapleti smo vsem trem verjetnim kandidatom poslali vprašanja, na katera sta odgovorila le dr. Zlatko Jenko in Peter Boršič. Kaj botruje vaši odločitvi, da kandidirate za svetnika Državnega sveta? Dr. Zlatko Jenko: Državni svet me večkrat vabi k sodelovanju in to na različnih srečanjih, posvetih. Še vedno sodelujem z državnimi svetniki prejšnjih in sedanje sestave Državnega sveta. Ti se še dobro spomi- njajo mojih aktivnosti in cenijo uspehe ob referendumu, zakonskih in ustavnih pobudah. V mojem mandatu sem veljal za najbolj aktivnega državnega svetnika, ki je znal prepričati in pritegniti k sodelovanju večino v Državnem svetu. Prav zaradi njih in vseh aktivnosti, ki jih lahko še speljemo skozi Državni svet, me je tudi njihova vzpodbuda privedla k temu, da sem dal predlagateljem soglasje k kandidaturi. Prevečkrat slišim tudi svoje soobčane tarnati nad tem, kako se ne da nič narediti v smeri na boljše - moje stališče je ravno nasprotno - da seL.in to je bila največja motivacija za soglasje k moji kandidaturi. Veseli me tudi podpora občinskih svetnikov in predlagateljev, ki ne glede na politične barve vidijo v meni dostojnega predstavnika lokalnih interesov v Državnem svetu. Peter Boršič: Ta odločitev ni samo moja, ampak je plod pogovorov tudi s predstavniki sosednjih občin, predvsem pa »naših« štirih brkinsko-kraških občin: Komen, Sežana in Divača in pa tudi Občine Ilirske Bistrice. Moram priznati, da sem opravil precej pogovo- Komentar iz Občine Sežana V zadnjem mesecu so se dogodili številni zapleti v Ilirski Bistrici. Župan je preklical že sklicano sejo Občinskega sveta, na kateri bi morali obravnavati točko volitve kandidata in elektorjev v DS, saj naj bi ta dan imel nujen sestanek v Ljubljani zaradi projekta »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa«. Ta projekt vodi Občina Sežana, zato smo jih poprosili za kratek komentar celotnega dogajanja v Ilirski Bistrici. *** »Smatramo, da morajo biti vsi postopki glede volitev v Državni svet Republike Slovenije izpeljani skladno z veljavnimi predpisi. Vsem občinam mora biti omogočeno, da podajo svoje kandidate oziroma predstavnike v volilno telo za volitve v Državni svet. Izmed obeh kandidatov bo seveda izvoljen tisti, ki bo prejel večino glasov s strani elektorjev, vsekakor pa si želimo, da bi po dolgem času območje občin Sežana, Komen, Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Postojna in Pivka v Državnem svetu zastopal kraško - brkinski predstavnik. O sestanku glede vodooskrbe, ki ga omenjate. Občina Sežana ni bila obveščena in se ga ni udeležila. Menimo, da bi morali biti svetniki vseh občinskih svetov pri svojem odločanju suvereni in samostojni, enako velja tudi v primeru volitve elektorjev. Na ta način bi preprečili dvome o kakršnihkoli zakulisnih dogajanjih.« Mateja Grzetič Žerjal Občina Sežana Dr. Zlatko Jenko: Državni svet me večkrat vabi k sodelovanju in to na različnih srečanjih, posvetih. Še vedno sodelujem z državnimi svetniki prejšnjih in sedanje sestave Državnega sveta. Peter Boršič : »Zapleti v Ilirski Bistrici so me presenetili. Sam sem ostale brez besed. S tem je bila kratena tudi pravica vsem občankam in občanom Ilirske Bistrice da sodelujejo pri volitvah državnega svetnika.« rov na to temo z različnimi ljudm različnih poklicev, izobrazb te mnenjskih razlik. Pet prioritet, ki se jim bosti v primeru izvolitve v DS posvč tili? Dr. Zlatko Jenko: Prva na loga bo budno spremljati do gajanja v Državnem zboru. Ža obstoječe pristojnosti Državne ga sveta ne omogočajo aktivni vključevanja državnih svetnike' v proceduro sprejemanja za ko nov v Državnem zboru, kar je na robe. Kot predstavniku lokalni interesov in civilne družbe, b* moja pozornost usmerjena pred vsem na področje proti krizni ukrepov, privatizaciji državnecj* premoženja, skrbi za ohranjanj* socialne države in razvoju gospo darskega sektorja, predvsem n* območju, ki ga zastopam. Pred; vsem se bom angažiral v smel iskanja skupnega dogovora I močnejšega vpliva civilne družb* za korekcijo politične izvršne i*1 zakonodajne oblasti. Peter Boršič: Predvsem je to Komentar iz Občine Hrpelje - Kozina O volitvah v Državni svet Republike Slovenije ter zapletih v Ilirski Bistrici smo se pogovarjali tudi z županom Občine Hrpelje - Kozina. Župan Zvonko Benčič - Midre nam je povedal: Pred nami so volitve v DS. Trenutno se omenjajo trije kandidati: Peter Boršič, dr. Zlatko Jenko in Jernej Verbič. Vaši pogledi na kandidate? Cilj vseh volitev je, da se izvoli najboljše ljudi v različne organe države, ki usodno vplivajo na življenje vseh državljanov. Ne morem komentirati seznama omenjenih kandidatov, predvsem kandidatov drugih občin, ker je predlaganje kandidatov ustavna pravica posameznih občin. V zadnjih tednih so se dogodili zapleti v Ilirski Bistrici. Župan je preklical že sklicano sejo, na kateri bi morali obravnavati točko volitve kandidata in elektorjev v DS. Vaše mnenje o volji župana? Župani smo tako kot predsednik države Slovenije neposredno izvoljeni od državljanov naše države. Vo-lilci bodo delo županov, tudi v Občini Ilirska Bistrica, ocenjevali po končanem mandatu, čez dve leti. V Občini Divača naj bi se minister za infrastrukturo in prostor v zadnjih tednih dvakrat sestal s svetniki OS Občine Divača. V nekaterih medijih so se pojavila namigovanja, da naj bi šlo za dogovarjanje glede izvolitve elektorja ter dogovarjanja za investicije, ki jih bo ministrstvo izvedlo v Divači. Ali podpirate tak način lobiranja? Stanje duha ministra za infrastrukturo in prostor odraža metodo dela stranke, ki ji pripada. Za sodelovanje med občinami v nd5'f župana Občine Divača, ce je to dopustil, je to sramotno in poniževalno! volilni enoti, vprašanju prometflC Peter Boršič, kandidat za svetnika DS je iz vaše občine, je vaš podžupan. Kako bi ga infrastrukture, vodooskrba Kras*1] opisali? Ga vidite kot dobrega svetnika DS? in Brkinov, in pa seveda turizm^ Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je z večino glasov potrdil kandidaturo Petra Boršiča za svetnika v DS. Peter Boršič je podžupan že dve mandatni obdobji in je vreden velikega zaupanja. Prepričan sem, da bo, če bo izvoljen v DS, opravičil zaupanje vseh vljudi, ki živimo in delamo na področju 2. volilne enote. Turizem je skupni povezovalec ^ naše regije, od Snežnika, prek6 Postonjske in Škocjanskih jam d** Čičarije. Razpotegnjeni smo p(e' ■ ko matičnega Krasa, notranjski^1 te9a naslova, in to v roku 48 planot do roba Istrske zemlje, na r r' Kot kandidat za državnega rava, zemlja in ljudje, to je prihO' uVetnika ne bi rad dajal osebne dnost našega razvoja. ,Cene takemu ravnanju župana. Vaše mnenje o zapletih J° bodo pa zagotovo podale pri-glede izvolitve elektorjev ih stoine inštitucije, državni organi kandidata za svetnika v llirsk' 'n seveda pričakujem, da tudi Bistrici? na^e občanke in občani. Dr. Zlatko Jenko: Voliti peter Boršič: Zapleti v Ilirski državnih svetnikov niso sarflc lstrici so me presenetili. Sam pravica ampak predstavljajo tud' Sem ostale brez besed. S tem je odgovornost do državljanov i*1 j|a kratena tudi pravica vsem države R Slovenije. Ne pozna*11 °t>čankam in občanom Ilirske Bi-nobenega podobnega primerav ^ce da sodelujejo pri volitvah zgodovini samostojne R. SloveP'" davnega svetnika. Izjave, da bi je kot je ta naš. O ugovorih je % do potrebno DS ukiniti, in zato ugodno odločila Volilna komisij3 irska Bistrica ne bo dala svojih II. volilne enote in naložila žup3' eiektorjev so zelo težke. Napad nu izvedbo volilnih obvezno511 na državnost Republike Sloveni- je. Po izvajanju te politike očitno tudi občinskih svetov ne potrebujemo, seja se odpove, in tudi ne župana. Kako naj se potem izvaja lokalna politika, lokalni interesi? Vaš pogled na delo Državnega sveta RS? Dr. Zlatko Jenko: Državljani in državljanke so ob zadnjih aktivnostih DS lahko dodobra spoznali, da ima Državni svet kljub omejeni zakonski pristojnosti pomembno vlogo. Premalo krat je slišati pri najpomembnejših odločitvah »glas ljudstva«, še manjkrat čutiti njegovo upoštevanje. In ravno tu je najpomembnejše poslanstvo Državnega sveta. Kljub temu, da sta po definiciji poslanec in poslanka predstavnika ljudstva prepogosto ugotavljamo, da sta zgolj orodje v rokah političnih strank. Prav Državni svet mora predstavljati »odprta vrata« civilni družbi, da pove svoje mnenje o odločitvah zakonodajne veje oblasti, ki najbolj zadeva vse nas državljanke in državljane, ki nimamo neposrednega vpliva na najpomembnejše odločitve in dogajanje v državi. Izjava za javnost__________________ Izjava kandira za svetnika DS RS v zvezi z volilnimi ^godki v 16. volilni enoti Z velikim presenečenjem seh1 $l!Je]ri0v'C0- da v 16 volilni eno- i P °cje občin Divača, Hrpelje - ti s sedežem v Sežani, ki zajetna . . Kozina, Komen, Ilirska Bistrica, to^na in Sežana, ne bodo glasovali elektorji vseh občin. P° .112 Ilirske Bistrice se je vr- se poKaze iz posiopKov vomnin opravn z vec razsouudmi m epuu-hovno sodišče odločilo, da se IH*5 ^ JL r'Ca v°litev ne sme udeležiti gom na vrhovnem sodišču. Na prvo pritožbo članov OS Ilirska Bistri- Divača, ampak le pridobiti elektorski glas. Izvoljen za elektorja je seveda nato bil ravno Jernej Franc Premrl. Da seje vloga Postojne izpostavila tudi v primeru Ilirske Bistrice, se pokaže iz postopkov volilnih opravil z več razsodbami in epilo- s svojimi elektorji - zaradi neprav'^r 1 Postopkov. ca na volilno komisijo se je pritožila, zanimivo, Občina Postojna in Presenečen sem in ogorčen, ^ °°do volitve izvedle brez Občina Pivka, kjer je kandidat za svetnika prav Jernej Verbič, enega dela volivcev, t.j. elektorji' lna in občani Ilirske Bistrice Osnovni problem volilnih opravil izhaja iz dejstva, da je KVIAZ, bodo tako brez možnosti odloča*?i ,v°jem predstavniku lokalnih ki naj bi bil sklican pred sejo, po zagotovilu predsednika KVIAZ-a na interesov v Državnem svetu. Že rriedijev v zadnjem mesecu seji par dni prej, pa ga njegov predsednik ni sklical, niti ni prišel na so opozarjali na politične igric6, e v svoji polni meri odkrile redno sejo OS. Ali je zgolj naključje da je predsednik KVIAZ-a, Dušan ravno z blokado oz. izničenjem vo '^ ravice občine Ilirska Bistrica. Grbec tudi vodja svetniške skupine in član stranke SDS-a? Menim, Politične igre, za katerimi stoj' 'na postojna s svojim kandi- da gre za vodeno zadevo z namenom zagotoviti zmago kandidatu -----i-rr.r .--------* Jerneju Verbiču, po možnosti z okrnjeno volilno udeležbo, oziroma datom, stranke SDS, Jernejem ^6* ^ . Že potek dogodkov v občini ' ^erie sestanek s predstavitvijo kandidata za svetnika DS °r^^fastr ,:5vetnik SDS-a Jernej Franc Premrl, skupaj z ministrom za in ^ ^Uro in prostor Zvonkom Černačem, je dal slutiti poseben 2 iranja elektorskih glasov. Obljube o vlaganju v Občino D'v3' ^ °9' železniške infrastrukture in v cestno infrastrukturo s o b'1^ ^ Pa vodo kandidatu Verbiču. Le ta ni imel namena pojaviti s6 _ idat za svetnika v Občini s »sigurnimi« elektorji. Ali lahko govorimo v tem primeru, da se da volitve kupiti? Razvoj dogodkov kaže na to, in iz zgodovine vemo da je tudi to možno. Pojavil pa se je še novi dejavnik volitev. Če nisi siguren v zmago, preprosto odklopi, odvzemi del volilnega telesa. Ali bo to recept tudi za prihodnje volitve? Peter Boršič Peter Boršič: Državni svet je v prvi vrsti posvetovalno telo, a vseeno sodeluje pri pripravi in sprejemanju zakonov. Vemo, da je zakon lahko dober, lahko slab. A če ni aktivnega sodelovanja pri pripravi le-tega, ne more biti dober, ne more biti primeren za državljane. V predstavitvi DS na prvi strani piše, da naj bi sestava in delo DS nevtralizirala vpliv političnih strank, ki sodelujejo v zakonodajnem postopku v delu Državnega zbora. Državni svetnik ni poklicno zaposlen le v tem zboru, ampak ima svojo službo ter tako ohranja stik z življenjskim okoljem, h kateremu pripada. Vaš pogled na delo svetnika DS v okviru naše volilne enote? Dr. Zlatko Jenko: Ko sem pregledoval »dosežke« državnih svetnikov iz naše volilne enote sem prišel do zaskrbljujočih ugotovitev in sicer - občine premalo izkoristijo »moč«, ki jim jo omogoča prisotnost njihovega predstavnika v DS. Zakaj je temu tako? Odgovor tiči v njihovi presoji o možnostih državnih svetnikov pri vplivanju na izvršno oblast in to predvsem na reševanje problemov na lokalni ravni. Sam si bom prizadeval za pristen in reden kontakt z lokalnimi skupnostmi in predstavniki civilne družbe . Vsak izvoljeni državni svetnik ima možnost uradovati v svetniških pisarnah v II. Bistrici, Postojni in Sežani. Redno se bom odzival na vabila in pobude ter prenašal v Državni svet pobude in postavljal vprašanja iz svoje volilne enote. O dnevnih redih sklica sej Državnega sveta in komisij bom pravočasno seznanjal župane ob- čin iz volilne enote. Aktivno se nameravam vključevati v vse pomembne projekte, ki so vitalnega pomena za prebivalce iz našega volilnega območja. Peter Boršič: Menim, da bi morali DS približati ljudem. Precej je vprašanj, pobud, predlogov, ki prihajajo na občinske svete, mnogi izmed teh pa so vezani na delovanje države. Sam sem mnenja, da bi moral svetnik DS sodelovati z župani in občinskimi sveti občin v volilni enoti. Predvsem pa zaradi zadev, ki se teritorialno vežejo na območje naših občin. Občutiti se mora ta vez svetnik - občine - občani. Resnično pravi glas je glas, ki pride od občanov, od konkretnih problemov, dilem. Menite da pogovor, redni stiki z lokalnimi oblastmi, občani lahko pomaga pri razvoju? Dr. Zlatko Jenko: Takšni stiki so najpomembnejši pri delu državnega svetnika. Saj je vsem znan tisti rek »Ljubljana je daleč, Bog je visoko«. Ljudje imamo prevečkrat občutek »da tisti tam » itak ne vedo, za kaj se gre, pa vseeno odločajo o našem življenju, .... »rešujejo« naše probleme in to mimo nas. Obstajajo nekateri strateški projekti, ki povezujejo sosednje občine, pa župani ne najdejo pogosto pravega recepta za sodelovanje. In tu vidim vlogo državnega svetnika. Enako velja za vse številne probleme, ki jih imajo tako gospodarstveniki, ustanove, društva..., ki jih dolga leta neuspešno rešujejo z državo. In še in še! Peter Boršič: Pri razvoju delo in funkcija svetnika DS lahko pripomore. Ampak mnogokrat se ta stik odvija na indirekten način. Svetnik nima operativne funkcije, ni izvršilni organ, kot so to župani ali vlada RS. Lahko pa s svojimi vprašanji, pobudami pripomore, da se ugotovi dejansko stanje, da se zažene mehanizem odločanja, da se ugotovi aktualne potrebe, upravičenosti. V Sloveniji je potreben tudi pogovor, saj ugotavljamo, da gaje premalo. In vse preveč je izključevanja, nezmožnosti pogovora in dogovora, podcenjevanja in precenjevanja. Ali in kako sodelujete v zvezi z vašo kandidaturo z ministri Vlade RS ali predsedniki političnih strank? Dr. Zlatko Jenko: Ne sodelujem, saj volitve v Državni svet direktno ne zadevajo politične stranke in izvršno oblast. Iz moje kandidature je razvidno, da me ne kandidira SD katere član sem, četudi bi to lahko storila v fazi evidentiranja in predlaganja. Je pa jasno, da politične stranke budno spremljalo dogajanja v zvezi z volitvami. Da je temu tako, potrjuje primer iz Divače in dogodki v naši občini. Peter Boršič: Ne. Sodelujem z župani in svetniki občin iz naše volilne enote. Verjamete v svojo izvolitev? Dr. Zlatko Jenko: Verjamem, da me bodo 21.11.2012 elektorji iz občin Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Komen, Postojna, Pivka in Sežana, izvolili za državnega svetnika. Peter Boršič: Vsekakor. Če ne bi verjel vase, se tudi ne bi odločil kandidirati. Poleg tega sem z opravljenimi pogovori pred vložitvijo svoje kandidature spoznal, da lahko naredim nekaj več za vse naše območje. Da ljudje verjamejo vame in da sem jaz blizu ljudem. Vaše mnenje KOMENTAR ZADNJIH SEJ OBČINSKEGA SVETA Spoznanje, da župan Ilirske Bistrice nima več potrebne večine v Občinskem svetu, očitno moti tudi podžupana, ki mu ne zmanjka žaljivih komentarjev čez svetnike, ki mu nismo po godu. Ozmerja nas z butalci, butlji, bti, nesposobneži, ki niti ne preberemo rebalansa in ga po njegovem mnenju nismo sposobni razumeti (posebno Barbara, ki je za podžupana očitno najbolj nesposobna ženska v tem trenutku). Kdove kaj gaje pripeljalo k takšnemu razmišljanju? Že zdaj napoveduje problem sprejetja proračuna za drugo leto. Svetnike ogovarja z nekdanjimi sovražniki, ki so se spajdašili, da bi onemogočili delovanje vodilnih... Čudno! Še pred dobrim letom smo bili ti isti svetniki povsem normalni ljudje, ki smo ustrezali njegovim merilom za uspešno delovanje v Občinskem svetu. Takrat so bili zanj trdelini, bti in butalci drugi svetniki, med njimi tudi sedaj drugi podžupan iz vrst SDS, ki - odkar prejema kar zajetno plačilo za podžupansko funkcijo - modro molči. Očitno je molk dobro izhodišče za uspešno sodelovanje obeh podžupanov in župana. To se je lepo pokazalo tudi pri izpeljavi postopkov za volitve v Državni svet. Podžupan na veliko omenja izobraženost svetnikov in poudarja status univerzitetno izobraženih, ki naj bi podlegli omenjenim butljem. Noben zakon ne predpisuje stopnjo izobrazbe za svetniške kandidate. V kolikor bi zakon predpisoval univerzitetno stopnjo izobrazbe, mislim, da tudi podžupan ne bi sedel v vrstah Občinskega sveta, saj ima, tako kot jaz, trenutno končano le srednjo izobrazbo. Na odločitve univerzitetnih izobražencev Občinskega sveta občine Ilirska Bistrice pa ne moreva vplivati ne jaz, ne gospod podžupan. Zanimiva je tudi izjava podžupana o nepismenih ali napol pismenih ljudeh v občinskem svetu in pa o treh vrstah svetnikov. Nekateri so trgovci in so v svetniških vrstah samo zaradi svojih interesov in koristi svojcev, drugi vedno nasprotujejo predlaganim predlogom, tretji pa želijo delati. Gospod podžupan je tukaj pozabil omeniti, da obstajajo tudi svetniki, med katere spada tudi sam. Iz zadnjih sej je razvidno, da so zvesti županu večinoma le še svetniki, ki imajo neporavnane dolgove glede sorodstvenih razmerij, novih delovnih mest, podžupanskih imenovanj in vaških domov. Naj zaključim z mislijo župana: »Za vodenje občine sem odgovoren jaz, s kom sem se jaz djenu - to je za se zmešat!« Žal ste si svoje najbližje sodelavce določili sami in s tem je treba živeti! Vso srečo vam želim! Barbara Kogovšek Svetnica v Občinskem svetu občine Ilirska Bistrica ©ikiia ne prezrite - kultura... Prebiranja Letnik XX, št. 265 Ivko Spetič Magajna: Groteske Ilirska Bistrica, samozaložba, 2003 »Gospo Cipreso so našli dan pozneje. Bila je, na prvi pogled, takšna kot dan poprej. Preiskava s povečevalnim steklom pa je od-' krila nekaj pomembnih podrobnosti. Okrog vratu je imela stisnjen trak črne svile, modni dodatek, bi ocenili površni opazovalci. Povečevalnik v izkušenih očeh pa je odkril še eno podrobnost. Črni trak je neznani modni virtuoz stisnil do skrajnih življenjskih meja, stisnil ga je do posmrtnega življenja gospe Ciprese.«(V službi države) Knjigo avtor posveča, gospodu Grotesniku in njegovim časom. Pravzaprav nam. In grotesknemu času. Beseda la grottesca je izpeljanka iz italijanske besede grotta (jama, votlina) in prvotno označuje stenske poslikave starorimskih palač, ki sojih odkrili in jih tako imenovali šele v IS.stoletju. Ekstravagantne povezave, mešanje vsakovrstnih oblik, svobodno in zabavno izražanje, nekakšna lebdečost deformacij, bodisi zaradi muhavosti narave, človeka ali njegove domišljije. Spajanje med seboj nezdružljivih stvari, oddaljevanje od zakonitosti nam znanega splošno sprejetega vsakdanjega sveta ali pogleda na svet, kršenje klasičnih zakonov prostora in časa (statike, simetrije, proporcionalnosti, časovne zaporednosti itd.), namerno odstopanje od mimetičnega modela z vizualnim pretiravanjem določenih fizičnih potez ali značajskih lastnosti, nesorazmerje med vertikalo in horizontalo časa in prostora, sanjski prividi ali drobne fantazmagorije različnih avtorjevih izkušenj (ali skušnjav?). Vse to so značilnosti dobre groteske, ki jih Ivku Spetiču Magajni gotovo ne manjka. Po Mihailu Bahtinu je groteska oblikovni princip večje estetsko etične enote, poimenovane groteskni realizem, ki onstran umetnostne in literarne zgodovine preraste v širši kulturni pojav, značilen za ljudsko izročilo srednjega veka in renesanse. Tudi v pričujoči Ivkovi knjigi gre namreč za poseben način življenja na meji med življenjem in umetnostjo, kjer običajne življenjske norme prepustijo mesto svobodno igrivi razposajenosti. Prizori se odvijajo med navadnimi ljudmi (t.i. vesela kolektivnost). Ključno organizacijsko načelo grotesknega sveta je načelo smeha oz. osvobajanje od zavezujočih normativov uradnega kulturnega pogleda. Je več od novodobnega satiričnega smeha (smejalec se oddalji od osmešenega objekta, le-ta je izoliran, negiran, izločen) in več od čiste parodije. Groteska je sposobna zaobjeti vse. Pritrjuje življenju kot večno nastajajoči, nikoli dovršeni celovitosti. Telesnost je dejanska topografska kategorija, usmerjena v spodnje predele telesa. Po Kayserju poznamo še »srhljivo grotesko«, ki trdi, da se nam je vsakdanji svet, zgrajen na navidezno trdnem redu odtujil in s pomočjo brezte-meljnih sil izgubil svojo moč in trdnost. Strašljivi smeh, ki se v karnevalski groteski po Bahtinu vedno spremeni v smešno strašilo, pri Kayserju ostane poln grenkobe in se z naraščanjem groteske le še stopnjuje v posmehljivost in cinizem, dokler se naposled ne sprevrže v satanistični smeh. Prvi predstavnik groteske v postromantični dobi je Charles Baudelaire. Ivko Spetič Magajna ima zanimive podobe iz vsakdana, začinjene s hudomušno noto, ki je je avtor tudi sicer simpatično poln. Zgodbe poimenuje npr.: Kremiranje, Vrvohodec, Bonaventura, Brezglavec ipd. Njegovi junaki imajo svojstvena imena, kot npr. gospa Cipresa, Jakob Zadušnik, Strehomož, Dobroletnik, Volk in Rabarbara ipd. Nemalo je zgoraj opisanih značilnosti in nemalokrat se nam usta navesijo navzgor, razmišljujoč: pa kje za boga se jih spomni, ta šarmantni hudomušni gospod? Priporočam v branje. »Veste,« sem poudaril, »si lahko mislite, daje ta tovarna dala izdelati posebno nabiralno vozilo, s katerim kroži okrog otroških vrtcev, ob igriščih in drugih otroških krajih in nabavna komercialistka s posebnim prijemom za trebuščke otročičev odbira tiste, ki so za to tovarno primerni kot surovina. Ko je vozilo polno nedolžnih revčkov, jih odpelje v tovarno, kjer začnejo iz njih kuhati visoko kakovostne in zelo drage ženske kozmetične preparate. Pred kuhanjem pa tovarniški referent za družbeni standard vsakega nesrečneža obdari z veliko žlico zelo hladnega sladoleda, d ga med kuhanjem ne bi preveč peklo.« Patricija Dodič Si____________________________ fg Razstava 24. EX TEMPORE SNEŽNIK Ilirska Bistrica - Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica in Planinsko društvo Snežnik že 24 let vsako jesen pripravljata srečanje mladih likovnikov, ki so ga poimenovali ex tempore Snežnik. Prireditvi so nadeli takšno ime, ker poteka na širšem območju Snežnika, poteka pa tudi v soorganizaciji tamkajšnjega istoimenskega planinskega društva. V vseh teh letih se je ex tempore selil praktično po celotni ilirsko-bistriški občini. V zadnjih letih so mladi likovniki ustvarjali na Premu, v Jelšanah, lani na Starodu, največkrat pa prav v snežniških gozdovih, na Sviščakih in Mašunu. Letos so si za lokacijo izbrali Ilirsko Bistrico, ki jih je s svojo mestno arhitekturo ob vodi navdihnila k ustvarjanju. Cilj tovrstnih srečanj je druženje mladih likovnikov in ustvarjanje v naravnem okolju, saj učenci v šolah pri likovnem pouku le redkokdaj zaidejo izven šolskih učilnic. Tokratnega srečanja se je udeležilo 40 mladih slikarjev s svojimi mentorji, ki so prišli iz desetih osnovnih šol. Poleg domačinov iz obeh ilirsko-bistri-ških šol, so se srečanja udeležili še učenci iz Postojne, Pivke, Prestranka, Košane, Jelša n, Pregarij, Kuteže-vega in Podgrada. Udeleženci srečanja so se zbrali v središču starega dela Ilirske Bistrice, na placu, kjer so dobili osnovne informacije o zgodovinskem razvoju mesta. Sledil je ogled arhitekturno zanimivih stavb v starem mestnem jedru ter sprehod do sicer v teh dneh presušenih slapov Sušca. Učenci so si na tej poti že izbirali motive, kamor so se pozneje vrnili in pričeli z delom. Tehnike in motivi so bili'poljubni, srečanje pa ni bilo tekmovalnega značaja. Največ udeležencev je k ustvarjanju pritegnila voda ter stare meščanske palače v Guranjem in Dulanjem kraju, kot domačini pravijo temu delu mesta. Med tehnikami sta prevladovali svinčnik in tempera. Nastale umetnine bodo do naslednjega srečanja, ki bo čez leto dni, zaokrožile po šolah udeleženkah ex tempora. Srečanje je spremljala tudi televizijska ekipa TV Koper - Capodistria, ki je o dogodku poročala v osrednji informativni oddaji Primorska kronika. tekst in foto Igor Štemberger NEKAJ MALEGA Knežak - Prvi septembrski petkov večer smo se ljubitelji fotografije zbrali v stalnem razstavišču Fotokluba Sušeč, v Pumpa baru v Knežaku, na odprtju razstave z naslovom »Nekaj malega«. Tokrat je izbor svojih fotografij pripravil Andrej Bergoč, predsednik bistriškega Fotokluba Sušeč. Dosedanjo fotografsko ustvarjalnost in kreativnost avtorja, ki se izraža v predstavljenih delih je v uvodnih besedah predstavil Stojan Spetič. Na ogled so bile postavljene fotografije v tehniki makro oz. bližinski posnetki, pretežno cvetlic, ki jih vsi, bolj ali manj, dobro poznamo. Z bližinskimi posnetki pridobijo rastline novo dimenzijo, ki jo s prostim očesom sicer težko zaznamo. Sam avtor pa nam je odkril tudi svoja videnja in zanimivosti ob nastajanju posnetih fotografij. "Fotografije dokazujejo, da je narava popolna, da ne potrebuje kozmetike in nakita. Narava je takšen popoln detajl, da če je fotograf mojster, ne more zgrešiti. In Andrej ni zgrešil niti z eno fotografijo na tej razstavi..." je zapisala obiskovalka v knjigi vtisov. tekst in foto Stojan Spetič Hiša pekočih paprik lacij ter zanimivega vabila je k otvoritvi pospremila garda prijateljev in nekaj domačinov. Slikarski mojstri o njenem likovnem delu trdijo, da je dekliško sanjavo, hkrati pa njene slike odsevajo »opojni tango vesolja-stvarstva« oz. »boj med krščanstvom in poganstvom«, sama o sebi pa trdi: »...hrepenim po tem, da bi postala Aborigin. Rada bi imela odnos do zemlje, rada bi imela odnos do vseh živih SAJNOVI AKVARELI Ilirska Bistrica - Knjižnica Makse Samsa in Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica sta v knjižničnih prostorih pripravila odmevno razstavo akvarelov domačega slikarja Jožeta Šajna. Razstavo so poimenovali »Impresije Ilirske Bistrice pred pol stoletja«. Dela, ki so bila razstavljena, so nastala v letih od 1959 do 1964 in so bila tokrat bistriški javnosti prvič na ogled. Tokrat smo lahko občudovali akvarele mesta Ilirska Bistrica in njene ne- posredne okolice. Slikar je na razstavljenih delih upodabljal mestne motive z različnih zornih kotov. Prav zaradi časovne oddaljenosti nastanka slik, so le te v današnjem času izredno zanimive. Vidimo lahko, kako se je mesto spreminjalo v obdobju od sredine prejšnjega stoletja, ko so slike nastale, pa vse do danes. Sprehod med akvareli in razlago del je na otvoritvi razstave vodil kar avtor sam, kulturni program pa je popestril mladi virtuoz na harmoniki Jaka Fidel. Umetnine Jožeta Šajna krasijo mnoge domove na llirsko-bistriškem. Številno Kozina - V oktobru je razstavljala v Knjižnici Kozina likovna dela in različne inštalacije Beti Njari, doma iz Koprive na Krasu. Na otvoritvenem večeru razstave, naslovljene Hiša pekočih paprik, je vsestranska ustvarjalka goste presenetila z aboriginskim krogom, spuščanjem poštnih golobov in trkanjem jajc. Šamosvojo avtorico ročno sešitih lutk, slik, inšta- bitij, rada bi imela odnos do same sebe, rada bi imela od- občinstvo, ki je ob otvoritvi razstave bistriško knjižnico napolnilo do zadnjega kotička, pa je živ dokaz slikarjeve priljubljenosti v domačem kraju. tekst in foto Igor Štemberger nos do Vesolja, rada bi bila v ravnovesju z vsem in rada bi bila dobra do vseh in vsega, vključno tudi do same sebe. Rada bi bila Ljubezen. To je zame umetnost in to je moj poligon, po katerem padam in se dvigam, rastem in odraščam.« S hangom nas je z magičnim zvenom zazibal pozno v večer Dejan Štemberger iz Ajdovščine. tekst in foto Patricija Dodič Letnik XX, št. 265 ne prezrite - kultura... ikštm© nOegaterOO TRGOVINA ZA TOPEL DOM Kotel na pelete PELLSON X3 CESTA 25. JUNIJA 1G, KROMBERK, 5000 NOVA GORICA tel.:05/333-40-77, 333-40-76, info@megaterm.si, www.megaterm.com PE POSTOJNA Volaričeva 5c, tel.: 05/726-21-96 Zaveza v duši in Razsvetljenje Ilirska Bistrica - V četrtek 18. oktobra je v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici avtorica Anita Škof predstavila svoji novi knjigi z naslovom Zaveza v duši in Razsvetljenje. Avtorica je do sedaj izdala že 10 priročnikov za notranjo duhovno rast in širjenje zavesti. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana novinarka in magistrica sociologije, kot sama pravi pa je po duši že od otroštva pisateljica. Prvo zaposlitev je opravljala v Cankarjevi založbi, nato pa se je zaposlila v družinskem podjetju Rosil. Trenutno vodi tudi svoj Duhovni center Zlata doba v Ljubljani. Avtorica je spregovorila o svoji poti prebujenja v zavedanje in o prvem stiku z notranjim vodstvom, z SEM, KI SEM. Iz tega nivoja zavedanja, iz izvora vsega, se skozi notranji navdih prizemljuje in izraža navzven vse njeno delovanje - pisanje, predstavitve knjig, meditacijsko izkustvene delavnice, ki jih vodi, predavanja, članki, sporočila Mojstrov Luči iz duhovnih dimenzij, meditacije in svetovalno delo z ljudmi. V knjigi Razsvetljenje daje poudarek predvsem na ljubezni do samega sebe, saj se nam le.tako korak za korakom od-strejo tančice in se nam razodene Resnica. Pomembno je, da sami v sebi prepoznamo omejitve, strahove, dvome in nezaupanja. Ko jih odslovimo in z zaupanjem strmimo v novo, pa prav skozi zaupanje in zavedanje notranjih moči - zmoremo vse. V Zavezi v duši pa trdi, da je v vsaki duši zaveza s SEM, KI SEM. Zato naj ji prisluhnemo ter zaživimo tako, kot nam duša govori. Z zaupanjem naj stopimo v neznano, prehodimo naj puščave, izvajamo čudeže, vse z namenom, da se nekega dne na gori, kjer so višave naših duš in duha, naš korak ustavi in se nam razodene dežela obljubljena. Za nas - iz nas. Bil je večer, ki ga lahko imenujemo kot čudovito, navdihujoče, skrivnostno ter razodetij polno popotovanje vase. tekst mag. Damijana Hrabar, foto Bojana Kalc LE PLESAT ME PELJI Da so Spetičeve besede zvenele še bolj prepričljivo, so poskrbeli glasbeniki: trio Dimitrij Grlj, Boris Ujčič in Raul Dev-jak ter Anton Škrlj. Dimitrij Grlj je prisotne tudi spomnil na Spetičeve prispevke v občinsko kulturno zakladnico. Teh je zelo veliko, na kar smo ponosni vsi, ki poznamo in cenimo Ivkovo delo in je kultura naš način življenja. -Zbirka Krogočasje se je, tako kot tudi vse druge Spetičeve knjižne izdaje, zapisala v brezčasje in z njo tudi Ivko Spetič - Magajna. Pogosto slišimo, da besede mičejo, zgledi vlečejo. Ivko Spetič je zagotovo zgled, ki ga je vredno posnemati, vredno pa se je tudi predati čarom njegovih stvaritev, ki nagovarjajo brez hrupa, s prepričanjem v dobro in pravično. tekst Jerica Strle, foto Irena Štembergar Predvečer obletnice Gorjansko - Štrekljeva domačija Gorjansko je v spominski sobi dr. Karla Štreklja, v sredo, 3. oktobra, na predvečer 140-e obletnice Društva slovenskih pisateljev, gostila na literarno-glasbenem večeru nekaj domačih pesnikov in starosto društva, Milana Jesiha: Na hang, glasbilo z magičnim zvenom, je zaigral Dejan Šember-ger, nekaj uvodnih besed o društvu pa je povedal izvrsten pesnik, mentor in bivši predsednik društva, Milan Jesih. Večerje oblikovala Beti Njari, poezijo pa so med občinstvom prebirali Patricija Dodič, Ivko Spetič Magajna, Magdalena Svetina Terčon in letošnji vileniški gost Aldo Žerjal. Večerje organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Sežana z Vladislave Novotnik. tekst Patricija Dodič, foto David Terčon Maribor, II. Bistrica - Konec septembra se je v mariborski dvorani Union odvijal drugi del državnega srečanja odraslih folklornih skupin pod naslovom »Le plesat me pelji 2012«. Prireditev, ki jo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) prireja vsako leto, je namenjena predstavitvi zanimivih, najpogosteje novih programov odraslih folklornih skupin, ki delujejo na Slovenskem. Skupine oz. programi so bili izbrani na podlagi strokovnega ogleda sedmih regijskih srečanj odraslih folklornih skupin, organiziranih v mesecu maju in juniju. V sistem selekcije je bilo vključenih nekaj manj kot 200 folklornih skupin iz cele države. Izbor je bil usmerjen v iskanje kakovostnih skupin, ki imajo izvirne in za širše občinstvo zanimive programe. Letošnji izbor za Krogočasje v brezčasje Ilirska Bistrica - Beseda društva Ilirska Bistri- rekoč otvorili, do starejših, kateri so si prišli ples ogledat. Pri postavitvi so snovalci spleta izpostavili individualne plesne načine, spontanost posameznih plesov, pri noši raznolikost oblačilne kulture in pa posebnosti glasbene spremljave v sestavi plonarce in triagela. In prav vse te posebnosti so navdušile tako strokovno vodstvo, kot tudi občinstvo v mariborski dvorani Union. S spletom »Pljs« se je folklofna skupina Gradi-na uspešno predstavila že na območnem srečanju folklornih skupin v Sežani in na regijskem srečanju v Postojni. Izbrana je bila med 14 skupin iz cele Slovenije, ki so se predstavile na zaključnih državnih srečanjih folklornih skupin poleti v Beltincih in konec septembra v Mariboru. tekst Mira Kirn, foto Marjan Laznik državno srečanje sta opravili Neva Trampuš, poznavalka slovenskega plesnega izročila, in Nina Volk, poznavalka in interpretka slovenskega glasbenega izročila. Folklorna skupina Gradi-na iz Ilirske Bistrice seje letos pod strokovnim vodstvom Romea Volka in mentorstvom Adrijane Širca lotila novega raziskovalnega projekta in sicer poskuša zbrati, zapisati in prikazati plesno, glasbeno in oblačilno kulturo v obdobju od začetka druge svetovne vojne pa tja do konca 50. let 20. stoletja. V sklopu tega projekta je z veliko pomočjo ljudskega godca in hkrati godca folklorne skupine Gradina, Viktorja Mikuletiča, nastal nov splet z naslovom »Pljs«. Splet prika- zuje vaški ples, kakršni so bili v navadi na Veliki Bukovci v času do 50. leta 20. stoletja. Pljisi so se prirejali v zimskem času pred pustom oz. od božiča do pusta. Pljis so pripravili vaški fantje in možje, vodil pa ga je balkomandat. Dogodek je bil zanimiv za celotno vaško skupnost, na njem pa so sodelovali vsi: od otrok, kateri so ples tako lahko zareže, rani, prizadene, boli, a v petek zvečer, 5. oktobra, v Okrepčevalnici Urbančič oz. »Pri Matetu« v Ilirski Bistrici ni imela te možnosti ne namena. Bila je ljubeča, čuteča, iskrena, odločna, igriva, nagajiva, prijateljska... Iz vodnjaka, ki je polnil vedra prisotnih, so prihajale besede Ivka Spetiča - Magajna, Bistričana, ki živi med Gornjimi Vremami in Ilirsko Bistrico in se pri svojih osemdesetih letih lahko pohvali z 12 knjižnimi deli, med katerimi jih je polovica pesniških zbirk, polovica pa proznih del. Njegove pesmi in odlomke proze so brali člani Literarnega ca, ki so na »večernicah«, mesečnem srečanju članov društva, hoteli opozoriti na Spetičevo zadnjo pesniško zbirko Krogočasje in ob ustvarjalčevem visokem jubileju na njegov obsežni ustvarjalni opus. Moderatorka večera, Helena Rosa, in Spetič sta si bila edina, da je izbor besed, ki jih zložiš v pesmico, lahko iskanje tistih z ustreznim številom zlogov, ko pišeš npr. haikuje, ali spontano nizanje besed in besednih zvez brez rime, z rimo itd., da pa je pesnikovanje oziroma pisanje vedno stvar lepote, potrpljenja in ljubezni. Ubesedovati na silo ni smiselno, saj besede na svoji poti same dobijo vetra v jadra in zaplujejo k cilju samozavestno in iskreno. Izgubljena v ljubezni Ilirska Bistrica-V četrtek, 4. oktobra je bila gostja bistriške knjižnice slovenska pisateljica Erika Eri-kson. Obiskovalcem je predstavila svojo knjigo Izgubljena v ljubezni, ki jo je izdala pri založbi Anu Elara. Avtorica je bila rojena v Mariboru, sedaj pa živi in ustvarja v Portorožu. Že leta 1987 je izdala knjižico otroških pesmic z naslovom Čuri muri. Avtorica je zelo dejavna, saJ je organizatorica športnih in dobrodelnih prireditev, razstav, kulturnih večerov in koncertov. Njena zadnja akcija je razstava portretov članov skupine Rolling Stones, ki letos praznujejo 50. let in ljubezni. Z veseljem je pripovedovala, kako se je lotila tega enkratnega podviga, napisati knjigo. Obiskovalci so bili deležni tudi nekaj žgečkljivih odlomkov, ki jih je avtorica prebrala- za pokušino, seveda. Še z večjim zanosom pa je dejala, da to ni njeno zadnje delo. Prepričani smo lahko, da to mojstrstvo besede ni samo slučajno, da je Eriki Erikson dano, da nas tudi v bodoče ponese v svet ljubezni in fantazije. Večer sta organizirala Knjižnica Makse Samsa in območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica. tekst mag. Damijana Hrabar, foto Katarina Škrab s tem projektom gostuje po Sloveniji in tujini. Že dvajset let pripravlja kostume za gledališke igre, poje, riše in pleše. Nova slovenska pisateljica romanc je pogumno stopila na slovenski oder z drzno knjigo Izgubljena v Literatura Etnologija Literatura Letnik XX, št. 265 O ______________________________________ Razmišljanja Igra portretov Sem navaden Bric, Kraševec in Slovenec, ki hodi nabirat (ali po) gobe na Brkine, največje hribovje (poleg Nanosa) v APPi (razvozlajte). Ampak bil sem v manjšini, čeprav zagovarjam prejšnjo kratico. Ne samo zagovarjam, utopično živim v njej. Najbližja in razumljiva govorica je bila v srbohr - narečju, italijanskem in ljubljanskem. Naša prvenstvena govorica (spomnimo se naši Trubarjevi pomoči v zgodnjem 16. stoletju) je bila samo nek spev medvedki, ki je ni več in elegija mladičema. In žalosten sem se naslonil na kostanj (drevo), ki je kazal mrtvaško pot poletne žeje. Kaj hočem v takem življenjskem kaosu postoriti? Razmišljati. Samo kako? Vprašanja in vprašanja. Spomnil sem se na brkinske partizane, kako so jedli najboljšo hrano, ki se je imenovala močnik (mleko in koruza). Kako jim je teknila ob vzklikanju Tita, Stalina in preklinjanju Mussolinija in Hitlerja, v skrajnem nemogočem primeru tudi nekomu drugemu. Oh, čudoviti hrabri časi! Ko že misliš, da je vse skupaj srečna ali nesrečna zgodovina, se zgodi, da moraš poosebiti takratni čas. Kako? Zelo enostavno. Pisec Pirjevec se je lotil Tita, prevoda knjig Hitlerja in Mussolinija sta tu, čakamo dognana življenjska dela Stalina in Mao Ce Tunga, ne bi bilo odveč, z našega vidika, ohranjati pri življenju Castra in se vrniti v miselnost azijskim samodržcem. To je naš življenjski izhod, če nabiraš gobe na Brkinih, kajti tu se ti zgostijo misli, ki jih prejšnji predsedniki naših vlad niso asimilirali. Pozabljali so na zgodovino. Zrak je čist in globalizacija je popolna. Kako v tem gozdnatem svetu se izčiščujeta Mein Kampf in Na okopih(?), ali Na juriš - Lili Marlen. Čudovito sožitje duhov, glasov, akordov, odmevov, še in še. Kostanj (sadež) mi je padel na pol plešasto glavo in ponovno sem zavzel položaj globalnega iskalca, ki se je vračal skozi Sežano v Križ. Med potjo sem zaznal, da je, da je postala direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar. Vem, da bo vestno, in upam, ustvarjalno držala v življenju to lepo betonsko dušo. Samo nekaj vprašljivega se mi je posvetilo v Šmarjah. Katerikoli urad obiščem, me strogo ogovorijo ženski glasovi. Bolnica, osnovnošolska ravnateljica, občinski oddelki, mladina, kaj vem kaj še vse in ugotovim, da bodo tudi v sežanski knjižnici pri ženskih glasovih. Fantje, kam se peljemo? Morda so naš župan in preoblečeni svetniki ženske? Čas je, da se vrnemo v pričakovanja, ki jih občutiš v jesenskem času na Brkinih. Tam seje dogajalo (Run-dictus in partizanstvo) marsikaj vznemirljivega, ki so lahko tudi posledice. Kako lepo je biti globalec z vsemi svetnimi in posvetnimi težavami, ki se bodo razjasnile po Martinovem, ko bom omotičen podoživljal največji slovenski praznik (brez volitev). En lep pozdrav iz (ne s) Križa. Aleksander Peršolja » :::...........................—£ Oglasi t) i) nW $ \ cLo.o, Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 • NAJEM VOZIL - NAJEM VOZIL (1+8) • IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (obnova vozniškega znanja) - NAJEM TOVORNEGA KOMBIJA - PREVOZI OSEB IN BLAGA_____ ne prezrite - kultura... Glasba REGIJSKO SREČANJE PEVCEV IN GODCEV Hrpelje - Nedeljsko popoldne, ki so ga nekoč brez izjeme preživeli v počitku po napornem delovnem tednu, je bilo minulo nedeljo, 14. oktobra, ob napol polni dvorani in skoraj 50 pevcev in godcev na odru kulturnega doma Hrpelje, skoraj tako, kot nekoč. Krajšala in popestrila ga je ljudska glasba. -Na regijskem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž so sodelovale skupine s cele Primorske, od Bovca, kjer prepevajo Buške Čeče, do Kopra, od koder so prišle Pevke ljudskih pesmi KD Mandrač. Poleg omenjenih sta na odru zapeli še dve ženski vokalni zasedbi, Bistr-ške škuorke iz Ilirske Bistrice in Pevke ljudskih pesmi KD Kraški šopek iz Sežane. Da so se zaslišali tudi moški glasovi, so z eno vižo poskrbeli godci iz Tolmina, ki so si nadeli ime Reznajab sasiedi. Zaigrali so tudi mladi Zingelci iz Kopra in Godci KD Kraški šopek. Nastope skupin, ki so se na regijsko srečanje uvrstile po predhodnih izborih, je strokovno spremljala dr. Mojca Kovačič, med poslušalci pa je bil tudi dr. Bojan Knific, vodja folklorne dejavnosti pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti. Da srečanje ni bilo le resno in strokovno spremljanje, je Ana Godnik s sproščenim vodenjem prevzela vlogo pripovedovalke zgodb iz preteklosti in s tem pripomogla, da ljudska glasba kljub izvajanju na odru ni izgubila preveč spontanosti. Letošnje regijsko srečanje za Primorsko, predizbor za državno srečanje, ki bo 24. novembra v Cerkvenjaku, je organizirala sežanska izpostava JSKD Območna izpostava Sežana v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina. Uro in pol trajajoč programje zanesljivo krmaril med utrjevanjem strokovnih smernic, ki naj bi se jih po navodilu organizatorja, Javnega sklada za kulturne dejavnosti, držali izvajalci, in vračanjem ljudske glasbe med ljudi, pa čeprav preko koncertnega odra. tekst Neža Bande! foto Vladislava Navotnik Postojnska »Mavrica« navdušila v Makedoniji Postojna, Makedonija - Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne, v katerem prepevajo pevke iz postojnskega, ilirsko-bistriškega in pivškega konca, je v prvih dneh oktobra s svojo pesmijo navdušil na več koncertih v Makedoniji. Zbor je v lanski sezoni praznoval že 20. obletnico delovanja in je na seznam držav, kjer so dekleta predstavila svoje večkrat nagrajeno petje, poleg Italije in Hrvaške, dodal še sončno Makedonijo. Koncertna turneja se je začela s koncertom v Bitoli, v okviru 5. obletnice Slovenskega društva Triglav. Dekliški pevski zbor Mavrica je številno občinstvo presene- til z odlično odpetim in ambiciozno zastavljenim programom slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, za nameček pa so domačine razveselile tudi z makedonsko pesmijo. O odmevnem koncertu je poročala tudi makedonska nacionalna televizija, ki je z zborovodkinjo Jelko Bajec naredila tudi intervju, članki o koncertu pa so bili objavljeni v več makedonskih časopisih. Dekleta so zapela tudi v Herakleji in na Ohridu, zadnji koncert pa je bil pripravljen v Skopju, kjer so v akustični cerkvi poleg slovenskih pesmi predstavile tudi sakralen program. Tudi tu jih je makedonsko, slovensko in hrvaško občinstvo prisrčno pozdravilo in jim čestitalo. Dekliški pevski zbor Mavrica se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so jim omogočili gostovanje v Makedoniji, od koder so se vrnile z lepimi spomini in številnimi povabili za vnovično gostovanje. tekst Katja Bajec, foto Matjaž Mikuletič RADI SE DRUŽIMO Ilirska Bistrica - Moderatorka večera lepega petja poimenovanega »Na razpotjih«, ki ga je organiziralo Društvo upokojencev Ilirska Bistrica, Mirjam Logar Derenčin je poudarila, da smo do tega našega tretjega obdobja v življenju prehodili mnogo poti in mnoga razpotja, na katerih smo sprejemali mnoge odločitve, ki so nas vodile, včasih tudi zavedle. Do dobra zasedena velika dvorana Doma na Vidmu je po uvodnem pozdravu voditeljice poslušala dve ljudski, ki sojih zapeli pevke in pevci bistriškega upokojenskega MePZ Avgust Šuligoj, pod vodstvom pevovodkinje Anamarije Surina. Ker je eno naših, upokojenskih, vodil tisto o medgeneracijskem sodelovanju, smo poslušali doživeto recitacijo Župančičeve Ciciban posluša očetovo uro v interpretaciji očeta Tonija Rojca in sina Jake. Mladinski pevski zbor OŠ Dragotina Ketteja, ki ga uspešno vodi Marta Reberc, je navdušil z dvema otroškima, Kosovelovo Dete na trati, ki jo je priredil Dimitrij G rij in drugo, na besedilo F. Žgurja (uglasbil E. Adamič) Igraj, sviraj. Tisto, najvitalnejšo generacijo, ki jo je predstavil sovoditelj Franc Gombač, pa sestavljajo fantje pevske skupine Fantje s'pod Karlovice, vodi jih Aleš Bernetič. Živost in odločnost brkinskih pevcev je zazvenela v ljudski Oja, oja, oj ti ljub'ca moja, Murnovi Na poljani in ljudski Kako bom ljubila, v priredbi Dimitrija Grlja. Da so Šuligojevci »ta glavni« zapeli še pet, in sicer slovensko ljudsko v priredbi K. Pahorja Pa se sliš', A. Foersterja Pevec, ljudsko, v priredbi C. Pregla Venite rož'ce moje (solo Monika Šabec), ljudsko Kambr'ca (M. Pertot) in F. Venturinija Pohojena travca (solo Alojz Gombač), je popolnoma jasno. Spominu na nekdanje dni je bila posvečena Stara mati, oj, ne šivaj, v izvedbi Monike Šabec in ob klavirski spremljavi Marte Reberc. Za kakovost življenja je pomembno, da ga ljubiš, tako, kot pred natanko letom dni preminuli pesnik Tone Pavček. V spomin na pesnika je njegovo pesem Dober dan, življenje recitiral Franc Gombač. Da nismo pozabili na svečan zaključek, je seveda jasno. Na odru sta upokojenski zbor in pevska skupina Fantje s'pod Karlovice zapela vsak po eno sodobno. Ko so se jim na odru pridružili še otroci in glasbeniki, je iz skorajda stotnije pevskih grl je zadonela Larina pesem, v priredbi Dimitrija Grlja. Predsednica upokojenskega zbora Breda Poljšak seje nastopajočim, posebej še solistom, povezovalcema in recitatorjema ter zborovodjem zahvalila za prelep večer, posebej pa izpostavila Dimitrija Grlja,in to ne brez razloga. Ta večer smo med programom predstavili dve pridobitvi bistriških upokojencev. Društvo je namreč založilo dve izdaji: »Mojo pesmarico«, Dimitrija Grlja, v kateri je 26 izvirnih pesmi, ostale pa so priredbe in 19. številko upokojenskega glasila »Jesenski listi«, z vrsto stalnih in nekaterih občasnih avtorjev, ki ga vodi uredniški odbor na čelu z Grljem. tekst Franc Gombač foto Marica Gabersnik Letnik XX, št. 265 ne prezrite Intervju Juan Vasle prihaja v Ilirsko Bistrico V petek 23. novembra ob 19.30 bo v kulturnem domu v Ilirski Bistrici nastopil basbaritonist Juan Vasle. Predstavil se bo z argentinskimi, brazilskimi in slovenskimi pesmimi. Na klavirju ga bo spremljal Ivan Vombergar. Vasle, rojen v Argentini, se je leta 1990 z družino preselil v Slovenijo. Od tedaj je član ansambla ljubljanske Opere. Odpel je vrsto vodilnih basovskih vlog: Zaharija (Nabucco), Martin Krpan (Krpanova kobila), Kopelius, Lin-dorf, Mirakel, Dappertutto (Hofmannove pripovedke), Escamillo (Carmen), Bazilijo (Seviljski brivec), Don Alfon-so (Cosi fan tutte) itd. Veliko izvaja tudi južnoameriške in slovenske pesmi. Leta 2010 je prejel Betettovo nagrado za izjemne umetniške dosežke. Izdal je pet zgoščenk: dve posvečeni slovenski narodni pesmi in po eno slovenskih samospevov dvajsetega stoletja, južnoameriških pesmi in božičnih pesmi. V knjigi Pevci so tudi ljudje je predstavil 24 intervjujev z znamenitimi opernimi pevci. Kako ste zasnovali spored koncerta? V argentinskem delu bom predstavil nostalgično pesem Vasica, moja vasica znamenitega Carlosa Gua-stavina, ki sodi med najbolj izvajane po svetu. Letos mineva sto let od skladateljevega rojstva. Tango z naslovom El dia que me guieras (V dnevu, ko me boš ljubila) je eden najbolj znanih vseh časov. Avtor je argentinski pevski mit, Carlos Gardel. Čeprav je minilo že več kot 75 let od Gardelove smrti v letalski nesreči, v Argentini kroži govorica, da vsak dan bolje poje. Tudi narodni ples Chacarera je priljubljen med Argentinci. Brazilija je naj večja južnoameriška država. Ima 193 milijonov prebivalcev (Argentina 40 milijonov). Je edina na novi celini v kateri ne govorijo špansko ampak portugalsko. Pesem Carinhoso (Lju-beznjiv) znajo vsi Brazilci na pamet. Azulao je ime ptiča, ki živi na severovzhodu države. Banzo je glas sužnja, ki hrepeni po boljšem življenju. Brazilija je leta 1893 zadnja v Južni Ameriki ukinila suženjstvo. Kakšen bo slovenski del? V slovenskem delu prevladujejo narodne pesmi, nekatere zelo znane (Goreči ogenj, Ko so fantje proti vasi šli, Gor čez izaro, Moja kosa je križavna), druge manj običajne (Polžek leze v ogledi, Micka bi rada Jurka dobila). Vmes pa še hudomušni vpis vloge krave na kmetih (Naša krava). Bo koncert posvečen širšemu občinstvu? Brez dvoma. Namenjen bo ljubiteljem glasbe, ki ima- jo radi ljudsko izročilo Slovenije in držav onstran velike luže. V prvem delu bom tudi sam na kratko opisal pomen argentinskih in brazilskih pesmi ter okoliščine v katerih so nastale. Pogosto izvajate argentinske, brazilske in slovenske pesmi? Zadnje čase sem ta program veliko izvajal po Sloveniji: v Črnomlju, Sevnici, Lenartu, Kranjski Gori, Metliki, Tržiču, Dolenjskih Toplicah, Šmarju pri Jelšah, Nazarjih, Šentjurju, Stopniku pri Vranskem in na gradu Snežnik. Po televiziji komentirate nogomet? Vsak vikend komentiram no športnem kanalu Šport TV-ju tekme brazilskega nogometnega prvenstva. Večkrat jo v studio mahnem neposredno s koncerta. tekst in foto Igor Štemberger kultura... JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območne izpostave Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana l&oiim© ■ mmm hh NOVEMBER 2012 23. Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu (velika dvorana) ob 19:30 koncert, »Argentinske, brazilske in slovenske pesmi«, Juan Vasle (basbariton) in Ivan Vombergar (klavir) JSKD Ilirska Bistrica soboto Prem, literarna prireditev, 24. grad Prem Premska srečanja: pesniška delavnica s Patricijo ob 10:00 Dodič Združenje književnikov Primorske in JSKD Ilirska Bistrica 24. grad Prem literarna prireditev, Premska srečanja: Bert Pribac - staroselski Istran, ob 14:00 Šavrin in Slovenec - predstavitev življenja in dela Zdmženje književnikov Primorske in JSKD Ilirska Bistrica soboto Prem, literarna prireditev, 24. grad Prem Premska srečanja: Slem festival - literarna ob 15:00 nagrada za najboljšo avtorsko pesem Združenje književnikov Primorske m JSKD Ilirska Bistrica soboto Prem, literarna prireditev, 24. grad Prem Premska srečanja: predstavitev 20. številke ob 16:45 zbornika »Stopinje« Literarnega društva Ilirska Bistrica Združenje književnikov Primorske in JSKD Ilirska Bistrica literarna prireditev, 24. grad Prem Premska srečanja: nastop Kraških komendijantov iz ob 17:30 KŠD Štorje z enodejanko Združenje književnikov Primorske in JSKD Krška Bistrica soboto Košana, gledališka predstava, 24. kulturni dom komedija »Nacionalni interes«, dramska skupina ob 19:00 »Ga pihnemo« Turistično društvo Podnanos 24. Pivka, Krpanov dom Straža (znanstveno fantastična komedija) ob 19:00 Kino Pivka nedelja Ilirska Bistrica, koncert, 25. Dom na Vidmu »Tam, kjer smo doma«, letni koncert ŽePZ Prem (mala dvorana) (gostje: MoPS Škvadra in pianistka Elena Startseva ob 17:00 Somun) Ženski pevski zbor Prem Pivka, koncert, 25. Športna dvorana Skala Dobrodelni Miklavžev koncert ob 17:00 Bejš če ujdeš Kozina, domoznanska prireditev, 27. Knjižnica Kozina predstavitev diplomske naloge »Onesnaževanje zraka iz nepravilnih virov«, avtorice Mateje Šturm Knjižnica Kozina ob 18:00 četrtek Ilirska Bistrica, predstavitev knjige, 29. Knjižnica Makse Samsa »Sveti egoizem« (problematika usode Primorske ob 18:00 med in po koncu 1. svetovne vojne), dr. Uroš Lipušček Knjižnica Makse Samsa in Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ihrska Bistrica petek Reka (Hrvaška), predstavitev knjige, 30. Slovenski dom razstava in predstavitev knjige o Margit Ferderber, KPD Bazovica avtor Matjaž Matko ob 19:00 Kulturno prosvetno društvo Bazovica Reka Dolenjski potok, gostilna Potok do 10. januarja 2013 likovna razstava, Slikarska muza Bistrice Gostilna Potok, Zdenka Vinšek četrtek 15. Kozina, Knjižnica Kozina do 30. novembra likovna razstava, Karmen Mikolj Knjižnica Kozina četrtek 15. Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa ob 18:00 literarno - glasbena prireditev, »Bilke v burji«, predstavitev zbirke del izolskih pesnic z Marjetko Popovski Knjižnica Makse Samsa in JSKD Ilirska Bistrica 15. Postojna, Knjižnica Bena Zupančiča (velika čitalnica) ob 18:00 predavanje, »0 modi«, Lea Pisani Knjižnica Bena Zupančiča 15. Pivka, Park vojaške zgodovine (multimedijska soba) ob 19:00 predavanje, »Predavanje o Pivških presihajočih jezerih« Občna Pivka in Društvo Drobnovratnik 16. Pivka, Krpanov dom ob 19:00 film, Vratar Uverpoola (komedija) Kino Pivka 17. Pivka, Športna dvorana Skala Ob 20.00 koncert, Koncert ob 20-letnici skupine Ana Pupedan Ana Pupedan 17. Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu (velika dvorana) ob 19:00 gledališka predstava, »Zgledna družina«, režija Jadranka Boštjančič Mladinsko športno društvo Harije 17. Reka (Hrvaška), Slovenski dom KPD Bazovica večzvrstna prireditev, prireditev ob 65-letnici delovanja društva Kulturno prosvetno društvo Bazovica Reka ob 19:00 17, Ilirska Bistrica, MKNŽ ob 21:00 koncert, Garage explosion afterparty: The Hip Priests (fuck yeah; Velika Britanija), Dykemann family (Rock'n'Roll; Hrvaška), ZMP (Rock'n'Roll, Slovenija) Mladinski klub Nade Žaqar 17. Ilirska Bistrica, Bar Baladur ob 21:30 koncert, DJ David FRESH Bar Baladur nedelja 18. Pivka, Krpanov dom ob 18:00 film, Paranorman (animirana komična pustolovščina) Kino Pivka 20. Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa ob 18:00 literarno - glasbena prireditev, Dan splošnih knjižnic - zaključna prireditev Primorci beremo: »Tm ali radost v srcu?«, Ciril Zlobec in glasbeni nastop dua Malunca Knjižnica Makse Samsa 20. Kozina, Knjižnica Kozina ob 18:00 ustvarjalne delavnice (za predšolske otroke), pravljično - ustvarjalna urica Knjižnica Kozina 21. Pivka, Park vojaške zgodovine (multimedijska soba) ob 19:00 potopisno predavanje, »Življenje med Amiši«, Andreja Rustja Turistično društvo Pivka INFO: igor.stemberger@gmail.com 1 PRIČELE SO SE URE PRAVLJIC Ilirska Bistrica - Pravljica v sebi nosi majhno sporočilo a veliko modrost, ki se uporablja pri vzgoji za življenje. Tega se zavedajo tudi knjižničarji in zato so v Knjižnici Makse Samsa v začetku oktobra ponovno pričeli z urami pravljic. Zbralo se je 50 otrok s starši, ki bodo ure pravljic obiskovali vsak torek zjutraj in sredo popoldan. Pri urah pravljic bodo še prav posebej počastili mnoge praznike kot so prihod dedka Mraza, novo leto, pust, veliko noč, dan žena... Veliko število otrok, ki radi obiskujejo pravljice pa je za knjižnico največja nagrada. Knjižničarki Tamara in Vlasta sta otrokom za uvod pripravili lepo presenečenje in sta jim odigrali lutkovno igrico: Gozdni prepir ter otrokom kot dobrodošlico podarili ročno izdelane zmaje. tekst Tamara Udovič, foto Srečko Kovačič INTARZIJA d.o.o. "D top lom “ ebunina Za male in velike mojstre skupina Ped na p 1.055,00 € GOT. POPUST 1.002,25 C Obiščite našo trgovino v Prestranku, kjer boste našli vse za VAŠ DO Poleg kopalniškega salona, vam lahko v JUB-ovi mešalnici barv ponudimo VAŠ željeni odtenek. Obisk pri nas pa lahko zaključite z druženjem v CEGU BAR-u. Prepričajte se o naši ponudbi, širši izbor akcijskih artiklov si lahko ogledate na spletnem naslovi www.mfm-intarzija.si ali na tiskanem izvodu v naši trgovini. Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00, urnik: od 7. do 19. ure, sobota: od 7. do 13. ure energetika... Letnik XX, št. 265 ©ihslm Ne prezrite - nasveti energetske pisarne Vgradnja oken Sodobna okna so kompleksni izdelek, sestavljen iz različnih materialov, stekel, okovja, tesnil in dodatkov (senčila, komarniki, poličke,...) ter zahteven za montažo. To vsekakor ni „kar eno okno", temveč element stavbe, pri katerem lahko z nakupom ali slabo vgradnjo naredimo velike napake. Okno moramo v kontekstu stavbe jemati kot verigo, kjer najšibkejši člen določa kvaliteto celote. Zato vsa solidna podjetja prodajajo okna skupaj z montažo in zagotovljenim servisom. Šibek člen je še vedno montaža, kljub temu, da je vgradnja „na malto" preteklost, tja odhaja tudi montaža na »purpen«, uveljavlja se montaža po RAL standardu, najnovejši pristop pa je vgradnja oken v slepe okvirje. Več med članki na NEP Slovenija (http://nep.vitra.si). Soodvisnost okenskih elementov Na kvaliteto vgrajenega okna vpliva veliko elementov. Opozorimo na najpomembnejše, ki nam bodo - če jih ne bomo domislili - grenili življenje naslednjih 20 - 40 let. Veliko spodaj opisanim težavam se izognemo, če okna in zunanja vrata montiramo ravno z zunanjo linijo zidu. Špaleta je tako v celoti narejena iz toplotne izolacije, zato ni toplotnega mostu, notranji prostori so brez plesni. • Pri okvirjih prevladuje les, PVC, aluminij in kombinacije. Prenos toplote skozi okvir omejuje število komor (PVC, kovinski). Petkomorni PVC profil ima U okoli 1.2 W/m2K, osemkomorni že okrog 1.0 W/m2K, identično toplotno izola-tivnost dosegajo tudi leseni okvirji. Noben material (tudi les) ne „diha". • Tesnjenje preprečuje toplotne izgube na dveh mestih. Tovarniško med okvirjem in krilom, drugo - med okvirjem in zidom - naredimo pri vgradnji, kjer se uveljavlja RAL standard. Prednost je, da toplote ne izgubljamo, zato pa moramo prostore redno prezračevati. • Okovje. Pri nizkem objektu je lahko nekaj oken s fiksno zasteklitvijo, če seveda ne potrebujemo zračenja in jih lahko čistimo. Zelo priporočamo 2 ali večstopenjsko zvračanje (kipanje) za ljudi, ki »morajo« spati ob odprtem oknu. Novejša okna imajo tudi paralelno odmično okovje. • Stekla. Ločimo toplotno in zvočno zaščito. Pri toplotni mora biti U za subvencijo ali kredit Eko sklada največ 1,0 W/m2K (pri termopanu U = 2,7 W/m2K, današnji »standard" je 1,1 W/m2K). Že danes lahko dobimo troslojno z U = 0.4 W/m2K. V primeru, da med stekli opazimo roso (kondenčno vlago) ga moramo zamenjati, saj ni več izolativno. Pri zvočni smo pozorni na oznako »Rw«. Višja številka v decibelih pomeni boljšo zvočno izolacijo. Standardna izolacija dvoslojnega stekla znaša 32 dB, max okrog 46 dB. • Senčila. Senčilo je vedno med steklom in soncem - torej na zunanji strani okna - da prepreči poletno pregrevanje. Izbira je pestra: rolete, zunanje žaluzije, brisoleji, tende, polkna,... Najboljše, trajno in brezplačno senčilo je napušč nad oknom, ki zadrži visoko poletno sonce, spušča pa nizko zimsko. Zelo priporočamo komarnike za prezračevanje in poletna odprta okna. Lahko so fiksni, na poteg ali na pantih. • Zunanje poličke. Notranje so običajno iz kamna, lesa, keramike ali umetnih materialov. Pri zunanjih pa so energetsko optimalne plastične ali pločevinaste. Kamnite podhlajujejo okenski okvir, saj delujejo kot hladilno rebro (kot mini balkon). Ne glede na material jih montiramo na toplotno izolacijo. • Montaža brez toplotnih mostov. Nenatančna izvedba povzroči toplotne mostove, ti pa zagotovljeno plesen. Pred izmerami se odločimo za tip senčil, zunanje police, mesto montaže v zidu, detalje dogovorimo z izvajalcem. Optimalno mesto za vgradnjo oken je ravno z zunanjo linijo zidu, da na špaleti ni toplotnega mostu. V nasprotnem je nujno potrebno toplotno izolirati tudi špalete z isto debelino kot ostalo fasado (20 cm). Spoj med oknom in zidom mora biti neprepusten za zrak. Zato so vsi stiki okenskega okvirja in zidu 100% tesnjeni na treh delih, kar imenujemo RAL standard. Pri pasivnih hišah se okna s kovinskimi nosilci vgradi v toplotno izolacijski sloj izven obodne stene. • Vgradnja po RAL standardu. Od običajne vgradnje se razlikuje zaradi dodatne in učinkovite vodo in zrakotesne zatesnitve med okenskim okvirom in steno. Zaradi tega ima celotno okno le nekaj manjšo toplotno in zvočno izoliranost kot vstavljeno steklo. Vse stične površine med okvirom in okensko odprtino morajo biti ravne, gladke, suhe in čiste. Na notranji strani se vgradi tesnilni trak, ki ne prepušča vode in zraka. Na zunanji strani se vgradi tesnilni trak, ki prepušča paro. Vmesne prostore se zapolni z montažno peno visoke gostote in manjšo ekspanzijo, ki služi kot toplotna izolacija. Danes prevlaujejo enotni trakovi, ki združujejo vse tri zahteve. • Prezračevanje. Nova okna izjemno dobro tesnijo. Zato je NUJNO navzkrižno (prepih) zimsko prezračevanje vsaj 3 x na dan po 2 - 4 minute, optimalno je na 3 ure. Ostali čas je okno zaprto, kipanje je "prepovedano". V nasprotnem primeru se v enem tednu pojavi plesen na toplotnih mostovih. Popolnoma drugačen pristop je pri prisilnem prezračevanju, kjer oken ne odpiramo. Prezračevanje z odprtinami v okviru oken je vprašljivo, saj tako po nepotrebnem izgubljamo energijo. Vedno pogoste pa za dober zrak poskrbi centralni ali lokalni prezračevalni sistem z rekuperacijo. Energetski svetovalec: Bojan Žnidaršič, udika Na prvi pogled kaže slika dobro rešitev, a ni. Opišimo štiri najbolj očitne napake: • XPS izolacija (stirodur) na špaleti NI bolj izolativna, kot Neopor. Do pred kratkim je imel XPS lambdo 0,039 W/mK (torej je bil slabši, ne pa boljši), danes ima 0,032 W/mK, kar je enako Neoporju iz katerega je ostala fasada. Napaka je, da je tu le 2 cm XPS, kar še vedno ustvarja toplotni most. • Druga napaka so široke fuge na stiku XPS in Neoporja, zapolnjene z lepilom. Če gre tak stik v globino je to mini toplotni most. • Tretja napaka so različni materiali (XPS, Neopor, glave sider, lepilo v stikih), ki bodo povzročili različno delovanje zaključne plasti, kar pomeni lisasto fasado. • Četrta napaka je zid pod oknom, na katerega se bo montirala zunanja kamnita polička brez toplotne izolacije. Ta del bo tudi zagotovil plesen na notranji polički in spodnjem okenskem okvirju. Oglaševalec se predstavi Sonce v vsak dom • SOLARNI SISTEMI - OGREVANJE SANITARNE VODE, POMOČ OGREVANJU • FOTOVOLTAIKA • VETRNE ELEKTRARNE 12V • ZALOGOVNIKI 500 - 5000L • TOPLOTNE ČRPALKE • TOPLOTNI IZMENJEVALCI • PRETVORNIKI 12 - 230V • PREVOZI DO 3,5 t POPOLNI SOLARNI KOMPLET! • bojler 3001 - 2 x topi. izm. (4 leta garancije)...siva ali modra barva • 2 x plošč, kolektor -4 m2 (10 letgaranci]e)...certif. solar-keymark • kompl. šolama difer. elektronika s črpalko in 4xtipala...slo navodila ■ kompl. pritrdilna konstrukcija za 2 kolektoija - streha ■ 15 m povezovalne - Izolirane inox cevi dn-16 2 x z kompl. priključki ■ vsi povezovalni in končni členi za dva ploščata kolektorja ■ raztezna 181 posoda - sanitarna za 3001 bojler ■ raztezna 181 posoda - šolar za solarni sistem (glikol) • električni grelec za bojler s termo regulacijo 20 ~70°c 230v-2 kw- 6/4" ■ 101glikola »eko -35°c« ■ ročna polnilna črpalka za polnjenje sistema z glikolom do 3-bar T T T T i j '.0 6$Hs$4l*i I MOŽNOST PRILAGODITVE, ZAMENJAVE ALI RAZŠIRITVE VSEH SESTAVNIH DELOV: Kolektorji....navadni, vakumski, odprti sistem, HEAT-PIPE....NA ZALOGI! Bojlerji 200,300, dodatna vezava v zalogovnike - POMOČ OGREVANJU! Različne konstrukcije za različne vrste in naklone streh... NA ZALOGI! Pridobitev nepovratnih sredstev EKO - sklada RS do 25%. Pomoč pri vlogi_ Možnost brezobrestnega plačila do 6 mesecev - DINERS! Računi, garancija, tehn. pomoč, brezplačni ogledi in nasveti. NAKUP NA OBROKI: Cena na obroke..2.299,00 € + DDV ~ DINERS Gotovinsko plačilo....10 % POPUST!....2.069,10 € + DDV Ob nakupu kompleta prihranite PREKO 430,00 €* "Vrednost kompleta po posameznih cenah artiklov namreč presega 2.500,00 € BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI! Vse informacije NON-STOP! PRODAJA IN IZVEDBA: Uroš Premik s.p., 031 628 666, 041 628 666, fordsolar@gmail.com «>u. ***** Verjetno ste opazili, da je ves moj program naravnan na varčevanju, pridobivanju in hranjenju različnih energij, na naravi prijazen način. Vsi smo del narave in treba se je zavestno in moralno obnašati do okolja! Na vse zadnje pa s takšnim ravnanjem zelo veliko privarčujemo. Ljudje vse premalo beremo, vsem nam dostopne podatke, koliko energije daje sonce, veter, voda, zemeljska toplota in še bi lahko našteval. Velika večina ljudi se opravičuje z besedo, da so vse te naložbe drage?!? Vendar nam z zelo enostavnim izračunom zastane dih, kako hitro se vse te investicije obrestujejo, povrnejo in na daljši rok omogočajo boljše, kvalitetnejše in predvsem varčnejše bivanje.. Že samo navaden solarni sistem za 4-člansko družino se povrne v slabih dveh letih! Smo v takšnem zemeljskem pasu, kjer je sonca dovolj, včasih preveč... Pa še vedno ljudje grejemo sanitarno vodo z elektriko, oljem, plinom, nekateri pa morajo vsaki drugi dan zakurit v peč z drvmi, da imajo toplo vodo! Sonce sveti pa praktično zastonj! 4-članska družina za ogrevanje tople vode porabi preko tople sezone cca 400-500 I kurilnega olja in pri današnjih cenah tega energenta je to res velik nesmisel! Varčujmo kurilno olje za zimske, hladne dni, ko ga bomo res potrebovali! Solarni sistem lahko tudi nadgradimo v pomoč ogrevanju, kar je zadnje čase pravi hit! Veliko ljudi se odloča, da poleg ogrevanja sanitarne vode, shranjuje viške toplote tudi za pomoč ogrevanja. Seveda je potrebno namestiti kakšen kolektor več od obstoječih in nam sonce preko dneva ogreje določeno količino vode tudi v zalogovniku, iz katerega pozneje porabimo vodo za ogrevanje prostorov, radiatorsko ali preko talnega sistema. Fasada na hiši...fasada je predvsem toplotna zaščita in poleg tega opravlja še druge pomembne funkcije, za ustvarjanje ugodne bivalne klime v stanovanju in za boljše počutje vseh stanovalcev. Fasada ščiti objekt pred ohlajanjem pozimi in poleti pred vdorom neznosne vročine skozi zidove! S fasado odpravimo različne toplotne mostove objekta, nenazadnje pa varuje vso gradbeno konstrukcijo pred propadanjem, ker materjal ne zmrzuje in se ne pregreva. Z izbiro pravega in kvalitetnega zaključnega sloja, pa poskrbimo predvsem paro-propu-stnost, vodo-odbojnost in pa, da je objekt lepši in prijaznejši do vas in okolice. Nekaj iz programa ® podjetja FORDSOLAR • SOLARNI SISTEMI— ogrevanje sanitarne vode, kolektorji vseh vrst, navadni-ploščati, evropskega proizvajalca z 10 letno garancijo, kot tudi vakumske, navadni odprti sistem ali tako imenovani HEAT-PIPE, vse vrste pritrdilnih sistemov za na strehe, solarne obtočne črpalke z potrebno elektroniko za krmiljenje, črpalke za polnjenje sistemov, eko-glikol, INOX izolirane cevi za povezavo sistemov itd • FASADNI SISTEMI- fasadni stiropor, brez ali s priklopom, lahko tudi grafitni, kjer povečamo izolativnost za cca 20%, lepila, fasadne mrežice, vogalniki navadni, in od kapni, fasadna sidra in stiroporni čepki... Pri nakupu fasadnega sistema nudim brezplačno izposojo stroja za rezanje stiropornih plošč! • ZAKLJUČNI SLOJI- mozaični ometi, fasadne barve, akril, silikat, silikon. Izredno velika izbira različnih barvnih tonov, hitra dostava na objekt, zaradi direktne dobave posebno ugodna cena •IZOLACIJE THERMO-stiropor vseh vrst in debelin, steki, in kamena volna ... • IZOLACIJE HIDRO- talna, temeljna, vodna, strešna, parne zapore ... • ZALOGOVNIKI - 500 do 5000 L z izolacijo in šolar, izmenjevalcem ... • LADDOMAT- naprave za polnjenje zalogovnikov - tip 21 in tip 21-60... • BOJLERJI- sanitarni, kombinirani ,z dvema izmenj., 200 ali 300 L... • TALNA OGREVANJA- izol. sistemske plošče vseh vrst, ALUMPLAST 16x2 cevi, robni trakovi različnih dimenzij • RIGIPS- vse za suhomon- tažo, mavčne plošče, profili, vijaki, fug. mase • LED TEHNIKA- bi osvetlili prostore, parkirišča, dvorišča ...? VARČNO! • VETRNI GENERATORJI-12V - različnih moči od 200-1000VV... • TRANSPORT- doma in tujina do 3,5 T Pri veliko od navedenih sistemov nudim pomoč pri ureditvi nepovratnih sredstev preko EKO-sklada Republike Slovenije -vloga za pridobitev nepovratnih sredstev -pomoč pri izpolnjevanju vloge -fotografiranje in dokumentiranje objektov za vlogo -izdelava predračunov -izvedbe sistemov -razni strokovni nasveti in ostalo Kar koli Vas zanima iz moje ponudbe, mi pišite, me pokličite, zahtevajte ponudbo, z veseljem Vam posredujem želeno informacijo! Obiščite tudi www.fordsolar.si Letnik XX, št. 265 ne prezrite - iz šolskih klopi... ShežmkO Osnovna šola MESEC OKTOBER V petek, 5. oktobra, smo se odpravili na pohod po delu Kettejeve poti. V Zarečju nas je pustil avtobus in odkorakali smo proti Novakovem mlinu. Tam smo si ogledali črno kuhinjo in mlin. V črni kuhinji smo občudovali stare predmete, s katerim so babice pripravljale različne jedi. Pri mlinu smo si ogledali kolo, kije poganjalo ves mlin. Gospod Ivan Dolgan nam je povedal, da je bilo včasih na reki Reki okoli 10 mlinov in samo Novakov mlin je ostal ohranjen. Veseli smo bili novih spoznanj. Peš smo se odpravili mimo Smrj na Prem. Tam smo si ogledali Kettejevo hišo in izvedeli mnogo zanimivih stvari o našem pesniku, Dragotinu Ketteju in njegovem življenju. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Helene in znamenite freske v njej. Nato smo se polni doživetij z avtobusom odpravili proti šoli. Del učencev pa je ta dan odšlo na občinski kros. Proga za tek je bila zelo težka in naporna, vendar pa smo vsi pritekli na cilj in bili pohvaljeni za vloženi trud. Andrej Baričič iz 1. razreda, Maks Sankovič iz 4. razreda in Adam Božič iz 5. razreda pa so si pritekli tudi medalje. Na njih smo zelo ponosni. V sredo, 10.10.2012, smo se 4 učenci iz višje stopnje odpravili na Ex-tempore. Zbralo se je 40 likovno nadarjenih učencev iz naše občine. Nekaj časa smo si ogledovali stare hiše in slap Sušeč, nato pa smo pričeli z risanjem. Pri risanju so nekatere učence posneli in se z njimi pogovorili tudi člani ekipe Televizije Koper Capodistria. Končane slike smo razstavili na dvorišču gostilne Triglav in si jih vsi skupaj z navdušenjem ogledali. Učenci od 1. do 5. razreda smo se v četrtek, 18.10.2012, odpravili na zgodovinsko naravoslovno učno pot v Hrpelje. Prijazna vodiča sta nas vodila po zanimivi poti, kjer smo prepoznavali različne vrste dreves, si ogledali kal, Štirne, ledenico, apnenico in še marsikaj. Preživeli smo lep učni dan v gozdu. Mesec oktober gre počasi h koncu in zaključili ga bomo s kratkimi počitnicami. Le teh se zelo veselimo, saj si bomo lahko odpočili po zelo razburljivih prvih 2 mesecih šole. Novinarski krožek OŠ R. Ukoviča Podgrad Oglasi KABELSKA TELEVIZIJA V OPTIČNEM OMREŽJU TELES Vilharjeva 35 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7110100 Izgradnja optičnega omrežja v naši občini je v zaključni fazi in prihaja čas, ko se boste morali odločiti za ponudnika. Seveda bomo vsi polni obljub in lepih besed, zato vas pozivamo, da se pred odločitvijo, komu boste zaupali, dobro seznanite z dejstvi! Teles d.o.o. je domače, bistriško podjetje. S telekomunikacijami in kabelsko televizijo se ukvarjamo že 20 let. Našo kvalitetno ponudbo in hiter servis je prepoznalo že veliko zadovoljnih strank. V veselje nam je, da se bomo z optičnim omrežjem lahko približali tudi vsem, ki vas naše omrežje do sedaj ni doseglo. Preverite našo ponudbo! Z veseljem vam bomo svetovali! Sicer nimamo klicnega centra, kjer boste drugi, tretji ali peti v čakalni vrsti, nas pa lahko dobite direktno na našo telefonsko številko! • • TRIO NA OPTIKI OD 38,00€ mesečno • • TELEVIZIJA • INTERNET 20/20Mbps • • STACIONARNI TELEFONSKI PRIKLJUČEK • 1 Enostaven priklop TV sprejemnika (s kablom direktno v TV sprejemnik), brez dodatnih »komunikatorjev« in brez dodatnega daljinskega upravljavca Velika izbira kvalitetnih TV programov v osnovni ponudbi Edini imamo v ponudbi bistriško TV GALEJA Možnost priklopa večjega števila TV sprejemnikov Prenos obstoječe telefonske številke uredimo brezplačno Hiter in zanesljiv internet Hišni razvod vam lahko izvedemo mi, skladno s specifiko kabeslke TV in vašimi željami Brez vezave in brez skritih podrobnosti v drobnem tisku m APARTMAJI: ugodni Božično - novoletni paketi Organizirani izleti / programi za zaključene skupine, vrtce in šole JAHANJE ZA OTROKE: poni za manjše in kobila slovenske hladnokrvne pasme za večje otroke - za začetnike in manj izkušene v' > Domačija Lojtrnik Laže 15 6224 Senožeče — "' Več na spletni strani www.lojtrnik.si ali na GSM 041/707 610 - Diego »Morete jim dati svojo ljubezen,a ne svojih misli, kajti imajo lastne misli. Lahko dajete dom njihovim telesom, vendar ne njihovim dušam, kajti njihove duše živijo pod streho bodočnosti, ki je vi ne morete obiskati niti v sanjah. Lahko si prizadevate, da jim postanete podobni, toda nikar si ne prizadevajte, da bi jih naredili sebi enake; kajti življenje šene vrača nazaj in se ne mudi z včerajšnjim dnem.« Kahlil Gibran Teden otroka Letošnji slogan »Tedna otroka« je bil: »Radosti in stiske odraščanja«. In, ker je današnji čas čas stresa, ker se vsem nekam mudi, nemalokrat pa tudi že predšolski otroci okušajo stiske odraščanja, sva se potrudili, da jim nudiva čimbolj pestro dogajanje v okviru »njihovega praznika«. Da bo v njihovih očeh zasijal odsev radosti... V ponedeljek so nam otroci skupine »Žogice« pod mentorstvom Slavice in Gordane predstavili kratko poučno zgodbico z naslovom »Radovedna mravljica«. Na koncu smo vsi skupaj zapeli pesmice. Torkovo dopol- dne nam je polepšal g. Matej Penko, glasbeni pedagog, ata našega Ambroža. Nam in otrokom skupine »Muce« je na šaljiv način povedal in zapel glasbeno pravljico Zajčkova hišica, katero je po istoimenski ruski pravljici priredila Mira Voglar. Otroci so ga z zanimanjem spremljali in mu pomagali pripevati Petelinčkovo pesem. V četrtek nam je g. Ksenija Kor-če, mama Jakoba, prebrala knjigo z naslovom Buča Debe-luča. Znova smo ji prisluhnili otroci skupin »Sončki« in »Muce«. V sredo smo se podali na obisk v vrtec »Vetrnica«. Obiskali smo prijatelje, mlajše bratce in sestrice, najbolj pa smo se veselili igre na igralih. Teden otroka smo v petek zaključili z ustvarjalno delavnico. Skupaj z otroki smo »zamesili« slano testo, nato pa iz njih izdelali različne »stvaritve«. Otroci so v gnetenju in preoblikovanju testa neizmerno uživali. Vsi otroci iz vrtca in tudi mlajši šolarji pa smo čarali skupaj s čarodejem Andrejem. Zanimivo nam je bilo opazovati, kako mu uspe čarati z rutkami, kroglicami, žogicami... Vendar pa se vsi skupaj zavedamo, da je vsak dan pomemben za otroka. Zato jim razdajamo svoje znanje in izkušnje dan na dan z velikim veseljem, da bodo postali ljudje, na katere bomo ponosni. Nataša Stavanja Želodec, dipl.vzg.predšolskih otrok Poezija Naši najmlajši Za dodatna pojasnila smo vam na razpolago na sedežu podjetja -Vilharjeva 35, Ilirska Bistrica (obrtna cona Trnovo), lahko nas pokličete na 05/7110100 ali obiščite spletno stran www.teles.si Letnik XX, št. 265 O šport • • • SVETOVNO PRVENSTVO ZELO USPEŠNO Na 16. Svetovnem prvenstvu v Tradicionalnem karateju -ITKF World Championship, ki je potekalo 6. in 7. oktobra 2012, v mestu Lodz na Poljskem, so slovenski tekmovalci izvedli vrhunske nastope v vseh disciplinah - KUMITE, KATA, KO GO IN EN BU. Večina naših tekmovalcev seje svetovnega prvenstva udeležila prvič, kar je za njih predstavljalo še dodaten pritisk. Slovenski zvezi tradicionalnega karateja je prvič v zgodovini uspelo na Svetovnem prvenstvu osvojiti medaljo. Manca Urh iz KK Gorju si je priborila naziv svetovne prvakinje v kategoriji kata individualno. Dimitrij Prodič iz KK Tora, pa je v disciplini KO GO v kategoriji YOUTH osvojil bronasto medaljo. Vrhunski rezultati so plod poletnih naporov in vloženega truda na reprezentančnih treningih, še posebej pa profesionalnega, predvsem pa prijateljskega odnosa v SZTK-ju. Član uradne delegacije na svetovnem prvenstvu je bil tudi Mirko Rogač III. dan, član in trener v našem klubu Oldersi, ki opravlja tudi delo trenerja v Reprezentanci Slovenske zveze tradicionalnega karateja: »Za premagati že uveljavljena in svetovno znana imena v karateju in večkratne svetovne prvake je potrebno biti dvakrat boljši od njih in to je uspelo Manci Urh, ki je bila debitantka na svetovnem prvenstvu, prav tako se je z osvojenim bronom odlično odrezal Dimitrji Prodič. Odlični rezultati so po mojem mnenju tudi posledica novega načina treninga ter večletnega dela v matičnih klubih«. Člani Karate kluba Oldersi čestitamo vsem tekmovalcem, celotnemu timu, še posebej pa dobitnikoma odličij. KK Oldersi, Meta Oblak Začetek v skladu z ambicijami Po lanskem drugem mestu v 3. SKL-zahod je članska ekipa KK Piama Pur v novo sezono vstopila z visokimi ambicijami. Moštvo se bo tudi letos borilo vrh lestvice, vodstvo kluba pa si želi atraktivnih predstav, ki bodo napolnile bistriško dvorano. Priprave So košarkarji pod vodstvom trenerja Martina Novaka oddelali v domačih krajih, višinske del priprav pa so opravili kar na bližnjem Mašunu, kjer so imeli odlične pogoje za delo. Bistričani so se v uvodnih tekmah prvenstva izkazali z dvema visokima zmagama. Najprej so na domačem parketu z 81:64 premagali Jesenice, nato pa so z 49:81 slavili na gostovanju pri Pingvinih v Ljubljani. V prvi tekmi tretjega kroga Pokala Spar so z 82:54 premagali Cerknico in naredili velik korak k napredovanju v nadaljnji krog. Pokal Spar, prva tekma 3. kroga: PLAMA PUR - Cerknica 82:54 (23:11,26:12,6:14,27:17) Košarka Futsal Uspešno nabiranje izkušenj Bistriška futsal scena je v ligaških okvirih zaživela šele z ustanovitvijo ŠRD Krt, ki je nosilec aktivnosti v tem atraktivnem športu. Glavni pobudnik za ustanovitev članske ekipe, ki se je odločila za nastopanje v 2. SFL, je aktualni trener Alen Rojc, jedro moštva pa tvorijo igralci, ki so pred dvema sezonama nastopali v tekmovanju U-21. Že v uvodni tekmi so Bistričani opozorili nase in se z zahtevnega gostovanja vrnili s točko, v šestem krogu pa so na domačem parketu zabeležili tudi prvo zmago. V letošnjo sezono so sicer vstopili brez večjih rezultat- skih ambicij, glavni cilj pa je nabiranje izkušenj. Soliden začetek prvenstva je zagotovo dobra napoved za razvoj futsala, v klubu pa upajo tudi na izdatnejšo pomoč lokalnih sponzorjev. Rezultati prvih 6. krogov: Kebelj Mibus prevozi: ŠKD Krt 2:2 (0:2) ŠKD Krt: KMN Velike Lašče 6:12 (2:4) ŠD Brezje: ŠKD Krt 4:2 (2:1) ŠKD Krt: ŠND Veplas Velenje 4:4 (2:2) KMN Sevnica : ŠKD Krt 7:1 (3:1) ŠKD Krt: Tomaž Picerija Ozmec 4:1 (1:0) Pilates KAKO NAJ IZBEREM PRAVO VADBO ZAME? (2.del) Ali je lahko vadba brez strokovnega vodstva nevarna? In pa tudi v kolikšni meri se lahko zanesemo na inštruktorje in trenerje - torej stor-kovno vodstvo? Težko je presoditi, kateremu zaupati. Zagotovo imajo trenerji in inštruktorji, ki že dlje časa delajo z ljudmi, več izkušenj. Prej se pozanimajte o njihovih diplomah in licencah, predvsem pa o njihovem načinu in kvaliteti dela. Tudi posvetovanje z zdravnikom, terapevtom ali ortopedom ni odveč. Pri izbiranju vadbe je pomembno upoštevati naše sposobnosti, morebitne težave in pa tudi želje. Zato to razložite tistim, s katerimi se posvetujete. Včasih se vam bo zgodilo, da bo zdravnik svetoval eno, inštruktor pa drugo. Zato je od vsega še vedno najbolj nujno, da prisluhnemo svojemu telesu in gremo med vadbo le do praga bolečine! Sami poznamo svoje telo najbolje, saj ga lahko čutimo. Tisti ljudje, ki imajo kakšne fizične ali mehanske poškodbe, morajo biti pri izbiri vadbe še toliko bolj previdni. Ljudje z mehanskimi poškodbami naj se še posebej skrbno posvetujejo. Lahko imamo mehansko obrabo kakšnega sklepa ali vretenc in nas vadba samo še dodatno poškoduje. Za ljudi z bolečinami v kolenih in križu je celo tek zelo nevaren. Strokovno vodstvo ni pomembno le pri izbiri vadbe, ampak tudi pri njeni izvedbi. Pomembno je, da nas inštruktor nauči pravilne drže, mislim predvsem pravilne drže v gibanju. Kar je osnovno. Pomembno pa je tudi pravilno gibanje posameznih sklepov npr. koleno ne sme nikoli čez stopalo in vedno v smeri stopala. Žalosto pa je, da so te osnove na vadbah velikokrat izpuščene, ampak dolgoročno vplivajo na zdravstveno stanje posameznika. In zanimivo je opazovati vadeče, kako ne znajo niti pravilno hoditi ali teči. Če bi športne aktivnosti pravilno izvajali - s čimer mislim predvsem na pravilno držo - bi vadbo izvedli lažje, dosegli večje učinke in zmanjšali število poškodb. Predhodno je dobro razmisliti tudi o naših pričakovanjih; kaj pričakujemo od vadbe in kako hitre rezultate v resnici lahko dosežemo. Šele nato smo verjetno lahko dovolj vztrajni in potrpežljivi. Vsekakor bi morali postaviti zdravje na prvo mesto. Na začetku si moramo postaviti cilje, ti pa naj bodo realni. Če ima nekdo cilj izgubiti 10 kilogramov telesne teže, se to seveda ne bo zgodilo čez noč. Zato naj se ta cilj razbije na manjše podcilje, katerim dodamo tudi okvirni časovni plan. Ko postopno napredujemo in vse beležimo smo tudi motivirani. Tu nam strokovno vodstvo lahko zelo pomaga. To nam da moč, energijo in veselje. Ponavadi si zastavimo preveč naenkrat, zato pogosto obupamo in se nato še bolj zredimo. Poiskati moramo tisti šport zase, ki nam bo všeč in pri katerem nam bo prijetno. Tudi uživanje je pri tem pomembno. Saj nismo vsi za vse. Pri padcu motivacije je pa je potrebno stisniti zobe in iti naprej. Včasih je res težko, saj tudi psihično nismo vedno pripravljeni, zato si moramo racionalno dopovedati. Problem je začeti, nato gre lažje. In če se hitro prenasičite kombinirajte več športov. Vsekakor pa je dobro vztrajati pri neki novi vadbi npr. pri pilatesu vsaj en mesec, ker je potrebno določeno uvajalno obdobje, da se navadimo določenih osnov vadbe, da vadbo vzljubimo in šele nato lahko dosežemo željene rezultate. Ampak vredno je vztrajati vsaj tri mesece, da na telesu občutimo določene učinke, ter da nam postane vadba del življenja. Šele nato smo z redno vadbo dolgoročno bogato nagrajeni. Vsekakor pa ne vztrajamo, če imamo pri tem prevelike in predolgo trajajoče bolečine ali druge negativne posledice. Torej potrebujemo ustrezno svetovanje, vodstvo, vztrajnost in rednost. In zapomnite si zlato pravilo: "Nikoli ni prepozno, zdaj je pravi čas." LOKALE.; P I L A T E S Dolnje Ležeče, Hrpelje, Komen, Postojna, Pivka, Knežak v Dolnjih ODPRT NOV Energijski center v Dolnjili Ležečah, ki nudi: PROFESIONALNE SKUPINSKE VADBE 6/8 oseb INDIVIDUALNE VADBE MASAŽE (fizioterapevtska, klasična, športna, zvočna masaža z gongi) PROTIBOLEČINSKA TERAPIJA (nevromuscolami taping) OBRAZNA JOGA RAZSTAVE In DELAVNICE NASTANITEV V NOVIH APARTMAJIH VIKEND IN TEDENSKI PAKETI NAJEM PROSTOROV ZA DELAVNICE NOVO v Pivki - Pilates od 6.11. STARA TELOVADNICA torek in/ali četrtek ob 19.00h REZERVACIJE in INFORMACIJE o terminih v ostalih krajih dobite na tel. 040 303 578, e-pošta: mateja.sajna@gmail.com www.sanafit.si Balinanje EKIPA DEČKOV POSTOJNSKE JAME DRŽAVNI PRVAK V Novi Gorici je v nedeljo 28. oktobra potekal zaključni turnir najboljših štirih uvrščenih balinarskih ekip v 1. državni ligi za dečke. Državni prvak je po letu dni spet ekipa POSTONJ-SKE JAME. V polfinalu je odpravila ekipo KRIMA iz Ljubljane z rezultatom 8:6, v finalnem srečanju pa po podaljšani igri z 8:7 še ekipo SKALE iz Sežane. Za zmagovalno ekipo so nastopili EDIN DEDIČ, JANEV BLAŽ in NIK ŠVARA. Celotna ekipa zasluži iskrene čestitke za celoletne nastope. Z samo enim porazom je osvojila prvo mesto v državni ligi in s tem tudi prvo pozicijo za razigravanje za prvaka države. Za ekipo je poleg že omenjenih nastopil tudi ČRT GOMBAČ. Organizatorju balinarskemu klubu Goriška Brda iskrene pohvale za vzorno organizacijo turnirja. Pavel Švara Bistričani v zgornjem, Zabiče pa v spodnjem delu lestvice Balinarji v I. in II. balinarskih ligah so zaključili z jesenskim delom prvenstva. Bistričani bodo v I. ligi-zahod prezimili na četrtem mestu, kar je nekako v skladu s pričakovanji pred pričetkom prvenstva. Po malce slabšem začetku so se v nadaljevanju ujeli, v zadnjem krogu jesenskega dela pa so na domačih igriščih doživeli poraz s favoriziranimi gosti iz Portoroža. Balinarji iz Zabič so si po napredovanju v II. ligo-zahod za cilj postavili obstanek v ligi in uveljavitev mlajših balinarjev. Po odličnem začetku je sledil rezultatski padec, tako da bodo spomladi potrebovali še nekaj zmag za izpolnitev zadanih ciljev. 1. Liga - zahod, rezultati 7. kroga: Košana - Postojna 14:8, Lucija-Planina Petrič 4:18, Orlek Javor - Trta Sv. Anton 20:2, Ilirska Bistrica - Antena 8:14. Lestvica: Košana 17, Antena 17, Planina Petrič 12, Ilirska Bistrica 11, Postojna 11, Orlek Javor 10, Trta Sv. Anton 6, Lucija 0. 2. Liga - zahod, rezultati 7. kroga: Jadran HK - Dragomer GUT&PET 14:8, Logatec - Zabiče 14:8, Tita DU Šempeter-Modri Val 12:10, Žiri - Kolektor Idrija 14:8. Lestvica: Tita DU Šempeter 21, Jadran HK 18, Modri val 12, Logatec 10, Žiri 9, Zabiče 6, Dragomer 5, Kolektor Idrija 3. Bridge Državno prvenstvo v bridgu Postojnčanka, 26-letna Maruša Baša, je s partnerjem Gregorjem Rusom (20) iz Velenja zmagala na članskem parskem prvenstvu Slovenije in s tem dosegla največji uspeh Bridge kluba Postojna. Poleg tega sta postala prva ju-niorja, ki sta zmagala v članski konkurenci in to s kar precejšnjo prednostjo. V finalu je igralo 12 parov, ki so si mesto morali priboriti skozi kvalifikacije. Prvič smo Postojnčani v finalu nastopili z dvema paroma, uspeh Maruše sta dopolnila še Edo Godnič in Ognjen Škreblin z 9. mestom. Gre za najzahtevnejše parsko tekmovanje v tej svetovno razširjeni miselni igri, pravi bridge maraton, finale igrajo pari vsak proti vsakemu, skupaj v treh dneh kar kakšnih 24 ur, kar še posebej zahteva izredno zbranost in koncentracijo. Očitno jo mladi imajo, precej pa tudi že izkušenj, saj se že tretjo sezono udeležujeta tudi tekmovanj v evropskem in svetovnem merilu. Za nepoznavalce bridža naj še pojasnimo, da v tej igri nobene vloge nima sreča s kartami, saj vsi igralci igrajo z enakimi razdelitvami kart, torej je znanje in pamet edini garant k uspehu. Nastja Baša Letnik XX, št. 265 oglasi... Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica V40 Kotel na uplinjanje polen z Lambda sondo •raketaumed kotli* • ISKORISTEK 92% • REGULACIJA Z LAMBDA SONDO • VELIK NALAGALNI PROSTOR • NAKLADANJE 1x DNEVNO ISmin Mob.:041 830 408 • e-posta: brencic@siol.net VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI Liburnia Vilharjeva 36 6250 ilirska Bistrica Terme Čatež Oddamo apartma za 4-5 oseb. 02.05. -28.06.2012 30C 29.06. -25.08.2012 70€ 26.08.-20.12.2012 40C 21.12.-02.01.2013 70C Cena najema / dan brez kart za kopanje. tel.: +386 5 71 01 060 e-mail: liburnia@siol.net www.liburnia.si Terme Olimia Kamp Natura Oddamo počitniško hiško za 4-5 oseb. 26.04. - 21.06.2012 45 € 22.06. - 02.09.2012 60 € 03.09. - 10.10.2012 35 € Cena najema / dan vključuje 2 karti za kopanje. Informacije in rezervacije: 041 / 860 306 ENERGETSKO VARČNA OKNA Energetski razred ++ ' .................: MIZARSTVO ŠEMRL -SMREKA • MACESEN ♦ IES/ALUM 0 pRAACi 3>J22bW. O INSTALACIJE®^ Kovačič Stojan i Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica A Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: : vod^^TnTtalTcue • PUNSKE INSTALACIJE Buderus • KLIMATSKE NAPRAVE -pi-t, Ek„sk„d • TOPLOTNE ČRPALKE | j VIFSM.NN • SONČNI KOLEKTORJI CTC V.ESMANN • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE NAU LESENA OKNA in VRATA NAGODE d.o.o. Novi svet 10 1372 Hotedršica Tel.: +386 (0)1 7559 557 Fax.: +386 (0)1 7559 018 GSM: +386 (0)41 378 232 Les je naš ponos in tradicija. Znamo z njim. • kakovostna izdelava • strokovna in zanesljiva vgradnja • svetovanje za pravo izbiro, brezplačna izmera • pestra izbira izdelkov: senčila in police, panoramske stene, balkonska in vhodna vrata,... 91,1 -107,1 Mhz Skupaj zR% PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si Zdaj tudi v Ilirski Bistrici! Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 - 13.00 Telefon: 05/710 07 30 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE pišite nam: info@e-sneznik.net Letnik XX, št. 265 ©SutaiK stran za lepši dan... Nagradna križanka Rblt Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence in jih simbolično____________ ________________________________________________ Gledališče IGRALSKA SKUPINA HARIJE Z NOVO KOMEDIJO »ZGLEDNA DRUŽINA« Ilirska Bistrica - Po krajšem zatišju se je na odrske deske vrnila Igralska skupina MŠD Harije, ki predstavlja že tretjo komedijo izpod peresa komedijantke Jadranke Boštjančič z naslovom »Zgledna družina«. Celotna igralska zasedba iz Harij bo z vami v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici, 17.11.2012 ob 19.00. Letošnja nova komedija avtorice Jadranke Boštjančič z naslovom »Zgledna družina« je doživela premiero 12.5.2012 v Domu na vidmu v Ilirski Bistrici. Avtorica, Jadranka Boštjančič, je vsebino igre podredila različnim vrstam zasvojenosti in odvisnosti (od drog, alkohola do tobaka in interneta) s čimer želimo osveščati o različnih vrstah zasvojenosti in odvisnosti. Ker pa vemo, da je smeh pol zdravja je avtorica k temu dodala še zvhrano mero humorja, prepletenega v izvirnem in začinjenem ha-rijskem dialektu, ki vsakogar nasmeji do solz. Osrednja nit celotne predstave je družina, ki ima probleme z različnimi zasvojenostmi kar se posledično odraža na družinskih odnosih. Vendar, ker so problemi tudi rešljiv se z dobro voljo, trudom in tudi malo sreče stvari lahko obrnejo v pravo smer. V igri sodeluje pet igralcev, ki poskrbi za nepozabno »smejalno« doživetje. To so: Robi Jenko (Tonče), Jadranka Boštjančič (nona Žjefa), Andreja Boštjančič (mati Rozalija), Milica Boštjančič (Pjepa) in Adrijana Zadnik (Betka), Jernej Boštjančič (France). V današnjem času ljudje potrebujemo smeha in sprostitve, zato vas še enkrat vljudno vabimo, da nas obiščete 17.11.2012 ob 19.00 v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Predprodaja kart je v TA Oaza ali eno uro pred predstavo. Cena karte je 6 eur. tekst in foto Igralska skupina MŠD Harije Horoskop november 2012 OVEN - Dnevi v novembru bodo za vas precej turobni in veliko boste razmišljali. Energija v vas samih vas bo motivirala, da boste vztrajali pri nekaterih odločitvah. Pogovarjajte se o nekih skupnih načrtih, ki bodo bolj odsev vaših želja kot volje partnerja. BIK - Z nekim dogovorom se boste le težko sprijaznili, vendar bo kljub temu prinesel občutek lagodnosti. Dogodki se bodo odvijali hitreje kot v preteklosti, čaka vas prijetna pot, ki bo blagodejno vplivala na vašo dušo in zdravstveno počutje. Načrtovano doživetje, ki se ga veselite od srca, vas bo navdihovalo. DVOJČKA - Kmalu se boste počutili bolje, še posebno, če imate radi mir in zato čim večkrat pojdite v naravo. Morali boste temeljito razmisliti o neki situaciji. Izžarevali boste pozitivno energijo, tudi v družbi ljubljene osebe boste doživljali še posebno pozitivne občutke. V zadnjem tednu boste z ljubljeno osebo delali neke načrte, odleglo vam bo in mesec boste zaključili uspešno in veselo. RAK - Razpoloženje se vam bo med mesecem spreminjalo. Lahko srečate osebo, ki je povezana z vašo preteklostjo in ugotovili boste, da je to poglavje življenja že za vami, zato se sploh ne boste več obremenjevali. Ob koncu meseca boste spet polni energije. Nekaj dni si boste vzeli za počitek, ki vam bo pomagal, da se boste spet regenerirali. LEV - Ta mesec bo za vas ugoden in veliko bolj sproščen kot predhodni mesec. Razmišljali boste o novih možnostih v zvezi vašim osebnim življenjem, ker boste zelo družabni, imate možnost spoznati kakšno novo osebo. V drugi polovici meseca prihaja dokaj naporno obdobje. Nekomu boste pomagali, iz tega pa se lahko razvije tudi iskreno prijateljstvo. DEVICA - Mogoče bi lahko obiskali kakšen tečaj ali pa se preprosto lotili vašega priljubljenega hobija. Načrti s partnerjem ali drugo osebo bodo težko uresničljivi. Prosili vas bodo za pomoč in vi boste dokazali svojo zrelost, izkušnje in modrosti. Če ravno ne boste zaradi tega prejeli neke materialne nagrade, boste osebno zelo zadovoljni. TEHTNICA - Počasi se bo počutje izboljšalo in dokončno boste našli rešitev, zato se boste spet odprli in predvsem umirili. Če načrtujete še kakšen oddih, bo vsekakor na vidiku v naslednjem mesecu. Veliko boste premišljevali. Čudovito se boste počutili ob zaključku meseca. ŠKORPIJON - V sebi boste čutili željo, da bi spoznali nekaj novega. Mogoče drugi ne bodo zlahka sprejemali tega vašega pričakovanja in boste imeli občutek, da so vas odrinili in vas ne marajo. Uspešno boste neko težavo rešili, zato se boste uspeha tudi pošteno veselili. V drugem delu meseca boste začeli z dobrim osebnim počutjem, vendar se boste spet vrnili na stari tir. STRELEC - Tudi o svojem življenju boste spet razmišljali pozitivno, kar bo dobro vplivalo na vaše fizično in psihično počutje. Nekoliko se boste polenili, čeprav boste imeli veliko dela in skrbi. Neki načrti z osebo nasprotnega spola se bodo težko uresničili. To vas bo razžalostilo, toda žalost bo hitro minila in spet boste polni pozitivne energije in nič ne bo moglo pokvariti dobrega razpoloženja. KOZOROG - Bolj optimistično boste razmišljali o smislu vašega življenja, kar je v teh sivih jesenskih dneh zelo pomembno. V drugi polovici meseca boste v zvezi z neko odločitvijo odlašali do zadnjega trenutka. Čeprav boste imeli manj denarja kot bi si želeli, boste nekoliko drugače kot običajno doživljali svoj pogled na situacijo. VODNAR - Ne glede na turobne novembrske dni se boste čutili kot prerojeni pastirček, ki je zajezdil mogočnega leva. V drugi polovici meseca boste prav tako v notranji harmoniji, ki vam bo omogočala popolno zadovoljstvo. Odločili se boste za neko pustolovščino, ki vam bo veliko pomenila. RIBI - Učite se in uživajte v jesenskih barvah, objemite kakšno drevo in svet bo videti lepši. Verjetno boste imeli majhne finančne težave, toda vseeno se boste znali večkrat razveseliti in zabavati. Pazite, da ne boste povzročili ljubosumja. Mogoče se boste zaradi nekega obnašanja tudi sami obsojali. r \ \_____________/ Letnik XX, št. 265 oglasi, objave, zahvale... Kronika Poročanje o dogodkih na območju PPII. Bistrica Policisti PP Ilirska Bistrica so v mesecu oktobru obravnavali 15 kaznivih dejanj, od tega 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 7 kaznivih dejanj tatvine, 1 kaznivo dejanje ponarejanja denarja, 1 kaznivo dejanje nasilja v družini, 2 kaznivi dejanji tatvine tovornih vozil, 1 kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe in 1 kaznivo dejanje vloma. Policisti so v 2 primerih zasegli manjšo količino prepovedane droge, v enem primeru pa so zasegli tablete, ki so na seznamu prepovedanih drog. Zoper imetnike so bili uvedeni hitri postopki. Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 72 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. 64 oseb so vrnili nazaj na Hrvaško, 7 oseb pa hrvaški mejni organi niso sprejeli in so bili po končanem postopku nastanjeni v Centru za tujce v Postojni. Za mednarodno zaščito je zaprosil 1 tujec, katerega so po končanem postopku odpeljali v Azilni dom v Ljubljano. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 5 kršitev javnega reda in miru, in sicer 4 kršitve na javnem kraju in 1 v zasebnem prostoru. Občani so na našem območju našli ročno bombo, katera izvira iz II. Svetovne vojne in jo je v uničenje prevzel pirotehnik. Policisti pa so opravili še ogled delovne nezgode, kjer se je zaposleni telesno poškodoval in ogled kraja požara v kuhinji stanovanjske hiše. Ugotovili so, da je do požara prišlo zaradi pregretja olja na štedilniku. Na območju policijske postaje seje pripetilo 25 prometnih nesreč in sicer 5 z materialno škodo ter 5 s telesnimi poškodbami, v kateri seje 6 oseb lažje poškodovalo. Štiri prometne nesreče so se zgodile na parkirišču, v 10 primerih pa je bila povožena divjad. Obravnavali so še prometno nesrečo s pobegom, katere povzročitelja so policisti izsledili. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti dvema voznikoma začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Pripravil/a: Tomaž Petrinčič policijski inšpektor I Karol Iskra komandir PP višji policijski inšpektor III Zahvala Tam kjer zdaj si ti Ni sonca, ni luči, Nam pa tu le veter Briše solze iz oči. ZAHVALA Brez slovesa nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric Vladimir Janežič (1.2.1958-20.10.2012) Vsem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu, njegov grob prekrili s cvetjem in darovali sveče ter sočustvovali z nami, se najiskreneje zahvaljujemo. Sotovarišem lovcem, ki so ga z glasom lovskega roga položili k počitku ter vsem prisotnim praporščakom, njegovim številnim sodelavcem, govornikoma za orisano življenjsko pot, naj lepša hvala. Zahvala tudi župniku g. Vidrihu za opravljeno pogrebno svečanost, pevcem Društva AHEC Jasen za izpete žalostinke, vsem prij ateljepi, znancem ter sorodnikom, ki ste v teh težkih trenutkih bili z nami in nam olajšali bolečino slovesa. Hvalajudi medicinskemu osebju za nudeno pomoč. Za njim ostajamo žalujoči: mama Nina ter bratje Ivan, Iztok in Jože z družino. Frizerski studio Mateja Ivančič s.p. Bazoviška 19, 6250 Ilirska Bistrica 051 419 653 urnik pon / sre/ pet 13 - 19 tor / čet / sob 8 - 13 www.moj-salon.si fl FrizerskiStudio MojSalon Nadaljujemo z akcijo Zbiranja Zamaškov. V Ilirski Bistrici lahko zamaške oddate na naslednjih lokacijah: ■ Osnovne šole • Vrtci •Zdravstveni dom •Gasilski dom •Zbirni center odpadkov Globovnik Zbrane zamaške bomo predali v eno od aktualnih akcij ob zaključku šolskega leta, kot smo to storili v lanskem šolskem letu ter predali zbrane zamaške bistriškim gimnazijcem. Dodatne informacije: Dejan 040 864 321 Navodila za zbiranje: Zbirajo se zamaški plastenk, sadnih sokov, mineralne vode, mleka, olja, tekočih pralnih praškov in mehčalcev (le-ti morajo biti obvezno predhodno očiščeni!). Med zamaške ne sodijo ovitki od CD, paličice za mešanje kave, skratka izdelki, ki imajo oznako PS (polistiren). Zamaški v večjih količinah naj bodo v oddani v kompaktnih PVC vrečah. 0 prevzemu večjih količin me pokličite in se dogovorimo kako se izvede. V imenu pobudnikov akcije se vam za vaš prispevek zamaškov že vnaprej zahvaljujemo. SPONSOR tel: +386 (0)5 7101031 fax: +386 (0)5 7101032 Za vsa naročila do konca leta 2012 do 20% popusta ob 20 letnici podjetja SUMA UMETNO KOVAŠTVO CMC Trnovo Vilharjeva cčsta 47 6250 Ilirska Bistrica Fo naročilih skonstruiramo, izdelamo; protikorozijsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna In krilna vrata z daljinskim upravljanjem.. URNIK 8.00 -16.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto IM« CORENMOŽJkCHj Koseze 3, Ilirska BistriSS tel.: 040/240-118f t« mmnmmum vsakdan wmmm 7.00.22.00 VALENČIČ PARKETI STOPNICE LESENE TERASE NOTRANJA VRATA POHIŠTVO UMETNE MASE RAZSTAVNI SALON SE NAHAJA V NAKUPOVALNEM CENTRU KARSIKA V SEŽANI tel: 051605 6Z4 mali: info@parketantvo-valencic.com www.parketarstvo-valenck.com Največja Variš priložnost do zdaj! vzdrževanje vozila 99 na mesec* ali 9.990 € tovota -50% kaskoin obvezno zavarovanje 5 let** Toyota nudi vedno več. fellfflHpM Vabljeni v najbližji salon Toyota! CENTER JEREB Brez omejitve kilometrov Polje 9fc>, IZOld * (05) 61 68 001 • Klima • Električni paket • ABS, zračne blazine • Meglenke • CD, MP3 Radio ur letno TOVOTA JAMSTVO Today Tomorrou/ Toyota uiunu.toyota.si Poraba goriva: 3,91/100 km, emisije C02:104 -127 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Reprezentativni primer kredita: vrsta financiranja - finančni leasing: predračunska vrednost predmeta financiranja znaša 9.990,00EUR. Lastna udeležba (polog): 3.447,15 EUR: skupni znesek kreditaje 6.542,85 EUR trajanje kredita 60 mesecev, mesečni obrok v znesku 99,00 EUR; zadnji j0* v ku 1.998,00 EUR; skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe znaša 7.938,00 EUR; letna kreditna obrestna mero znaša 6,3%, kije spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor stroški odobritve in priprave pogodbe so v višini 149,85 EUR. Efektivna obrestna mera znaša ,32% na ^an 24.8.2012. Za izračun efektivne obrestne mere se upoštevajo skupni stroški kredita za potrošnika, razen dajatev in stroškov, kijih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev ne glede na to, ali gre za kreditno ali gotovinsko transakcijo, ter stroškov, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Efektivna obrestna mera je izračunana glede na dogovotjeno časovno obdobje kreditne pogodbe ter glede na pogoje in roke za izpolnitev obveznosti dajalca kredita in potrošnika iz reprezentativnega primera. Efektivna obrestna m era je izračunana ob predpostavki, da kreditna obrestna mera in stroški, ki vplivajo na efektivno obrestno mero, ostanejo enaki začetni višini in se uporabljajo do poteka veljavnosti kreditne pogodbe. Ponudba vetja za zavarovanje, sklenjeno pri Zavarovalnici Maribor ter za vzdrževanje vozila do 5 let oz. 75.000km. ne prezrite... Letnik XX, št. 265 OikižajK Veterinarski nasveti Društvo VEZI »Senior club« za naše kosmatince Nimajo vsi ljubitelji živali te sreče, da dočakajo tako imenovana zrela leta svojih živalskih prijateljev. V grobem govorimo o »senjorjih«, ko dosežejo zadnjo tretjino pričakovane življenjske dobe. Pri psih se ta spreminja glede na pasmo. Veliki psi, kot na primer nemška doga, s pričakovano življenjsko dobo komaj 9 let, bo ostarala že pri šestih letih, medtem pa bo maltežan takrat še v svojih najlepših letih, starček bo šele po desetem letu. Podobno ostarijo tudi mačke, torej okrog 10 leta. Sicer pa lahko glede na leta le grobo ocenjujemo pravo staranje živali, saj je to kompleksnejši proces in nekateri posamezniki lahko delujejo bolj mladostno, drugi pa zaradi slabše oskrbe ali genetike prej ostarijo. Pri ostarelih živalih hitro opazimo očitne spremembe v obnašanju kot so npr. osivelost dlak okrog smrčka, umirjenost, težave s sklepi ob vstajanju po daljšem počitku oz. skakanju v vozilo. Znaki staranja pa se odvijajo tudi tam kjer nam ni tako očitno. V telesu pride do upočasnjenega metabolizma in zato tudi do spremembe prehranskih potreb, ki jih najpreprosteje zagotovimo z eno izmed popolnih hran za seniorje. V naslednjih vrsticah je nekaj nasvetov za lastnike ostarelih živali, s katerimi jim bodo polepšali jesen življenja. Gibanje je zelo pomembno za zdravje živali v vseh fazah življenja. Pri seniorjih telovadbo prilagodimo njihovim zmožnostim, torej zmanjšamo trajanje in intenzivnost vadbe. Vseeno pa žival vzpodbujamo k gibanju, saj bi mirovanje pomenilo izgubo mišične mase in tako še manj volje za premikanje. Za dobro kondicijo in primerno težo so priporočljivi pogostejši krajši sprehodi ali plavanje. Če žival bolijo sklepi, jim namesto bolečega skakanja prehod na višja ali nižja področja omogočite z desko. Zaščita sklepov je naslednji pomemben faktor kvalitete življenja vaših starejših ljubljenčkov. To jim omogočite s primernim ležiščem, vzdrževanjem optimalne telesne teže, dvigom posode za vodo in hrano lahko pa jim privoščite tudi enega izmed odličnih prehranskih dopolnil za izboljšanje gibljivosti sklepov. Zdravje v starosti ni več tako samoumevno kot prej. Lastniki morajo biti še posebej pozorni na gibanje, obnašanje in navade vašega psa ali mačke. Ob pojavu zmanjšanega apetita, več spanja, razdražljivosti, spremembah v iztrebljanju ali uriniranju ali oslabelosti naj ga pregleda veterinar. Večina starejših domačih ljubljenčkov ima tudi težave z zobmi. Tako po vseh letih skupnih pustolovščin in zvestega prijateljstva enkrat pride čas, ko si lastnik in žival že v očeh bereta misli, čas za bolj umirjene sprehode in več cr-kljanja. Hkrati pa so zrela leta tudi čas, ko ima vaša žival drugačne potrebe kot prej in po vsem tem času tovarištva si nedvomno zasluži, da njenim potrebam prisluhnemo. Kako kvalitetno bo vaš ljubljenček preživel jesen svojega življenja pa je odvisno predvsem od skrbi in nege skozi celo njegovo življenje. Pomembno je, da ga zdravo hranite, mu omogočite dovolj gibanja in redne veterinarske preglede. Vaša veterinarka Jana Mršnik Ob Dnevu duševnega zdravja Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« je nevladna organizacija, ki deluje na področju duševnega zdravja že 13 leto. Vsa ta leta na različne načine obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga praznujemo 10.10. Letos smo Dan duševnega zdravja obeležili z več dogodki: - s promocijsko - informativnimi stojnicami, ki smo jih imeli v Sežani, Komnu in II. Bistrici. - z udeležbo nogometne ekipe društva »VEZI« na turnirju, ki ga je organiziralo Društvo Novi Paradoks v Senožetih, kjer so naši fantje pomerili z nogometnimi ekipami društva Novi Paradoks, Šent, Ozara in Altra in zasedli odlično 2. mesto, - »ODPIHNIMO PREDSODKE« - pisani baloni so ob 11 uri na trgu izpred Hotela Kras poleteli visoko v nebo in želimo si, da bi vsi predsodki, ne zgolj tisti o duševni bolezni, svoje mesto imeli zgolj tam. Pri izvedbi tega edinstvenega projekta so se nam pridružili: Dijaki in učitelji SGLŠ-zdravstveni program, uslužbenci CSD Postojna, ga. župan Občine Postojna gospod Jernej Verbič in uslužbenci Občine Postojna, uporabniki psihiatričnih storitev dr. Mirjane Damej in dr. Andreja Fabič, Vrtec in OŠ Postojna Miroslava Vilharja in OŠ Anton Globočnik, dom upokojencev Postojna, prostovoljci, Člani širše skupnosti in MC Postojna, Društvo Šent in Karitas Postojna. - z zanimivim predavanjem dr. Mirjane Damej, spec. psih. z naslovom: Krizno dogajanje v svetu in njegov vpliv na duševno zdravje, ob 17 uri v veliki sejni dvorani Občine Sežana. Takih akcij ne moremo izpeljati brez dobrih sodelavcev, prijateljev in tistih, ki verjamejo v naše delo. Zato se za sodelovanje in podporo zahvaljujemo vsem, ki z nami sodelujejo, še posebej pa Občini Sežana in Postojna, ki sta nam omogočili izvedbo dveh velikih dogodkov. Hvala Vsem. mag. Katarina Tomažič, Foto: Karmen Margarit >< P U Oglasi g-* Imate poslovno idejo? . Želite ustanoviti d.o.o., vendar pa vam na začetku poti manjka 7.500 € za osnovni kapital? Ponujamo vam nakup popolnoma novega podjetja! (za katerega ne potrebujete 7.500 osnovnega kapitala) Hitro in ugodno! Postanite lastnik popolnoma novega podjetja, ki do sedaj še ni poslovalo. Za dodatne informacije nam pišite na info@agencijaspin.si ali /pokličite na 041 77 7761! - V Agencija Spin d.o.o.. Šolska 2,8250 Brežice AGENCIJA SPIN www.agencijaspin.si PROIZVODNJA VREČK, FOLIJ & OSTALE EMBALAŽE a č> 0 TD Izdelava produktov namenjenih za: MESNO INDUSTRIJO, TRGOVINSKO, GOSTINSKO IN PROIZVODNO DEJAVNOST, PEKARSTVO IN SLAŠČIČARSTVO, GOSPODINJSTVA {§ j Ivančič Suzi s.p., OIC Hrpelje 33, 6240 Kozina T 05 6801602, G 041 217 820, E ivancicsuzi@ssiol.com T STRAST ŽE IMA BARVO. ZDAJ JE DOBILA ŠE OBLIKO. e 4 X "— ___!lv # s? ■B www.renault.si as Renault NOVI RENAULT CLIO nikoli ne boste pozabili prvega trenutka ■ 3,6-5,51/100 km • MOTORJI ENERGY 5 zvezdic Euro NCAP MULTIMEDUSKI ZASLON NA DOTIK OBIVE THE CHANGE PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 3,6-5,5 l/100km. EMISIJE C02 93-127 g/km & Tiso ABC PE KOPER 05/663-61-17 PE AJDOVŠČINA 05/364-33-02 PE NOVA GORICA 05/335-44-00 PE POSTOJNA 05/721-28-28 PE TOLMIN 05/388-47-00 VISOKOKAKOVOSTNE DALEČ NAJCENEJŠE GRETJE „ Uvoznik in zastopnik za Slovenijo IDEALNA REŠITEV ZA INDIVIDUALNO GRETJE nit-tmacde cf o o STON0VANJ v blokih ali samostojnih hišah Beblerjeva 2/b • 6000 Koper PRODAJA • VGRADNJA • SERVIS • Zelo niška Investicija ******** • Preprosta, hitra in poceni vgradnja (cca 3 ure) • Izjemno nizka poraba (Cca 20-35 € na mesec za ogrevanje stanovanja do 70m2) • Večfunkcijska naprava: gretje, hlajenje, ionizator in prečiščevanje zraka • NOVI MODELI 2012 • KREDIT (6 -12 mesecev brez obresti) • OBROČNO PLAČEVANJE (polog + čeki) ...... _ • Brezplačen ogled in svetovanje jj • POKLIČITE - posredovali vam bomo tel. št. monterja v vašem kraju Koncert foto: Robert Saten JUAN VASLE t W* " basbariton klavirska spremljava Ivan Vombergar ILIRSKA BISTRICA Dom na Vidmu (velika dvorana) petek, 23. novembra ob 19:30 uri Predprodaja vstopnic v Turistični agenciji Oaza (5 evrov)