4 +ÜJ Saadaj« ui ............ ........' PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ta iprivntiki >iw»rii MM ft. Lewadala Ate. tNv'ftMth UwsSsSTÄve. Tilf liai, ftookwaU «M4 HHWWNW»»»»»««««»HMHKM ^TBABIXII » IM« •atUr JUMNTI U. IM«, «t Ut >1 ilflw 4M «t Oncimm of March ». im. Chicago, ill., Četrtek, is. aprila < april i«), ihm. Subscription $1.00 Yaar I j STE V.—NUMBER 76 mailinc st apodal rata of poetog* provide* far ta ••etioa 1108, Act of Oct. I. ltlT, authorised oa 14. Itlft. Anglija ne bo popustila v kampanji proti Italiji Zunanji minister Eden bo pritiskal na Ženevo, MBsj nadaljuje z bojkotno akcijo, dokler Italija ne pristane na končanje sovražnosti v Afriki. Veliki izdatki v zvezi s financiranjem afriške vojne tirajo Italijo v ekonomski polom Obravnava proti barbarom v Floridi London, 15. apr.-Zunanji mi-,Uter Anthony Eden je imel na redvečer svojega odhoda v Ze-levo tajno konferenco s pre-lierjem Ba^winom, na kateri t dobil instrukcije, kakšno statt* naj zavzame na seji odbora rinajstorice Lige narodov. Podrobnosti konference hiso ¿le objavljene, toda namignje-© je bilo, da Anglija ne bo re-idirala svoje politike proti Ita-ji. Ako se bodo pogajanja gle-t končanja afriške vojne izjavila, bo Anglija pritiskala na Ligi narodov včlanjene države, aj poostrijo ekonomske in fi-ančne sankcije proti Italiji, da-i Mussolini zahteva ustavitev ojkotne akcije v času, ko se bo-o vršila pogajanja. Možno je, k bo njegovo zahtevo podprla idi Francija. Ekonomske in finančne sank-je so močan udarec Italiji in to ejstvo bo igralo veliko vlogo pri irovnih pogajanjih v Ženevi, mrva zlata v italijanski dr--vni banki stalno pada, po-jrečno $45,000,000 na mesec. kaže, da Italija ne bo mogla »Igo vzdržati pritiska, ki jo polki v gospodarski polom. Nje-izvozna trgovina je popolno-paralizirana. Ogromni vrvezf «'flnaflcfranjem bojne itiine v Afriki so omajali eko-toiMo strukturo fašistične drve in jo potisnili na rob pro-ida. - čeprav je Mussolinijeva arma-v Afriki izvojevala večje šte-zmag, ni to dosti spremeni-situacijc. Abesinija ve, da se lij« nahaja v stiski in goto-je, da cesar Selassie ne bo «jel poniževalnih mirovnih po->jev, katere bo morda Mussoli-predložil ženevski konferenci. St^aj s« je izvedelo, da je an-toki zunanji minister Eden «jel poslanico abesinske vlade, «teri se ta zahvaljuje Angliji njen trud m prizadevanja, da vojna v Afriki konča. Problemi, ki jih je vrgla na 'rtje Hitlerjeva akcija, ko je «trgal lokamski pakt in odre-remilitarizacijo Porenja, bo-tudi prišli na rešeto na seji & narodov. Temu bodo sledili «¡Dvori med člani armadnih »°v Francije, Anglije in Bel-H*. nanašajoči se na akcijo, ki J 1,1 jo te države pod vzele v «Jaju neprovociranega napada, «n^a. 15. apr.—.Liga narodi « kp t» ponovno bavila z italijansko - abesin-konflikta, nestrpno priča-"usHolinijevih mirovnih *>*v. Salvador de Madariaga, ^«nu odbora trinajstorice, je \r7*j razgovor z abesin-J j 'eistom W. Mariamom. J' J* «tejsl. da bo Abesinija u]k f^i« ^ mir v Afriki i 11 v wglasju s kove- Izbranih je pet začasnih porotnikov Bartow, FUl, 15. apr.—Včeraj sta bila izbrana še dva začasna porotnika, skupaj do danes pet. Ves dan je trajalo izpraševanje porotnih izžrebancev po Whitakerju, zagovorniku sed-morice bivših policajev iz Tam-pe, ki so obtoženi, da so 30. novembra 1935 ubili socialista Joe Shoemakerja in težko ranili dva njegova tovariša z bičanjem v samotnem gozdu. Whitakerjeva vprašanja so se tikala patriotizma, politike in vere, vmes je pa Domače veiti Nesreča v jami Southview, Pa.—Frank Prešu-ti, član društva 266 SNPJ, se je zadnje dni ponesrečil pri delu v premogovniku. Masa kamenja se je usula nanj in mu polomila rebra. Nahaja se v bolnišnici Mercy v Pittsburghu. Samotar umrl Cherokee, Kans.—V bolnišnici v Girardu je zadnje dni umrl Frank Žlajpah, star 64 let in doma od Sv. Lovrenca na Dolenjskem. Bil je star samotar brez znanih sorodnikov v tem kraju. Novi grobovi v starem kraju Waukegan, 111.—Karolina Kuc-ler je prejela žalostno vest, da je na Vrhniki umrla njena mati Helena Kavčič (Arhar) v starosti 76 let. V Ameriki zapušča poleg Karoline še dve hčeri, namreč Ivanko Kavčnik in Frances Lenaršič, v North Chicagu pa brata Johna Kogovška. New York.—Jakob Pihler je imel branitelj vroče argumente jbiI 0AveWeiL° fmrti z državnim pravdnikom, ki je u-govarjal njegovi intenzivni inkviziciji. Na listi je še okrog 40 porotnih izžrebancev, izmed katerih bo vsekakor danes izbran šesti porotnik. Petorica izbranih porotnikov, ki je prestala Whita-kerjevo inkvizicijo, je izpoveda* la "čiste ameriške ideale". pv Sel tim delavkami na jugu Dekleta metala nazaj policijske bombe Rock wood, Tenn., 15. apr.— Policijski napad z bombami sol-zavicami na etavkarice tukajšnje nogavičarske tovarne Rook-wood Hosiery Mills, izvršen včeraj, je bil bumerang, ki je udaril policaje. Mlade ženske so pobrale bombe in jih vrgle nazaj med policaje, kjer so se razpoči-le in policaji so se solzili, da je bilo kaj. Velika množica žena in deklet je zaprla vhod na dvorišče tovarne in policija je dobila ukaz, naj razprši stavkarlce, da bodo imele stavkokazice prost vhod v tovarno. Policisti so pričeli metati solzavice med Ženske, toda delavke ne bodi lene so jih brž pobrale in zmetale nazaj med policiste s popolnim efektom. Serif in več njegovih tovarišev je bilo tako oblitih s solzami, da so morali bežati pred šenskami. Jx»kaln< oblastniki so nato brzojavlli go-vernerju, naj brž pošlje milico, kajti "situacija je izven kontrole". Governer je poslal tri uradnike, naj položaj preiščejo. re Mane Pihler v Domžalah. Stara je bila 64 let in zapušča tri sinove, enega v Ameriki in dVa v starem kraju. Nov grob v I^a Sallu La Salle, III.—Tu je umrl Anton Jerič, doma iz Skocjana na Dolenjskem. V Ameriki je bil 86 let In tu zapušča ženo, sina in hčere.'_ elandske vesti Cleveland.—Družini Frank in Mary Semrov je umrl 11-letni sin Marian.—Frank Močnik je prejel vest, da Je v Orehfru pri Cerknem na Primorskem umrl njegov oče Martin Močnik v starosti 71 let. Pokojnik je bil pred 35 leti v Ameriki. Delal je v Imperialu, Pa. Japonske aktivnosti na Kitajskem Moskva zanika poročila o zaroti Nanking, 16. apr.—Kitajski uradni krogi so naznanili, da so Japonski nrilita^isti obnovili aktivnosti, katerih cilj je "neodvisnost" severne Kitajske. Po militarisitičnem puču v Toki-ju 26. februarja so japonski militarist i prenehali z agitacijo, sedaj pa ja spat v zamahu. General Cian* Kaišek, kitajski diktator, Ja odpotoval v severne in zapadne province, da se informira o položaju. Doslej je obiskal mesti Hankow in Cengtu, kjer so Je posvetoval z avtoritetami o situaciji. Od tu bo šel v provinco Sansi, kjer bo skušal konsohrirsti več divizij nankinških čet, ki so bile nedavno zapletene , v vojno s kitajskimi komunisti. Obiskal bo! maršala Yen Hsi-šana, vojnega lorda v tej provlfici, na katerega izvajajo japofcski militarist! močan .pritisk. Dalje bo posetil governerje ostalih provinc severne Kitajske, da jih pridobi za odbor proti japonskim mili-taristom, ki podpirajo separa-stično gibanje. Moskva, 15. apr,—Sovjetska vlada je zanikala japonske ob-dolžitve glede zarote, da se mandžurska provinca Hsingan odcepi in pridruži zunanji Mongoliji. Ta provinca tvori eno Četrtino ozemlja Mandžukuja In meji na zunanjo Mongolijo ob jezeru Bor, kjer je v zadnjem Času prišlo do več spopadov med japonskimi letami in mongolsko obmejno stražo. Mand4ukujskcv avtoritete so aretirale več oseb, med temi go vomer ja province Hsingam, na obtožlbo zarote. Uradno glasilo sovjetske vlade Izvestija piše, da so obdolžitve glode zarote nesmiselne, (priznava pa, da se nezadovoljstvo med Mon-goH v Mandžukuju razširja, to pa je treba pripisati visokim davkom, ki so jih naložile avtoritete prebivalstvu. Kitajska vlads je naslovila nov protest Moskvi proti so-vjetsko-mongolskemu paktu vzajemne vojaške pomoči, ki po njenem mnenju ograža kitajsko suverenost nad Mongolijo. Prvi protest, ki ga je Kitajska j>osls-Is 7. aprila, je sovjetska vlada ignorirala. kim, 'Ke narodov. • ,r». apr.—Karon Pompeo J' "in°či odjiotoval v le- Wtri ^ Re"Ul 1 dini , r| ^najaiorice, katerim Je £ erjen. r**itev Italijan-W ^nflikU. Pred Mi.,? da ne bo krovnih pogojev niti , končanju afriške Poteku p^ajanj ^ ^ »Pr». Î*. J v M(;:v'"iu' ki^imelod * glede končanja v Afriki. /n, tu W <*r*iutni dijaU Ograda zagt a v kali Juffoalavija, 15. apr. Znakov na tukajšnji Nteraj zaaUvkals za- Hearst tkuial podkupiti voditelje stavke Milwaukee, Wis. — Z namenom, da zlomi savko časopianih delavcev, se Je uprsvs Hearsto-vega lisU "Wisconsin News" poslužriia nove zvijače. J. N. McCrea. vodja sUvke, je na seji svoje organizacije poročal, da mu je uprava Heerstovegs lista ponudils podkupnino, če bo izdal stavkarje in jih pregovoril, da se bodo vrnili na delo. MoCres je odklonil podkupnino in stvsr pojasnil stavkarjem. Odkar traja stavka Je Hearstov list izgubil veliko oglasov, ker se trgovine bojijo boj kotiranja. Izgredi brezposelnih v Lvovu; eden ubit Varšava, 15. apr.—Iz Lvova poročajo o velikih izgredih med Killcijo in brezposelnimi delavci, nogo delavcev je bilo ranjenih in eden je obležal mrtev. Brez DOKAZIOŠPIO-NA3 V JEKLARSKI INDUSTRIJI Delavsko razsodišče predložilo evidenco senatnemu odseku 40,000 SPIONOV V INDUSTRIJAH Washington, D. C.—(FP) — Vzlic trditvam predstavnikov Jeklarskih družb, da ne uposluje-jo špionov v svoji kampanji proti organiziranemu delavstvu, so bili senatnemu delavskemu pod-odseku predloženi dokasi, da Jo v Ameriki nad dvesto detektivskih agentur, ki zalagajo jeklarsko in druge industrije s šploni. Ta evidenca bazira na podatkih, ki jih je v zadnjih mesecih «bralo federalno delavsko razsodišče in jih predložilo senatnemu pod-odseku. Heber Blankehorn, član delav skega Razsodišča, Je pri zaslišanju pred pododsekom izjavil, da ima on imena 400 delodajalcev, ki uposlujejo špione v svojih podjetjih. Ti jim poročajo o vseh delavskih aktivnostih, kar Jim omogoča zatiranje unijskega gibanja, kjerkoli se pojavi. Ns plačilni listi detektivskih agentur Pinkerton, Burns in Thiol, ki SS-lagajo "openšaparje" s šploni, jo 135,000 oseb in izmed teh jih Je 40,000 redno uposlenih v industrijah. Neka agentura, ki Jo o-glašala v listih, da ao njeni a-gentje pripravljeni služIti unijam, je morala zapreti vrata. Blankenhorn je dejal, da Je to jasen dokaz, da unijo ne najemajo špionov. Da detektivske agent«* delajo velike proflte, kažejo visoke plače predsednikov in načel nikov. B. G. Rosa, predsednik Corporstion Auxiliaries, jo preteklo leto dobil $16,300; A. A Ahner od Industrisl Investigs tion 6 Engineers Inc. $17,600 in E. E. Guffin, načelnik Railway Audit & Inspection, je prejel $25,000. John J. Mullln, bivši prodsed •lik kompanijske unije pri lili nois Steel Co., podružnici jeklar skega trusta, je pri zaslišanju izpovedal, da mu Je (»eorge F. Ruck, podpredsednik omenjene kompanije, obljubil visoko plačo, ako mu bo stalno poročal o orga nizatoričnih aktivnostih med de lavcl. Mullln je dalje rekel, da je družba tudi naročila večje šte vilo pušk, plinskih bomb In mu nicije, ko ji je prišlo na uho, da se delavci pripravljajo za stavko. Policijski načelnik udaril metodiste Obdolžil jih je zveze s komunisti Los Angelom CaL—( F P)—Policijski načelnik James E. Daviš je napovedal vojno metodi-stični cerkvi. V svojem govoru pred ¿lani Zvese trgovcev in tovarnarjev Je slovesno izjavil, da je metodietična cerkev prišla pod kontrolo komunistične stranke in jih pozval, naj ji odklonijo nadaljnjo podporo In vplivajo tudi na druge, da b?do storili isto. Daviš je tisti, ki vzdržuje nelegalno "obmejno stražo", katera prepoveduje vstop brezposelnim v Californljo. Metodisbična cerkev si je nakopala jezo policijskega načelnika, ker Je na svoji konferenci v Long Beachu odobrila poročilo, ki je obsojalo iprofitnl sistem, nakar jo je Davls obdolžil zveze s komunistično stranko. V svojsm govoru pred trgovci in tovarnarji Je tudi izjavil, da so trije losangelski dnevniki komunistični. "TI listi me napadajo, ker vedo, da sem odločen zagovornik lastninskih pravle In obstoječega gospodarskega sistema," jo rekel Davi«. "TI Usti so mi oči tali brutalnost, ker sem v zadnji stavki cestnih Želesnič»rjev razganjal stavkarje s plinski mi fbombami. Sedaj so skovali zaroto proti meni, toda Jaz se bom boril ln upam, da me boste podprli v tem boju." |x>*elni delavci so se zbrali pred državno posredovalnico za delo in zahtevali ao upoaiitev, nakar jih je napadla policije na konjih. Preiskava spiona že v Resolucija pred senat nim odsekom htevajoč takajšnjo l&eiakavo glede zadnjih krvavih izgredov na univerzi, pri katerih Je bil neki komunistttoi dijak ubit. Dubinsky izstopil iz socialistične stranke New York. — David Dubinsky, predsednik unije International Ladies Garment Workers, je naznanil, da bo podpiral Roosevelta v predsedniški kampanji, zaeno pa je resignirai kot član socialistične strsnke. On je postal nsvdušen pristaš Roose-veltove administracije kmalu potem, ko sta John L. Lewis, predsednik rudarske unije, in Sidney HiUmsn, predsednik A-malgamated Clothing Workers of America, naznanila ustanovitev Nestrankarske delavske lige, ki bo podpirala Roosevelta v volilni kamfpanji. Vodja angleškega delavstva v Ameriki New York. — Herbert M. Morrison, vodja delavske stranke ln član angleškega parlamenta, o katerem se govori, da bo on prihodnji delavski premier, Je dospel v Ameriko. Obiskal bo vsa večja mesta in govoril na delavskih shodih. Velika nesreča v japonskem premogovniku Fukuoka. Ja|a»naka, 16. apr.— V premogovniku Sumitomo se Je danes zjutraj utrgala železna vrv, ki je spuščala devet vozov z rudarji v jamo. Kasneje so privlekli Iz jame 4» mrtvih delavcev, Sovjeti zadovoljni z utrdbo Dardanel Moskvs. 15. spr.—Sovjetsko oficielno glsailo Izveatjs piše, ds je zshtevs Turčije po ponovni utrdbi dardanelske ožine popolnoma uprsvičens in SovjeUks ^ Glady- Kwarthoat. «persa prvka. a unija ne bo delala Turkom nobe-' opravljal aležho »tavkokasa v aedavai stavki hišslh delavcev v nihovir. ..........Ntw York«. --- Washington. D. C. — Progre sivci v senstu so se odločili za dalekoseino kongresno prelske vo špionažo in terorističnih me tod, katerih se "openšaparjl" poslužujejo v svojem boju proti or ganlziranemu delavstvu. Zagovornika preiskave sta se natorja Robert F. Wagner in Ro bert M. L%Follette. Senatni pod odsek, k store mu načelu Je U Fol lette, bo v krstkem otvorll zašli šsnje o resoluciji, ki določa te meljlto preiskavo špionaže, stav kolomskih aktivnosti, ustrahova-nja delavcev in kršenjs civilnih svobodščln, ki Jih gsrsntira fs deralna urftava ameriškim dr Žavljanom. Oba, Wagner in U Follette, sts preprlčsns, da bo zaslišsnje pred senstnlm podod sekom odkrilo značilna dejstva, nakar boata zahtevala Imenova nje posebnega senatnega odaeka ki naj bi vodil praiakavo. Veliko obtožilnaga materiala je ž« v rokah LaFollettovega pododaoks, Najprej bo prišla ns rešeto evidenca o terorizmu, ga izvajajo delodajalci, in aktiv maiti špionov v službi "openša parjev", ki Jo Je odkrilo f«de ralno delavsko razaodišče v zad njih meaecih. Ta evidenca uključuj« aktiv-noati agentov Plukertonove de-ti'ktivxke agentura v službi Fru* ehauf Trailer Co, v Detroltu, A. A. v lllinoisu in drugih stavkolom-skih firm, ki poslujejo v državah New Yortt, Pemr»ylvaiiia in O- bio.—.---- TAKTKA TELEFONSKEGA TRU-STAODKRITA Federalna komisija odkrila značilno evidenco profitTv^depre. siji Washington, D. C—Dokumentarni dokazi, ki Jih Ja prlnsalo na dan Mslišanje prod federalno komunikacijsko komisijo, so pokasali American Telephone 4 Telegraph Co. kot ono največjih izkoriščevslk delavstva, dasl Jo Walter S. Glfford, predsednik kompanije, izjavil, "da naša kompanija postavlja ljudsko Interese pred svoje privatno interese." Glfford m Je bivši predsednik Hoover imenoval m načelnika odbora, kateremu je bila poverjena ublažitev brezposelnosti, ko je Ameriko zajela depresija. Kako Je vršil svojo nalogo, kaže dejstvo, da je njegov« kompanija vrgla n«d 900,000 delavcev na oeato, da Je lahko plačevala divl- * dende delničarjem, ostsllm p« je snižala pl«če. Kompanija je tudi v depresiji kopičil« proflte. Zbr«l« J« rezervni skled $600,000,000, Is kstoro-ga j« črpala sredstv« s« pobijanje socialnih zakonskih načrtov, ki so bili pred kongresom In državnimi zbornicami. Imela J« stike s gangeži In raketlrjl In jih ščitil«, ko Jim J« pretil« pro-sekueij«. Evidenc« o zvezi s rs-ketirjl Je uatvsri!« senzacijo in federalni justlftnl department Ja že namignil, d« bo odrodil pro-'sektfefjo. Federalna ln državne zbornice ao bilo natrpane s «gOntl telefonskega trusta. Glfford Je sam priznal, da Je bil vnaprej informiran o zakonodaji, ki Jo Je bil aeatavll senatni odsok za meddržavno trgovino In Je bila naperjena proti trustu. Te Informacije Je dobil od F. Keana, zveznega senatorja il New Jer-seyja, ki Je bil član senatneg« odseka. Ssmuel Becker, pr«vnl zastopnik federalne komunikacijske komisije, Je vprašal Glfforda, če vztrsja pri svoji trditvi, da so kompaniji ljudski Interesi bolj pri srcu nego njeni privatni, ko so na rokah dokazi, da Je Imele na svoji plačilni listi iplone, ki so JI poročali o vsakem sumljivem gibanju mad delsvei In Glfford Js odgovoril, ds nima vzroks, ds bi umsknil trditev. S tem je bilo zaslišanje prekinjeno, toda komisija je naznanila, da ga bo obnovila čez deset dni, Nemirna petletnica španske republike Madrid, H. apr,—Levičarska španska vlada Je včeraj proslavila po vsej ftpaniji petletnico španske republike. Proslava pa nI |K>tekla brez nemirov. V Madridu so fašisti povzročili raz-strelbo močnih pokalic tik za o-drom, s katerega ao začasni pridsednlk Bsrrio, premier Asa-na In drugi viaoki uradniki opazovali alavnustno parado. To Js povzročilo veliko paniko, katers Ahner detektivsko agi-nture H4< je pa kmalu |>olegls. V provinci Jaen ao*bill komuniatičnl izgredi, pri katerih Je bila ena oaeba ubita. Republikanci organizirali "možganski trust" New York. — OersdnJI <»dW I f Mf m MI ksnak* stranke Ja ns-zusMI formiranje "možganaks-ga truaU", ki bo vodil kamps- Kanadtke pe torke v nevarnosti ugrabljsnja Montreal, Quo., 15. spr —Dr. Allan K'»y Def«», sdrsvstvenl akriinik I Hon novih |»eU>rčlc, Je včersj izrazil »süssen ns laidlsgl i nekih zanesljivih informacij, da HI fTI, njo proti RoossvolUivamu, "ka-1 M pripravlja ugrabitev patork teri »w)če napraviti iz kspiUM- r,»kar »salo ugrabitelji sahtsvali atično Amerike aocisliatično! v i »oko lalkupnino, Držsvnl vsrhl državo" Ts trust tvorijo pro 1 peterih aeatrlc ima/o zdaj ns do-feaorji z univerz Ysla, Har- mu dekli« tri konštsblerje, ki 1 v«rd, friaetWs In drugih. ' čusajo otroke no< in d«n. — • * yyipry PEOSVETA TUE ■lUGHTENHBNT SLÁSILO IM UaVMIMi »M)*imO MAW roppouii juman ty to OUw* Its« m ««• M*. a11 • SN. - i«?} * >■■" w»* * 1,1 HwIm m im to» ** • PROS V ».TA int-n s». utn^« mkmssb OS tn* rfcUSBATMP „ v «tri»» iS«rrk 11' rW.iM rw»obra»e in porabljene v pravi namen. Znati je treba! Poljska prodaja državna zemljišča s premogom in (»etrolcjem domačim in tujim kapitalistom. Poljska vlada potrebuje ogromnih vsot denarja za oboroževanje, toda zunanjega In notranjega ismojllu ne more več dobiti; kredit Poljske je šel po vodi. Tako je s povojnimi nacionalnimi državami in državicami v Evropi, ki hočejo vse biti velike, močne in diktatorske, ne morejo pa same nikamor in vsaka se mora nekam naalonlti. Poljaki so se sprva naslanjali na Francijo in kasneje na Nemčijo, zdaj Jih pa trene mrzlica—ne vedo, na koga bi se naslonili. Bivši mehiški predsednik Calles Je bil zadnji teden izgnan iz Mehike kot "fašistični kontra-revolucionar". Calles pravi, da v Mehiki je dane* kaos in Cardenasovu vlada je "naklonjena komunističnim elementom". To so zagonetne reči. NI Ae dolgo tega, ko je sleherni klerikalni list v Združenih državah imel (alleaa za komu-nista. Treba je počakati, da «e tam malo zjasni in da bo možno videti, kaj Je danes Calles in kaj ko oni, ki zdaj vladajo v Mehiki. Te dni no amerUki listi |tormoči od zunaj. Ako boste vi posetili našo prireditev, vam lM>mo Iz srca hvaležni, ob času vaših društvenih prireditev pa vam bomo poset vrnili! Naš pevski klub Zvon je vsem j nlovenskim društvom v Milwau- I keeju na raz|>olago s svojim pro-grsmom vnuk čas. Na veselo svidenje v nedeljo :t. maja v dvora ni SST! Frank Matltz. tajnik naj pride pred delničarako sejo meseca junija. Naš tajnik je tiste peticije vzel in šel domov 1 njimi. Njegova dolžnost je bila, da jih vrne. Ko je šel mr. Kenich ponje, mu je dal 24 ur čaaa, da jih vrne. Potem pokliče miss Ke-nichevo na telefpn in ji pravi, da je dobil ukaz, da jih ne sme nikomur dati. Miss Kenich je nato poklicala mene, sedaj imenovanega "muš-katirja". Rekel sem ji. ako jih hoče nazaj, grem jaz z njo in jih bova dobila na eden ali drugi način. Seveda sta bila tudi druga dv» "mušketirja" takoj pripravljena, da gresta z nama. Kar smo govorili pri našemu tajniku, je stvar precej drugačna kakor jo je on opisal. Jaz sem obdržal svojo polo, Boharju sem dal njegovo, Uršlču njegovo in miss Kenichevi njeno. Po pregledu so mi jih vsi vrnili, nakar sem rekel: "Sedaj gredo pa z nami. To je naša last in ne 8ND." In sem jih dal v žep. Tajnik me je vprašal, kaj da hočemo. Odgovoril sem mu, da se mora tiste, ki so v obtožnici direktno prizadeti, izključiti iz odbora SND. Bilo je Še več govorjenja. Potem sem segel v žep in dal vse štiri pole miss Kenichevi, rekoč, da je to njena stvar In naj naredi, kar hoče. Jaz jih nisem nesel iz poslopja tajnika, zato mi jih tudi ni treba dajati Kitajcem, da jih operejo. Kar se tiče odbora SND, moram reči, da nimam proti njemu nič, razen proti obtožencem. Sedaj jih ne bom še imenoval, razen Antona Jurca. Stvar je bila končana in so dobili zaupnico. Rečeno je bilo, da stvar ne sme priti v javnost In v nobeno časopisje. On je pa kar po svoje začel zmerjati z razdirači in napadati Kenicha v Prosveti, Kenich ni imel v tej aferi nič opraviti. Poročilo Sharon. Pa.—Zadnjič mi je pisala neka mlada farmarje*, da je izvedela, da mi je zobozdravnik vse zobe izpulil, pri njih so p» še pred pustom zaklali več prašičev, od katerih je zame "pri-sparala" vse zobovje s čeljustmi vred, tako da sedaj lahko pridem poceni do novih zob. Obenem me je prosil», naj ji pošljem par številk Proletarc», fcer ga niaem imel pri roki, sap naprosil upravništvo Proletarca, naj ji ga pošilja za tri mesece, četudi je s tem prizadet moj žap, bodo pa "zobje" bolj poceni! Dne 4. april» sem izrabil priliko, da se prepričam, če mi bodo resnično prašičji zoljje "pasali". Prišedši tj», je soprog mlado far-m»rico takoj opozoril, naj mi prinese prašičja usta ali rilec z zobovjem vred, ona p» me je povabila, naj grem z njo v sušilnico. Kar ustrašil sem se, ko sem zagledal toliko slanine. Gospodinja je takoj opazila, da mi slanina bolj ugaja, pa se je najbrž premislila in pustila lepo pri miru prašičji rilec, mene pa obdarila «jšpehom, gnjatjo in klobasami, Takele stvari prav pridejo ze velikonoč, in tudi pirhov sem se nabral. Lepe postrežbe sem bil deležen tudi v Strabanu. Na 5. aprila sem se udeležil izredne seje zapadne pennsylvao ske federacije društev SNPJ, ki sta jo sklicala John Terčelj, član gl. odbora, ln Jakob Ambrožič, federacijski tajnik. Navzoč je bil tudi Vincent Cainkar, gl. predsednik SNPJ, ki se je mudil poplavljenih krajih. Žalostno je bilo slišati društvene odbornike in posamezne člane, ki so podal svoja poročila o poplavi. V takih slučajih se rado dogaja, da nekateri radi pretiravajo škodo drugi pa ne povedo resnice. Bra tje in sestre, bodimo pravični Poročaj mo le resnico. Zavedajmo se, da spadamo pod okrilje največje slovenske podporne organizacije, katera je nudila svojo pomoč že tisočem, ki so bili Vprašam odbornike, katera šte vilka je večja: 13 ali 67? Izvolili potrebi. Slišali ste gl. predsed-ste odbor decembra. Ker pa vam nika, ki je povedal, da bo tud ni bilo po volji, ste nabrali 13 sedaj SNPJ priskočila na pomoč podpisov in sklicali delničarsko prizadetim sobratom iz sklad» sejo. Mi smo jih nabrali 67 a n»s izrednih podpor, predsednik je udaril s kladivom, Tukaj je lep dok^z in lepa da se seja ne skliče prej ko junj- ¿0jat kako nam je potrebna do-ja v smislu sklepa zadnje sej*. | bra podporna organizacij», ka-Marca solnce še nI dosti vroče, .fcor je naša SNPJ, ki je vedno da bi se maslo topila po glavah, pripravljena pomagati potreb- pa počakajmo do junija. Jurca si tolmači, da on "rona" vso detroitsko naselbino, ali i>a da smo vsi toliko za luno, d» nam on ukazuje. Vprašal me je» zakaj se mešam v to stvar, kakor tudi neki drugi obtoženec, in k»j mi je Kenich. Odgovoril sem mu, da prav toliko kukor mi je on. Jaz hočem pravico. Bil sem blagajnik SND pet let in prodal za približno $1600 delnic. Vsakemu sem obljubil, da dokler bom jaz zraven, bo šlo vse v redu in pošteno. Zatorej je moja dolžnost, da se zdaj zanimam, ko vidim, da stvar nI pravilna. Blagajno v vsoti $11136.72 sem izročil leta 1928. Imam še več drugega, pa naj zadostuje, ker se mi ne vidi umestno prinašati stvari v javnost. Sedaj nisem mogel molčati, ker me kličejo s tako slavnim imenom. Jotteph lioileh, 618. 16. aprii^ v* • Pfetura«. mes J. predsed nt» unije Kitnih uslužbencev v New Yorku. i i----—= postanejo člani SNPJ brg« vsakih y(roškov. Sedaj nimate no- benega vzroka, d» ne morete plačati, kajti zdravniško preiskavo plača jednota do vsote petdeset centov. Poleg tega so vsi stari in novi člani (kateri bodo pristopili v tem in prihodnjem mesecu), prosti asesment» za april in maj. Pomnite, da vam SNPJ j#mči, da vam nikdar ne bo kratila o-sebnega prepričanja. Pri SNPJ vlad» popolna svoboda. Pri n»ši jednoti ne trpimo nikogar, ki bi se drznil delati prepire, kajcor se to del» pri nekaterih katoli ških organizacijah. Glasilo SNPJ je delavski list, last članstva. Ta list piše v interesu delavcev, uči in svetuje kaj je najboljše za delavce. Naša jednota vrši dvojno delo: nudi podporo svojim čl» nom in tudi delavako izobrazbo. Anion Zidanšek. pripravljena pomagati potrebnim in vrednim. Pa se naj še kdo drzne hvaliti privatne inšurenc kompanije! Sedaj bi radi videli, da bi pomagali tudi onim, ki nam ob vsaki priliki mečejo polena pod noge. ^ Naša SNPJ ima široko odprta vrata, da vas sprejme pod svoje varstvo. Sprejela vas bo z odprtimi rokami in vam stala ob strani v slučaju bolezni, nesreče ali smrti ter potrebe. Pridite pod njeno okrilje, da se zavarujete proti nezgodam. Nikdar vam ne bo žal. Za zgled si vzemite potovalnega zastopnika, ki bo na 8. maja obhajal svoj 71. rojstni dan, pa je vedno na nogah in tudi še vedno pusti, da se mu odprejo oči. Baš sedaj se vam nudi lepa prilika, da vpišete svoje otroke NOVO ŽENSKO DRUŠTVO SNPJ CLEVELAND, O—V ponde-ljek 20. aprila ae bo tukaj uata novilo NOVO ŽENSKO društvo Slovenske narodne podporne jed note. UsUnovna seja ae bo vrši la v spodnji dvorani Slov enakega delavakega doma n» Waterloo rd ln ee bo pričela ob 7.30 zvečer. Vabijo ae vse članice društva V BOJ «t. 53 SNPJ, da se USTA NOVNE aeje gotovo udeležijo Ako ima katera članica novo prosilko z» pristop v novo društvo, naj jo pripelje na sejo, d» bo sprejeta in šteta med soustanoviteljice. Doseda j ae je priglasilo 12 novih članic in upamo, d» se jih b0 še več. Po seji bo plemta zabav» in serviral se bo prigrizek s kavo. Cl»ni in članice drugih drufitev SNPJ so dobrodošl na sejo In zabavo. Društvo BOJ št. 53 SNPJ je v odbor z» ustanovitev novega ženskega društva izvolilo odbor treh čl» nov: J. Duma, M. Petroviča in podpisanega. Ti trije so AH na delo !n—rezultat je tu! FRANK BARBIC, 53. Prireditev 10. maja Detroit, Mich.—Članice žen akega gospodinjskega kluba smo sklenile, da na materinski dan v nedeljo 10. maja priredimo ne kaj zelo zanimivega v dvoran SDD n» 437 S. Livernois ave. ob 6. zvečer. To bo program in ban ket. Potrudile se bomo, da bomo postregle vsem navzočim mate v mladinski oddelek SNPJ. Raz-¡ram in njihovim družinam. Vab-pisana je namreč obsežna kam-'ljeni *te vsi Slovenci in Hrvati panja, tako da vaši otroci lahko Odgovor glavnega "mušketirja" Detroit. Mich. — Da se na del-ničarski seji SND dne 12. decembra ltkV» ni moglo podpreti ob-t < rt niče, je bil vzrok to. ker Je bil kontraktor tiati čas v Ksn«aau pri iiogrebu. Ko Je prišel nazaj, je poklical miea Kenich. naj pri de po afidavit ali zapriseženo Izjavo, kar Je tudi atorila in a sa bo \zela dve priči. Potem Je šla pred direktor i j SND in zahtevala, naj »kliče izredno aejo delni čarjev. Za pobiranje podpisov Je razdelila štiri pol«, na katerih je bilo tapiaano. aa kaj gre Jaz niaem notieitrga ailil, naj se podpl še. Dobili «mo jih 67. Pri»dpi<«nnf peticije Je ne*la na udb«»r<>\«» seja TJ marca Tam an j! rekli, da seje rte skličejo. Ona Haiea Malh« an čiaalra unije hMnih odslbencev. aa atavkovnl straši pred nekim aebotlčalkom v New Yorka. iz vse tukajšnje okolice, da se u deležite te prireditve. Potrebno je, da se priglasite najkasneje dO G. maja, da bo odbor pripravi vse potrebno. Igral bo Barbičev orkester Iz Cleveland«. Vstopni ce se dobijo pri vseh članicah lahko pa jih naročite telefonič no, če pokličete VII-M21. Vstopnice stanejo $1 za fino banket no večerjo in program, za ples pa 2Rc. Preskrbite si vstopnice pred 5. majem, da se vse ured pravočasno. Na svidenje 10 nmjs! P. Kapmeyer. članica Pojasnilo Ml. Oliv«, III.—V ''Domačih ve.Hteh" z dne 9. aprila o smrt pokojnega Jožeta Ferjančiča se Je vrinila pomota. Pokojnik je bil 56 let star in zapušča le eno omoženo hčer v Springfleldu In drugo v Nokomisu. Andrew Maren Društvena veaelics J»hn»lo»a. Pa.—Društvo Tri-glsv št. 82 bo priredilo veselico v «oboto 18. sprila v korist svoje blagajne in razvedrilo v«em ntarim in mlsdim. Igral bo dober orke«t*r in pripravljena bodo okusna okrepčil». Vsi ns veselico dne 18. aprila! Tkereala GUvsch. zzmmiocai I Fotoelektrična stanica je elektrirnn t I veštva. Svetlobne žarke, ki ^^^ spreminja v električne impulze V tem » * I na kratko povedano, ves njen učinek o¿ reíais" je n»j»Urejš», njpreprostejš«2$ I bolj znan» uporaba električnega očes« ¿ ^ I reagira, ie pade svetloba ali «*nc* nanjo**11 električni tok in s tem spravi v delovanj I šno signalno napravo, n. pr. aparat, ki ppžare, pri čemer sproži »vetloba tJi' svarilno pripravo., r p,t®«t| Danes poznamo nešteto možnosti za ut*»u I svetloba« slanice. Rabi »»m n. pr. kot C? I ki čuva prostore pred vlomilci. Pri tem iT I ščamo njeno lastnost, da reagira tudi na iT 1 risče žark*, ki so človeškemu očesu * Zgr»4>li »• W tej podlagi svarilne pri J! fíl «<*»!<> v tfcijo, čim se preseka, n. pr. Zlil I vipmilca, infrardeči žarek, ki je iz njemutl vidne žarnice naperjen na stanico. Vlomil« I pri »voism poslu niti m zaveda, da je v tem il n9tku že policij» opozorjena nanj in d* ¿tA vsak trenutek zasači)*. Na 'ta način šihiJJ velikih galerijah slovite in dragocene «liki VI če »e preveč približaš takšni sliki, se zwdLíS se sproži svarili» pripr»v». Na podoben način deluje aparat, ki je že mnoj go delavcev obvaroval težkih nesreč. Ce »e kak I šen delavec preveč približa nevarnemu stroj J n. pr. žagi, povzroči prekinitev infrardeč» ž»rka, da se stroj takoj ustavi. Vrata se odp¡. rajo sama od sebe, čim se jim kdo priblju takšna vrata imajo danes že v mnogih veliki hotelih, v bolnišnicah, v garažah. Pri nekik postajah podzemske železnice v tujini ae priii* jo gibljive stopnice premikati s pomočjo foto, električnih stanic šele tedaj, če se jim približa Človek, ki hoče stopiti nanje. Tudi v športnem življenju so se svetlobne stanice zelo obnesle. Do odlomkov sekunde n» t»nčno se d» n. pr. z njihovo pomočjo določiti ča», ko je zmagovalec dosegel cilj, kajti v tea trenutku je s svojim telesom prekinil nevidni žarek in stanica je nato ustavila uro Atoperict Točnejših in nezmotljivejših sodnikov ni. 2»1 se je morala seveda tudi vojna tehniki okoristiti s tem čudežnim izumom moderne teb> nike. Ze med svetovno vojno je električna z* pornica zapirala pristanišče Kronátata. Vsaki ladja, ki je prišla v pristanišče, pa čeprav je «bilo to v noči in megli, se je s pomočjo ne\id-nega žarka, ki prodira tudi skozi meglo, in svetlobne stanice sama javila pristaniški u-pravi. Z»m»n bi sovražna ladja poskušala ne. opazno dospeti v pristanišče in začeti tam «\> je uničevalno delo. Toda električno oko je oko tudi v prave« pomenu besede. Svetlobna stanica povsem n» domestuje živo oko po neki pripravi, ki slep. cem omogoča čitati knjige z normalno pisava Svetlobna stanica "otipava" te črke in pod njenim vplivom se pojavljajo na posebni deski b-Strezajoči plastični znaki, ki slepcem po obič^ nem sistemu omogočajo spoznati posamezni črke. Raba svetlobne stanice je danes že tako mnogovrstna in obsežna, da bi vseh možnosti uiti ne mogli našteti. Aparat, ki ob mraku avtoma tično prižge mestne luči, aparat, ki na isti n* čin avtomatično prižge luči v vlaku, čim je t» privozil v predor, aparat za neopazno štetje obk skovalcev kakšnega muzeja ali razstave, aparat, ki mehanično polaga cigarete v ákatljo ti-ko, da je njih tisk zgoraj in viden, televiziji zvočni film, zveneči papir in nešteto drugih i* najdb: vse to je stvar, za katero se mora človeštvo zahvaliti čudežni moči svetlobne stankt Skakanje • padali—ruski šport , Kakor znano, je postalo v Rusiji skakanje» padali pravi narodni šport. V Kijevu to». pr. pred poldrugim letom zgradili sedem >» <» 87 m visokih skalnatih stolpov, ki «mor čajo vsakomur gojitev tega športa. S i*"»** jo teh stolpov so samo v tem mestu v zadnje« letu izvežbali baje 55,000 ljudi za skakanje» padalom. Sovjetske oblasti skrbijo z velikimi propjr gandnimi tekmami in na vse druge načine. • bi se ta šport čim bolj razširil. Pred kratkj so trije ruski piloti tvegali kaj nevaren »M iz precejšnje višine v morje. PadaJa w * ^ prla sicer v redu, skakalci pa so imeli mm* dela, da so se obdržali na površini Pred njihovim skokom so spustili na morji prav tako s padali, tri gumaste čolne. Z vd» težavo so piloti priplavali do njih in * vili nato z njimi na kopno. Tam so 1 w vdušenjem sprejeli neštevilni gledala k« * prisostvovali njihovi nevarni produkciji. Beli lasje ne pomenjajo •t""* V nekem pariškem listu si Ishko pred kfljj kim bral. da so beli lasje pri ženskah ^JJj nitni, da dobro učinkujejo In da nimajo«^ nega opravka s starostjo. Vprašanje je, koliko je žensk, ki bi «wr v to trditev $ dovi vladi. Ta klub si je i«sUyi bo pomagal ženskam določene ,Uf ,'^r v poklicn*m življenju sposobne, e\e| ^ ^ nov* službe, kjer ne bodo tak« i*"'*' vo njih ta*. KM»»»»*»»*»»»*»*»»**1 Vesti iz Jugoslavije iE "DETEKTIV 111 megla «bina nove ljudske vu veseloigre L X r .mo že na kratko, da ^ rUaI Jote Kranjc r^k^v treh dajanjih ^Jovom "Detektiv Megla . t zaradi zabavne vsebine ijburkaitih prizorov, nekaj ,rih dovtipov in prizorov goril, preko marsikateri oder, navedemo vsebino te vesele nanje se godi v vasi Sabo- ; prelepi, ponižni m katoh- Sloveniji. Glavni junaki so ski odbornik s svojim žu-„om Andrejcem na ¿elu^ de- v Megla s svojo ženo E eo-jj Ljubljane, neizbežni Iju-... ki par pa sta županova Tinka in mladi Jernej, dejanje: Občinski odborni-belijo glavo ob uradnem piki je prišlo iz Ljubljane, mu se nalaga sabočevski obda prime nekega protidr-ga elementa, ki bo gotovo j v Sabočevo. Občinskim moje to všeč, s takim juna-dejanjem bo naša občina lavljena, najbolje §eveda nski možje in župan. Toda bodo tega nevarnega člove-r_znali in kako prijeli, to je i, pred čemer stoje nebogljena se obrne župan na učitelja rja, češ, ta nam bo pove-Mj so dandanes učitelji ne-vrste žandarji. In res pove o misel: poklicati moramo iz iljane detektiva, ta naj dela, voha, tipa, sega, stika, raz-e, izprašuje, skrbi, odgo-„ trpi, bedi, zasluti, prime ^me—ujame zločinca nam, ni! On bo delal občina pa bo >la čast! Toda odborniki niso luseni za ta predlog, kajti se, da bi takle detektiv za-ohati po občinski blagajni, iorali občinskih mož, po njih ih, toda župan jih pomiri, naj smo vladni, nam ne bodrili nič! 2upan mu bo dal in hrano, plačamo mu iz ob-ejra denarja, v blagajniško 0 pa zapišemo, da je šlo za ske reveže, kakor zadnjič, 1 je ves občinski odbor ude-neke veselice. Ko je to o-Ijeno, ima župan važen po-r g svojo hčerko Tinko: o-1 bi jo rad s kmetom Petra- ki.hoč-e imeti Tinko, sicer neke županove grehe! Tin-pove presenečenemu očetu ima fanta. Jernej mu je i-fn še danes pride anubit. O-zdirja iz sobe na postajo, tivu naproti. Tedaj pride j k Tinki in pove, da je bil "Prt, ker je delal nekaj vladi. In tudi zdaj «o ga nekih letakov zaprli, pa * "M in prišel k Tinki, češ, dni ae bom moral skrivati, Ih» vlada padla pa bo spet redu. Ker prihaja detek-etfla, skrije Tinka Jerneja K o sobo. Itopl detektiv Megla in b tena Kleonora. Detek copata, ki mu ukazuje že-1 ^ j<» tudi zmerom uboga, mu tudi zdaj žena zabi M> ne sme županu pred-Jj**š, čisto na skrivaj morati, «aj je znano, da je o-močnejša od vlade in da )rtl" tudi vladni župan sam »pozicijonalec. In detek-fl|la kp Ujta in obljubi, da 1 barjem ne bo predata-■npak I*,sta <»ha rekla, da »la malo na letovišče v "Tudi orožniki ne sme-; kd-i si!" ukazuje že-in t«, besede sliši r,VS|j občinski odbor-l,r« ! ričan, da je to ^«lr/,uru «dement, ki ga * »"-tirati. Nasprotno pa " Jerneju — ki noče '■M-ra imena, ker ga nuročenega .............. (Izvirna P-ro«U te Utbljane) šal to tudi Megla, nagovarja Jerneja naj Meglo aretira. Detektiv Megla je prepričan, da je Jernej detektiv in da so ga poslali, ker se na Meglo ne zanesejo več. To ga užalosti in z ženo prosi Jerneja, naj odpotuje. Tako se v tej zmešnjavi zgodi, da detektiv prosi tistega, ki bi ga moral aretirati, naj zbeži. Nazadnje pokliče občinski odbor svojega biriča Urha, naj aretira Meglo in njegovo ženo, češ, to sta tisti nevarni človek in njegova žena. Megla se aretaciji upira, občinski možje planejo po o-beh in na odru nastane ravs in kavs. Na tleh obleži Megla pod občinskimi možmi in v tem položaju uradno izjavlja: "Vsi skupaj ste aretirani v imenu zako-no!" Seveda mu občinski odborniki odgovorijo le s smehom. S to burkasto sceno se konča drugo dejanje. III. dejanje samo še vse uredi. Občinski možje se pričkajo, kdo ima največ zaslug za aretacijo Megle, ki razbija v občinski kehi. Začno drug drugemu očitati grehe, nazadnje se obrnejo vsi proti županu in ga tožarijo Jerneju, ki ga imajo še vedno za detektiva. Tedaj pa pride najprej novica, da je vlada padla in da bo opozicija sedla na ministrske stole, kmalu potem pride pa še razodetje, da Jernej ni detektiv, marveč tisti, ki bi ga bilo treba aretirati. Zdaj seveda izpuste Meglo in njegovo ženo, ki zahtevata zadoščenje, toda novica, da je vlada padla, prekriža vse to in prevrne prepričanje slavnih občinskih mož, ki sklenejo takoj, da se bodo zdaj vpisali vmovo stranko in da bodo seveda dalje "delovati" za domovino in občino, obremenjeni s svojimi grehi, ki jim bodo priložili še novih v svoji bogaboječnosti slovenski in podložništvu ponižnem. Taka je vsebina vesele igre o občinskih možeh v Sabočevem na Slovenskem. Ljudska vesela i-gra, ki hoče zabavati, pa tudi tepsti in vzgajati. Gotovo jo bodo marsikje z uspehom uprizori-i. Tudi ne zahteva težkega pri«* zorišča (vsa tri dejanja v županovi sobi). Vlog je 8 moških in dve ženski «ter nekaj statistov. Veselo igro je založila Založba Drama v Ljubljani. Na predlog branilca je tedaj sodni senat aklenil, da preiščejo obtošonoa psihijatri. Zato se je nova razprava vršila šele zdaj 27. marea. Psihijatra sta opisala Dubroviča rea kot psihopata, ki pa je za dejanj« odgovoren. Du-brovič je bil obsojen na dve leti in pol robije ter povračilo $323,m Din. "Vzajemnost" — nova delavska kulturna zveza Dne, 29. marca se je vršil v Delavski zbornici v Ljubljani ustanovni občni zbor nove delavske kulturne zveze, ki bo nosila ime "Vzajemnost". Iz raznih krajev Slovenije, kjer so imeli delavci poprej kulturno organizacijo "Svobodo", ki pa je bila lani julija po mogočnem celjskem zletu razpuščena, bodo prišli delegati, da sodelujejo na u-stanovnem občnem zboru ter dobe navodila Za osnovanje podružnic po vsej Sloveniji. Z razpustitvijo "Svobode", centralne kulturne delavske organizacije z mnogimi podružnicami po Sloveniji, je ostalo slovensko zavedno delavstvo brez kulturne organizacije. Vsi mnogi pevski zbori, godbe, gledališki odri, predavanja, izleti—vse se je z razpustom "Svobode" ustavilo. Toda sodrugi iz vse Slovenije niso mirovali. Ustanoviti so hoteli novo kulturno organizacijo. V Ljubljani so sestavili pravila novega društva, ki naj noai ime "Vzajemnost", kakor se je imenovala socialno-demokratska izobraževalna organizacija med Slovenci tik pred vojno. Pravila je oblast pred kratkim potrdila in dne 30. marca se je vršil ustanovni občni zbor. Novo delavsko kulturno organizacijo pozdravljamo tudi mi in želimo njenemu delu med sloven skimi delavci obilo uspehov. Več sto prosilcev za mitniško službo. — Ljubljanska občina potrebuje nekaj mitničarjev. Mesto se je razširilo s priključitvijo o-koliških občin in predmestij, potreba bo več mitnic in več mitničarjev. Razpisanih je bilo nekaj služb za mitničarje, ki imajo približno 900 Din plače. Od tedaj prihaja na magistrat dan na dan na kupe prošenj iz vseh krajev Slovenije, največ pa seveda iz Iz zgodovine polju-tavanja Od dvorne dame Franca Grete Garbo I. do PONEVERBE V LJUBLJANSKI CARINARNICI Jan h-: Carinik Dubrovič obsojen na dve leti in pol Lani junija so odkrili v glavni ljubljanski carinarnici poneverbe, ki jih je zagrešil carinski u radnik Franjo Dubrovič. Tedaj je prišla v njegovo pisarno komisija, da pregleda knjige. Kakor hitro je prišla komisija, je Franjo Dubrovič odšel v sosedno sobo ter si tam z revolverjem skušal vzeti življenje. Dubroviča so odpeljali v bolnišnico, komisija pa je začela svoje delo ter ugotovila velike primanjkljaje. Dubrovič je v bolnici okreval, aretirali so ga in izročili sodišču. 2e 15. novembra se je vršila prva razprava proti Dubroviču, ki je priznal, da je poneveril blizu 400 tisoč dinarjev. Od denarja, ki so ga plačali razni dobavitelji, si je prilastil 90,733 Din. pri taksnih markah za igralne karte in domine pa si je prilastil 305,900 Din. S posebno kemikalijo je brisal številke v blagajniški knjigi ter jih ponarejal. Dubrovič je na razpravi novembra priznal ter se zagovarjal, da so ga trli dolgovi in da je že od mladih let zaradi dolgov živčno i azrvan, ker je že podedoval slabe živce. Dva njegova brata sta že izvršila samomor, obtoženca pa je tudi pogosto tako bolela glava, da je včasi kar pobesnel. Zena je izpovedala, da je Dubrovič dober, a da je živčno trpel zaradi dolgov. Zaradi tega je pogosto bežal od doma in v druž-1 župan prijazno j bi iskal pomirjenja. Bil je živč-i no tako slaboten, da je nekoč ob Mektiv si obna- kriku otroka padel v nezavest. 0 ,n I*» naroči- j Tudi druge priče so izpovedale i« /ene: htrl-čevi dve pobila ta družina. Orožniki so izvršili pred časom pre- V Parizu imajo čudnega moža, ki sedi že msssce in mesece nad raziskovanjem zgodovine poljuba, njegovega izvora, njegovih mnogih vrst. Nekoč, pravi ta mož, so se poljubovali samo moški in njih poljub nI bil nič drugega nego oblika pozdrava Tako je poljubil Judež Kristusa in ga je izdal. Toda v starih časih so si v pozdrav poljubovali samo brade, roke, lase, prai itd., ust pa ne. Moški so poljubovali samo moške, ženake samo ženske. Šele v srednjem veku se je pojavila navada, da so se moški in ženske medsebojno poljubovali, vendar iamo javno in zelo svečano, kajti to je bila častitljiva ceremonija, in poljub je veljal tudi le rokam. Pravo poljubovanje se ie pojavilo menda šele na dvoru francoskega kralja Franca I. Veno, da je bil ta Franc eleganten, ;ivlj«nja vesel goapod, ki je ljubil nešteto žensk, vemo, da si je >mislil prav ljubezenska gnezda in da je bilo na njegovem dvoru celo razposajeno. Poljub je bil na sunaj sicer še vedno akt svečanega dvornega ceremoniela, toda i« sta se znašla eedaj kakšen kavalir in kakšna dama sama, sta se.poljubovala tudi proti ce-remonielu in na usta, na prsi, na lase, na uho, na vrat, kjer je bilo pač prijetno. Dolgo pa so bili takšni poljubi privileg gospode v Louvru in le polagoma so se širili tudi na druge dvore. Ljudstvo ni hotelo o pariškem poljubovali ju sprva nič slišati, smatrulo ga je za znak dekadence in posebne odličnosti obenem. Nu, z desetletji se je izgubil tudi ta rešpekt in potem se ni mala modiatka polju-bovala s svojim fantom nič drugače nego kakšna dvorna dama s svojim kavalirjem. Rilo je seveda še dosti ljudi, ki so pred poljubom svarili in ga razglašali za hudičevo delo. Saj še dandanes takšni ljudje niso izumrli. Zdravniki ao trdili nič drugače nego danes, da je poljubovanje skrajno nezdrava stvar, svarili so ljudi pred nalezljivimi boleznimi, vnetji, in kar je še takšnih stvuri. Postavljali so za vzgled zamorce, ki so vse eno srečni, _y>it>r>inl l'ISuw. Skupina relifnih delavcev v dvorani državne zbornice v Madlsonu, Wls., kamor so prišli protestirat proti "zaščitni mezdi". _ čeprav niso nikoli vedeli, kaj je poljubovanje, navajali so kitajske spise, iz katerih izvira, da se sinovi rumenega cesaratva pozdravljajo in bošajo le tako, da drgnejo nos ob nos, itd. Nu, masa je imels v sebi že nepremagljiv instinkt, ki ji jo pravil, da je od Čednosti in strahu pred boloznimi umrlo že neprimerno več ljudi nego od poljubov. Nova zarja poljubovanja je vstala zopet a filmom, ki je množici to stvsr predvajal v vse mogočih varianteh in je prinašal] prava razodetja. Sedaj so merili poljube že nu metre, na platnu je bilo videti, kako je mogoče poljub "oblikovati", iz načina, kako se junaki in junakinje poljubu jejo presojujo lahko glodalci, v kakšnem ruzmerju so si te osebe med seboj. Prišel je čas, ko je postala Greta Garbo vzor za cele generacije ženak In moških. Pot od dvorne dame Franca I. do filma božanake Svedlnje je bila dolga, toda ostala je Ista ljubezen, ista stara zgodba, ki se poraja vedno znova. Tega ne more premakniti noben zgodovinar, noben psiholog, noben filmakl režiser in tudi noben zdravnik. iskavo v hiši te družine ter našli neko sekiro, ki so se na njej poznali madeži kakor od krvi. Ko je orožnik vprašal, odkod ti madeži, mu baje niso znali razložiti. Ko so orožniki pred tednom spet stopili v to hišo, ni bilo sekire nikjer in šele po dol-gem Iskanju so jo našli nekje skrito. Zaradi tega se je sum okrepil in orožniki so izvršili a-/ctucijo skoraj vse družine. Toda dve ženski sta bili takoj izpuščeni, druge pa so izpustili zdaj, ker nI nobenih dokazov za njih kriveto. t Uhane ukradla mrtvL—V Mariboru je nekdo ukradel uhane pečarjevi ženi Antoniji Kropeje-vl, ko je ležala na mrtvaškem o-dru. Prvi dan je še imela zlate uhane v ušesih, nuslednji dan pa uhanov nI bilo več. Osumili so neko mlado dekle in jo aretirali, vendar uhanov niso našli pri nji, Aretiranka taji, da bi bila ona tatica. Članom federalne unije pretijo z izključitvijo Fort Wayne, Ind. — Odlok A-meriške delavske federacije, da se morajo ¿lani federalne unije, uposleni pri Horton Mfg. Co., ki izdeluje pralne stroje, pridružiti Mednarodni zvezi strojnikov, drugače bodo izključeni, je naletel na velik odpor. Delavci so organizirali federalno unijo po kratki stavki in izvojevali priznanje in čarter od ADF. Frank Morrl-son, tajnik ADF, jih je sedaj Informiral, dii jim bo v smislu odloka eksekutive odzveJ Čarter, Če se ne bodo pridružili Zvezi strbj. nikov, ki *i lasti jurlsdikcljo, Radiooperatorji glasujejo o oklicu stavke San Franclsco, Cal.—Radiooperatorji, uposleni na 52 par-nlklh, so odredili glasovanje gle de oklica stavke, ko je Mackay Radio 6 Telegraiah Co. odklonila |M>novno uposlitev 23 operatorjem, katere je vrgla na cesto zaradi unijskih aktivnosti. Nogavičarji končali dolgo stavko Delavci izvojevali delno zmago Minneapolis, Minn. — (FP) — S t u v k a nogavičarjev proti Strutwear Hosiery Co., ki je Izbruhnila v oktobru preteklega leta, je bila te dni sakJjučena, ko je družba pristala na nekatere zahteve stavkarjsv. Dogovor, ki je bil sprejet na konferenci med reprezoirtanti unije no-gavičarsklh delavcev in zastopniki družbe, določa uposlitev vseh stavkarjev brez diskriminacij kakor tudi onih, ki ao bili odpu&čeni zaradi unijskih aktivnosti pred izbruhom stavke. Dalje določa zvišanje mssde in skrajšanje delovnega tedna ter reAitsv delavskih prltofcb ipo posebnem odboru, v katerem ao zastopani člani unije ln uprava druAbe in mu načsluje nepristranska oseba. Kompunijs je naznanila takojšnjo ubnovlbov obrata ln da bodo vsi stsvkarjl ponovno u-posleni (k) 1, mu ju. Stavko, ki je rezultiru'u v več krvavih spopadih med delavci in kom<|>anij*kimi najeteži, je vodil Alexander MuKeowu, pod-predsednik Amerišike federacije nogavičarskih delavcev. Po neki bitki med stavkarji, komi|>aniJ-skimi stražniki In stavkokazl je governer Olson |>oslal državno milico, du je zaprla tovarno in Jo zastražila. Olson Je takrat zapreti!, da bo tovarna za|>rta, dokler ne bo družlha .pristala na IMigajanju s atavfcarjl. Vse organizirano delavstvo v Minnea-pollsu Je |MM»prlo stavko nogavl-čarjev ln s tem prisililo kom-panijo mt kapitulacijo. Niložaju mornarjev, katerega trgovinski tajnik ln senatni odsek nočeta videti." Stavka v tovarni pohištva Lansing, Mich, — Okmg dve-«to delavcev je zastavkalo proti Lansing Furniture Co., ko je od-klonllu zahtevo glede zvišanje mezde deset odstotkov. Zahteva preiskavo položaja mornarjev Predsednik federalne« ga odbora oplazil trgovinskega tajnika New Vork. — "Nizke mezde in neznosne razmere so odgovorne za stavke na psrnikih. C'v hoče trgovinski departmsot preprečiti stavke, mora najprej odpraviti vzroka," To izjavo je podal II. Oullman, predsednik federalnega odliors za varnost na morju, kot odgovor D. C, lioperju, načelniku zveznega trgovinskega dspsrtmsn-Is, ko je ta naznanil, da bodo mornarji, ki so nedavno zaslav-ksli na (Mtruiku "Csllfornis", obtoženi upora. (,'ullman js pozval senstni trgovinski «sJaek, naj odredi preiskavo pobr/sjs mornarskih delavcev. V pismu, ki ga Je naslovil senatorju (^opslsndu, načelniku odseks, ('ullrnan poudarja, ds Ko|»er preli s pr osek urijo mor-nafJsV z namenom, du zaščiti pa-robrodoe družbe, ogrebcl odpeli neko revolucionarno himno, nakar je sprevod ounitei na poko-pullšče brez vsakih nadaljnjih ceremonij, Med (Migrebcl je bila tudi Lucy Parsons, vdova obeše* nega anarhista Alberta Parson-su—zadnja vdova od četvorice, ki ju še živa. Zakon o minimalni mezdi pred sodiščem Washington, I). C. — Vrhovno stališče bo v kratkem jMnlalo svoj odlok glede ustavnosti zakona minimalne mesde, ki ga Je sprejela newyorška - zbornica, a ga je državno apela! no stališče razveljavilo s |>etlmi proti štirim glasovom. Newyorško sodlš-5e je izjavilo, da se je pri svojem odloku opiralo na razsodbo federalnega vrhovnega sodišča, ki js proglasilo zakon minimalne me-sds, kateri js bil sprsjst prsti dvajsetimi leti v fsdorslnsm di-strlklu, zs neustuvnegs. Msnjši-na newyorškegu sodišča js v svoji izjsvi trdila, ds so ss rszmer« v Ameriki rudikslno spremenile, odksr Je vrhovno sodišče ihnIsIo svoj odlok. uia. k miM rassle del« v rs. kl gs je zsJHs povodenj, ko je reke Tensndsho, Hrtienertsdy, M. Koper zs upor, ni bilo nii dr u- Ali Hiiws as zs rmtw^m njr o^m. |M<.MI| |jut „impugn neznosnega '1'rss Y* prest»piJs bregov» HUMOR • » I hoje K tovarnarju Aronoviču, ki Js sredi reste nekaj onegavil pri svojem avtu, je pristopil neki pešec in gu vprašal: "Kakšna stara škatla Js po to?" "Oprostile, lo nI nobena atara škatla — to Je moja žeea!" h olruških ust "Mama, kako ss pa nareds JsJcsT" "Kokoš jih ziele". "Petelin pa ne?" "Ne, srček, petelin ns lele Jajc." "Zakaj ne, marna? AU nočs, s-li trn more?" Ali sle sar«#sMl ss nets?' PsdpirajU staj Ml Saxon «e Je raztajala. 8 sobnimi očmi je sklonil« in vzela drobno živalco v naročje. Poeeum Je bil od razburjenja ves iz «ebe. Ovi-lil Je, trepetal, »e zvijal, «e «ukal in ji lizal obraz, samo da bi mu odpuatlla. "Zlato «rčece in v ustih roža," je zapela Saxon in «ti«nila obraz v to mehko, drgetajočo kepico občutljivosti. "Mamici je žal. NlfcoH več te ne bo tako mučila. Na, na, ljubček. Vidi! ? Tu je tvoja kost. Vzemi jo." Postavila ga je na tla, ali on je okleval med njo in med kostjo, očividno čakaje znamenja, da mu res dovoli, a vendar še ves v strašni borbi med dolžnostjo in željo, tresoč se, kakor da bi ga hotelo raztrgati, ôele ko mu je ponovila , da Je vse v redu, in pokimala z glavo, da sme se je vrnil h kosti. A ¿e minuto po Um je v nenadnem zdrzljaju vzdignil glavo in jo vprašujoče pogledal. Pokimala je in ae nasmehnila in iPossum je z vzdihom «rečnega zadovoljstva pobesll glavo k dragocenemu jele-njemu rebru. "Ti»ta tvoja Mercede« je imela prav, ko je rekla, da «e ljudje lepo za za ko«ti," je počaai izpregovoril Billy. To je nagon. VidU, jaz «e prav tako ni«em möge premagati, da ne bi bil polotil «tavkokazu pe«ti na Čeljuat, kakor se Possum ni mogel premagati, da ne bi bil hlastnil po tebi. Tega nI moči razložiti Kar kdo mora, to mora. Dejstvo, da Je nekaj napravil, dokazuje, da je moral, naj zna «voje dejanje pojasniti ali ne. Ali Ae vel, kako Hali ni mogel pojaaniti, zakaj Je pri teku za nagrado vtaknil McManu«u palico med noge? Kar kdo mora, to mora. Več ti ne morem reči. Nikoli ni«em imel niti najmanjšega razloga, da bi pretepel najinega «tanovalca Jimmy Harmona. Dober človek je bil, pošten in »podoben. A vendar «em ga moral, ko je šla stavka po zlu in je bita v meni vse tako grenko, da »em kar na jeziku čutil. Nisem ti ée povedal, a potlej, ko so me izpustili, sem nekoč govoril z njim — v tUtem času, ko sem si tdrsvil lakti, del »em h kurilnici in počakal, dokler »e ni vrnil z vožnje; nato »em se mu opravičil. Zakaj »em se opravičil, vprašaA? Sam ne vem — najbrže iz istega razloga, Iz katerega sem gs bil obunkal — nisem »i mogei kaj." Tako ji je Billy v taborišču ob reki Umpqui nazorno razlagal zakon vzroka In učinka, med tem ko ga je Possum z lakomnlmi zobmi na podoben način razlagal ob svojem jelenjem rebru. âETNAJSTO POGLAVJE S Posaumom zraven »ebe na kosiu Je Saxon pripeljala v mesto Roseburg. Vozila je v korak. Za vozom sta bila privezana dva težka mlada delovna konja. Za njima jih je Alo pol tucata, a prostih, in zadnjo stražo je predstavljal Billy, ki je jahal devetega konja. Vse te živali je poslal iz Koseburga Westoakland-ski konjarnl. V dolini Umpque se Je zgodilo, da sta sliAal« priliko o belem vrabcu. Farmar, ki jima Jo je (Kivedal, je bil i>ostaren, premožen človek. Njegove farma je bila vzor reda in pre-miAljenosti. Pozneje Je Billy sliAal od sosedov, da cenijo njegovo imetje četrt milijona. "Ali sle že čuli zgodbo o farmarju in belem vrabcu?" je pri ko«ilu vprašal Billy ja. "Ne," je odvrnil Billy. -Niti o belem vrabcu Ae nisem sliAal." "Reči moram, da so dirfkaj redki." je priznal farmar. "A zgodba je tale: Nekoč je živel farmar, M ni imel bogvekaj uspeha. Nič n! Alo tako, kakor bi bilo moralo, dokler nI nekega dne slišal o čudovitem belem vrabcu. Vi- deti je, da «e prikazuje beli vrabec samo ob prvem jutranjem svitu in prinese farmarju, ki je tako srečen, da ga ujame, vse mogoče blagre. Drugo jutro je bil naA farmar ob so» ri, rajši nekoliko prej, ie sunaj in se oziral, kje bi ga zagledal. In veste. Iskal ga je kar neprestano, mesece in mesece, a nikoli ni videl niti sledu o njem.' Gostitelj je zmajal z glavo. "Ne, nikoli ga ni našel; a zato je našel okoli farme toliko reči, ki so zahtevale, da bi se kdo zmenil zsnje, in jih opravil še pred zajtrkom, da se je komaj zavedel, ko je farma še uspevala, In ni dolgo trajalo, pa je lahko plačal svoj dolg in si napravil bančni račun/' Tisto popoldne je Bili med vožnjo globoko zamišljen. "O, dobro sem razumel migljaj," je rekel nazadnje. "A zadovoljil me vendarle ni. Seveda, belega vrabca ni bilo, a s tem, da je zgodaj vstajal In opravljal to, kar/je prej zanemarjal — o, razumel safo. In vendar, Saxon, če je v tem farmarsko življenje kakršno mora biti, si prav nič na šellm, da bi našla dolino na mesecu. 2ivljeoje ni težko delo. Ubijati se od zore do mraka — to imaš lahko tudi v mestu. Kje je raiHIta? Ves čas, kolikor ti ga ostane zate, moraš (porabiti za spanje, in kadar spiš, nimsA nič od sebe. In kje spiš, je nazadnje vse eno — saj si kakor mila v. Človek bi bil že rajii mrtev In rešen vsega, kakor da bi se takole trapil • delom. Mar ostanem na cesti in časih ubijsm kakega jelena ali ujame m postrv Ia ležim v senci na hrbtu in sé smejem in šalim s teboj in ... se kopam. Pa ne, da ne bi rad delal. A prekleta razlika je, aH delaš po pameti aH tako, da se ugonabljaš." Saxon se je popolnoma rtrinjala z njim. Gledala je nazaj na svoja lastna Jeta, kako polna so bila truda in tlake, In jih primerjala z veselim življenjem, ki sta ga živela na tej poti. "3ÏJ nama ni do bogastva," je dejala. "Na otokih v Sacrsmentu In po dolinah, ki jih u-metno namakajo, naj le lovijo bele vrabce. Ce bova v doHnl na mesecu zgodaj vstajala, bova vstajsla zato, da bova poslušala ptice, kako pojo, in ssms pels s njimi. In če bova časih težko delala, bova delala zato, da nama bo ostalo več časa za igranje. Jn kadar se boš šel ti kopat, bom šla s teboj. In igrala se bova na take pretege, da bova potlej z veseljem delala — za oddih." ''Cisto se bom izsušil," js Billy naznanil ženi, brišoč si znoj z zagorelega čela. "Kaj meniš, ali ne bi zavila proti obali?" Krenila sta na zahod in se jela »puščati iz visokih notranjih dolin po divjih gorskih soteskah. Cesta ja bila tako strašno slaba, da sta na kratki razdalji sedmih milj minila deset razbitih avtomobilov. Billy ni hotel, da bi se kobili preveč upehali, in se je kaj kmalu utaboril ob bučečem potoku, iz katerega je vrgel kar dve postrvi nsmah. Tu je tudi Saxon ujela svçjo prvo veliko postrv. Dotlej je bila vaje lui spravljstl na suho samo manjše, po devet in po deset psteev dolge, in ko se je ujela velika in je koleno zavreščalo, je kar vrisnila od prestrašenega začudenja. Billy je po brzici pribredel k njej in jI povedal, kako in kaj. Cez nekaj minut je Saxon z žarečlmi lici in razburjeno ae iskrečimi očmi potegnila velikansko is pribrežne plitvine na suhi pesek. Tu se je postrv snela s trnika In se strahovito premetavala, dokler ni planila nanjo in je prijela z rokami. "šestnajst palcev," je rekel Billy, ko jo je ponosno vsdignils, da bi mu jo pokazala. "Hej, kaj pa to?" (DaU« »rifcodajtt.) Herman Drobesch(New Waterford, Kanada): * Moji spomini iz svetovne morije ee Na (Miti proti vasi sem zagledal ubitega infanterista od češkega |N>Ika. Iz že|ia vrhnje suknje je gledala liMtnica, napolnjena s fotografijami in poštnimi kartami. Skozi vse to je bila luknja od krogle, ki je priletela v «rte in vojaka ubila. Te stvari nem pobral in jih odnesel s se-boj, pozneje pa amo vso kure-«iiondenro brsbrall in ugotovili, da so bile fotografije od «prodnikov in deklet ubitega vojaka. Na kartah so bili naslovi dotič-nih ljudi in tem «mo vrnili fotografije; Če HO jih prejeli, mi Moštvo naše baterije «e je nastanilo v hišah. Tu «mo ostali do HO, januarja in uživali počitek. Bivanje v toplih hišah, ko j« sunaj pritiskal mraz, Je bilo prijetno, toda na gorkem «o oživsls tudi uši in nas pričrle nadlegovati. Prejšnje dni «e nismo ns brili ne Či«tili, ker «mo bili preveč za|>o*leni z drugimi stvar-mi, tu pa nam je bila dana prilika. da smo se isnebili dolgih brad in la«. . Ker smo bili proati. sem pra-govoril dva tovariša, naj gresta z menoj v Kirlibabo, da smo vi tuši niso utegnili vzeti s soboj. Na pokopališču so bili kupi tru->el ruskih in avstrijskih voja-tov, poleg teh pa različna ro-K)tlja — tornlstre, orožje,, noži td. Nekaj starih Madžarov je copalo grobove in ti so tudi po-jrsll mrtvecem densr, ki so ga našli v njih žepih. Po tem ogledu smo se vrnili nazaj in povedali drugim, kaj smo videli In slišali. ni gnano. Nepopisane karte nemldell, kako izgleda po petdnevni «hranil in vnakeniu pojaanil, kaj|hitki. V dvajsetih minutah smo fiomeni tinta luknja na «re«li —Predlo M»m d«>»|iel do prve hi-1 še, nem opazil avidrijskega vojaka v snegu, na drugi atrani pu «a-tnika Kakor hitro no bili konji pod ntreho, no ns* naAi topni-(arji vrnili nazaj in slekli mrtvega častnika. Puiitlli «o mu »amo arajco in spodnje hlače, vse drugo, kar je biki kaj vrednega, pa m» i «»brali V hiši, \ kateri M»m (li.Lii pretim . . le/al /«• «i\ m dni neki taški vojak s te».ko rano v nogi. Povedal mi je, da «o ga v hišo prinesli sanitejcl, mu »a silo pb>ftali nogo m petem vdAli. bili že na cilju. Povsod smo o-l >m z i I i posledice liombardiranja hiše mi bile razdejane In pohl štvo razmetano po eestah. Zidjs, e katerimi «mo «e lahko razgo* varjall v nemščini, «o pripovedovali, da «o krogle padate kakor tnta. Prebivalci «o ee |Miekrili kleteh in podzemukih luknjah, k «o Jim nudila zavetje. Kuni. ki «o ¡»e morali umakniti, «o odpeljal : ranjence « seboj. Po cestah | ležalo veliko število konj, katere no ubile av«trij«ke krogle. Pri cerkvi, ta zidom pokopa liSca, jt stal« Itst topov, k«tcrt Nek s j dni pozneje je nsm prišel n« pomoč 18. armadni kor, sestoječ iz polkov 16, 53, M in 17. Pri šestnajstem pešpolku so bili Hrvatje, ki so bili v novem spopadu iNizneje skoro val ubiti. Is tegs, ker nam je bila poalana ns pomoč infanterlje In nekaj topniških baterij, smo sklepali, da so lio kmalu začela večja o-fenziva. Pozneje se je pokazalo, da se nismo motili. Po šesti dneh počitks je prišlo povelje, naj se pripravimo na odhod Pomikali smo se po tia-tih cestah in dolinah, po katerih smo nekaj dni prej bežal pred Rusi. Bili smo zelo previdni, ker so nas clviliati oposoril na make patrulje, ki so se akri-vale v gozdovih. Dne 2 («•Lruarja «e je v mol-davski dolini pričela bitka. M «mo bili sovcašniku sa hrbtom ko «mo »c ustavili v nekem gos du, Povelje j« bilo, da moramo tukaj nskaj ¿asa čakati in s ia-fanterijo ščititi avstrijsko krilo, da se mu Rusi ne bi mogli približati. V gozdu smo imeli ša precej dobro savetje pred sneženimi viharji, ki so stalno razsajali. Kurili smo ognje in spali na prostem In častniki so morali s nami deliti usodo. Na 5. februarja je prišlo do praske med našo in rusko patruljo, toda slednja se Je umaknila, ko je uvidela, da jo zasledujemo. Tako smo se počasi pomikali naprej po ozemlju Buko-vine. Nsše glavne čete niso naletele na posebne ovire pri svojem prodiranj u«> Tu in tam je prišlo do neznatnih prask med prednjimi stražami, toda Rusi so sa stalno umikali. Razdalja med glavnimi avstrijskimi in ruskimi četami je bila vedno 10 do 16 kilometrov. ' V vasi Rusks Putila smo spremenili smer našega prodiranja. Od tu je držala cesta proti Cer-novicam, glavnemu mestu Bukovine. Pomikali smo se zelo počasi naprej in spali smo navadno v gozdovih, Ns 12. februarja smo pred nami opazili rusko stražo pod nekim drevesom. Stražniki so sedeli okrog ognja in se greli ter mirno gledali proti nam. Ko smo prišli bližje, so dvignili roka in se podali. Naš poveljnik jih je poslal v ozadje kot ujetnika. Iz njihove ravnodušnosti, ker so nss sprejeli, kskor da bi bili njih bratje, smo sklepali, da so se namenoma podali. Okrog poldne istega dne so začeli Rusi streljstl na nas. Topniška baterija je pričsla si pati krogle In naša je odgovorila in prisilila Ruse na umik. Par dni pozneje smo dospeli do mesteca Wisnits, ki leži v vznožju buko-vinskih hribov, ns desni strani reke Moldave, kjer je meja med Bukovino in Galicijo. Na nasprotnem bregu reke je gališko mestece Kuty, proti vzhodu pa se širi velika ravnina. Prebivalatvo VVisnltza nas je pozdravljalo in celo židje so nas bili veseli. Nikdar prej nisem videl, da bi kak Žid ali židovka dala kakšno stvsr našim vojakom zastonj, kajti povsod so nas skušali ociganiti, tu pa so nas hote/le židovke utopiti v čaju, katerem je bil tudi rum. Zldjs so bili silno} darežljivi — ponujali so nam cigarete, kruh in druge stvari. Take gostoljubnosti nismo pričakovali od žldov in bili smo presenečeni. Tu je bilo že večje število avstrijskih čet. Ruska topniška baterija se je bila umaknila na drugo stran In od tam streljsls na nas, a nI napravila nobene škode. Naša baterija je imela naslednji dan počitek v tsm me stu, medtem ps so se generaln štabi na obeh straneh posvetovali, kaj bo treba napraviti. Na gališki strani ob mestu Ku-ty se dviga karpatsko gorovje in od tu in dalje proti Rumuniji se je vlekla bojna črta, katero je tvorila armada, ki je prišla nam na pomoč. Ruska armada se je morala tudi razdeliti, da nam je zaprla pot do mesta Stanislav. Na 14. februarja smo spet sta U na cesti, a pojasnjeno nam n bilo, v katero smer jo bomo mahnili. Sele, ko smo zavili čez most, smo bili gotovi, da ne gremo proti Cernovicam. Prišli smo kraj, kjer. so ležali ubiti trije mladi infanteristi, katere so pokosili ruski šrapneli. Imeli so nove suknje in poveljnik mi ukazal, naj vsamen suknjo ubi tega vojaka in vržem svojo, je bila raztrgana, stran. Neko-liko sem se obotavljal, ksr js bila suknja vsa krvava, a moral sem izpolniti povelje. Kmalu so tudi drugi skočili na mrtvece in jim slekli suknje, svoje so pa kar tam pustili. Krvsvo suknjo sem še tisti večer isročll neki ženski da jo je oprala In plačal sem ji krono sa to delo. Tisti dan je bil s nami Audi regiment husarjsv. Ti so zssle-dovali Ruse namesto pehote. Kadar so opasili sovražne patrulje, so pridirjsli nazaj in nam poročali. Rasen nekaj strelov, ki so Jih ismenjsle straže, ni bilo nobene bitke. Zveč* smo prišli v mesto Koeow, kjer smo prenočili. (Datjs Čescenje kač in drage stara vraie v Južai Srbiji ČETRTEK. IG A, ki AH stale PteaveU al II« aH aoraMki v Ismivtaa? Ts je edtal dar traja« eredaeatl ki ga sa nal deaar lahke pnilja U fmiMB ? Skoplje, 26. marca. Na srbskem jugu je med narodom še danes ukorerfinjenfh mnogo prastarih običajev in vraž. Med te običaje spada tudi čaščenje kač ter klicanje kačjega carja — kralja vseh kač. V nedeljo, ki je bila prva pomladanska in povrh še praznik "mladencev", s katerimi je — kakor pri katolikih s praznikom 40 mučenikov — zvezanih mnogo vremenskih in drugih prišlo-vic, se je vsa okolica in tudi mnogo meščanov Skopljs z vso vnemo prepustila starodavni vršil. Nedaleč od Skoplja je hribčdt, ki mu pravijo Zmijarnik, po naše bi se ta hribček i-manovai "Kačnik". Ob vznožju tega hribčka se križajo poti iz vasi Orman, Vučji do) in Kučko-vo. Pod hribčkom in na hribčku je vsako leto prve pomladanske nedelje na dan "mladencev" vse živo. 2e zgodaj pričakuje tam staro in mlado, da bodo prilezle prve kače iz svojih limskih skrivališč. Po stari vraši ja trebs kače prositi, da bod» prizanašale ljudem in živini na paši. Od kač, ki so sicer strupena in nevarne, pa pričakuje ljudstvo tudi razne dobrote. V kači vidi narod dobro in zlo ter skltpa, da se bodo kača izkazale z dobrim, če bodo dobro sprejete, ko sa prvič pojavijo po dolgem zimskem spanju. Mnogi stari možjs ln ženice iz okoliških vasi uživajo sloves, da so s kačami v najboljših zvezah, sloves pa uživajo ttidi nekateri mladeniči, ki znajo bajs z svoki svojih pastirskih piščalk privabiti in pomiriti še tako nevarne kače. Na Zmijarniku nastopajo vsako leto na prvo pomladansko nedeljo tudi dekleta, ki s svojim petjem in kolom pozdravijo in pomirijo kače ter se jim priporočijo. V nedeljo je bil Zmijarnik dobro obiskan. Zanimivo pa js, da so bili zbrani tam samo pravoslavni prlbivalci. Muslimani pozdravljajo in sprejemajo kače sami in imajo to prednost, da se lahko s kačami pomirijo že nekaj dni prej kakor pravoslavni Čaščenje kač pa je pri prebivalstvu obeh veroizpovedi skoro e-nako, ker izvira pač is Iste starodavne vraže. Ljudstvo pričakuje z nestrpnostjo, kdaj bodo kače ugodile molitvicam čarodejev in vedeževalk ter zvokom piščalk in raznih drugih instrumentov. Najrazličnsjšl čsrodej in tudi mlsdi pastirji se trudijo na vso moč in, ko privabi toplo pomladansko sonce kače is zimskih ležišč, je vsa množica se veda bolj prepričana o vplivu svojih preizkušenih vedežev, kakor pa o učinkih pomladanskega sonca. Ko se prikaže prva, še vsa premrla kača, razgrnejo po tleh pred njo robce, krila, otroš ke kapice, srajce, moške pasove platno in brisače. C« kača zleze na kos perila, pomeni to za last nika veliko srečo. Prspričsn je ds njemu, njegovi rodbini in ži vini vse leto od kač ne bo pre tlla nobena nevarnost. Ce pa ke ča trikrat preleze srajco ali kri lo, js gotovo, da je človek varen pred vsako .boleznijo, ki muč človeški rod. Kače pri svojem prvem pojsvu pomsgajo tudi ne rodovitnim ženam. C« zleze ke ča na razgrnjeno srajco ali kri lo kake take žene, j« gotovo,; da bo žena prihodnje leto prišla na Zmijarnik že z otrokom v naročju. Ko se prva kača pojavi, zaple šejo dekleta kolo in prepevajo: Iskoči zmijo, iskoči, da me vidiš kakva sam, umijena i promenuta . . . 8 svojo igro in petjem še dekleta kačsm prikupijo še posebej, zakaj tudi one imajo svoje posebne želje, ki jih lahko izpolnijo samo skrivnostna bitja. Ob vsnožju Zmijarniks Je pod nagnjeno skalo, ki jo js bsje tjs srušila strela, majhen vrelec s zdravilno in čudovito vodo. Temu kraju pravijo Brest. Voda čudodelnega vrelca ozdravi vse bolezni, v kolikor to ne napravi-Jo te od dobrega «prejema raz-veneljene kače. ima ps sa dodatek še razne drug« dobre učinke, s katerimi se kače same ne ba-vijo. Tako n. pr se možje, ki jih doma na v«o moč strahu je žena. «»d poiirka Brestovega vrelca ta-ko ohrabrijo, ds prevume.io z« HI ¿ š 4 VtV Í" ^v "üshlh¡ H P M Pietam. 1 Člana sovjetake obmejne straže na vzhodu. Poleg je policijskii vse leto glavno besedo v hiši. Drugo leto na kačji dan je treba seveda spet hiteti na Zmirjar-nik in k Brestu, da ne bi spet žena prevzela vlade. Na Zmijarniku ima svoj sedež tudi kačji car, ki pa se v svojem visokem dostojanstvu nikdar ne pokaže vsem ljudem in tudi vsako leto na dan mladencev ne pride aa svetlo. Videli so ga samo najuglednejši čarodeji in najuglednejše vedeževalke, a tudi ti srečni ljudje ne soglašajo popolnoma v tem, kakšen je in kako se obnaša. Nekateri trdijo celo, da se je preselil v razvaline Hamzipašinega dvora pri Bar-dovcu, kjer je tudi mnogo kač. Letos in tudi lani ni nihče videl kačjega carja in to močno potrjuje domnevo o njegovi preselit- vi. Da bi vsi ti hiteli k pa ne kaže, ker je za pozdrav kač že od pamt določen Zmijarnik. Vedeti jo, da je preselitev kačjegsi samo začasna in da se bo vrnil na Zmijarnik. Sreči»] leto, kadar se prikaže, več I ga vidi, bolj je srečno. VfeKS 1)K:\t\i 1 OFFICE- Vedno nizke cene za X-RAY Ur«: 8:80 do 8:80 «»«čer Phons: Hsrrison 0751 3? h v S T-VI t ^ I 4>|■ 11 I l.iv Mul i .'il I loor NIKAR IUI Slil NEPREBŠVNOSTI Triierjevo fireiki v« rdi lip "Zahvaliti ss Vsm moram a1 nerje vo grenko vino. Skoti ku sem trpel rsdi neprebsvnoiti -1 koli iem poviil j« ustvarilo ptis mojem želodcu. Pr«d trmi sem opazil vsi oglsa, kupil *takk co in od prve čajne ili¿k<, )tí mi poviil je moja ielodčna aitaost | ila. Bilo js kot oprostite, cu. Mojs črevs aedaj delujejo i kot ura in sedsj jem a slastjo, zvesti. Wallace A. Comba." Ako trpite valed neprebata slabega apatita, znprtnicc, gl glavobola, nervosnoati, nemim «panja, prevelike utrujenoati, k« si Trinerjevo grenko vino; ga redno po eno čajno iltfn f obodvanjem. V vaeh lekarnah. TRINER'8 ELIXIR OP BITTER WIM Joseph Triner Com paar. CUd| 7 DNI DÛ JUGOSLAVIJE BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BRE-MERHAVEN ZAJAMČ3 UDOBNO POTOVANJE!» LJUBLJANE Ali potujete s priljubljenimi ekspreanimi paradd: C O LUMBU S HANSA ~ DEUTSCHLAJO HAMBURG ~ NEWY0tf Izbora. MnnMk* >'.K ti ( h.rSoiir«. Bnmm* H.mburga. u »i...ll> ..»Mte tabM. —1" " HAMBURG - AMERICAN II« N0RTH GERMAN LLOTI 1S0 W. RAN DO LP H ST„ CHICACO _ TISKARNA S.N.P.J ? tiskarsko obrt spadajogjj? Tiska vabila sa vsseiica in shods, risi tales, knjige, koledarje, letake itd. v slovsnske«. V slovaškem, čeAkem, nemškem, sngleškem jazik« H VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fr 8.NJ\J„ DA T18E0VINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojasnila daje . Cane e odstre Usk«r«s Ptttta pa Informacije a« S. N. P. J. PRINTER' 2667-59 Sa LAWNDALE AVElrtJ» Telefon Rockwell 4*>4 CHICAGO, ILL í