Ptuj, petek, 14. novembra 2008 letnik LXI • št. 90 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih: -N- 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 ON d.o.o. U TRGOVINA, MONTAŽA •vodovod • centralna kurjava • plinske Instalacije • kopalniška oprema • keramične ploščice OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 PIZZERIA ÖOSTAVA od9*do 21* |,\ J 027761311 F ff 051325 222 ¿JH L- SLONČEK v Štajerski TEDNIK in hiSa (*1 DARIL * \ • • • • • nagrajujeta obstoječe naročnike. Več na oglasnih straneh. RADIOPTUJ 89,8-98,2-10473 oddajamo že 45 let Po mestni občini Ptuj • Središče mesta potrebuje več denarja O Stran 2 V Po naših občinah Dornava, Gorišnica • Čudne železniške zgodbe O Stran 4 Po naših občinah Majšperk • Brenči bo imel počasi dovolj Z> Stran 6 Štajerski TE1 Slovenija • Opozorilo voznikom Od jutri naprej zimske gume! Na to, da je zima pred vrati, nas ne opozarja le hladnejše in vedno bolj mokro vreme, ampak tudi dejstvo, da je od sobote, 15. novembra, spet obvezna zimska oprema. Že res, da nam je bila letošnja jesen z vremenom dokaj prizanesljiva, a je težko pričakovati, da nam bo tudi zima naklonjena. Zato je pomembno, da se nanjo pripravimo, tako da nenadne spremembe ne bodo prišle do živega ne nam, ne našim jeklenim konjičkom. Slaba vidljivost zaradi megle, zasnežena in poledenela cestišča lahko povzročijo velike težave, pa tudi nevarnosti. Zakon o varnosti cestnega prometa nam nalaga, da morajo biti vsa motorna vozila od 15. novembra do 15. marca naslednje leto ter v zimskih voznih razmerah, ko se sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo in poledenelo, obvezno opremljena s predpisano zimsko opremo. Vul-kanizerji in avtomehaniki imajo zato v teh dneh polne roke dela, saj je treba poletne pnevmatike čim prej zamenjati z zimskimi. Prav pa bi bilo, da v pripravah na zimske vozne razmere preverite tudi, kako je z akumulatorjem, lučmi, smerokazi, hladilnim sistemom, gretjem, sistemom za prezračevanje in še čim. -OM Foto: Martin Ozmec Podravje • S seje območne enote KGZ Ptuj • Gradnja kartodroma Trkanje na nebeška vrata Zbora krajanov ne bo Zadnja seja območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj pod predsedovanjem Milana Unuka se je začela z dokaj jeznim izbruhom direktorja Kmetijske zadruge Ptuj Marjana Janžekoviča glede vprašanja postavitve živinskega sejmišča oz. avkcijske hale na Ptuju, nadaljevala pa z veliko, veliko besedovanja in sprejemanja sklepov, od katerih so vsaj doslej kmetje imeli bore malo ... Nič kaj lepa prihodnost se namreč ne piše kmetom na vodovarstvenih območjih. O tej temi so sicer na našem območju bile že sklicane okrogle mize in povedano kar veliko besed, zadnje mesece pa je vladala tišina. Čas pa je tekel in teče - roki uredb, ki bodo hudo omejile načine kmetovanja, so pred vrati. Najhuje jo bodo skupili kmetje na prvem vodovarstvenem območju (VVO 1), kjer bo sporno oz. težko izvedljivo celo predvideno ekološko kmetovanje, saj po zakonu ne bo možno gnojiti niti z gnojnico ali svežim hlevskim gnojem, pač pa le z odležanim in še to v strogo omejenih količinah. Ob kmetovanju se bo zelo omejila tudi možnost pozidave; na VVO 1 morebitna gradnja sploh ne bo več možna, na ostalih pa le s pridobljenim vodnim soglasjem, do katerega pa je izredno težko priti zaradi visokih kriterijev in pričakovanih pritožb, poleg tega pa je vse skupaj precej drago. Miša Pušenjak je zbranim odkrito povedala, da si kmetovanja v VVO 1 ne zna predstavljati in praktično sploh ne bo izvedljivo. O Stran 3 Preselitev kartodroma iz Hajdoš na območje Slovenje vasi vse bolj buri krajane tudi na širšem območju mestne občine Ptuj, ne samo Hajdine. O tem so oktobra razpravljali tudi člani sveta četrtne skupnosti Panorama. Kot kaže, pa bo ta tema ponovno na dnevnem redu na naslednji seji, na kateri pričakujejo tudi predstavnika investitorja. Na dnevni red so gradnjo kartodroma uvrstili zaradi številnih klicev prebivalcev z območja četrtne skupnosti Grajena, je povedal predsednik sveta ČS Panorama Rudolf Vrabl, saj so precej zaskrbljeni zaradi selitve kartodroma iz Hajdoš v Slovenjo vas. Prepričani so, da bo na- stajal hrup, ki bo zelo moteč tako za občane ČS Grajena kot tudi za krajane ČS Panorame. Na četrtnem svetu so podvomili o tem, ali ima projekt vso potrebno dokumentacijo za postavitev kartodroma in ali je ta skladna z zakonodajo. O Stran 7 Ptuj • Petnajsta seja četrtne skupnosti Center Na območju ČS Center živi blizu pet tisoč občanov, gre pa za območje, ki ga dnevno obiskujejo tudi drugi občani oziroma prebivalci s Ptujskega, zato bi morali za njegovo urejanje nameniti več sredstev, kot jih v vsakoletnih proračunih MO Ptuj. Tudi leto 2009 v nobenem primeru ni izjema: kljub temu da se bodo nekateri projekti izvajali, jih bo še več ostalo na papirju, čeprav bi jih morali že zaradi mesta samega in njegove vloge reševati prednostno. Četrtni svetniki so se zavzeli za veliko stvari, prioritet niso izpostavljali, želijo pa, da bi bilo vsaj nekaj njihovih predlogov realiziranih. Pozdravili so javno obravnavo proračuna, ki je omo- gočala, da je s predlogi in pripombami lahko sodeloval sleherni občan. Po zaključku razprave bodo proračun za leto 2009 lahko z amandmaji spreminjali le mestni svetniki. Albin Pišek, vodja svetniške skupine DeSUS, je izpostavil številne potrebe, ki so vidne vsem, a se o njih le govori, nič pa ne naredi že vrsto let. Opozoril je na neurejenost Murkove in Lackove, ni kanalizacije, kar je sramota za mesto, pa na neurejenost grajskega hriba in Panorame. Neurejeno je tudi parkirišče pod gradom, kjer ni niti ene pipe, da bi se ljudje osvežili, manjka pa tudi druga infrastruktura, na primer WC. Lepo je, da se je otroško igrišče v Mestnem parku končno uredili na novo, nujno pa bi morali uediti protihrupno ograjo ob cesti in poskrbeti za zaščito igrišča proti železnici (ozelenitev), prav tako pa igrišče potrebuje varovalno ograjo. Ptuj nujno potrebujo tudi drsališče. Nadaljevati je potrebno obnovo starega Mestnega pokopališča, urediti je potrebno javno razsvetljavo, Ptuj pa nujno potrebuje tudi novo tržnico. Zakon o graditvi objektov omogoča, da se vsem lastnikom objektov, ka- Novi ameriški predsednik kar naprej opozarja, da je Amerika sposobna vsega, tudi največjih presenečenj. Zagotovo je eno izmed takšnih njenih velikih (prijetnih) presenečenj izvolitev temnopoltega Baracka Obama za 44. predsednika ZDA. Amerika je s tem pravzaprav premagala samo sebe, vse svoje javne in prikrite predsodke in tragično zgodovino rasnega razlikovanja in rasne nestrpnosti, ki je še pred petdesetimi, štiridesetimi leti marsikje striktno ločevala črnce in belce, črnim prepovedovala marsikaj, kar je bilo za bele samoumevno (črni otroci niso smeli v šole z belimi otroki, črnci niso smeli piti vode iz javnih vodovodnih pip, ki so jih uporabljali beli, v javnih prevoznih sredstvih so bili posebni prostori za črnce, delovale so še številne druge fizične in duhovne prepovedi (grobi pritiski ter nasilje) za temnopolto prebivalstvo). Z izvolitvijo Baracka Obame se je Amerika tudi formalno (ponovno) deklarirala kot država enakih možnosti za terih fasade niso urejene, lahko izdajo odločbe o ureditvi. Pri tem bi jim morala zgled dajati MO Ptuj, ki ima kar nekaj objektov, katerih fasade so v katastrofalnem stanju. V proračun MO Ptuj za leto 2009 zagotovo sodi nadaljnje urejanje Stare steklarske delavnice, saj iz postavke za Evropsko kulturno prestolnico 2012 ni razvidno, za kaj bodo porabljena. Nadaljevati bi morali vsaj arheološke raziskave, da se bo vedelo, kaj vse (ne glede na barvo kože, vero, socialno poreklo itd.). Tako ostaja svetilnik naprednega, do česar ji je še posebej veliko. Združene države Amerike so z zadnjimi volitvami še enkrat pokazale, da so sposobne velikih sprememb. Po volitvah je marsikaj drugače. Američani so pokazali veliko "političnost" in z rekordno, več kot 60-odstotno udeležbo na volitvah, ki je bila najvišja v zadnjih sto letih, dokazali, da jim še zdaleč ni vseeno, kaj se dogaja z njihovo državo. Američani so se zganili v trenutku hudih travm in preizkušenj, s katerimi so soočene Združene države Amerike. Večurno vztrajno čakanje v dolgih kolonah pred volišči ni bilo samo dokaz pripadnosti Obami, ampak tudi svojevrstno potrdilo nezadovoljstva z dosedanjo politiko predsednika Busha. Še več -volitve so bile opozorilo na nujne spremembe. In prav spremembe in združevanje obljublja Obama. Amerika se vselej zares (politično) vzdrami ob prelomnih trenutkih. Tako je bilo ob vojni v Vietnamu, tako je zdaj, ko se ruši ameriški finančni sistem, ko pada ameriško gospodarstvo v težave, ko se obetajo velika odpuščanja delavcev ... S tega vidika ima Obama objektivno bi na tem območju še lahko urejali. Jože Glazer je mnenja, da bi morali imeti desetletni program za mestno jedro, da bi se vedelo, kakšen bo ptujski mestni center v naslednjih desetih letih. V letu 2009 bi morali sprejeti odlok o starem mestnem jedru, da bi prišli do osnove in s tem do prioritet za posege. Oto Mesaric je opozoril na temo v Ciril-Metodovem drevoredu, kjer bi potrebovali vsaj dve luči. Emil Mesaric pa je prepričan, da bi morali čim oprej nekaj ukreniti v zvezi s staro usnjarno v Dravski ulici, saj je stavba močno načeta, streha pa že tako uničena, da je samo vprašanje časa, kdaj se lahko kaj zgodi. Boris Miočinovič se je zavzel za to, da bi se sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju starega mestnega jedra, tudi uporabila za posege na tem območju. Dejan Levanič je ob koncu razprave o proračunu MO Ptuj za leto 2009, v kateri so bili podani številni predlogi in potrebe za urejanje na območju mesta, dejal, da se ne bi omejevali na male in večje predloge, temveč naj se vsi vpišejo in pošljejo predlagatelju proračuna v pisni obliki. gledano več možnosti za radikalno ukrepanje in za reforme. Ameriški kapitalizem je ta čas življenjsko zainteresiran za rešitve, ki ga bodo v bistvu zavarovale pred novimi (neprijetnimi) presenečenji. Vsekakor gre za iskanje novih rešitev, ki bodo zamenjale sedanje, po katerih je hotel še zlasti sedanji predsednik Bush ostati v spominu kot predsednik z najliberalnejšo ekonomsko in zlasti finančno politiko, ki je povsem minimizirala, če že ne zavračala vlogo države. Vsekakor se je to pokazalo kot pogubno. Tako je zdaj, v zadnjih tednih vladanja, že sam Bush prisiljen v korekcije in posege, ki so v bistvu v nasprotju s tistim, kar je želel in prakticiral v pretežnem času vodenja Združenih držav. Zdaj bo še posebej pomenljivo, s kakšnim krogom ekonomskih strokovnjakov se bo obdal Obama in kako bo zastavil svetovno sodelovanje pri obvladovanju (globalnih) ekonomskih težav. Obama je ves čas predvolilne kampanje, pa tudi v svojem prvem govoru po zmagi izrazito poudarjal svetovno soodvisnost, soodgovornost in nujnost sodelovanja pri zaznavanju in razreševanju poglavitnih izzivov tega časa. Vsekakor govori o tem več (in manj domišljavo, kot bi rekli Rusi) kot dosedanji ameriški predsednik. V zadnjih osmih letih (pa tudi prej) je Amerika mnoge svoje poglede in rešitve nekako vsiljevala drugim. Delovala je izrazito s pozicije edine svetovne velesile in to ji Če ne drugo, bodo četrtnim svetnikom pri nadaljnjih aktivnostih v pomoč tudi odgovori na posamezne predloge, da se bo vedelo, kako o njih razmišlja občinska oblast in kakšne rešitve ponuja. Proračun ČS Center za leto 2009 obsega nekaj nad 25 tisoč evov. Za spodbujanje športa in kulture bodo imeli na voljo 827 evrov, za srečanje starejših občanov pa dobrih 1750. Za sanacijo kulturne dediščine bodo namenili 3700 evrov; porabili jih bodo za pripravo dokumentacije za posege v ptujsko dediščino, da bi bila ta celovita in strokovna. Predvsem se bodo v tej fazi lotili objekta stare pošte v Lackovi ulici ter Jadranske 15 in 17. V vseh treh primerih gre za izjemno arhitekturno dediščino. Srečanje starejših od 70 let bodo letos organizirali okrog miklavževega. Člani sveta ČS Center so se na seji 10. oktobra seznanili tudi s sofinanciranjem otroških igral na igrišču v Mestnem parku, pri čemer je znašal njen delež blizu štiri tisoč evrov. Svet četrtne skupnosti se bo do konca leta sestal še na eni seji, do srede decembra pa naj bi organizirali še eno javno tribuno o kvaliteti življenja v ČS Center oziroma v starem mestnem jedru. Ker se leto počasi izteka, bo verjetno potrebno podatki tudi kakšno poročilo o učinkih dosedanjih javnih tribun, kje se je že začelo premikati in kje ne. Občane pa bodo na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu povabili tudi na predavanje o novostih v cestnoprometnih predpisih. MG je prineslo mnogo škode po svetu tudi pri zaveznikih. Svet zaradi tega pravzaprav še ni bil nikoli tako pro-tiameriški. V bistvu je bilo to obdobje izrazitega izključevanja (in tudi zavajanja) drugih, predvsem pa Združenih narodov. Združene države se nekako ne morejo soočiti s spremembami, ki so se medtem spet zgodile po svetu. Rusija je dobila svojo nekdanjo samozavest in tudi moč. Evropa je po marsičem drugačna, kot je bila še pred desetletjem ali dvema, in ta Evropa kot njihova velika zaveznica vendarle ni kar tako pripravljena sprejemati njihovih različnih solističnih akcij. Zaradi tega ni bilo popolne ameriško-evropske "enotnosti" ob napadu na Irak, pa ob idejah za protiraketni ščit na Poljskem in Češkem itd. V Aziji igrajo čedalje bolj dominantno vlogo (z vsemi značilnostmi velesil) Japonska, Kitajska in Indija ... Vsega tega se očitno novi ameriški predsednik Barack Obama zaveda. Zato govori o veličini in vodilni vlogi Združenih držav Amerike s pomembnim dodatkom, da ta ne sme temeljiti (samo) na moči orožja in sile, ampak v mnogo širših razsežnostih. Ali se bo svet znal pravočasno in dovolj prepričljivo odzvati na takšno vizijo novega ameriškega predsednika? Za zdaj ga je sprejel kot novo ameriško in svetovno upanje. Jak Koprivc Sedem (ne)pomembnih dni Mesto potrebuje več denarja! Svet četrtne skupnosti Center ima po preselitvi enega člana le še šest članov. Petnajste seje, ki je bila 10. novembra, so se udeležili Boris Miočinovič, Oto Mesarič, Andreja Čelan in Dejan Levanič, od mestnih svetnikov pa Albin Pišek, Jože Glazer in Emil Mesarič. Uvodnik Slovenija, dežela nestrpnosti Prav zanimivo je v tem času po letošnjih volitvah spremljati državno televizijo, ki po zaslugi dosedanje vlade, na čelu z Brankom Grimsom, ni več javna, in tudi nekatere druge slovenske medije. Vsekakor izstopa televizijski janšist Raj-ko Gerič (in še bi lahko našteval), ki je ob vodenju prvih pogovorov s prvaki strank levega trojčka, namesto da bi vodil oddajo, kar komentiral njihove izjave. Gledalci smo dobili občutek, da sodeluje v oddaji kot predstavnik dosedanje vladne stranke SDS in ne kot televizijski voditelj "nacionalne" televizije. V teh oddajah je bilo čutiti nekakšno nestrpnost do nove vlade, ki se je seveda v dneh po volitvah le še stopnjevala. Nekateri predstavniki stranke SDS že naštevajo napake, ki jih je naredila nova vlada, ki da ni izpolnila predvolilnih obljub. Prav smešno, saj še vlada sploh ni potrjena, mandatar je komaj v teh dneh predstavil ministrsko ekipo - pa je ta ekipa zagrešila že marsikaj. Očitno nekateri novi opozicijski poslanci ne morejo brzdati svoje užalje-nosti, ker ne bodo več na oblasti, in iz njih kar veje nestrpnost. To se je tudi pokazalo na seji državnega zbora pri glasovanju o novem mandatarju. In kot smo bili v zadnjih štirih letih vajeni, je svoj lonček pridala tudi Cerkev. Slovenska škofovska konferenca je že komentirala, da koalicijska pogodba napoveduje oživljanje negativnega odnosa do Cerkve, seveda pa so v isti sapi povedali, da se načela ločenosti države in verskih skupnosti ne bojijo, saj ga tudi sami zastopajo. Smešno: koalicijsko pogodbo usklajujejo koalicijski partnerji in koalicijski partner pri sestavi te vladne koalicijske pogodbe Cerkev tokrat ni. Skratka spet gre za sprenevedanje in vnašanje nestrpnosti v slovensko javnost, ki se je pričela z nadškofova-njem Rodeta, ko je med drugim dejal, da je Slovencem protestantizemprinesel eno knjigo itd. Veliko te nestrpnosti smo doživeli v preteklih letih tudi od desnih politikov, kot je branje domobranske zaprisege bivšega duhovnika v državnem zboru. In kdo je že na lansko državno proslavo ob dnevu reformacije pripeljal "zavednega Slovenca" škofa Hrena... Vsekakor imajo prav tisti, ki pravijo, da se sploh ne zavedamo, koliko nestrpnosti je bilo v zadnjih štirih letih vnesenega med slovenski narod. Tega početja ne odtehtajo nobene pozitivne poteze dosedanje vlade. Prav nestrpnost je tista, ki jo bo najtežje postaviti v normalne okvirje. Najbolj žalostno je, da se je preselila tudi v novinarske vrste, posebej med novinarje in urednike, ki hlastajo po dobičku in nimajo hrbtenice. Svoje so dodali tudi vladni "neodvisni" brezplačniki, kar je največja sramota slovenskega novinarstva. Zato se ne morem strinjati z novim mandatarjem, da ureditev medijske zakonodaje ni prioriteta. Vsekakor jo je nujno treba urediti. Zmago Šalamun Foto: Črtomir Goznik Ptuj bi že kot središče občine in bodoče pokrajine moral biti deležen večje pozornosti. Eno od obeležij, ki mu manjka, je fontana, ki naj bi stala na Mestnem trgu. (So)odvisni in (so)krivi Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Podravje • S seje območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Trkanje na nebeška vrata Zadnja seja območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj pod predsedovanjem Milana Unuka se je začela z dokaj jeznim izbruhom direktorja Kmetijske zadruge Ptuj Marjana Janžekoviča glede vprašanja postavitve živinskega sejmišča oz. avkcijske hale na Ptuju, nadaljevala pa z veliko, veliko besedovanja in sprejemanja sklepov, od katerih so vsaj doslej kmetje imeli bore malo... Foto: SM Glede na stroge ukrepe in uredbe, ki začno polno stopati v veljavo od začetka naslednjega leta, bo kmetovanja na prvem vodovarstve-nem pasu po mnenju kmetijskih strokovnjakov kmalu konec. Kaj se bo zgodilo z 220 hektarji kmetijskih zemljišč na tem območju, si ne upa napovedati nihče. Marjana Janžekoviča je že na začetku zbodel v oči zapisnik prejšnje seje, ki se je ni udeležil, na njej pa so zbrani takrat razpravljali o nujnosti postavitve avkcijske hale na Ptuju: „Pa kaj sanjate o sejmišču in hali?! Kdo bo to postavil in vzdrževal?! Dobro veste, da smo kot zadruga odprli sejmišče, asfaltirali teren in uredili vse potrebno, kar je zahtevala inšpekcija, potem pa ni bilo nobenega interesa za prodajo živine in smo morali sejmišče zapreti! Saj osebno nimam nič proti, če hočete sejmišče, samo naj se potem najde še konkretni junak, ki bo to naložbo financiral in tudi skrbel za vse stroške in pozitivno poslovanje! Čas bi pa bil, da si nehamo delati utvare; eno so želje, drugo pa današnja ekonomija in realnost!" Besede so kar ostro zarezale po dvorani, posebej pametnega odgovora pa ni bilo slišati, razen pač misli, da če ljudje sami nimajo interesa in volje, bo res težko, in da bi bilo glede denarja možno najti morda tudi kakšne evropske vire. Potem je še enkrat padla kritika na uničenje prejšnjega sejmišča, ki da bi lahko bilo pravi kulturni spomenik v mestu, kulturni spomeniki pa naj bi se ohranjali, ne pa uničevali. Potem je padel še odgovor, da je pravzaprav edina realna možnost, da Ptuj res dobi pravi avkcijski prostor, le v okviru preselitve in nove lokacije za KgZ Ptuj, dogovorili pa so se tudi, da se ustanovi poseben odbor, ki bo ves čas aktivno delal na projektu izgradnje hale. Drugič je bilo čutiti precej napeto vzdušje in nekaj prepira ob predstavitvi kandidatov za strokovne odbore kmetijske zbornice. Teh je 16 za različna kmetijska področja, sestavljeni pa naj bi bili iz devetih članov, od tega bi naj bilo v vsakem odboru pet svetnikov. Ptujski KGZ je predlagal svojo listo kandidatov, Unuk pa je po po- svetu s predsedniki izpostav prav tako predstavil listo kandidatov, s katero pa se na začetku niso strinjali vsi. Unuku je bilo predvsem očitano dejstvo, da je listo imen sestavil brez njihovega soglasja ali celo vedenja, na kar je Unuk odvrnil, da lahko vsa predlagana imena tudi spremenijo in se dogovorijo drugače, saj gre zgolj za predlog. Po tem odgovoru pa kontriranja ni bilo več,. Kandidati so ostali isti, le pri dveh odborih so dodali še dve imeni. Kdo izmed predlaganih pa bo na koncu dejansko sedel v kakšnem od odborov, pa bodo pokazale volitve. V kratkem konec kmetovanja na VVO 1!? Nič kaj lepa prihodnost pa se ne piše kmetom na vodovar-stvenih območjih. O tej temi so sicer na našem območju bile že sklicane okrogle mize in povedano kar veliko besed, zadnje mesece pa je vladala tišina. Čas pa je tekel in teče - roki uredb, ki bodo hudo omejile načine kmetovanja, so pred vrati. Najhuje jo bodo skupili kmetje na prvem vodovarstvenem območju (VVO 1), kjer bo sporno oz. težko izvedljivo celo predvideno ekološko kmetovanje, saj po zakonu ne bo možno gnojiti niti z gnojnico ali svežim hlevskim gnojem, pač pa le z odležanim in še to v strogo omejenih količinah. Omejitve bodo precej hude tudi na t. i. drugem in tretjem vodovar-stvenem območju, vendar bo tam integrirano kmetovanje še možno. Ob kmetovanju se bo zelo omejila tudi možnost pozidave; na VVO 1 morebitna gradnja sploh ne bo več možna, na ostalih pa le s pridobljenim vodnim soglasjem, do katerega pa je izredno težko priti zaradi visokih kriterijev in pričakova- nih pritožb, poleg tega pa je vse skupaj precej drago. Miša Pušenjak, ki je zbranim odkrito povedala, da si kmetovanja v VVO 1 ne zna predstavljati in praktično sploh ne bo izvedljivo, je povedala tudi, da so prehodni roki uredb že pred vrati; prvega januarja naslednje leto stopi namreč polno v veljavo uredba o uporabi fitofarma-cevtskih sredstev (škropiv), ki zelo omejuje njihov izbor, čez tri leta pa bo polno v veljavi tudi uredba o gnojilih in gnojenju, ki bo prinesla še zadnji udarec kmetijam na VVO 1. Kmetje naj se ne zanašajo na odškodnine! Pušenjakova je ob tem opozorila, da naj se kmetje nikakor ne zanašajo na odškodnine oz. rente, ker slednje nikakor ne bodo visoke, ampak minimalne in ne bodo kmetom niti približno omogočale preživetja, poleg tega pa še sploh ni jasno, kako naj bi jih izplačevali. Edino, kar je približno določeno, je to, da naj bi bila za izplačilo zadolžena komunalna podjetja, za višino odškodnin pa naj bi se kmetje sami izpogajali z njimi ... Okoljsko ministrstvo se je namreč elegantno umaknilo iz reševanja finančnih vprašanj, predpisalo je le pogoje kmetovanja. „Opozarjam vas še enkrat, da se ne zanašajte na odškodnine, ampak si izpogajajte zamenjave ali odprodajo kmetijskih zemljišč, zlasti v prvem VVO," je še enkrat opozorila Pušenja-kova. Zbrani so se sicer s tem strinjali, zavedajo pa se tudi težav; namreč: kmetijska zemljišča v prvem VVO so padla pod vsako ceno, menda naj bi bil dandanes m2 vreden manj kot 1 evro, zato je odprodaja nerentabilna, zamenjave s skladovimi zemljišči izven VVO pa naj bi bile tudi težko izvedljive, glede na to da je sklad za večino kvalitetnejših površin že sklenil dolgoročne zakupne pogodbe z najemniki. Še strožji ukrepi tudi v Naturi 2000! Problem kmetovanja na VVO v bodoče za Spodnje Podravje ne bo tako majhen, kot se morda komu zdi danes, saj je na prvem VVO kar 220 hektarjev kmetijskih površin! Ko bodo začele veljati vse uredbe, kar se bo zgodilo v naslednjih treh letih, bo propad kmetij nemogoče ustaviti, če ne bodo rešene že prej. Pri tem ne gre samo za socialni vidik kmetov, ki se bodo lahko prijavili na Zavodu za zaposlovanje, ampak se bo kar hitro zgodilo še množično zaraščanje ogromnih (danes kmetijskih) površin, na kar sicer že opozarjajo številni kmetijski strokovnjaki, odziva pa ni. Tudi na tokratni seji območne enote KGZS Ptuj zbrani niso naredili nič drugega, kot sprejeli že znane sklepe, da naj se kmetom na VVO 1 omogočijo zamenjave ali odkupi njihovih zemljišč po veljavni tržni ceni za kmetijska zemljišča, tistim pa, ki bi vseeno želeli ostati in kmetovati, pa zagotovi primerna renta oz. odškodnina zaradi izgube dohodka. Miran Naglič s kmetijske zbornice pa je ob tem opozoril še na nekaj: „Verjetno ne veste, ampak naše okoljsko ministrstvo bo moralo podati prvo poročilo o ukrepih v Naturi 2000 v Bruselj šele leta 2010. In verjemite mi, ker to že vem, da tudi v Naturi 2000 ne bo dovolj več le integrirano kmetijstvo, ampak bodo zahteve še precej ostrejše kot doslej! Poleg tega se bodo začeli izvajati tudi ukrepi upravljanja s porečji voda, ki bodo prav tako strožji kot doslej!" Na koncu dobre tri ure trajajoče seje pa so člani vdani v usodo lahko ugotovili le še, da niso uspeli z zahtevo po zmanjšanju katastrskega dohodka in odpisu dajatev ZZZS za kmete, ki so bili hudo prizadeti v neurju, saj so povsod dobili odgovor, da „za kaj takega, žal, ni zakonske podlage" ... SM Foto: SM Ob praktično popolni prepovedi uporabe škropiv bo na VVO 1 zelo omejeno tudi gnojenje; slednje bo možno le z odležanim hlevskim gnojem in še to le v določenih količinah. Dornava, Gorišnica • Ob robu posodobitvi železniške proge Čudne železniške zgodbe Dela na posodobitvi železniške proge Pragersko-Hodoš tečejo, kot je bilo napovedano. Se pa v nekaterih občinah, skozi katere teče „železna cesta", med njimi sta občini Dornava in Gorišnica, srečujejo z vsaj dvema težavama: ena je predvideno zaprtje nekaterih železniških prehodov, druga pa prav nenavadni „rubež" denarja zaradi neplačila vzdrževanja infrastrukture teh prehodov. V Dornavi je bolj v ospredju problematika zaprtja sedaj še veljavnih prehodov čez tire. Še posebej so občani ogorčeni, ker naj bi se s posodobitvijo proge zaprl prehod v Mezgov-cih, ki ga dnevno uporablja ogromno voznikov. Da želijo ta prehod ohraniti na kakršenkoli že način, bodisi s podvozom ali nadvozom ali pa v sedanji obliki, so dokazali tudi s številnimi zbranimi podpisi proti zaprtju, vendar kot kaže, imajo malo možnosti, da se jim bo želja uresničila. Kaj se obeta, smo povprašali Andrejo Šaj-novič, ki je pooblaščena za odnose z javnostmi pri Direkciji RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Pojasnila je, da je v sklopu izdelave državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš predvidena tudi ureditev nivojskih križanj cest z železniško progo in sicer takole: „V občini Dornava je zdaj šest nivojskih prehodov, od tega dva zavarovana z avtomatsko napravo za V Gorišnici bodo obdržali oba prehoda; eden naj bi bil preurejen v nadvoz, drugi ostane zavarovan s polzapornicami kot doslej. zavarovanje in polzapornica-mi, štirje nivojski prehodi pa so opremljeni le z Andrejevim križem. Predvideva se ukinitev treh nivojskih prehodov takoj po ureditvi povezovalnih poti. Eden izmed teh bo sicer ostal samo za pešce in kolesarje, zavarovan pa bo s polzaporni-cami. Predvidena pa sta dva izvennivojska prehoda oz. križanji ter eden, ki bo zavarovan Ptuj • Obnovljena Peruzzijev portal in grajska vrata Pozornost države pričakujejo tudi v bodoče V ponedeljek so na ptujskem gradu pripravili svečanost ob zaključku nekaterih obnovitvenih del. Med temi so bila še posebej zahtevna restavratorska dela na Peruzzijevem portalu. Portal je eden najdragocenejših spomenikov v grajskem kompleksu in zanj sedaj strokovnjaki ugotavljajo, da morda ni delo Salastia Peruzzija, temveč je njegov južni, t. i. Karlov portal, je na krajši slovesnosti ob zaključku obnovitvenih del povedal Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj. Uspelo pa jim je obnoviti tudi velika lesena vrata, ki vodijo na zgornje grajsko dvorišče. Kljub temu da so bila zelo dotrajana, tako da so nekateri predlagali kar namestitev novih, jim je vendarle uspelo obnoviti stara, pri čemer so povsem dotrajane dele nadomestili z novimi. Po osmih letih prizadevanj Foto: Črtomir Goznik Peruzzijev portal, eden najdragocenejših spomenikov v grajskem kompleksu, je obnovljen. jim je uspelo od države dobiti sredstva za nujna vzdrževalna in obnovitvena dela na gradu, za katera so porabili okrog 200 tisoč evrov. Takšno pozornost pričakujejo tudi v bodoče. Obnovili so tudi grajski zvonik, ki je bil v popolnoma razpadajočem stanju, v nekatere prostore na gradu napeljali plin, po novem so ogrevane tudi grajske sanitarije, namestili so zmogljivejšo peč za centralno kurjavo, osvetlili grajske arkade, uredili pa tudi prostor za bidermajersko zbirko, ki jo je ptujskemu Pokrajinskemu muzeju podaril Marko Sluga, ter vgradili nov požarnovarnostni sistem. Še vedno pa na gradu nimajo vode, grajski kompleks je v veliki nevarnosti, če pride do požara, zato upajo, da bodo v letu 2009 na grajski hrib napeljali hidrante. Mestno oblast pa pozivajo, da uredi in preplasti tudi cesto na grad, saj je prav sramota. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih pričakuje, da bo po skoraj dvajsetih letih reševanja usode nekdanje grajske konjušnice tudi ta zasijala v podobi restavracije, kakršno si zasluži ptujski grajski kompleks. z avtomatsko napravo za zavarovanje in polzapornicami. V občini Gorišnica sta dva nivojska prehoda, oba zavarovana z polzapornicami. V sklopu navedenih del bo na enem zgrajen nadvoz, na drugem ostane enako zavarovanje." Kdaj bodo dejansko izvedeno zaprtje nekaterih prehodov, ki danes še služijo svojemu namenu, je težko natančno določiti: „Predvidevamo, da bo državni prostorski načrt (DPN) sprejet konec januarja 2009, nakar se bo pristopilo k izdelavi projektne dokumentacije, parcelaciji, k odkupom zemljišč in postopku za pridobitev gradbenih dovoljenj. Realizacija projekta je odvisna od postopkov, ki so navedeni. Naročnik načrtuje dokončanje del na ureditvi nivojskih prehodov konec leta 2013." V Gorišnici torej glede na sedanje stanje ne bodo izgubili nobenega prehoda, medtem ko jih bo v Dornavi pol manj, predvsem gre za t. i. „poljske prehode", ki pa so tudi dejansko nevarni, kar dokazujejo Župan Jože Kokot je nad odvzemom slabih 50.000 evrov iz občinskega proračuna za pokritje stroškov vzdrževanja železniških prehodov zgrožen: „Seveda smo skupaj z drugimi prizadetimi občinami sprožili tožbo, saj ne vidim razloga in zakonske podlage za kaj takega!" smrtne žrtve iz bližnje preteklosti in nemajhno število prometnih nesreč, katerih vzrok je bil slaba vidljivost proge in neprevidnost voznikov. Občinam zarubljen denar za vzdrževanje prehodov Prav tako, če ne še bolj zanimiva zgodba pa se odvija v za-kulisju železniške infrastrukture in njenega vzdrževanja. Za stroške vzdrževanja je zadolžen upravljalec javne železniške infrastrukture, torej podjetje Slovenske železnice. Vsaj tako je razumeti Zakon o varnosti v železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 61/07), ki v svojem petem odstavku 52. člena predpisuje, da stroške v zvezi z vzdrževanjem, obnovo ali nadgradnjo ni-vojskih prehodov vključno s cestiščem v širini 3 m od osi skrajnih tirov, stroške progovne signalizacije in naprav za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (zapornice ali polzapor-nice ter svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, ki so vezani na signalno varnostne naprave železniške infrastrukture) krije upravljavec javne železniške infrastrukture. Kljub temu se je zgodil zanimiv presedan; v začetku tega leta so namreč tako občini Gorišnica kot občini Dornava zarubili denar za vzdrževanje prehodov. V Dornavi naj bi po besedah župana Rajka Janžeko-viča iz proračuna za te namene zarubili okoli 9000 evrov; ali je šlo za poplačilo enoletnih ali večletnih stroškov vzdrževanja infrastrukture na prehodih, pa ni vedel povedati. Veliko bolj je „zadelo" gorišniški proračun: za poračun vseh stroškov jim je bilo odvzetih slabih 50.000 evrov. To dejanje je tamkajšnjega župana Jožeta Kokota hudo razjezilo: „Ne vem, od kdaj in na kateri zakonski osnovi naj bi občine plačevale stroške vzdrževanja cestno-železni-ških prehodov!? Jasno je, da moramo kot lokalna skupnost poskrbeti za ustrezno prometno signalizacijo ob cestah, kot so npr. Andrejevi križi, in to smo tudi storili, nikakor pa ne bomo skrbeli še za stroške vzdrževanja same infrastrukture na prehodu! Naša občina je res dobivala račune, vendar jih nismo plačevali, zato je prišlo do uredbe, s katero so nam znesek v začetku tega leta vzeli z računa. Ker pa je ta zahtevek in dobesedno rubež zakonsko hudo sporen, smo se skupaj z drugimi občini, ki se jim je zgodilo enako, preko Skupnosti in Združenja občin (SOS in ZOS, op. a.) pritožili. Tožba je bila dana na sodišče poleti letos, kdaj bo rešena, pa res ne vem." Če gre soditi po tožbi občin proti šolskemu ministrstvu zaradi plačevanja šolskih prevozov otrok, ki se še po dolgih letih ni premaknila z mrtve točke, potem bo čakanje hudo dolgo. Župan Kokot je sicer prepričan, da bi tožbo občine morale dobiti in s tem tudi vrnjen denar; če pa bo izrek drugačen, v prid Slovenskim železnicam, potem pa s kaj lahko zgodi, da si bodo občine prizadevale za čim manj (in ne čim več) cestnih prehodov čez železniške tire ... SM Dornavi se obeta ukinitev prehoda v Mezgovcih, ki je sicer zelo frekventen in ga uporablja veliko okoliških prebivalcev. Foto: SM Foto: SM Ptuj • Martinovanje Novi princ karnevala prihaja s Turnišč Letošnje ptujsko martinovanje je v glavnem potekalo na Mestnem trgu. Obiskovalci so lahko letošnji vinski pridelek okušali na stojnicah, kjer so jim ponudili tudi druge dobrote. le redki. Želi biti dober promotor ptujskega kurentovanja in Ptuja kot pustne prestolnice Slovenije z neizmernim bogastvom pustne dediščine. S pustno tradicijo se je Stanko Vegan srečal že kot majhen deček, z njo živi že več desetletij. Prvič si je kurentovo opravo nadel pri petih letih, od dvanajstega leta naprej pa se redno udeležuje ptujskega kurentovanja. Stanko Vegan je član društva Koranti Turnišče-Draženci v občini Hajdina, hkrati pa aktivno deluje tudi v TD Klopotec So-viče-Dravci v občini Videm. V Zgodovinskem arhivu Ptuj mu je arhivistka Marija Hernja Masten poiskala zgodovinsko osebnost, ki jo bo predstavljal. Najprimernejši je bil Johan Foto: Črtomir Goznik Novi princ karnevala Vegan Turniški, plemeniti Thurn in Valsassi-na, v spremstvu grofice Maximilian Thurn in Valsassi-na, ki je dal zgraditi graščino Turnišče. Plemiška družina Thurn in Valsassina je imela Foto: Črtomir Goznik Ptujsko martinovanje je tudi jesenski pust, zato so se na Ptuju prvič srečali vsi slovenski predstavniki, vključeni v Evropsko združenje karnevalskih mest FECC za Slovenijo, ki ga vodi Branko Brumen. Foto: Črtomir Goznik Krst mošta so že tradicionalno opravili v cerkvi sv. Jurija. Turnišče v lasti od leta 1676 do leta 1729. Posesti je imela na Dravskem polju in v Halozah, povsod tam torej, kjer deluje novoizvoljeni princ. V spremstvu novega princa karnevala je tudi njegova „mati" Suzana Elizabeta Thurn, ki je bila rojena kot grofica Saurau. Sicer pa ga spremlja garda osmih vojakov, ki bodo skrbeli za red na mitnici v Tržcu, da se ne bo nihče izmuznil plačilu cestnine na zelo frekventni poti preko Haloz na Hrvaško. Novi princ karnevala bo oblast na Ptuju prevzel 14. februarja 2009, saj bo prihodnje kurentovanje potekalo od 14. do 24. februarja. MG Ormož • Uspešen začetek podjetja Parfummele Opojne dišavne kompozicije Na Hardeku pri Ormožu že nekaj mesecev deluje podjetje Parfummele, d. o. o. Ustanovil ga je Miro Mele, ki je vanj vložil odpravnino iz nekdanje TSO, kjer je bil nekoč zaposlen kot vodja tehnološke službe. Kot je povedal Andrej Re-bernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, je letošnje mlado vino povsod tam, kjer ni bilo toče, sveže, z izrazito sortno značilnostjo. Pri vinih z območij, ki jih je prizadejala toča, pa je čutiti rahlo prizadetost, kljub temu pa je kvaliteta še zadovoljiva. Dogajanje na Mestnem trgu so do poznih večernih ur obogatili kulturni nastopi, med Takoj po prenehanju delovanja v TSO je Miro Mele sicer ustanovil svetovalno podjetje Mele M, d. o. o., v katerem se ukvarja s svetovanjem v procesni kemijski industriji, na področju managementa procesov. Pri tem delovanju je trčil na družbo Etol, ki je iskala rešitve za svoj program izdelovanja dišav. Tako je nastala družba Parfummele, dišav-ne kompozicije, d. o. o., ki je prevzela vso dokumentacijo, proizvodna sredstva in zalo- zabavnimi igrami pa so izvedli vinogradniške igre. Tudi letos je slavila ekipa Vinogradništva Rebernišek. Dopoldansko dogajanje na Martinov dan pa je bilo v znamenju druženja predstavnikov Evropskega združenja karnevalskih mest FECC za Slovenijo, slovenskih vinskih kraljic, vinskega kralja in vinske princese, kletarjev iz občine Hajdina in izvolitve novega princa karnevala. Ta ge za proizvodnjo od družbe Etol ter pričela proizvodnjo v juliju letos. Na ta način je prevzela tudi del 85-letne tradicije izdelave dišavnih kompozicij za industrijo v Sloveniji, saj podjetje izdeluje koncentrirane dišavne mešanice za industrijo in obrt, ki potrebuje odišavljanje svojih izdelkov. Poglavitni potrošniki izdelkov so podjetja kozmetične industrije in industrije pralnih sredstev. Mnogi njihovi izdelki se uporabljajo v aro- prihaja iz vrst hajdinskih kletarjev. Nalogo kletarja so mu v občini Hajdina naložili v letu 2004, ko je postal deveti kletar, sicer pa je Stanko Vegan, ki se bo v javnosti predstavljal kot Vegan Turniški, plemeniti Thurn in Valsassina, doma na Turnišču, v četrtni skupnosti Breg-Turnišče torej. Svojo novo vlogo bo, kot je ob ustoličenju dejal Stanko Vegan, opravljal s ponosom in veliko častjo, ki so je deležni materapiji in za odišavljanje prostorov. »Za to priložnost sem izvedel povsem slučajno, začela so se pogajanja, poiskal sem prostore in raziskal, kakšne so kadrovske možnosti, saj sem mnenja, da taki programi stojijo prav na kadrih,« je povedal Miro Mele. V prid mu je šlo tudi to, da je bilo mogoče kadre zaposliti preko nekaterih programov, ki so se odvijali na zavodu za zaposlovanje. S pomočjo programov evropskih socialnih skladov je podjetje zaposlilo dve sodelavki za nedoločen čas, sodelavko za polovični delovni čas, pa tudi direktor je zaposlen za polovični delovni čas. »To je tvegana investicija, ampak bodočnost je v ljudeh. Treba je delati na razvoju.« Proizvodnja poteka v nekdanjih prostorih mehaničnih delavnic podjetja Jeruzalem SAT, ki zelo ustrezajo, saj so bile namenjene dejavnosti, ki je imela podobne prostorske zahteve. Proizvodni program obsega koncentrate dišav. Na voljo imajo izjemno široko paleto nekaj sto vonjev. Dišavne kompozicije so izdelane iz mešanic dišavnih snovi, ki jim dodajo ustrezen nosilec glede na vrsto uporabe. Re-cepture obsegajo naravne, sintetične in kombinirane di- šave, ki vsebujejo tudi do 50 različnih snovi. Parfummele je eno vodilnih podjetij v tej panogi, saj si obeta letno produkcijo okrog 10 ton. »Z najemodajalcem smo se dogovorili, da nam bo preuredil prostore tako, da bodo ustrezali standardom proizvodnje. Takoj, ko je bilo mogoče, smo uredili zračenje delovnih prostorov in nabavili nekaj transportnih sredstev. Urediti si moramo tudi skladišče, saj uporabljamo veliko komponent. Načrtujemo, da bomo do konca leta uredili prostore, med katerimi bo tudi laboratorij, saj bomo le tako lahko razvijali svoje recepture. V prihodnjem letu želimo doseči okrog pol milijona evrov realizacije. Problem naše panoge je zlasti velika vezava obratnih sredstev, saj je surovine potrebno nabavljati v količinah enoletne zaloge.« Prodajajo predvsem na slovenski trg, začeli pa so tudi izvažati v Avstrijo in raziskovati možnosti na področju nekdanje Jugoslavije. Med zanimivimi idejami za prihodnost vidi Miro Mele v našem okolju tudi možnost pridelovanja dišavnic. Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Za prijetnejši pouk Grafiti v učilnicah Dijaki Ekonomske šole Ptuj, ki skozi celo leto delajo na tem, da so učilnice, v katerih preživijo tudi do osem ur dnevno, videti prijetne in tople, so temu posvetili tudi jesenske počitnice. Šolski prostor, ki je prevečkrat videti strog in hladen, so s svojo kreativnostjo in talentom osvežili in ga naredili prijetnejšega. Del tako imenovanih krompirjevih počitnic so nekateri dijaki namenili poslika- vi nekaj učilnic z grafiti. »Naš namen je bil ustvariti dijakom prijazne učilnice, obenem pa vzpodbujati njihovo ustvarjalnost in kvalitetno preživljanje prostega časa,« je pojasnila uči- teljica Barbara Bezjak. Na Ekonomski šoli pa niso poskrbeli zgolj za kvalitetno preživljanje prostega časa tistih, ki imajo likovni talent, saj so za tiste, ki niso želeli počitnic preživeti zgolj ob poležavanju, pripravili različne delavnice, od športnih do plesnih in glasbenih. Dženana Bečirovič Majšperk • BrencI ogorčen nad izjavami svetnikov „Počasi mi zmanjkuje diplomatskih potez!" Kot smo poročali v prejšnji številki Štajerskega tednika, so svetniki občine Majšperk zaradi „utemeljenih sumov, da je podjetje Albin Promotion v prostore nekdanje tovarne volnenih izdelkov v Majšperku poleg velikih količin odpadnih gum preselilo tudi galvansko proizvodnjo,« s sklepom naložili občinskemu vodstvu, da takoj ukrepa, na račun tega pa je bilo izrečenih tudi nekaj zelo kritičnih besed. Na seji so majšperški svetniki na vnovično pobudo svetnika Branka Novaka med drugim z veliko večino glasov sklenili, da naložijo občinski upravi in županji, „da nemudoma pozoveta pristojnega požarnega inšpektorja, da opravi inšpekcijski nadzor v podjetju Albin Promotion na Bregu z vidika požarne ogroženosti, ki jo predstavljajo zdrobljene in cele avtomobilske gume, ki se nahajajo na območju podjetja AP na Bregu," v drugem sklepu pa, da pozoveta pristojnega okoljevarstvenega inšpektorja, da opravi inšpekcijski nadzor z vidika okoljevarstvene obremenitve. Ker je bilo v daljši razpravi v zvezi s podjetjem Albin Promotion v Majšperku izrečenih precej kritičnih izjav, smo za pojasnilo zaprosili Albina Brencla, direktorja firme Albin Promotion. Vse omenjene očitke svetnikov je takole komentiral: „Zelo sem ogorčen, nimam besed, ki bi lahko opravičile izjave dveh svetnikov in še tretjega, ki pa po mojem deluje skrito. Javnost mora vedeti, da smo od požara, ki je bil 16. julija letos, v našem podjetju imeli že 14 inšpekcijskih pregledov na osnovi prijav, v glavnem anonimnih. Ugotovljeno je bilo, da na območju tovarne nekdanje Tovarne volnenih izdelkov, kjer so sedaj naši proizvodni prostori, ni nepravilnosti, o čemer smo na njihovo zahtevo obvestili tudi majšperški občinski svet." In kako boste glede na razmere sedaj ukrepali? „Odločil sem se, da povabim vse svetnike in županjo na ogled, da se sami prepričajo, kako izgleda tovarna danes. Tako se bo videlo, ali imajo dejansko interes ali pa so izjave nekaterih svetnikov povezane z drugačnimi motivi. Največja skrb so zame vsi delavci v mojem podjetju, ki se za svoja delovna mesta upravičeno bojijo, saj vedo, da se moram ukvarjati s stvarmi, ki s poslom nimajo nobene zveze, in počasi izgubljam voljo, da sploh še kaj počnem. Vedeti je potrebno, da je tudi naše podjetje prizadela kriza predvsem na področju avtomobilskih programov, kar pomeni, da bi se sedaj moral ukvarjati z iskanjem novih programov, pa za to žal nimam dovolj časa. Imena Medved, Habjanič, Novak in Vele bodo meni in mojim zaposlenim ostala v večnem spominu, saj z neutemeljenimi izjavami ogrožajo delovna mesta pri nas zaposlenih in javnosti lažejo. Dokumenti, ki jih imamo, to dokazujejo in prišel bo dan, ko bo za vse te izjave potrebno prevzeti odgovornost." Ali je res, da selite galvansko proizvodnjo iz Kidričevega v Majšperk? In ali so v majšperških halah resnično velike količine odpadne gume? „Dejstvo je, da je galvani-ka del našega proizvodnega procesa, saj jo opravljamo že 17 let, in ne vem, zakaj je ne bi še naprej. Odpadna guma pa je nenevaren odpadek, saj ne poznam človeka, ki je ne uporablja v vsakdanjem življenju. To je izdelek iz naravnega kavčuka in ne more biti nevaren okolju. Sicer pa mislim, da je vse skupaj šlo že predaleč, tako da bo počasi zmanjkalo tudi diplomatskih potez. Naša glavna naloga je še zmeraj odkriti in obelodaniti požigalca, to pa je po mojem mnenju skoraj zagotovo zelo blizu." Po nedavnem protestnem shodu civilne iniciative za sanacijo odlagališča odpadnih gum v Lovrencu se niste oglasili. Kako odgovarjate na zahteve udele- žencev shoda? „Glede tega shoda Civilne iniciative pred poslopjem občine Kidričevo je moje mnenje, da je to velika sramota za vso občino Kidričevo. Tudi zaradi tega, ker isti ljudje, ki sedijo v občinskem svetu in o vsem odločajo, stojijo tudi v prvih vrstah udeležencev shoda civilne iniciative in mahajo z nekimi transparenti, ki nimajo zveze z realnostjo. Še enkrat poudarjam, da ima firma Albin Promotion za vso svojo dejavnost, ki jo opravlja, vso potrebno dokumentacijo in vsa potrebna dovoljenja, za nameček pa še strokovne analize renomiranih državnih laboratorijev, ki dokazujejo, da guma ni okolju nevarna snov. Zato vsega tega nepotrebnega pompa po požaru, ki je najbolj prizadel mene, moje sodelavce in moje podjetje, enostavno ne razumem več." Naj ob koncu dodamo, da so o tej pereči problematiki včeraj popoldne odločali tudi na 6. izredni seji sveta občine Kidričevo, za katero je župan Jože Murko v osrednji točki predlagal sklepanje o služnostni pogodbi za opravljanje proizvodnje v gramoznici v Lovrencu. M. Ozmec »o» IIIIMIV lili1!!:'1 ■ üii'iMi . 'M l-SlIMI1'.« Foto: M. Ozmec Albin Brencl: „Mislim, da je vse skupaj šlo že predaleč, tako da bo počasi zmanjkalo tudi diplomatskih potez!" Foto: M. Ozmec Majšperčani se bojijo, da je v proizvodnih prostorih nekdanje tovarne volnenih izdelkov v Majšperku večja količina odpadnih gum, pa tudi, da naj bi podjetje Albin Promotion v kratkem vanje preselilo še galvansko proizvodnjo. Ptuj • Težave s parkirišči za taksiste Bodo morali zapustiti avtobusno postajo? Na Mestno občino Ptuj je od podjetja Veolia prišel dopis o nameri, da se ptujskim taksistom, ki parkirajo na območju avtobusne postaje, na podlagi tripartitne pogodbe, sklenjene med Veolio, MO Ptuj in Območno obrtno-podjetniško zbornico Ptuj, ta odpove. Možnost direktne odpovedi z odpovednim rokom je zapisana v pogodbah o najemu parkirnega prostora. Občina je namreč po odloku o taksi prevozih dolžna zagotavljati parkirne prostore za taksiste, vodila pa je tudi pogovore o njihovem parkiranju na območju ptujske avtobusne postaje, sicer bi jih morala določiti še na nekaterih drugih mestih. Za meseč- ni najem parkirnega prostora plačajo taksisti sto evrov. S taksi službo se kot samostojni podjetniki na območju mO Ptuj ukvarja 13 nosilcev dejavnosti, ob teh pa obstajajo tudi različne firme. Od tega jih ima dovoljenje od MO Ptuj deset, trije pa se z de- javnostjo ukvarjajo na drugih območjih oziroma le-te kljub registraciji ne izvajajo. Vseh vozil, s katerimi opravljajo to dejavnost, je že okrog 30. Kot je povedal Dušan Zo-rec, predsednik odbora taksistov pri sekciji za promet OOZ Ptuj, so se takoj, ko so Foto: Črtomir Goznik Ptujski taksisti za zdaj še parkirajo na avtobusni postaji. izvedeli za dopis občini Ptuj, sestali z njimi in skupaj iskali možne rešitve. Njihova želja je, da bi ostali na območju avtobusne postaje, dokler ne bo zgrajena nova nasproti železniške postaje, tam pa, upajo, bo prostor tudi zanje. Ni pa jim znano, kako se tega vprašanja loteva nova prometna študija, ki je bila izdelana za MO Ptuj. Kot je povedal vršilec dolžnosti sekretarja OOZ Ptuj Boris Repič, bodo poslali dopis na MO Ptuj, v njem pa bodo zapisali, da si njihovi člani - taksisti želijo še naprej parkirati na območju avtobusne postaje. Če s tem ne bodo uspeli, bo potrebno poiskati nova parkirna mesta. Obstaja namreč možnost, da bi parkirna mesta uredili za avtobusno postajo, na območju parkirišča Komunalnega podjetja. Če bo odpadla tudi ta možnost, bi jih bi bilo mogoče urediti na območju za kioski pri avtobusni postaji, na zemljišču v lasti Antona Žeraka, ki pa tudi ponuja rešitev. Kot pravi Repič, pa mora dogovor o tem skleniti MO Ptuj, ne pa vsak posamezni Foto: Črtomir Goznik Dušan Zorec, predsednik odbora taksistov pri sekciji za promet OOZ Ptuj taksist. Ob gradnji novega avtobusne postaje pa bodo MO Ptuj pozvali, da že v projektih predvidi tudi območje za parkiranje taksistov. Že zelo star pa je predlog - a ga občina ni sprejela -, da bi uredili parkirna mesta pred sedanjo avtobusno postajo, kjer je zeleni pas med pločnikom in avtobusno postajo; ta je v občinski lasti. Potrebno bi bilo urediti le dovoz, pa bi ob celi avtobusni postaji lahko stali taksisti. Kot se spominja Du- šan Zorec, je bil glavni razlog za to, da do tega ni prišlo, ureditev uvoza oziroma izvoza na republiško cesto. Temu so nasprotovali v strokovnih službah MO Ptuj. Če bi se leta 2002 poenotili, danes tega problema ne bi bilo. Možnosti je torej več, najboljše pa bi bilo, pravijo ptujski taksisti in OOZ Ptuj, da bi se jim do izgradnje nove avtobusne postaje še omogočilo parkiranje na območju stare avtobusne postaje. Župan ne bo sklical zbora krajanov! Preselitev kartodroma iz Hajdoš na območje Slovenje vasi vse bolj buri krajane tudi na širšem območju mestne občine Ptuj, ne samo občine Hajdinea oziroma Slovenje vasi. O tem so oktobra razpravljali tudi člani sveta četrtne skupnosti Panorama. Kot kaže, pa bo ta tema ponovno na dnevnem redu na naslednji seji, na kateri pričakujejo tudi predstavnika investitorja, Dravskih elektrarn Maribor. Ptuj • Gradnja kartodroma razburja v Grajeni in na Panorami Foto: Črtomir Goznik V Krčevini pri Vurbergu so prepričani, da bo hrup s kartodroma poslabšal njihove bivalne razmere. Na dnevni red so gradnjo kartodroma uvrstili zaradi številnih klicev prebivalcev z območja četrtne skupnosti Grajena, je povedal predsednik sveta C S Panorama Rudolf Vrabl, saj so precej zaskrbljeni zaradi selitve kartodroma iz Hajdoš v Slovenjo vas. Prepričani so, da bo nastajal hrup, ki bo zelo moteč tako za občane CS Grajena kot tudi za krajane CS Panorame. Na četrtnem svetu so podvomili o tem, ali ima projekt vso potrebno dokumentacijo za postavitev kartodroma in ali je ta skladna z zakonodajo. Prepričani so, da bi bila potrebna najmanj postavitev protihrupnega zidu in da bi CS Panorama morala biti pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za selitev kartodroma iz Hajdoš v Slovenjo vas udeležena kot stranka v upravnem postopku. Zato so pravno službo MO Ptuj zaprosili, da jim posreduje obrazložitev, kako bi se lahko CS Panorama vključila v ta postopek. Z željo, da bi se podrobneje seznanili s selitvijo kartodroma iz Hajdoš v Slovenjo vas, so investitorja, Dravske elektrarne Maribor, zaprosili za podrobno predstavitev projekta na naslednji seji sveta CS Panorama, ki bo te dni. Kot je povedala predsednica društva Slavica Miho-rič, je pri zbiranju podatkov naletela na velike težave, saj so bili v arhivu društva le zapiski od leta 1981 naprej. Vzrok za to je, ker društvo ni imelo svojih prostorov, sestanki so potekali v privatnih prostorih, kasneje nekaj let v župnišču, nato v šoli in na koncu v gostilni. Zaradi tega so se zapiski in kartice članov izgubile. Predsednica se je pri raziskovanju zgodovine društva precej opirala na zapis zgodovine društva, ki ga je ob 40-letnici društva, po pripovedovanju takrat še živečega ustanovnega člana društva Rudolfa Granda napisal Stanko Tušek. Ker podatkov ni bilo niti na Občini Ormož, niti v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, se je osredotočila na podatke, ki so bili dosegljivi. Težave so bile že ob določitvi letnice ustanovitve društva upokojencev. Na edini ohranjeni listini iz tistega Na naše pisanje s seje CS Grajena, kjer so sklenili, da v zvezi z gradnjo kartodroma ne bodo sklicali zbora krajanov, se je oglasil pobudnik za sklic Emil Mlakar, ki želi, da bi bilo poročanje objektivno oziroma da bi bile podane podrobnejše informacije. Kot izhaja iz statuta MO Ptuj, lahko župan MO Ptuj skliče zbor krajanov na lastno pobudo, na pobudo mestnega sveta ali pa na pobudo sveta CS, nikakor pa ne more biti sklicateljica zbora krajanov četrtna skupnost sama V primeru Grajene odločitve četrtne skupnosti pobude za sklic zbora krajanov ni bilo, ker so menili, da je potrebno zaupati stroki, MO Ptuj pa so pozvali, da v največji možni meri zaščiti interese svojih občanov pri tej gradnji. „Osebno sem o gradnji kartodroma izvedel pred približno mesecem dni od civilne iniciative "Kartodrom ne". Iz obvestila sem presenečen ugotovil, da je novi kartodrom lociran en km od mojega domovanja. Kot zainteresirana stranka sem podal pobudo za sklic krajanov, predvsem za dravski del Kr-čevine pri Vurbergu, saj bo ta del najbolj izpostavljen ob obratovanju kartodroma. Namesto da bi dobil odgovor od časa - pristopni kartici Rudolfa Granda - je letnica ustanovitve napisana nečitljivo, na koncu se je predsednica Slavica Mihorič odločila, da vzame za leto ustanovitve 1948. predstavnikov ljudstva iz CS Grajena o njihovi odločitvi za sklic krajanov, mi je sosed sporočil,da je v zvezi s to problematiko bil pred tednom v Štajerskem tedniku objavljen članek,v katerem je omenjeno, da sklica krajanov ne bo. Verjetno zato, ker za svetnike CS Grajena ta problematika ni pomembna, saj sami ne bodo izpostavljeni. V članku avtor tudi omenja, da je bil postopek prido- V DU Miklavž so bili sprva vključeni tudi upokojenci iz krajevnih skupnosti Kog in Ivanjkovci. Z ustanovitvijo DU Ivanjkovci se je del članstva prepisal v novoustanovljeno društvo, podobno se je zgo- bivanja enotnega dovoljenja izveden na običajen način. Nikakor ne! Postopek je bil sicer izveden na zakonit način, nikakor pa ne običajen. Ko sem pred mesecem o predvideni gradnji obvestil župana Mesne občine Ptuj, o gradnji ni vedel nič. Sprašujem, ali je to običajen način obveščanja, da o gradnji kartodroma na vplivnem območju MO Ptuj župan ne ve nič. Morda pa tudi sklica krajanov ni zato, da ne bi vedeli nič? Triletni rok za pritožbo na enotno dovoljenje je potekel, saj je bilo dovoljenje izdano 1. 6. 2004. Kljub temu še vedno obstaja možnost za obnovo postopka. Seveda je iluzorno pričakovati, da bodo to naredili naši predstavniki. Za njih je pomembno, da bo projekt v skladu z zakonom in enotnim dovoljenjem. Tudi v Hajdošah je vse v skladu z zakonom, pa vprašajte krajane Hajdoš in Orešja, kaj jim to pomeni. Nikakor ne želim ovirati kakršne koli dejavnosti, tudi kartinga ne, konec koncev je predsednik moj dobri znanec. Kljub vsemu pa sem prepričan, da je umestitev v ta prostor slaba rešitev, ki bo povzročala stalne spore, da o razvrednotenju bivalnega okolja sploh ne govorimo. Najmanj, kar bi v tej situaciji lahko naredili odgovorni v CS Grajena, pa je,da bi sklicali zbor krajanov in tako pokazali interes o dobri obveščenosti krajanov. Prepričan sem, da bo ob pričetku obratovanja kartodroma nekdo vprašal po zdravju tiste, ki so bili izvoljeni, da ščitijo naše interese," je svoje stališče predstavil Emil Mlakar, ki ocenjuje, da bi zbor krajanov v C S Grajena moral biti sklican, ker gre za gradnjo, ki bi lahko zmanjšala kvaliteto njihovega bivanja zaradi načrtovane selitve kartodroma iz Hajdoš v Slovenjo vas. Kot pa smo izvedeli, ptujski župan dr. Štefan Celan ne bo sklical zbora krajanov, ker za to nima pravne podlage glede na uradno izdano gradbeno dovoljenje in ker MO Ptuj ni stranka v postopku. MG dilo leta 1980 z ustanovitvijo DU Kog. Sedaj DU Miklavž pri Ormožu zajema upokojence KS Miklavž, dela Jeruzalema, Plešivice in Ilovcev. Iz zapiska Stanka Tuška je razbrati, da naj bi bil prvi predsednik društva Franc Karbaš. Nekoč se je članstvo zbiralo zlasti na letnih skupščinah, zelo aktivno pa so sodelovali ob ustanovitvi medobčinske zveze DU v Ormožu. Danes šteje društvo 258 članov. Najmočnejši sekciji sta pevska in športna. Ljudski pevci že od leta 1981 redno delujejo in popestrijo domala vsako druženje. Zelo aktivni so tudi kegljači, ki imajo kar tri skupine. Upokojenci gredo skupaj radi tudi na kakšen izlet. V letu praznovanja obletnice pa imajo pestrejši program - vključili so več zdravstvene vzgoje, zdravstvenih predavanj, nordijsko hojo, delavnice ob praznikih, družabne večere. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi štirih upokojenk, ki so letos že slavile (ali pa še bodo v prihodnjih dneh) častitljive jubileje - Rozalija Jurinec je avgusta dopolnila 97 let, Terezija Zadravec, Vera Tramšek in Katka Šterman pa jih štejejo 94. Kar 12 parov pa je zadnja leta praznovalo 50 let skupnega zakonskega življenja. Svoj jubilej so upokojenci proslavili s priložnostnim programom in martinovo pogostitvijo. Viki Klemenčič Ivanuša Miklavž pri Ormožu • Društvo upokojencev šteje 60 let Jubilej, vreden praznovanja Te dni je Društvo upokojencev Miklavž pri Ormožu praznovalo 60-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so se zbrali na slovesnosti v zadružnem domu, kjer so prisluhnili prijetnemu kulturnemu programu, podelili 18 priznanj in se zadržali v prijetnem klepetu. Ob visokem jubileju so izdali bilten, ki obsega 60 let njihovega delovanja. I 1 ¡gSVG&i '^id^ŽF^r^vTS-^ . ' ' Jv tefe,____ mr^n ' Ji i mL MBsBBajpBhü \ HÉ i/fr ^Sa ['i v, J Od aprila letošnjega leta vodi DU Miklavž pri Ormožu Slavica Mihorič. Učenca OŠ Miklavž pri Ormožu sta pošteno nasmejala zbrane s svojimi resnimi premišljanji, kako se bo vstop upokojencev v vlado odrazil na njuni denarnici ... Foto: vki Foto: vki Ptuj • S predavanja o mediaciji Reševanje sporov z manjšimi stroški Na Ptuju se je minuli teden, sicer precej skrito pred očmi širše javnosti, kar je pravzaprav škoda, odvila prva strokovna predstavitev mediacije, ki pomeni izvensodno reševanje sporov. Vodil jo je predsednik sveta Mediosa (združenja mediacijskih organizacij Slovenije) Martin Leljak. Foto: SM Predsednik sveta Medios Martin Leljak je udeležencem predstavitve mediacijske dejavnosti tudi na praktičen način pokazal, kako se rešujejo spori po izvensodni poti. „Mediacija je v bistvu ustvarjalen proces, v katerem stranke, ki se v stališčih razhajajo oziroma so v sporu, iščejo s pomočjo tretje osebe rešitve in to tako, da aktivno sodelujejo v pogovoru in pravzaprav na koncu same najdejo najboljšo rešitev, ki je za obe strani sprejemljiva. Ta tretja oseba, ki sodeluje v razgovoru, je mediator. Manjše spore sicer velikokrat nasprotujoče si strani rešijo tudi same, brez potrebne prisotnosti in pomoči medi-atorja, pri večjih sporih, kjer se stranke same ne morejo sporazumeti in rešiti težav, pa je prisotnost mediatorja lahko res v veliko pomoč," je najprej pojasnil Leljak. Vloga mediatorja pa, kot je posebej poudaril, ni v tem, da mediator išče najboljšo rešitev, ampak skrbi le za to, da imata obe stranki v mediacij-skem postopku enake možnosti: „To konkretno pomeni, da mora mediator skrbeti, da imata obe strani enak čas za pojasnitev svojih stališč, da jih opozarja na to, da se je treba pogovarjati odkrito, odprto, pošteno, da vsak govori le zase in da ne pride do medsebojnega obtoževanja. Kajti samo na ta način se lahko pride do rešitve. Mediator pa nikakor ne daje konkretnih V težavah avstrijske in nemške banke Po ZDA je tudi v Evropi vse več bank, ki potrebujejo državno pomoč v obliki do-kapitalizacije ali finančne injekcije. Nedavno se je v takšni situaciji znašla močna avstrijska banka Erste Group Bank, ki jo je Republika Avstrija dokapitalizirala in ji odobrila državno pomoč v višini 2,7 milijarde evrov. Kljub zaostrenim razmeram na finančnih trgih naj bi bilo poslovanje banke dobro, do-kapitalizacija pa naj bi bila izvedena z namenom dviga kapitalske ustreznosti. Dodajmo, da ima Erste Group Bank podružnice tudi v Sloveniji, ki poslujejo pod imenom Sparkasse. Za novo finančno pomoč je zaprosila tudi nemška hi-potekarna banka Hypo Real Estate, ki se je odločila za koriščenje nemške sheme za predlogo za rešitev, lahko le nekako pomaga obema stranema, da najdeta tisto rešitev, ki jo želita, ki je sprejemljiva za obe." Leljak je povedal, da je v Sloveniji ta praksa oziroma dejavnost še relativno precej v povojih, zato marsikaj še zakonsko ni dorečeno. Izobrazba mediatorjev je praviloma pravniška, vendar je po njegovih besedah mediacija več kot le golo znanje prava: „Poleg pravnega znanja je treba imeti znanje iz psihologije, potreben je posluh za človeka, se pravi neka zmes osebnih znanj, ki mediator-jem pomaga , da medianti uvidijo, kaj je vzrok spora med obema stranema!" Tudi tarife oziroma cene mediacijske ure še niso določene z zakonom in so tako lahko kar precej različne; praviloma so sicer cene višje, ko gre za mediacije na gospodarskem področju, in nekoliko nižje, ko se izvajajo na t. i. osebnem področju (npr. ločitve zakoncev). Sicer pa so po prepričanju Leljaka me-diacijski postopki absolutno cenejši kot sodna pravdanja. V ZDA, kjer je mediacijska praksa veliko bolj znana in razširjena kot pri nas, so tako izračunali, da naj bi z uspešno mediacijo stranke v postop- pomoč finančnemu sektorju v času finančne krize. Banka je zaprosila za 15 milijard evrov visoko kreditno linijo, hkrati pa so nakazali, da bi lahko zaprosili še za kapital- ku, ko gre za ločitve, prihranile tudi do 30 krat več denarja kot v sodnem postopku. „Sicer so včasih stroški, vsaj deloma, pokriti tudi s strani države oz. ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, sodišču pridružene mediacije pa plača sodišče oz. pravosodno ministrstvo. Obstajajo pa tudi možnosti brezplačne mediacije za tiste, sko injekcijo. S tem je Hypo Real Estate druga nemška banka, ki je zaprosila za sredstva iz 500 milijard vredne finančne sheme. Za omenjeno pomoč je prva zaprosila ki so socialno ogroženi." Seveda pa se je treba zavedati, da sam uspešno zaključen postopek mediacije ne prinaša s seboj pravnomočnega sklepa, pač pa le sporazum, ki ga nato mora potrditi še sodnik. Šele s to potrditvijo postane sporazum pravnomočen sklep. „Dejstvo je, da je mediacija prostovoljni izvensodni postopek. Zanjo banka BayernLB, ki so ji odobrili 5,4 milijarde evrov pomoči. V težavah se je znašla tudi druga največja nemška banka Commerzbank, ki je kot prva med nemškimi se stranki lahko odločita ali pa ne. Če se odločita za medi-acijo in je ta uspešna, kar pomeni, da sprti strani najdeta skupno rešitev, se ta zapiše kot dogovor ali sporazum in potem ni razloga, da bi se to spodbijalo. Če pa se kasneje tak sporazum vseeno prekliče, potem je neveljaven, ker je treba vedeti, da je beseda strank močnejša od tega spo- zasebnimi bankami zaprosila za državno pomoč. Commerzbank, ki je v tretjem četrtletju poslovala z izgubo v višini 285 milijonov evrov, bo iz vladnega sklada dobila 8,2 milijarde evrov kapitala in za do 15 milijard evrov državnih garancij. Kriza tudi pri sosedih Še nedavno država z enim najvišjih življenjskih standardov se je v nekaj tednih, po tem ko so bankrotirale tri največje islandske banke, znašla pred finančnim zlomom. Kot kaže, pa Islandija ni osamljen primer, saj je finančna kriza močno prizadela tudi našo vzhodno sosedo Madžarsko. S tem namenom je madžarska vlada že sprejela ukrepe za zaščito gospodarstva ter bančnega sistema. Tako je centralna banka že znižala ključno obrestno mero in preprečila nadaljnje padanje madžarskega forinta, ki je samo v oktobru izgubil več kot 15 % svoje vrednosti. Madžarsko je kriza še posebej prizadela, saj je močno odvisna od zunanjega financiranja. Madžarska je že pridobila pomoč s strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF), EU ter Svetovne banke v višini 25,1 milijarde ameriških dolarjev, vse z namenom premagovanja posledic finančne krize. Analitiki ob tem dodajajo, da želi IMF zagotoviti finančno stabilnost v tem delu Evrope. Hkrati pa je Madžar- razuma. Ampak iz prakse lahko povem, da takih primerov skorajda ni." Kot bistveno razliko med sodnim in mediacijskim reševanjem sporov poleg nižjih stroškov Leljak navaja še eno dejstvo: „Razlika je predvsem v tem, da se pri mediaciji lahko oblikujejo takšne rešitve, o katerih nobena sprta stran na začetku ni niti razmišljala, nihče jih ni imel v mislih ali jih predlagal ali poskušal iztožiti!" Mediacijo kot izvensodno iskanje rešitev nekatera sodišča strankam že ponujajo kar sama, zlasti v večjih mestih, prav tako jo predlagajo že na nekaterih Centrih za socialno delo (CSD) v primeru ločitev zakoncev oz. razhoda partnerjev. Sicer pa si zainteresirani lahko poiščejo mediatorje tudi sami, preko njihovih internetnih strani. Kot je še povedal Martin Le-ljak, zaenkrat čakalnih vrst še ni, torej je možno postopek mediacije na željo strank sprožiti takoj po dogovoru z izbranim mediatorjem. V Sloveniji je trenutno registriranih 120 mediatorjev, statistika pa pravi, da so mediacije res uspešen način reševanja sporov, saj naj bi bilo kar 80 odstotkov mediacij uspešnih. SM ska prva članica EU, ki je potrebovala tako visoko finančno injekcijo. Madžarska je IMF zaprosila za pomoč, po tem ko so tuji vlagatelji že začeli bežati iz njenih državnih obveznic, forint pa je izgubil na vrednosti zaradi dvomov, da država ne bo uspela obdržati ravnotežja ob naraščajočem primanjkljaju v tekočem računu plačilne bilance. Guverner madžarske centralne banke zato trdi, da bi Madžarska morala čim prej sprejeti skupno evropsko valuto in si s tem zagotoviti gospodarsko stabilnost. Po analizi ameriške agencije Stratfor bi se lahko v težavah znašla tudi Hrvaška, ki bi lahko naslednja zaprosila za sredstva mednarodnega denarnega sklada. Hrvaška naj bi trpela predvsem zaradi proračunskega in trgovinskega deficita ter odvisnosti od kreditov v tujih valutah. Pomembno je tudi to, da tuje banke na Hrvaškem nadzorujejo kar 90 % celotnega trga. Zraven Hrvaške pa bi lahko imele velike finančne težave še Romunija, Bolgarija, Srbija ter Baltske države. Trenutno je največji problem teh držav njihova likvidnost, ki bi krizo lahko prenesle še v italijanske, avstrijske, grške ter švedske banke. Da do tega ne bi prišlo, želijo mednarodne inštitucije čim prej zajeziti madžarsko finančno krizo. Mitja Petek, univ. dipl. ekon. Foto: Martin Ozmec Slovenija • Obkrožila nas je finančna kriza Previdnost ne bo odveč Finančna kriza je v zadnjih tednih prizadela številne banke ter tudi države, ki so veljale za precej stabilne in varne naložbe. Kot kaže, gospodarstev, ki bi bila imuna na posledice finančne krize, ni, povrh pa so se v težavah znašle banke in države v naši neposredni soseščini. Ob tem se postavlja vprašanje komu in v kolikšni meri zaupati ter kako dolgo bo brez večjih posledic vzdržal slovenski bančni sistem. Podravje • Kako bo s plačilom deponiranja salonitk Še en korenček pred oslovskim gobcem?! Strehe precej stanovanjskih hiš, ki so bile bolj ali manj uničene v avgustovskem neurju, so danes že v novi preobleki. Azbestne salonitke, zdravju nevarna kritina, se, kot je bilo dogovorjeno na državni ravni, za naše območje začasno deponirajo v CERO Gajke. Denar za odlaganje oz. začasno deponiranje je bil obljubljen s strani okoljskega ministrstva; skupno naj bi država za ta namen rezervirala 1,9 milijona evrov (za vso državo). Kot zdaj kaže, pa bo do tega denarja precej težko priti. Eno je namreč državni znesek oz. fond za deponiranje azbestne kritine, čisto nekaj drugega pa način, kako ta sredstva dejansko pridobiti. Po enostavni kmečki logiki bi bilo seveda najbolje, da se ta denar pač nakaže upravljavcu deponije, v našem primeru podjetju Čisto mesto, glede na količino deponirane kritine. Denar za stroške morajo zahtevati občine Toda administrativna pota so precej drugačna, in če se le da, veliko bolj zapletena. Denar za plačilo stroškov deponiranja azbestne kritine morajo namreč na osnovi poslane dokumentacije pridobiti občine same za svoje občane, nato pa ga nakazati na račun Čistega mesta. Postopek je zato zaenkrat takšen: podjetje Čisto mesto, ki deloma tudi samo odvaža kritino, sprejema in deponira slednjo na določenih poljih ter vodi natančno evidenco, kdo in koliko azbestne kritine je predal na deponijo. Ob koncu vsakega meseca podjetje izda občinam fakture s seznamom vseh občanov, ki so tisti mesec oddali kritino, ter z natančno količino sprejete kritine na deponijo po osebi. Na fakturi, ki jo prejme občina, sta ločeni postavki za stroške prevozov (če in kjer jih je opravilo Čisto mesto) ter za stroške deponiranja. Občine naj bi oz. morajo na podlagi te fakture nato sestaviti in poslati zahtevek za dodelitev državnih sredstev za ta namen; seveda zgolj za stroške deponiranja, ne pa za stroške prevozov s strani podjetja - te bodo morale kriti same iz proračunov. Kot vse kaže, namreč država, kljub začetnim namigovanjem, da bo pokrila tudi stroške prevozov do deponije, tega ne bo storila. Kot je povedal direktor podjetja Čisto mesto Andrija Koter, so vse občine izdale naročilnice za opravljanje prevozov salonitk, kar pomeni, da so pripravljene tudi plačati te stroške. Fakture na občine s podjetja pošiljajo redno ob zaključku vsakega meseca, vendar doslej ni bila plačana še nobena! Rok za plačilo stroškov Čistemu mestu je v skladu z zakonodajo 30 dni. Neverjetne zahteve okoljskega ministrstva Po pričakovanjih bodo občine stroške do podjetja Čisto mesto začele poravnavati šele takrat, ko bodo uspele dobiti denar za deponiranje z okolj-skega ministrstva. Kako jim bo to uspelo, pa je zaenkrat še vprašanje, saj so navodila Direktor Čistega mesta Andrija Koter: „Fakture za deponiranje in odvoz azbestnocementne kritine mesečno pošiljamo občinam; doslej ni bil plačan še noben račun!" omenjenega ministrstva tako nedorečena in hkrati zapletena, da je vprašanje, katera občina jih bo res lahko v celoti izpolnila. V zahtevku za povračilo stroškov morajo namreč občine navesti vse podatke (verjetno lastne), nato pa dodati zraven evidenco oddane poškodovane azbestno-cementne kritine, skladno s podatki iz programa Ajda, nadalje morajo dodati izjave oškodovancev, da za odložitev odpadne azbestnocementne kritine niso prejeli humanitarne pomoči ali povračila katerekoli zavarovalnice, ter za konec še račun upravljavca odlagališča, iz katerega je razvidna količina odložene azbe-stnocementne kritine in stroški odlaganja teh odpadkov, temu računu pa morajo biti priloženi še evidenčni listi z jasno razvidnimi oznakami odpadka, s podatki imetnika, datuma oddaje itd. Vsi ti dokumenti morajo biti predloženi v originalu ali overjeni kopiji! Kako bodo na občinskih upravah uspeli zbrati vse te podatke za povrnitev stroškov deponiranja, si je težko predstavljati. Prva velika težava bo že pridobitev izjav občanov, da niso prejeli nobene huma- nitarne pomoči, druga težava pa bo v tem, da so zelo redki občani, ki niso dobili škodne zavarovalnine (zelo redki so tisti, ki niso imeli zavarovane nepremičnine). Po dikciji ministrstva torej za občane, ki so dobili kakršnokoli humanitarno pomoč ali zavarovalnino, ne bodo vračali stroškov deponiranja?! To pa ni vse! Čeprav v Čistem mestu občinam pošljejo skupaj s fakturo vse zahtevane podatke oz. evidence, pa recimo, konkretno za primer Destrnika, ni možno natančno zapisati, koliko azbestne kritine je predal določen občan in na kateri dan, saj so jo kar nekaj časa skupno zbirali na svojem začasnem odlagališču. Kako se bodo občine reševale iz primeža teh zahtev, si zaenkrat še nihče ne zna predstavljati. Dela na občinskih upravah bo več kot dovolj, prav zanimivo pa bo spremljati, kateri občini bo pri teh zahtevah ministrstva sploh uspelo pridobiti denar iz fonda za deponiranje azbestne kritine. To pa še vedno ni čisto vse; obstaja namreč še eno kislo jabolko, v katerega bo treba zagristi. Okoljsko ministrstvo je v skladu z uredbo za deponiranje ene tone azbestnoce- Občani so doslej večino azbestnocementne kritine že zamenjali, občine pa morajo zdaj poskrbeti, da bodo pridobile obljubljeni državni denar za stroške deponiranja te kritine v Gajkah. mentne kritine predvidelo stroške v višini 67 evrov in toliko sredstev naj bi po eni toni tudi vračalo oz. nakazovalo občinam, slednje pa nato Čistemu mestu. Vendar pa je cena deponiranja, ki pokriva vse stroške, po besedah Koter-ja v CERO Gajke najmanj 80 evrov in razliko za doplačilo bodo morali (najverjetneje) nositi občinski proračuni. Skupno bo deponiranih okoli 9000 ton azbestnih salonitk Vendar pa, kot že rečeno, podjetju Čisto mesto občine doslej še niso plačale nobenega izdanega računa. Direktor Koter je realen in pravi, da je plačila računov težko pričakovati prej, preden bodo občine uspele ta denar pridobiti it državnega proračuna. Seveda pa to zna pomeniti likvidnostne težave poslovanja Čistega mesta, sploh, če fakture ne bodo Na CERO Gajke so doslej sprejeli približno 6000 ton azbestnocementne kritine; pričakujejo, da se bo skupna cifra tonaže ustavila pri 9000 tonah, kar je za 600% več od prvotne ocene! plačane še več mesecev. Tožba občin v primeru neplačila je namreč precej sporna in tudi nesmiselna, glede na to da so občine tudi solastnice deponije. Slednja je letos za približno 25 odstotkov presegla predvideno letno kvoto deponijskega prostora prav zaradi začasnega deponiranja azbestne kritine. Prve ocene o volumnu nevarne kritine, ki naj bi jo sprejeli na CERO Gajke, so bile hudo podcenjene; govorilo se je o približno 1500 tonah, doslej pa se je na deponiji zbralo že za približno 6000 ton azbestnih salo-nitk! In to naj nikakor še ne bi bila dokončna teža; pričakujejo še okoli 3000 ton omenjene kritine; največ sicer na račun sanacije podjetij (predvsem PP, Agis) in tudi individualnih oseb, ki bodo sanacijo streh lahko začele šele po odobritvi eko kredita. Kar nekaj časa je ostalo nerazrešeno tudi vprašanje, kdo naj plača deponiranje azbestne kritine s stavb v lasti podjetij. Zdaj je zadeva menda rešena tako, da bo tudi za deponiranje slednjih plačala država, medtem ko so doslej deponiranje plačevala kar podjetja oz. podjetniki sami. V primeru, da bo dogovor o državnem poplačilu obveljal (po istem postopku kot pri občanih; se pravi, da bo občina v imenu podjetnika zahtevala povračilo stroškov od države, nato pa znesek nakazala upravljavcu), Koter pojasnjuje, da bodo tistim podjetjem, ki so že plačala deponiranje, ta znesek vrnili, še neplačane fakture pa stornirali. Občine bodo morale preverjati občane Dejstvo pa je, da se v nekaterih občinah že prijemljejo za glavo, kako izpolniti vse zahteve okoljskega ministr- stva za povračilo stroškov deponiranja. Nobena skrivnost ni, da so si v marsikateri občini ostrešja zamenjali tudi tisti občani, ki jih neurje ni prizadelo, stroške deponiranja in marsikje tudi odvoza pa naprtili občinskim proračunom. Na odlagališču Gajke so sicer vodili (in še vodijo) natančno evidenco za vsakega odlagate-lja, seveda pa niso mogli ugotavljati, kdo je dejansko imel poškodovano streho zaradi neurja in kdo je le elegantno izkoristil možnost brezplačnega odlaganja (in prevoza) salonitk. To bo zdaj očitno naloga občinskih uprav, ki bodo na osnovi poimenskega seznama s količino odpada, ki ga prejmejo skupaj z računom iz Čistega mesta, morali ugotavljati, ali so res vsi na seznamu bili dejansko prizadeti v neurju in so vnešeni tudi v program Ajda ali pa so na seznamu tudi občani, ki do te „ugodnosti" nimajo pravice. Seveda je tudi možno, da se tega ne lotijo, ampak potem tudi nimajo možnosti pridobiti denarja iz državnega proračuna za stroške odlaganja, ki ga bo že itak težko „izmolsti". Čeprav se morda zaenkrat, v tem času, zadeva s plačili deponiranja in prevozov azbestnih salonitk ne zdi alarmantna, pa je dokaj velika verjetnost, da zna v najbolj prizadetih občinah v neurju sprožiti še veliko težav in vroče krvi; morda celo kakšen rebalans proračuna; sploh, če z zahtevki po povračilu stroškov iz državne blagajne ne bi (v celoti) uspeli. Že samo približen preračun stroškov deponiranja 9000 ton azbestnih salonitk (brez stroškov prevozov) pokaže, da bo to stalo okoli 720.000 evrov (po ceni 80 evrov za tono) oziroma 603.000 evrov po državno priznani ceni 67 evrov za tono. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Ptuj • Zapletenima potem denacionalizacije ni videti konca Upravno sodišče enkrat tako, drugič drugače Nasad na Panorami je bil posajen leta 1985 in naj bi bil tik pred iztekom rodnosti. Na 15 ha površin, ki se nahajajo na arheološkem območju Panorame (tod poteka rimski vodovod Grajena-Ptuj), je po podatkih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov posajenih 19.020 dreves. Ker se v sadovnjaku nahaja kar 30 odstotkov jablan sorte goldstar, ki se danes kot konzumno sadje ne prodaja, je imel sklad lani kar precejšnje težave, preden je našel novega zakupnika, potem ko je decembra 2006 zakupno pogodbo odpovedal prejšnji zakupnik. ■ V V desetletni zakup so ga oddali ne glede na to, da je zemljišče predmet denacionalizacijskega postopka, ki še ni zaključen. Skladno z zakonodajo zakupna pogodba preneha z dnem pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe. Desetletni zakup je bil sklenjen 2. julija 2007. Ker Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ne razpolaga z natančnejšimi podatki glede denacio-nalizacijskega postopka, smo jih poiskali pri načelniku Upravne enote Ptuj mag. Metodu Grahu, ki je že na začetku povedal, da v zadnjem času o tem ni dajal izjav. Vsakič pa, ko je podatke posredoval, se je oglasil odvetnik družine Herberstein, ki si prizadeva za vračilo tudi tega zemljišča Panorame, na katerem stoji sadovnjak. Z izjavami za javnost „naj bi bil pristranski", prav tako pa je bila zahteva, da se ga kot načelnika izloči iz teh postopkov. To se je dogajalo po vsaki negativni odločbi, ki so jo izdali, na ministrstvih pa so bile vse te zahteve zavrnjene. Druga odločba v zvezi s to zadevo je bila izdana v letu 2007, ker je bil potreben ponovni postopek zaradi odločitve Upravnega sodišča, da se zadeva vrne v ponovni postopek. Premoženje, na katerega se nanašajo denacionalizacij-ske zahteve, je bilo last Jožefa Herbersteina, ki je imel v Sloveniji tri preživele otroke. Ker je lastnik podržavljenega premoženja umrl, preden mu je bila izdana odločba o zaplembi premoženje, se po zakonu o denacionalizaciji šteje, da je bilo podržavljeno njegovim dedičem, seveda pod pogojem, da so jugoslovanski državljani. To pa so trije njegovi sinovi, ki so jih obravnavali kot lastnike. Za njih so ugotovili, da niso bili jugoslovanski državljani, zato so zahtevo o vrnitvi premoženja zavrnili. Zavrnili so zahtevo o vrnitvi dveh vrst premoženja - za stavbna in kmetijska zemljišča. To pomeni, da tudi ko gre za pritožbo, tečeta dva postopka: o enem odloča Ministrstvo za okolje in prostor, o drugem Ministrstvo za kmetijstvo. Ministrstva praviloma potrjujejo odločbe Upravne enote Ptuj, tu je stvar jasna, ker če nekdo nima jugoslovanskega državljanstva, ni upravičenec za vračilo podržavljenega premoženja. Zgodilo pa se je, da se je Foto: Črtomir Goznik Zemljišče, na katerem stoji sadovnjak na Panorami, je v postopku tijskih zemljišč in gozdov lani oddal v desetletni zakup. Skladno z denacionalizaciji pravnomočna. denacionalizacije, ta pa še ni končan. Kljub temu ga je Sklad kme-zakonodajo pa zakupna pogodba preneha z dnem, ko je odločba o Upravno sodišče postavilo na stališče, ki pa je izjema od dosedanje prakse in dejansko v prid vlagateljem zahteve. Ker Ptuj • Tudi letos zbirali odpadni papir Denar za socialno šibke Na Osnovni šoli Mladika smo od 13. do 15. oktobra organizirali akcijo zbiranja odpadnega papirja. Hvaležni smo učencem in staršem, ki se zares potrudijo in vsako leto napolnijo zabojnik pred našo šolo do vrha. Denar, ki ga zberemo z odpadnim papirjem, je namenjen socialno šibkim učencem. Da bi ga zbrali še več, se je v torek, 14. 10. 2008, skupina šestih učencev in učiteljice gospe Majde Kramberger Belšak iz Osnovne šole Mladika odpravila na Radio-Tednik Ptuj. Že prej smo se dogovorili, da bomo iz stavbe odnesli čimveč odpadnega papirja. Ker ga je bilo toliko, nam ga je dostavil kar Radio-Tednik. To nam je bilo v veliko pomoč. Radiu-Te-dniku se za pomoč iskreno zahvaljujemo. Alen Hliš, 9. b, OŠ Mladika Foto: arhivOS Mladika Papir so nam iz družbe Radio-Tednik pripeljali s svojim avtomobilom. je bila odločba o podržavljanju premoženja napisana na enega od sinov, ne pa na samega Jožefa Herbersteina, je Upravno sodišče odločilo, da morajo tega otroka upoštevati kot lastnika in ugotavljati, kateri so njegovi dediči, ter jih vključiti v postopek. Pri tem pa je prezrlo, da so v takšni zadevi odločali že pred nekaj leti, in sicer so takrat Herbersteini zahtevali, da se odločba o zaplenitvi premoženja izreče za nično, ker se je glasila na enega od sinov, ki po njihovem nikoli ni bil vpisan kot lastnik nobenega premoženja v Sloveniji. Trdili so, da je edini zemljiškoknjižni lastnik Jožef Herberstein, ki je bil vpisan v zemljiško knjigo. S to zahtevo niso uspeli, to isto Upravno sodišče je to njihovo zahtevo zavrnilo, prav tako tudi Vrhovno sodišče. Postavili so se na stališče, da ni tako pomembno, na koga se glasi odločba, ampak učinek same odločbe, ki je bil skladen s takratnimi predpisi. Sedaj pa se je Upravno sodišče postavilo na čisto nasprotno stališče, odločbo so v nasprotju s trditvami stranke razglasili za veljavno in jo je Upravna enota Ptuj dolžna upoštevati. Zoper to odločbo Upravnega sodišča se državni pravobranilec ni pritožil, to pa je pomenilo, da morajo postopek začeti znova. Zato so morali ugotoviti, kdo vse so dediči treh sinov za vse njihove žene in vse njihove otroke, ne samo tiste, ki bi prišli v poštev na območju UE Ptuj, temveč tudi na območju UE Maribor in Velenje ter tudi tiste, ki vodijo postopke pri Ministrstvu za kulturo. Vse skupaj jih je bilo trinajst, za vse so ugotovili, da niso bili jugoslovanski državljani. Zoper vse te odločbe se je odvetnik vlagateljev pritožil. Vse pritožbe so bile zavrnjene, kar pomeni, da so bile potrjene ugotovitve Upravne enote Ptuj. Ker je veljalo stališče, da potem, ko ministrstvo zavrne pritožbo oziroma odločba postane dokončna, lahko UE začne odločati o sami denacionalizacijski zahtevi, so to tudi naredili. Zahtevke za denacionalizacijo so zavrnili, obe ministrstvi - Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo - sta odločbi Upravne enote Ptuj potrdili. Prišlo pa je do zamude: Ministrstvo za kmetijstvo je odločilo o pritožbi zoper odločbo UE Ptuj eno leto prej kot Ministrstvo za okolje. Vmes pa so potekali tudi upravni spori zoper vse odločbe, izdane od UE Ptuj. Od trinajstih odločb v zvezi z ugotavljanjem državljanstva jih je dvanajst postalo pravnomočnih. Upravno sodišče pa je vzelo v delo pritožbo zoper odločbo UE o zavrnitvi denaci-onalizacijskega zahtevka na področju kmetijstva. Pritožbi je ugodilo v tem smislu, da bi UE Ptuj morala z odločbami počakati, dokler niso postale vse odločbe o državljanstvu pravnomočne. S tem pa je popolnoma spremenilo svoje dosedanjo prakso. „V UE Ptuj smo se pri odločanju naslonili prav na eno od sodb istega Upravnega sodišča iz leta 2005, kjer je izrecno povedalo, da je v de-nacionalizacijskih postopkih za odločanje dovolj, da odločba o državljanstvu postane dokončna in da ni potrebno čakati na njeno pravnomočnost. Ta sodba je objavljena tudi na internetu (zbirka sodne prakse). Sedaj so se postavili na drugačno stališče: da je potrebno čakati na pravnomočnost. Sodišče bi lahko z odločanjem o sami denacio-nalizacijski zahtevi počakalo, medtem bi tudi zadnja zadeva postala pravnomočna, kajti sedaj je že. Ker so naredili, kot so, je zadeva vrnjena v ponovno odločanje. Zaradi tega imamo opravek z zelo nenavadno situacijo. Niso pa še odločili o pritožbi zoper odločbo na področju stavbnih zemljiščih, o kateri je odločilo Ministrstvo za okolje. Če bo ugotovilo, da so postale vse odločbe pravnomočne, jih bo moralo zavrniti," je še povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah, ki tudi ne ve, zakaj ni prišlo do pritožbe zoper odločitev Upravnega sodišča s strani državnega pravobranilstva. Na področju kmetijstva sedaj ne delajo, ker čakajo, kaj bo sodišče odločilo o odločbi na področju okolja. MG Haloze m Martinovanje 2008 Vsaj toliko smeha kot mladega vina Martinovanja v haloških občinah tečejo kot po maslu; tistega, ki namerava obiskati prav vse prireditve, vstopiti v vsako odprto klet, ki te dni poleg vina ponuja še slastne domače dobrote, naslednji teden gotovo ne bo na delovnem mestu. Tempo je namreč vseeno prehud... Minuli konec tedna je bilo že skoraj umetnost priti povsod tja, kamor so vabili, ne da bi pri tem človek vsaj majčkeno kršil tiste grozne predpise o dovoljeni hitrosti na cesti. Že prejšnji petek popoldne se je namreč sv. Martin sprehodil po številnih kleteh: v Strmcu, Pristavi, na Majskem Vrhu in v Drenovcu, v soboto se je maraton nadaljeval v kleteh po Doleni, Turškem Vrhu in Veliki Varnici, medse pa so ga povabili tudi Pobrežani, ki so ob tej priložnosti pripravili še poseben program - prvič so imenovali svojega vaškega kletarja. Častno funkcijo prvega kletarja je dobil domačin, dolgoletni vinogradnik s kar nekaj izkušnjami Friderik Šimenko - Fric. Kot je povedal predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc, bo to imenovanje postalo tradicionalno, kar pomeni, da bodo novega kletarja imenovali vsako leto. Seveda pa kletarja brez kleti ne more biti in Pobrežani so poskrbeli tudi za to. Povsem so namreč obnovili in uredili klet v vaškem domu, kjer bodo skladiščili vino, ki so ga zbrali na letošnji martinovi prireditvi. Vino so prispevali vaščani in se ob predaji vpisali tudi v posebno knjigo; v okviru mar- V Pobrežju so ob martinovanju uradno odprli novo vaško klet, kjer bo spravljeno vino, ki so ga darovali domači vinogradniki; na fotografiji predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc ob otvoritvi kleti. tinovanja pa so izvedli tudi ocenjevanje domačega kvintona in razglasili prvega pobreškega šampiona. Rekordnega obiska pa je bil deležen Martin v Cirkulanah, kjer so ga pričakali v soboto zvečer v večnamenski dvorani. Zanj (in za zbrane) so pripravili čisto poseben in precej dolg protokol, ki je zajemal predajo poslov prejšnjega Naj Martina, predajo čisto posebnih insignij domačemu županu (na uho povedano: te insignije so bile še najbolj podobne lesenemu „moleku" s toliko jagodami, kot je svetnikov v občinskem svetu, ter z večjo jagodo za zamašitev proračunske luknje), pa posebnim sodniškim preizkusom znanja novo imenovanega Naj Martina V., ki je postal Milan Kolednik iz Gradišča, dolgoletni član Društva vinogradnikov in sadjarjev. Priznati je treba, da je moral prestati zelo težak preizkus tako znanja kot potrpežljivosti, saj ga je izpraševal prvi sodnik z zasebno prakso, ki so ga med procesom ves čas motili telefonski klici žene in ljubice ... Na koncu pa je sledil še obvezni krst mošta v vino, „Letos smo se odločili, da v skupen sod zberemo vina vseh naših vinogradnikov, in moram reči, da se je pobudi oz. povabilu odzvalo veliko naših občanov. Vino bomo donegovali v kleti naše znane Čušekove domačije, letos pa smo prvič izbrali tudi občinskega kletarja, ki bo moral skrbeti, da bo kapljica res dobra. To vino smo že poimenovali vino za veselje," je povedal vodja Oračev Miroslav Slo-dnjak, ki je bil izbran tudi za prvega kletarja občinskega vina. Kot nam je še zaupal, bo vino prvič na pokušnjo v pustnem času, ob prireditvi Prvci brazda, ki jo bodo prav tako pripravili Orači. Sicer pa je bilo dornavsko Novi cirkulanski Naj Martin V. je bil deležen težkega preverjanja znanja s strani prvega zasebnega sodnika v državi; polna dvorana publike pa se je na njun račun pošteno nasmejala. Dornava m Orači pripravili martinovanje Vino za veselje Letos se martinovanje ne odvija le v Halozah, ampak so prihod Martina častno proslavili tudi v Dornavi, pred gasilskim domom. Organizatorji prvega tovrstnega martinovanja so bili člani sekcije Oračev. ki ga je prispevalo ogromno domačih vinogradnikov. V nedeljo dopoldne pa so novo vino še posebej blagoslovili pri cerkvi sv. Ane. In če so se Martinove trebušne mišice komaj malo odpočile po veselem sobotnem večeru v Cirkulanah, jih je moral ponovno krepko napeti že v nedeljo dopoldne v Leskovcu. Da je tam prihod Martina še posebno šaljiv dogodek, že več let zapovrstjo skrbi še popolnoma „zadet" Moštek. Letos ga je na Bakhusov obred krsta v vino morala pripeljati kar njegova najdražja, privezanega v „šajtrgi", pa še je kar nekajkrat pristal na trdih tleh, preden je bila končana spoved in potem še krst. No, je pa treba povedati, da so letošnje molitvene prošnje letele bolj na župana in poslanca kot na kogarkoli drugega. Za krščeno vino, ki bo zorelo v sodu v župnikovi kleti, pa bo skrbelo več kletarjev, saj so bili za to funkcijo imenovani Martin Vidovič, Jakob Habjanič, Edi Vajda, Ana Vindiš in Anton Zagoranski. Dela bodo imeli dovolj, saj so se s pletenkami izkazali številnimi vinogradniki s haloškega konca videmske občine. In če kdo misli, da se je Martinov pohod v nedeljo začel umirjati, se moti: V Halozah so ga namreč ta teden na veliko slavili po številnih „pušlšan-kih", zamudniki pa ga bodo še lahko ulovili jutri v podleh-niški krajevni dvorani, kjer bo potekala sklepna prireditev letošnjega dvotedenskega mar-tinovanja. SM martinovanje, ki naj bi z vsemi opisanimi šegami; torej izbiro občinskega kletarja in posebnim sodom v kleti Čušekove domačije, postalo tradicionalni dogodek, bilo kljub nekoliko kislemu vremenu nadvse veselo in se je ob pesmi, moštu in domačih dobrotah končalo šele pozno ponoči. SM Salve smeha so v nedeljo dopoldne odmevale tudi v Leskovcu, kjer se je Moštek potil pod strogim očesom škofa, ki se ga je pa na koncu vseeno usmilil in ga prekrstil v vino. Prlekija Vinska klet Kapela v novi podobi Vinogradniško podjetje Kapela, ki se že od leta 1921 ukvarja s proizvodnjo vina, je predstavilo novo podobo družbe. Z njo, kot tudi z na novo zastavljeno politiko poslovanja, hočejo postati med najbolj prepoznavnimi pridelovalci vrhunskih vin v Sloveniji, uveljaviti pa se želijo tudi na trgih Evropske unije in tretjih držav. Dornavski Orači so letos pripravili prvo martinovanje z izbiro prvega kletarja za negovanje občinskega vina, ki bo zorelo v sodu v Čušekovi kmetiji. Vina blagovne znamke Kapela so pridelana iz grozdja, vzgojenega izključno na območju kapelskih goric, zvrst pa zajema deželno vino kakovostne sorte (Kapelčan, laški rizling, rizvanec), vrhunska vina (traminec, renski rizling, šardone, sovinjon), peneča vina (Kapelska penina) in pre-dikatna vina (šardone izbor, traminec izbor, ledena vina). Svoj program bodo v prihodnosti dopolnili še z vrhunskimi belimi in rdečimi vini (beli pinot, kerner, sivi pinot, modra frankinja, modri pinot) ter peninami. Podjetje Kapela kot večinski lastnik družbe Kapelčanka na 100 hektarjih vinogradov letno proizvede okoli 1,3 milijona litrov vina. Za kakovost so bili na mednarodnih ocenjevanjih nagrajeni s številnimi priznanji in zlatimi medaljami. NŠ Foto: SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Cirkovce • Prvi zasebni muzeju fosilov in mineralov Pangea V svetu mineralov in fosilov V prostorih geološko-paleontološkega muzeja Pangea v Dragonji vasi pri Cirkovcah, ki ga je na svoji domačiji ustanovil svetovni popotnik, zbiratelj kamenin, fosilov in mineralov Vili Podgoršek, so ob prvi obletnici delovanja pripravili dan odprtih vrat. Čudovit in nadvse skrivnosten svet pradavnih okamnin je privabil številne zbiralce in ljubitelje od blizu in daleč. Znan zbiratelj kamninskega, mineraloškega in fosilnega bogastva Slovenije Vili Podgoršek, ki je kot profesor geografije na II. gimnaziji v Mariboru tudi duša in srce geološko-paleontoloških razstav v Univerzitetni knjižnici Maribor in drugod po Sloveniji, je že leta 2006 ob pomoči in razumevanju sorodnikov ter prijateljev pričel uresničevati svojo večletno željo: zgradil je svoj geološko-paleonto-loški muzej. Za tak korak se je odločil, ker ni bilo odmeva na večkrat izrečene predloge, da bi njegova zbirka, ki je že zdavnaj prerasla okvirje amaterizma, postala zametek ali del stalne javne zbirke v univerzitetnem mestu Maribor ali v najstarejšem slovenskem mestu Ptuju, kjer je doma. Zato se je dela lotil sam, ob pomoči enako navdušenih in ozaveščenih prijateljev. Prostore za svoj muzej je pridobil ob temeljiti preureditvi svoje domačije v Dragonji vasi pri Cirkovcah. Gradbena dela in izdelavo opreme so ob izdatnem sodelovanju prijateljev in sorodnikov, predvsem bra- Foto: M. Ozmec Profesor Vili Podgoršek sredi vitrin s številnimi eksponati prvega zasebnega muzeja fosilov in mineralov Pangea v rojstni Dragonji vasi. Foto: M. Ozmec Velik kristal pirita - železovega kršca, ki je videti kot košček zlata; primerek je iz nahajališča Navajama v Španiji. ta Silva, ki z družino še vedno živi na domačiji, končali v dobrem letu dni, zasebni muzej Pangea pa so uradno odprli 27. oktobra 2007. Zakaj ime Pangea? Vili Podgoršek: »Ko sem razmišljal o imenu za svoj težko pričakovani muzej, mi ni bilo težko glede imena, saj sem poznavalec za to področje. Odločil sem se za ime enovitega kopnega v davni geološki preteklosti - Pangea. Muzej simbolizira povezanost vseh zbiralcev in ljubiteljev kamnin, mineralov in fosilov.« Prvi tovrstni zasebni muzej v Sloveniji je ob prisotnosti velikega števila prijateljev ter zbiralcev in ljubiteljev fosilnih in mineralnih kamenin Foto: M. Ozmec Na policah muzeja Pangea je nekaj posebnega tale čudovita ame-tistna geoda iz nahajališča Sidi Rahol v Maroku. Foto: M. Ozmec Zalo redek pogled na mineral zloglasnega in zdravju nevarnega azbesta, primerek z območja Frajhajma na Pohorju. odprl dr. Miha Jeršek, kustos minerološke zbirke Priro-doslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani. O pomenu muzejskih zbirk so na svečanosti ob odprtju veliko zanimivega povedali pomočnica ravnatelja II. gimnazije Maribor, kjer Vili poučuje, Sonja Vesenjak, asistent na Naravoslovno-tehnični fakulteti Univerze v Mariboru dr. Uroš Herlec, v imenu Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije pa še Vilijeva raziskovalna tovariša in prijatelja Davorin Pre-singer in Franc Pajtler ter Franc Arbeiter iz Mežice, ki je obdelal marsikateri primerek njegove muzejske zbirke. Velik zanesenjak in vesten zbiratelj kamnin in fosilov Vili Podgoršek je upravičeno ponosen, saj je v razmeroma majhnem razstavnem prostoru možno videti veliko zanimivega iz skrivnostnega sveta kamenin: »V muzeju Pangea obiskovalcem ponujamo na ogled kronološko razvrščene fosile po geoloških obdobjih, fosile iz časa Panonskega morja, ki je v veliki meri pokrivalo vzhodni del Slovenije in je zato na tem območju veliko nahajališč. Razstavljeni so številni minerali z bližnjega Pohorja, na ogled je sistematska zbirka mineralov ter primerjava slovenskih primerkov s primerki iz sveta. Obširna je zbirka kalcita, ki je v Sloveniji najbolj razširjen mineral, fosili in minerali pa so razstavljeni tako iz domačih kot raznih tujih nahajališč.« Je v Pangei še kakšna druga zanimivost? »Ob samem muzeju se mi je uresničila še ena velika želja, saj smo čez letošnje poletje uspeli urediti letno učilnico, kjer je mogoče ob projekcijah podrobneje spoznati zanimivosti iz sveta mineralov in fosilov. Občasno so tako možni obiski šolskih skupin ali drugih udeležencev raziskovalnih taborov in organizirane delavnice v prepoznavanju fosilov in mineralov ter njihovo prepariranje in podobno. Moram reči, da je bila prva večja skupina tukaj že letos poleti, to je bila skupina 25 Zoisovih štipendistov iz vse Slovenije, ki so sodelovali na taboru Zveze za tehnično kulturo Slovenije pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Pripeljala jih je magistra Mojca Bedja-nič z Zavoda za varstvo narave v Mariboru. To me izredno veseli, saj želim, da muzej Pangea živi z mladimi in za mlade, kajti v šolskih programih primanjkuje geoloških vsebin, hkrati pa je to zelo primeren kraj, kjer se srečujemo tudi ljubitelji mineralov in fosilov.« Ste zadovoljni z udeležbo na dnevu odprtih vrat, ki ste ga pripravili ob prvi obletnici muzeja? »Izredno sem zadovoljen, ponosen in predvsem presenečen, saj je 27. oktobra muzej obiskalo prek 150 obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije, tudi nekaj organiziranih skupin. Skoraj ne morem verjeti, da je pri nas toliko ljudi, ki jih zanima skrivnosten svet mineralov in fosilov. Vse to, predvsem pa izredno veliko zanimanje mladih ljudi me je pripeljalo do odločitve, da bom v prihodnjem letu muzej Pangea še razširil in povečal razstavni prostor. V skladišču imam še veliko drugih, prav tako izredno zanimivih primerkov fosilov in mineralov. Zakaj jih ne bi razstavil!« Naj dodamo le še to, da je za obisk organiziranih skupin v muzeju Pangea v Dragonji vasi priporočljiva najava po telefonu 02/779 55 51 ali po Vilijevem elektronskem naslovu viljem.podgorsek@ guest.arnes.si. In verjemite, vsak od razstavljenih fosilov in mineralov je nekaj posebnega, vsak ima svojo posebno obliko ali videz in vsak pomeni zgodbo zase. M. Ozmec Tednikova knjigarnica Občutek za prostor Jutri, 15. novembra, bo svetovni dan filozofije ali modroslovja - vede, ki preučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem, pojasnjuje Veliki slovar tujk (Cankarjeva založba, 2002). In še je brati na istem mestu, da so z besedo filozofija zastarelo poimenovali družbene in humanistične znanosti in umetnosti. Tako je lahko poimenovan tudi sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja. Pogovorno pomeni filozofija niz vrednosti, idej in mišljenj posameznikov ali določene družbene skupine. Sama beseda filozofija je grška in pomeni ljubezen do modrosti. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1994) je razložena še s sposobnostjo premišljevanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih. Do leta 1848 se je tako poimenovala vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo, še razlaga navedeni slovar, kjer je najti tudi še razlago priljubljene rabe besede filozofira-ti v smislu razpravljanja o kaki stvari po nepotrebnem; npr.: Zdaj, ko bi morali prijeti za delo, po nepotrebnem filozofirajo. A zdi se, da je dandanašnji modroslovje zanemarjeno, zelo zanemarjeno in neupoštevano. Le komu je mar poglobljen premislek, če je le dobiček vladar občestva?! Pohlep in bojazen sta glavni gibali svetovnega trga. Pohlep in bojazen je tudi naslov odlične kolumne v sobotni prilogi Večera (27. 9. 2008) pisateljice, prevajalke, esejistke, literarne konzultantke, recenzentke Erice Johnson Debeljak, ki bo osrednja gostja literarnega večera ob zaključku bralne značke za odrasle 2008, na dan splošnih knjižnic, v četrtek, 20. novembra, ob 19. uri v leposlovni dvorani ptujske knjižnice. V omenjenem članku avtorica, ki je zapustila New York in odlično mesto analitičarke in kreditodajalke velikim finančnim družbam na tamkajšnjem Wall Streetu, med drugim pravi: /.../ Drugače kot mnogi drugi sama ob propadu mogočnih - ali le bogatih - ne čutim nikakršne »Schadenfreude«. Nič kaj rada ne pomislim na svoje ošabne bivše kolege v bankah Lehman Brothers in Merrill Lych, ki so zdaj, ob vrnitvi domov svojim ženam morali poparjeno sporočiti, da so izgubili službo, da je njihova pokojnina splavala po vodi, da so prihranki izpuhteli. Mislim namreč, da ti ljudje niso veliko drugačni od vas in od mene, da niso zlobni. Le veliko uspešnejši so v sistemu pohlepa, ki smo se ga bolj ali manj oklenili vsi. Prav tako ne verjamem, da sta pohlep in razkošje izvozna artikla, ki ju ZDA vsiljuje sicer čistemu in nepokvarjenemu svetu, ali da je moderni kapitalizem izumil preobilje in izkoriščanje. Že seznanitev z razmerami na kraljevskih dvorih fevdalne Evrope ti razkrije, da ni tako. Človekovo hrepenenje po »več, več, vse več« je mogoče izraziti in so tudi ga izrazili na nedenarne načine. Samo pomislimo na velike vojaške osvajalce od Džingiskana do Napoleona, ki so se opirali na uspešnost svojih uvodnih akcij in požirali vse več ljudstev in ozemelj, dokler niso bili njihovi imperiji tako obsežni, se pravi preobsežni, da so nujno morali propasti. Videti je, da vzorec pretiravanja in zloma predstavlja del človeške narave . Iz tega stanja (finančna in gospodarska kriza, op. p.) nas ne more rešiti ekonomist, za to bi potrebovali filozofa; potrebujemo več kot samo nova finančna pravila, potrebujemo nov jezik. Knjižni in literarni prostor Erice Johnson Debeljak, kamor vas vabimo, cenjeni bralci Knjigarnice, bosta z glasbo dopolnila Doroteja Emeršič (flavta) in Boris Magdalenc (cajon). Liljana Klemenčič Ptuj • Gregor Krušič se kosa z najboljšimi Svetu se je predstavil kot mlad znanstvenik Med 87 dijaki iz 39 držav sveta, ki so se udeležili letošnjega Evropskega tekmovanja mladih znanstvenikov, je bil tudi dijak 3. letnika ptujske Elektro in računalniške šole Gregor Krušič. Mladi Ptujčan je bil eden izmed dveh Slovencev, ki sta se s svojimi raziskovalnimi nalogami predstavili na Danskem. Evropskega tekmovanja mladih znanstvenikov se udeležijo tisti učenci, katerih raziskovalne naloge so izbrane za najboljše na nacionalnem nivoju. Slovenija ima na omenjenem tekmovanju vsako leto po dva predstavnika. Avtorji posamezne naloge so lahko največ trije, mladi Ptujčan pa se je s svojim delom predstavil kar sam. Gre za enotedensko tekmovanje, ki poteka na različnih področjih znanosti, od fizike, tehnike, elektronike do zgodovine in psihologije. »Celotno tekmovanje je bilo bolj podobno sejmu znanosti kot tekmovanju. Sicer pa je potekalo 7 dni, od tega prvi dan za prihod v hotel, drugi dan za postavitev stojnic, ki so se nahajale v enem izmed šestnajstih nadstropij hotela, tretji, četrti in peti dan za predstavitve, šesti dan za pospravljanje stojnic in razglasitev zmagovalcev ter sedmi dan za odhod domov,« se spominja Gregor Krušič. Vsak tekmovalec oziroma skupina dobijo svojo stojnico, na kateri preko plakatov, video posnetkov in praktičnih demonstracij predstavljajo in zagovarjajo svojo nalogo. Med stojnicami se sprehaja poljubna publika, ki lahko tekmovalcem o njihovi nalogi zastavlja poljubna vprašanja. Med publiko se nahaja tudi 14 članov komisije. »Zagovor pred komisijo je tako enak kot zagovor pred ostalimi obiskovalci: član komisije pristopi k tebi, se predstavi in te nagovori ter povpraša o nalogi, čemur sledi nekaj minut diskusije. Tako si komisija ustvari mnenje o nalogi in raziskovalče-vem razumevanju naloge. Glavni kriterij ocenjevanja je zagotovo inovativnost, dobra naloga ima torej za rezultat nekaj, česar svet še ni videl,« pojasnjuje mladi Ptujčan, ki se je predstavljal z nalogo, v kateri je obdelal mikrokrmil-niške eksperimentalne module s PIC16F876. Pri izdelavi sta mu pomagala mentorja Bruno Lubec in mag. Slavko Murko, ponekod pa še Franc Vrbančič. Izdelek, s katerim se je dijak ptujske Elektro šole predstavil svetu, je s področja elektronike, gre pa za modularno zgrajeno učilo za učenje programiranja ter preskušanje programov. »Lahko pa je uporabljeno tudi kot nizkoce-noven industrijski krmilnik, Gregor Krušič je eden izmed dveh slovenskih dijakov, ki so se predstavili na letošnjem Evropskem tekmovanju mladih znanstvenikov. ki lahko krmili poljubne električne porabnike, stroje, avtomatizirane linije ipd. Sicer pa je bilo na tekmovanju možno videti ogromno vsestranskih projektov z vseh področij znanosti. Kakšen je končni dosežek naloge, ni rečeno, razglašeni so le zmagovalci. Sicer pa svojo nalogo ocenjujem približno na sredino. Zmagati na tem tekmovanju z nalogo s področja elektronike ne bo preprosto, čeprav se bom še naprej trudil. V profesionalni elektroniki namreč že veliko vsega obstaja in najti nekaj res novega je v domači delavnici ob sicer vrhunski opremi za dom, a minimalni za razvoj sodobne elektronike, zelo težko. Vsekakor pa je nagrada že, biti na takem tekmovanju,« je prepričan Krušič. Udeleženci tekmovanja so si bivanje na Danskem popestrili z raznimi ogledi. Med temi se je mlademu raziskovalcu v spomin najbolj vtisnil ogled laboratorija z najsodobnejšimi elektronskimi mikroskopi, kjer so možne povečave do vidljivosti atomov. »To je nekaj res neverjetnega; v šoli slišiš da je atom pač teorija, tukaj pa pred tabo nastane slika atomov - in ja, res so razporejeni točno tako, kot nas učijo v šoli. Škoda edino, da je stvar še dokaj skrivnostna in fotografiranje ni dovoljeno. Zanimiv je bil tudi ogled tovarne, ki se ukvarja z gorivnimi celicami, ki vodik pretvarjajo v električno energijo,« še dodaja Ptujčan, ki je zadovoljstvo izrazil tudi nad kvalitetno organizacijo tekmovanja, saj ga opisuje kot najrazkošnejše tekmovanje, kar jih je videl doslej. Za Gregorjem že veliko uspehov Krušič zagotovo spada med tiste dijake, ki največ krat predstavljajo Elektro in računalniško šolo Ptuj. S svojimi nalogami in uspehi se je predstavil že velikokrat, prepričan pa je, da je ravno Evropsko tekmovanje mladih znanstvenikov njegov največji dosedanji uspeh. »Velik pomen zame pa ima tudi naloga, ki bo letos predstavljena na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. Gre za lasten razvoj in izdelavo elektronike, mehanike in računalniškega programa za krmiljenje CNC rezkalnega stroja. Rezkalnik lahko preko slike vnesene v računalnik in gravira poljubne napise, vzorce, slike in med drugim tudi izdeluje tiskana vezja. Zanimivi pa so tudi mobilni roboti, ki morajo v čim krajšem možnem času najti pot skozi labirint. Tukaj sem dosegel že kar nekaj zmag. Sicer pa si kaj več o večjih izdelkih lahko ogledate na moji spletni strani http://www.gkrusi.tk.« pojasnjuje mladi znanstvenik. Izdelava raziskovalne naloge zahteva veliko truda in časa, samo za zadnji projekt, s katerim se je Gregor predstavil na Danskem, je porabil približno tisoč ur. Razvoju in izdelavi izdelka je sledilo pisanje pisne dokumentacije naloge. Izdelek in pisna naloga sta požela veliko navdušenja in pohval s strani nacionalne komisije, ki je bila mnenja, da je naloga izdelana na nivoju diplomske, ne le raziskovalne naloge srednješolca. In ker Krušič kot pravi dijak in mladi znanstvenik ni želel nič prepustiti naključju, je precej časa posvetil tudi kvalitetni predstavitvi naloge. Ambicij mu ne manjka Ker je tehnika Krušičeva strast že od ranega otroštva, ko je z dedkom ustvarjal v mizarski delavnici, mu takšno delo ne predstavlja napora. »Po dedkovi smrti se je to ustvarjanje preselilo v ustvarjanje s papirjem, lego kockami ipd., dokler nisem zrasel. Nato sem se sam lotil mode-larstva, tako doma kot tudi v šoli. Modelarstvo pa zahteva kar nekaj elektronike. Tako mi je stric prinesel dve LED diodi - majhni rdeči lučki - pa sva jih priklapljala na baterijo. Ker me je to zelo pritegnilo, je kmalu sledil nakup napajalnika in druge opreme za elektro delavnico. Sčasoma se je nabor opreme in elek-tro materiala širil, prav tako pa moje znanje elektronike, ki sem ga lep čas povezoval z modelarstvom. Ko sem se v 9. razredu odločil za izdelavo raziskovalne naloge v sodelovanju s ptujsko elektro šolo, pa me je to usmerilo čisto v elektroniko, saj je za mode-larstvo pričelo primanjkovati časa. Na nalogi sem namreč delal cele dneve in večere, pa kdaj še tudi v noč. Enako je tudi sedaj in verjamem, da bo še dolgo tako,« navdušeno pojasnjuje Gregor, ki se čez deset let po končani fakulteti vidi v kakšnem razvojnem laboratoriju elektronike. Dženana Bečirovič Svet je majhen Novi svet Zanimivo bi bilo danes vedeti, ali se Michelle, soproga bodočega predsednika Združenih držav Amerike Barraka Husseina Obama, še vedno spominja, da je dvomila v njegove sposobnosti na sprejemnem pogovoru za delovno mesto v odvetniški pisarni, za katero je vodila kadrovsko službo. Ustava ZDA je bila napisana v Filadelfiji leta 1787 za štirimilijonski narod z 880.000 volilnimi upravičenci. Več kot dvesto let kasneje, čeprav nekajkrat dopolnjena z amandmaji, nam je pokazala vso svojo veličino in fleksibilnost. Tristomilijonska multietnična, multireligiozna, kompetitivna makrodružba je izvolila le štirideset letpo popolni odpravi rasizma s strani tamkajšnjega Vrhovnega sodišča temnopoltega predsednika, ki bo užival po še vedno veljavnih besedah Alexandra Toquevillea »skoraj kraljeve pristojnosti«. Ameriška ustava je temelj tako imenovanih ameriških sanj -»american dream«, zaradi katerih so se mase ljudi preselile »čez lužo«. V zgodovini so Združene države predstavljale možnost za novo življenje, za uspeh, za neobremenjeno prihodnost, v kateri dejansko štejejo le sposobnosti človeka. Mi, »vzvišeni« Evropejci, včasih res ne razumemo moči ameriškega ideala, ne razumemo države, ki smo ji že dvakrat morali zaupati svobodo naše celine, ne razumemo, da je predstava o daljnem vzhodu, torej o neskončni želji po novih dosežkih, gensko podedovana. Na volilni torek so nam Američani poslali izredno močno sporočilo: Združene države so še neverjetno vitalne. Znajo se obnoviti. Pripravljene so res vsakomur nuditi možnost, da se dokaže, tudi temnopoltemu neznanemu politiku, ki mu je oče dal kot drugo ime Hussein. Osebno kot analitik nisem prepričan, da je bila izbira Obame najboljša za mednarodne odnose, vendar se kot človek veselim, da nam Washington še enkrat pokaže pravo pot, medtem ko se mi Evropejci zavedamo svoje nesposobnosti do takšnih zgodovinskih premikov zaradi, blago povedano, pro-vincialnosti. Bodimo odkriti: ZDA niso kar naenkrat postale velika demokracija zato, ker so izbrale nekega temnopoltega predstavnika za predsednika, ampak so izbrale temnopoltega predsednika, ker so ena velika demokracija. Z vidika zunanje politike je izbira Obame samo nekaj ur kasneje pokazala posledice. Svet pričakuje manj odločnega voditelja. Tako je Iran samo nekaj ur kasneje sestrelil ameriški helikopter, ruski predsednik Medvedev je jasno obtožil Združene države za vojno v Gruziji in za svetovno finančno krizo, Izrael pa vsak trenutek pričakuje napad na svoje ozemlje s strani Teherana. Barrack H. Obama je demokrat. Demokrati so ponavadi predstavniki večjega izolacionizma, sploh če imajo notranje težave. Večja stopnja izolacije, oziroma kot se diplomati raje izrazijo, večja stopnja »multilateralnosti«, evfemizem, za katerim stoji želja po manjši odgovornosti, bi bila v tem zgodovinskem trenutku prava katastrofa. Washington je še vedno največja gospodarska in vojaška sila na svetu. Mi Evropejci, ki šele zdaj stopamo v dvoletno obdobje recesije, si ne moremo privoščiti sveta brez ZDA. Kadarkoli so nas Američani v zadnjem stoletju pustili same, se nismo predobro izkazali. Post-dvopolarni svet potrebuje temeljite spremembe. Potrebujemo novi Bretton Wood, a ne moremo nikamor brez »ameriških revolucionarjev«. Kot je napisal Niccolo Macchiavelli v svojem Vladarju leta 1500: »Večkrat sem ugotovil, da je sreča države vezana na njeno odprtost prilagajanja na nove čase.« Uspeh Obame je neposredno vezan na vrednote ameriške družbe liberalizma in revolucije. Obama je liberalen, ker predstavlja odprtost naroda do sprememb, in revolucionar, ker se je znal prilagoditi socialnim spremembam, ki pa se vendarle oblikujejo znotraj starega »konzervativnega« ustavnega okvirja iz leta 1787, ki je bil podpisan, ker »mi verjamemo, da so naslednje resnice jasne, da se vsak človek rodi svoboden in da mu je Bog podaril temeljne pravice, med katere štejemo življenje, svobodo in iskanje sreče«. Laris Gaiser Razmislek ob martinovanjih na Slovenskem Martinove dileme Praznovanja in dogodki, ki so povezani z razumevanjem in čaščenjem sv. Martina oz. z martinovanji, so zagotovo zelo zanimiv predmet in draž etnološkega raziskovanja, predvsem zaradi nezadostne raziskanosti omenjenega fenomena, kot tudi zaradi številnih variacij praznovanj, množičnosti in navsezadnje tudi zavoljo številnih nejasnosti. Med te zagotovo sodi dejstvo, da dediščina sv. Martina Tourskega, škofa iz francoskega Toursa, ki goduje 11. novembra, nima kaj dosti skupnega s podobo današnjih množičnih martinovanj kot folkloriziranih in urbaniziranih vaško-pivskih veselic. Sv. Martina kot sina ne-krščanskih staršev, vojaka, puščavnika, spreobrnjenca ter globoko vernega in skromnega človeka moramo v prvi vrsti povezovati s socialnim delom in izjemnim čutom do bližnjega, do ljudi z obrobja, do ljudi v stiskah, povezujemo ga lahko z zavzemanjem za človekove pravice in dobro vseh ljudi. Bil je zvest sebi, svojim načelom in veri, zato ga lahko imamo kot vzor vztrajnosti in načelnosti. A bil je tudi pomemben mislec ter interpret teoloških doktrin. Njegovo osebnost bi lahko označili z naslednjim vrednotami in oznakami: usmiljenost, predanost, iskrenost, resnicoljubnost, globoka vera, razdajanje, iskanje resnice, vera v življenje, skrb za bližnjega ipd. Zanimivo bi bilo raziskati tudi številne historične in pomenske kontekste, v katerih se sv. Martin Tourski pojavlja kot zavetnik vojakov, konjenikov, jezdecev, konj, orožarjev, kovačev, tkalcev, strojarjev, kovačev, hotelirjev, mlinarjev, sodarjev, vinogradnikov, pastirjev, gostilničarjev in abstinentov, domačih živali in gosi. Že iz navedenega se da razbrati, da so ljudje čaščenju sv. Martina skozi čas pridajali in prilagajali različne pomene. Kot zanimivost naj povem, da sva s kolegom Martinom v italijanskem tisku zasledila tudi nekaj novih zanimivih pomenov sv. Martina, ki naj bi bil med drugimi, že naštetimi pomeni bil tudi zavetnik krojačev, beračev, revežev, ponesrečencev, pijancev in ozdravljenih alkoholikov ter prevaranih moških, pa tudi zavetnik someljejev. Kako se je sv. Martin »prikradel« v vinske zgodbe, bi zahtevalo celovito in mednarodno primerjalno raziskavo. Navsezadnje se ga v cerkveni liturgiji ne povezuje z vinom. Tudi več kot 80 cerkva na Slovenskem ni le v vinorodnih krajih. Morda nas zato ne preseneča, da ga sicer kot med Slovenci priljubljenega vinskega svetnika ne častijo na podoben način tudi v drugih evropskih državah ali vinorodnih deželah. Francozi npr. velik bolj kot »anonimnega« vinskega svetnika sv. Martina častijo sv. Vincenca itn. Pri nas bi lahko takšno vlogo odigral sv. Urban, prav tako priljubljen vinski svetnik na Slovenskem. Kot tudi sv. Janez. In navsezadnje, 3 novembra goduje še en sv. Martin (Martin de Porres - ranocelnik), ki je zavetnik socialne pravičnosti, bolniških strežnikov in ranocelnikov. Martinovanje - izkrivljen ponaredek folklornih tradicij Kako sploh pojasniti fenomen martinovanja na Slovenskem? Spreminjanje mošta v vino je proces alkoholne fermentacije, je konverzija sladkorja v etanol s pomočjo kvasovke Sachromyices ce-revisiae, kot me je strokovno podučil prijatelj enolog Bojan Kobal. Sv. Martin tako zagotovo ni čarovnik ali vrač z nadnaravno močjo, ki dela nadzemeljske čudeže in iz mošta vino, tako kot tudi ne posvečeni duhovniki, ki prav tako ne delajo čudežev in iz mošta vino, lahko pa sicer blogoslovijo mošt ali vino. Zanimivo bi sicer lahko bilo raziskati ta folklorizirana čaščenja skozi teorijo obredov prehoda, čeprav ta spoznanja po mojem ne bi bistveno vplivala na samo razumevanje tega akta. To, kar je pomembno, je blagoslov vina v cerkvi kot del liturgičnega obreda, ki se veže v času zahvalne nedelje predvsem na zahvalo vinogradnika za dobro letino, ki je omogočila preživetje nekoč številnim družinam. Blagoslov vina kot dostojen obred zahvale je povezoval družino, prijatelje in vaščane. Parodije in karnevalske burke s cenenimi komedijanti na temo krsta mošta degradirajo vsebino teh praznovanj in se norčujejo tako iz vinarjev kot iz liturgije. In navsezadnje tudi iz nas, spoštljivih vinoljubov. Prav zato bi morali biti novodobni organizatorji velikih mestnih in vaških uličnih martinovanj in z vinom povezanih turističnih prireditev predvsem Foto: Črtomir Goznik S ptujskega martinovanja na Mestnem trgu v službi popularizacije in ne banalizacije kulturne dediščine. Nekontroliran razmah nekdanjih družinskih, prijateljskih in vaških praznovanj, ki so častila farne zavetnike, v smeri razvoja množičnih prireditev me kot etnologa in vi-noljuba še kako skrbijo. Hkrati pa se zavedam, da je moja naloga tudi v tem, da raziskujem spremembe in novosti v tradicijah in navsezadnje, da se ukvarjam z raziskovanjem ne le vrhunskih dosežkov nekega naroda, ampak tudi z raziskovanjem velikih devi-acij - in tudi neumnosti - nekega naroda. Vse to je odraz naše civilizacijske razvitosti in podobe. Komedijantsko prikazovanje teh tradicij ima kljub vsemu daljšo tradicijo kot izbor princev številnih evropskih karnevalov 11. novembra ob 11. uri in 11 minut, ki predstavlja tudi začetek vsakoletne karnevalske sezone. Te tradicije pa se v zadnjem desetletju hitro širijo tudi v nekoč tradicionalna šemska okolja na Slovenskem, kjer se abecede karnevalske industrije šele učimo in to misleč, da bomo s privzemanjem tujih kulturnih sestavin nadgrajevali naše stoletno pustno izročilo Kljub stoletni evropskih karnevalski tradiciji takšna burkaška čaščenja sv. Martina v zadnjih letih v obliki množičnih martinovanj kot praznovanj jesenskega pusta ne opravičujejo svojega obstoja v obliki turističnih atrakcij in malomeščanskih spektaklov. Ko sem pred časom potoval po spletnih straneh, sem pod geslom blagoslov mošta lahko med prvimi petdesetim zadetki odkril le ponudnike turističnih prireditev, daleč v nadaljevanju pa tudi informacije, ki so povezane z likom sv. Martina. Razvrednotenje pomenov sv. Martina na nivo komične karnevalske figure je zagotovo neraziskan zgodovinski, kulturni in etnološki fenomen nove dobe. Navsezadnje, a bomo zaradi velikih klimatskih sprememb, ki vplivajo na delo v vinogradih, ter zaradi uvajanja novih tehnologij spreminjali vsebino praznikov in praznovanj? T .i. folklorizacija našega načina življenja in kulture je proces v številnih tranzicijski državah, je nekakšen izkrivljen ponaredek naših stoletnih tradicij, ki prav zavoljo svoje množičnosti privzema lastnosti originala. Povezavo med priljubljenostjo sv. Martina in martinova-nji lahko nemara najdemo v tem, da je bil sv. Martin zara- di svojih dejanj in socialnega čuta zelo priljubljen in ljudski, takšen, kot so danes tudi množična martinovanja. Nekateri raziskovalci povezujejo npr. na Primorskem razmah martinovanj z razmahom ustanavljanja kmetijskih in vinogradniških zadrug v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Takšna, sicer zanimiva razmišljanja bi bilo potrebno osvetliti vsaj na celotnem slovenskem ozemlju in tudi izven njega. Sicer pa pritrjujem razmišljanju nekaterih vinarjev, ki razumevajo martinovanje predvsem kot priložnost za promocijo vina in ne kot priložnost za demonstracijo pijančevanja. In še nekaj. Svet Evrope je leta 2005 sv. Martina razglasil za evropsko osebnost, saj je s svojo dobroto in življenjskim zgledom zaznamoval vso Evropo. Mednarodni projekt evropske kulturne poti sv. Martina, ki potekajo od njegovega rojstnega kraja v Szom-bathelya na Madžarskem in vse do Toursa v Franciji, kjer je škofoval in umrl, lahko pripomorejo k popularizaciji vrednot in dediščine sv. Martina v najširšem pomenu besede ter posledično tudi k večji jasnosti fenomena mar-tinovanj na Slovenskem. Dr. Aleš Gačnik Foto: Aleš Gačnik. Madžar Daniel Marky in Francoz Nicolas François sta bila prva sodobna romarja, ki sta prekolesarila in prehodila 1.800 km dolgo evropsko kulturno pot sv. Martina ter tako simbolično povezala njegov rojstni kraj v Szombathelyu na Madžarskem in Tours v Franciji, kjer je škofoval in umrl. 16. maja 2008 sta se zaustavila tudi na Ptuju, kjer je v načrtu ustanovitev Martinovega indok centra. Foto: Črtomir Goznik Del mednarodni projekta evropske kulturne poti sv. Martina je tudi občina Hajdina, kjer so nedavno tega pot označili s tako imenovano »Martinovo stopinjo«, vzidano na pročelju cerkve sv. Martina. Nogomet Če bi tako ostalo do konca ... Stran 16 Rokomet Tokrat odlično v drugem polčasu Stran 16 Odbojka Ljubljančanke se niso pustile presenetiti Stran 17 Športno plezanje Na sporedu samo še veliki finale Stran 17 Strelstvo Na Ptuju boljši strelci Podravja Strani 18 Kickboks Tri prva mesta za Ptujčane Strani 19 íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik RADIOPTUJ K*, ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 17. krog » Ostajamo mirni, poraza si ne smemo privoščiti« Nogometaši Laboda Drave tudi v 16. krogu niso uspeli zmagati in prekiniti niza porazov - že šestih (vmes so v zaostali tekmi 8. kroga remizirali s Pri-morjem). V nedeljo je njihovo neučinkovitost izkoristil slab Rudar, katerega je trener Marijan Pušnik s taktično zrelo igro vodil do zmage. Zanimivo je, da so imeli Ptujčani lepše priložnosti v prvem polčasu (Zilič, Krona-veter), ko so imeli Velenjčani na igrišču še 11 igralcev. Na klopi je poleg trenerja Druloviča tokrat sedel tudi športni direktor Mladen Da-banovič. »Za to potezo smo se odločili sporazumno s trenerjem, saj poskušamo vse, da bi nekako le prebudili fante in bi ti zaigrali odgovorneje in bolj angažirano. Glede tega po tekmi res ni bilo pripomb, zato pa je učinkovitost na ničli. Če ne zadeneš iz petih ali šestih zrelih priložnosti, je poraz neizbežen,« je o tej izkušnji dejal Dabanovič, ki je imel tako možnost spremljati trenerja med vodenjem ekipe od blizu. Zakaj se zdi, da Drulovič preveč pasivno spremlja dogodke na igrišču? »Glede na trenerski staž imamo mladega trenerja, ki je po slabem začetku prven- Foto: Črtomir Goznik Trener Labod Drave Ljubinko Drulovič in športni direktor Mladen Dabanovič sta na tekmi z Rudarjem skupaj sedela na klopi. Labod Drava - Primorje, nedelja, 16. 11., ob 14.00 na Ptuju stva uspel ekipo v naslednjih tekmah prebuditi in doseči lepo serijo zmag. Sam sem ves čas prisoten z ekipo in vem, da se sedaj dela enako kvalitetno, le rezultatov ni. Zraven sem tudi pri vseh dogovorih pred tekmo, a igralci v zadnjih tekmah njegovih zamisli enostavno ne uspejo prenesti v igro. Na vsaj štirih tekmah - v Celju in Kopru ter doma z Interbloc-kom in Rudarjem - smo bili vsaj enakovreden, večinoma celo boljši tekmec, a tega nismo znali pretopiti v točke. Sedaj se je seveda pojavil že določen pritisk na igralce, a tega bremena jim ne moreta odvzeti trener ali uprava, sami ga morajo premagati na igrišču,« je o vroči temi povedal Mladen Dabanovič. Nikakor nismo mogli brez vprašanja o kadrovanju pred sezono, saj v kriznih trenutkih ni igralca, ki bi prevzel odgovornost nase. »Pred sezono smo se zavestno odločili za pomlajevanje moštva (iz kluba so odšli Emeršič, Šterbal, Tisnikar, op. a.), saj so sedanji igralci leto starejši kot v lanski sezoni in računali smo na to, da so za leto izkušenejši ter da bodo kos tej nalogi. Po drugi strani vemo, da je nakup preizkušenih in uveljavljenih igralcev drag - prav zaradi tega je npr. Jankovič iz Domžal raje odšel v Lendavo kot na Ptuj. Zavedamo se, da moramo nekatere pomanjkljivosti odpraviti, a sredi sezone je to težko,« je povedal Dabanovič, ki pa v torkovi tekmi v Zagrebu vendarle vidi izhod iz krize: »Ta tekma je pokazala, da fantje še vedno znajo igrati nogomet in se boriti za barve svojega kluba. Če bo tudi v nedeljo tako, lahko računamo na točke, kajti sedaj jih že zares nujno potrebujemo.« »Torkova tekma nas je opogumila« O tekmi z Rudarjem in o pričakovanjih pred obračunom s Primorjem pa smo se pogovarjali še z igralcema zvezne vrste Miljenkom Bošnjakom in Dorisom Kelencem. Na zmago nogometašev Labod Drave čakamo že 6. krogov. Kdaj jo lahko pričakujemo? M. Bošnjak: »Trenutno nam je res težko, saj lovimo novo zmago, ki bi nam veliko pomenila v nadaljevanju in bi nas razbremenila psihološkega pritiska, ki je iz kroga v krog večji. Predvsem moramo začeti do- Prijateljska tekma: Croatia Sesvete - Labod Drava 1:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Zilic (21.), 0:2 Drevenšek (22.), 1:2 Pilipovic (58., iz 11-m), 1:3 Radetic (78.), 1:4 Radetic (81.). LABOD DRAVA: Murko, Fernandes, Andelkovic, Filipovic, Grižonic, Halilovic, Drevenšek, Semler, Bošnjak, Kelenc, Zilic. Igrali so še: Ger-mic, Prejac, Horvat, Grbec, Radetic, Gavez, Lazarevic, Grgic. Trener: Ljubinko Drulovič. Končno so tudi nogometaši ptujskega Laboda Drave našli tekmeca, ki so ga lahko premagali, žal le v prijateljskem srečanju. To je služilo kot priprava pred zelo pomembnim nedeljskim srečanjem z ajdovskim Primorjem. Proti novincu v hrvaški nogometni ligi so bili Ptujčani premočni in so že po prvem polčasu vodili z dvema zadetkom prednosti; dosegla sta jih kapetan Sead Zilič in Marko Drevenšek. Svojo dobro igro so nadaljevali v drugem polčasu, ko je dvakrat v polno zadel Igor Radetič. Zmaga s Sesvetami bi lahko bila dobra napoved pred srečanjem s Primorjem, obenem pa je nakazala smernice za boljši jutri ptujskega nogometa, ki ga do konca jesenskega dela prvenstva čaka hud boj za vsako točko. Danilo Klajnšek segati zadetke, saj lahko le tako upamo na pozitiven rezultat. Sicer si na tekmah ustvarimo veliko priložnosti, a je zaključek preslab za nasprotne vratarje.« Proti Rudarju ste sicer prikazali kar všečno predstavo, a brez zaključka. M. Bošnjak: »Res je, nekajkrat smo se znašli v zares dobrih priložnostih, vendar žoga nikakor noče v gol, kot da je začarana. Na drugi strani so Velenjčani iz redkih poskusov zabili en gol in se na koncu veselili treh točk. Morda nam je lahko dobra orientacija torkova tekma v Zagrebu, kjer smo se pomerili z ekipo Sesvet: prikazali smo dobro igro in ob tem zabili štiri zadetke. Zares iskreno upam, da se lahko kaj podobnega zgodi v nedeljo, ko bomo gostili Primorje.« D. Kelenc: »Čeprav smo 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 17. kroga: sobota, 15. 11., ob 14.00: Interblock - MIK CM Celje, Luka Koper - Nafta Lendava; ob 18.00: Hit Gorica - Maribor; ob 20.05: Rudar Velenje - Domžale; v nedeljo, 16. 11., ob 14.00: Labod Drava Ptuj - Primorje. 1. MARIBOR 16 9 6 1 35:20 33 2. NAFTA 16 8 3 5 20:17 27 3. MIK CM CELJE 16 7 5 4 25:17 26 4. DOMŽALE 16 6 5 5 23:20 23 5. INTERBLOCK 16 6 4 6 21:22 20 6. HIT GORICA 16 7 1 8 25:29 22 7. RUDAR VELENJE 16 6 3 7 23:19 21 8. LABOD DRAVA 16 5 2 9 16:23 17 9. PRIMORJE 16 3 7 6 19:24 16 10. LUKA KOPER 16 3 4 9 17:32 13 Najboljši strelci: 12 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 11 zadetkov: Dario Zahora (Interblock); 9 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica); 8 zadetkov: Marcos Morales Tavares (Maribor); 7 zadetkov: Jože Benko (Domžale), Nedzbedin Selimi (Primorje); 6 zadetkov: Darijo Biščan (MIK CM Celje), Dalibor Volaš (Maribor); 5 zadetkov: Nebojša Kovačevic (Hit Gorica); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Lisandro Oscar Sacripanti (MIK CM Celje), Mitja Zatkovič (Domžale), Dragan Jelič, Zoran Pavlovič (oba Maribor). Foto: Črtomir Goznik MIljenko Bošnjak (Labod Drava, modri dres): »V nedeljo moramo zmagati!« bili v sami igri veliko boljši, smo zaradi napake v obrambni vrsti hitro prejeli zadetek. Sami na drugi strani v zadnjem obdobju zelo težko dosegamo zadetke, posledica pa so bili ti zadnji porazi.« V nedeljo ste imeli skoraj pol ure igralca več, pa tega niste znali izkoristiti. M. Bošnjak: »Preveč smo poskušali z visokimi podajami pred gol, kjer so visoki obrambni igralci Rudarja zlahka izbijali žoge. Na žalost tudi teh odbitkov nismo znali izkoristiti.« D. Kelenc: »Krivi smo si zagotovo sami, saj bi takšno prednost morali izkoristiti. Žoga bi morala hitreje potovati od igralca do igralca.« S skoraj identično ekipo kot proti Rudarju ste v Zagrebu dosegli štiri zadetke. Kaj je bilo tam drugače? M. Bošnjak: »Morda smo šli v to tekmo manj obremenjeni in smo zato hitro zabili prvi gol. Verjetno bi bilo tudi proti Rudarju drugače, če bi uspeli mi povesti. Če bi ...« Kakšno je sicer vzdušje v ekipi? M. Bošnjak: »Treniramo normalno, vendar se čuti, da nam manjkajo točke. Torkova tekma v Zagrebu nas je opogumila, tako da nekoliko bolj samozavestni pričakujemo Ajdovce. Moramo zmagati in za to bomo naredili vse!« Vaša igra v zadnjem obdobju ni navdušujoča ... D. Kelenc: »Nekoliko me obremenjujejo te male, drobne poškodbe, ki me letos redno spremljajo. Zaradi tega nimam prave zanesljivosti. Upam, da bom lahko kmalu pokazal več in da se bomo veselili točk. Močno se bomo potrudili, da bo že proti Primorju tako: igramo doma proti neposrednemu konkurentu, zato so točke praktično nujne!« S slednjim se bodo zagotovo strinjali tudi ptujski navijači, ki so se zadnje zmage veselili konec septembra! Jože Mohorič Rokomet • 1. A SRL (ž) Tokrat odlično v drugem polčasu Mercator Tenzor Ptuj - Brežice 40:26 MERCATOR TENZOR PTUJ: Mate-ševa 4, Majcnova 5, Korotajeva, Pra-potnikova 8, Ciora 2, Frešerjeva 9, Ozmečeva 1, Erhatičeva, Brumnova 1, Raškovičeva 7 (2), Šeruga, Levstikova 3, Piklova, Gregorečeva. Trener: Nikola Bistrovič. Po porazu z Zagorjem minulo soboto vzdušje v domači ekipi ni bilo nič kaj prijetno. Dekleta so se zavedala, da si proti Brežicam spodrsljaja ne smejo več dovoliti. Začelo pa se ni najbolje za domače, saj jim igra nikakor ni stekla in niso zaigrale tako, kot znajo oziroma kot bi želele. Gostje iz Brežic so v prvem polčasu igrale do- 1. A SRL ŽENSKE Rezultata vnaprej odigranih srečanj 9. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Brežice 40:26, Krka - Olimpija 22:39. Foto: Črtomir Goznik Mlade ptujske rokometašice (na sliki levo Patricija Korotaj in desno Anja Ozmec, rdeči dres) so v zadnjem delu tekme prikazale dobro igro. 1. OLIMPIJA 8 8 0 0 16 2. CELEIA ŽALEC 7 5 0 2 10 3. ZAGORJE I 7 5 0 2 10 4. KRKA 7 5 0 2 10 5. CELJSKE MESNINE 6 5 0 1 10 6. MERC. TENZOR PTUJ 8 4 0 4 8 7. KOČEVJE EVRO CAS. 7 3 0 4 6 8. SAVA KRANJ 7 3 0 4 6 9. BREŽICE 8 2 0 6 4 10. PIRAN VRT.I ISTRE 7 1 0 6 2 11. ŠKOFJA LOKA KSI 7 1 0 6 2 12. VELENJE 7 1 0 6 2 bro in nudile dostojen odpor domačinkam: precej večjega, kot so pričakovali v domačem taboru. No, v nadaljevanju srečanja so se Ptujčanke le prebudile in pokazale, da še niso pozabile igrati. Prestavile so v višjo prestavo in že v 38. minuti je njihovo vodstvo znašalo pet zadetkov prednosti (21:16). V naslednjih osmih minutah se je njihova prednost zvišala na sedem zadetkov (27:20), v 55. minuti pa je bilo že deset zadetkov prednosti v njihovo ko- Nikola Bistrovič - trener Mercatorja Tenzorja Ptuj: »Zadovoljen sem z zmago, z igro pa samo v drugem polčasu. Veseli me, da so naše mlajše igralke upravičile moje zaupanje in so dobro odigrale zadnji del tekme.« Nogomet • 2. slovenska nogometna liga Če bi tako ostalo do konca ... V 2. slovenski nogometni ligi se je končal jesenski del prvenstva, v katerem je bilo odigranih štirinajst krogov, drugoli-gaši pa so tekmovanje končali celo prej kot mladinci in kadeti v 1. slovenski nogometni ligi. Najbolj zadovoljni so vsekakor lahko pri ljubljanski Olimpiji, ki je v zadnjem krogu premagala do takrat vodeči Aluminij in bo do nadaljevanja prvenstva prezimila na prvem mestu. Če smo pošteni, smo to njihovo uvrstitev pričakovali, saj imajo Ljubljančani poudarjene ambicije po hitri vrnitvi v slovensko prvoligaško druščino, kjer jih mnogi že nestrpno pričakujejo. Do prvega mesta so prišli z izkušeno ekipo, katere ogrodje sestavljajo nogometaši, ki so sodelovali v slovenski nogometni pravljici: Pavlin, Karič, Cimerotič, Čeh. Ti so, čeprav jim pravijo veterani, še vedno dovolj dobri, da so lahko v tem delu ekipo pripeljali na vrh. Po besedah trenerja „zmaj-čkov" Janija Pateta pa bo v drugem delu potrebna osvežitev z mlajšimi nogometaši, ki bodo igri dajali tempo. Drugo mesto Aluminija spada med prijetnejša presenečenja in je v okviru njihovih zmožnostih. Kidričani so bili doslej že večkrat visoko uvrščeni, drugega (ali prvega) mesta pa na koncu še niso osvojili. Relativno mlada in neizkušena ekipa je pokleknila samo v najpomembnejšem srečanju jeseni 2008, v Ljubljani proti Olimpiji. Prvo mesto bi si sicer lahko bili zagotovili že prej, a so na domačem igrišču nesrečno remizirali z Livarjem in Belo krajino. To, da so angažirali Branimirja Djokiča, Senada Tignja in Roka Letonja, je bil zadetek v polno, vendar bo potrebno na nekaterih mestih še okrepiti konkurenco znotraj moštva. Ob zbranih 27 točkah je potrebno v Kidričevem vsem čestitati; drugo mesto je idealna osnova za še boljše nadaljevanje. Vse pa je povezano s cilji kluba, ki so lahko prvo-ligaški. Če so, potem se ve, kaj je potrebno storiti. Kidričani imajo tudi odlično podporo v mladih igralcih, ki močno trkajo na vrata prvega moštva. V bistvu so največje presenečenje jesenskega dela nogometaši Triglava Gorenjske, ki so tretji. Da so to dosegli, se lahko v prvi vrsti zahvalijo Zavrču, ki je odstopil od tekmovanja in tako Krajnčanom sploh omogočil igranje v drugi ligi. Imajo mlado ekipo in so na dobri poti, da izboljšajo dosežek iz lanske sezone. So pa bili Kranjčani edini, ki so javno opozorili na neko pomoč Olimpiji, s tem pa niso že- Foto: Črtomir Goznik Rajko Rotman (Aluminij, rdeči dres) je bil eden boljših igralcev svoje ekipe v jesenskem delu prvenstva: s tem si je tudi zaslužil povabilo na preizkušnjo v nemški Hoffenheim; le-ta trenutno zaseda 2. mesto v Bundesligi! rist (34:24). Do konca srečanja se je njihova prednost še zvišala, za kar so poskrbele mlade igralke, ki so dobile priložnosti za dokazovanje. Zmaga Ptujčank je povsem zaslužena, strelsko pa so bile najbolj razpoložene Anja Fre-šer z devetimi, Nastja Prapot-nik z osmimi in Vanja Raškovič s sedmimi zadetki. Danilo Klajnšek 2. SNL - najboljši strelci: 8 zadetkov: Dejan Burgar (Triglav Gorenjska); 7 zadetkov: Miran Pavlin (Olimpija Ljubljana); 6 zadetkov: Senad Tiganj (Aluminij), Oliver Bogatinov (Bonifika); 5 zadetkov: Uroš Veselič (Aluminij), Mitja Flisar, Milko Kovač (oba Mura 05); 4 zadetki: Rok Letonja (Aluminij), Antoni Brdik (Krško), Josip Špelic (Bela Krajina), Janez Perme (Livar Ivančna Gorica), Semir Agic (MU Šentjur). leli zmanjšati njenega uspeha. Med razočaranja spadajo lanskoletni prvoligaš Livar (po izpadu iz 1. SNL se še vedno išče), Bonifika Izola (maja je še z Dravo igrala kvalifikacije za uvrstitev v prvoligaško konkurenco) in Bela krajina. Mura je sicer na visokem 4. mestu, vendar z osmimi točkami zaostanka za Aluminijem na 2. mestu. V Murski Soboti bodo morali še veliko postoriti, če se želijo skupaj z Olimpijo vrniti v prvoligaško druščino. Krško in Šentjur sta se učvrstila v sredini lestvice, vendar še vedno nista rešena vseh skrbi glede obstanka. Težke trenutke doživlja nogomet v Zagorju, zanimivo pa je, da so Zagorjani več točk osvojili v gosteh (7) kot doma (5) - podobno se je zgodilo tudi z Livarjem. Po 14. krogih je opazno to, da lahko skoraj vsak premaga (ali vsaj odščipne točko) vsakogar; tudi prvouvrščena kluba sta po šest krat oddala točko ali celo vse tri. Marsikje so prižgali rdečo luč, na primer v Bonifiki in Beli krajini, saj sta kluba glede na pričakovanja enostavno prenizko na prvenstveni razpredelnici. Spomladi je na voljo še trinajst krogov, s tem pa 39 točk - nekateri si bodo odrezali zajeten kos, drugi pa samo rezinico. Danilo Klajnšek Rokomet • Nastja Prapotnik z reprezentanco V Kranjski Gori se bodo 16. novembra pričele priprave slovenske ženske rokometne reprezentance, ki jo čakajo pred kva lifikacijske tekme za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo leta 2010 na Kitajskem. Med osemnajstimi izbrankami novega selektorja Primoža Porija je tudi Nastja Prapotnik, igralka Mercatorja Tenzorja iz Ptuja. Slovenska izbrana vrsta se bo v črnogorskem Plevlju v svoji skupini merila s Črno goro, Bolgarijo, Italijo, Finsko in Azerbajdžanom. Turnir bo potekal od 25. do 30. novembra. Danilo Klajnšek Rokomet • 1. A SRL (m) Ormozani ze danes na Kodeljevem Tekma 9. kroga MIK 1. A lige med Slovanom in Jeruzalemom bo po običaju ljubljanskih ro-kometašev odigrana že danes, v petek, ob 18.30 uri v športni dvorani na Kodeljevem. Na to dvorano in številna gostovanja pri Slovanu imajo ormoški ro-kometaši lepe spomine, saj so tukaj v svoji 1.-A-ligaški zgodovini osvojili največ točk na gostovanjih. Letos pa ekipa Slovana na domačem parketu ni nič kaj prijazna, saj je premagala Ribnico z 28:22 in remizirala z Merkurjem 26:26 ter z udeležencem Lige prvakov, koprskim Cimo-som, 27:27. Ob tem je Slovan slavil še v gosteh pri Krki s 23:19 in v zadnjem 8. krogu pri Rudarju v Trbovljah z izidom 31:29. Osem zbranih točk Ljubljančanov je dokaz, da so letos sestavili močno zasedbo, ki je resen kandidat za uvrstitev v Ligo za prvaka. Nedvomno so varovanci trenerja Borisa Deni- ča favoriti proti Ormožanom, ampak bodo slednje morali dokazati tudi na igrišču. Zaradi težav z zasedenostjo dvorane na Hardeku so Ormožani zadnji trening pred tekmo opravili v pri Veliki Nedelji in obljubljajo, da na slovito Kodeljevo ne odhajajo z belo zastavo, ampak z željo, odigrati po svojih najboljših močeh. V zadnjih dveh krogih so Ormožani ob remiju v Ribnici in zmagi nad Trimom potrdili vzpon forme in lahko mirno pričakujejo gostovanje v prestolnici Slovenije. Trener Saša Prapotnik bo imel na razpolago vse razpoložljive sile, na drugi strani bo Slovan zaigral brez Kovača. Naslednji, 10. krog bodo ro-kometaši Jeruzalema odigrali že v sredo, 19. novembra, ko bo na Hardeku že ob 17. uri gostovala zasedba koprskega Cimosa. UK Teniške novičke Prva ekipa zmagala, druga izgubila Mlada reprezentanca Slovenije za Davisov pokal se je minuli konec tedna v Portorožu v prijateljskem dvoboju merila z vrstniki iz Avstrije. Za Slovenijo so nastopili Blaž Rola, Tom Kočevar Dešman, Jan Tavčar in Domen Korelc. Kapetan Blaž Trupej je prva dva uvrstil v prvo ekipo, slednja dva pa v drugo. Ekipi sta igrali po pravilih članskih reprezentanc za Davisov pokal: štirje posamični in en dvoboj dvojic. Naša prva ekipa je bila uspešnejša od Avstrijcev, medtem ko je druga izgubila. Blaž Rola je zmagal v obeh posamičnih dvobojih, igro dvojic pa sta skupaj s Kočevarjem izgubila po petih nizih. Po turnirju je Blaž odpotoval na priprave na Slovaško. Slovenija 1 - Avstrija 1 4:1 Blaž Rola - Patrick Mayer 7:6, 6:7, 6:4, Tom Kočevar - Gerald Melzer 6:4, 2:6, 6:2, Rola/Kočevar - Melzer/ Mayer 4:6, 5:7, 7:5, 2:6, Rola - Melzer 6:4, 4:6, 6:1, 0:6, 6:2, Kočevar - Mayer 6:2, 6:3 Slovenija 2 - Avstrija 2 1:4 Jan Tavčar - Marc Rath 6:7, 6:7, Domen Korelc - Pascal Brunner 5:7, 6:4, 4:6, Tavčar/Korelc - Rath/Brunner 6:2, 7:6, 1:6, 6:4, Tavčar - Brunner 6:4, 3:6, 6:7, 3:6, Korelc - Rath 2:6, 2:6 TUrnir RR U-12 V Mariboru je konec tedna potekal round robin turnir U-12, na katerem je nastopil tudi Sven Lah (TK terme Ptuj). Sven je v svoji skupini (4 skupine s štirimi igralci) osvojil 2. mesto: dvakrat je zmagal, en dvoboj pa je izgubil. JM Mlada slovenska reprezentanca za Davisov pokal, ki se je v Portorožu pomerila z vrstniki iz Avstrije Športno plezanje Na sporedu samo še veliki finale Dan pred pričetkom zadnje letošnje tekme v točkovanju za svetovni pokal v Kranju je že dokončno znan seznam nastopajočih v moški in ženski konkurenci. Na njem ne manjka nihče od najboljših, skupno pa je prijavljenih več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 držav. V našem taboru lahko upravičeno več pričakujejo od deklet, ki so letos dosegla že veliko izvrstnih rezultatov. V skupnem seštevku tekem za svetovni pokal ima Slovenija pred finalno tekme v prvi peterici sveta kar tri tekmovalke: Ptujčanka Mina Markovič je druga, sledi ji Maja Vidmar, na petem mestu pa je Natalija Gros. Prvo mesto je že pred zadnjo tekmo osvojila Avstrijka Ernstova, Mina pa lahko ob do- Vrstni red najboljše osme-rice v skupnem seštevku svetovnega pokala pred zadnjo tekmo sezone v Kranju: 1. Johanna Ernst (Avstrija) 425 2. M. Markovič (Slovenija) 311 3. Maja Vidmar (Slovenija) 265 4. C. Ciavaldini (Francija) 226 5. Natalija Gros (Slovenija) 214 6. Charlotte Durif (Francija) 207 7. Olga Šlagina (Ukrajina) 199 8. A. Eyer (Švica) 183 točk brem nastopu zadrži 2. mesto. »Želim si, da bi mi v Kranju uspel dober nastop, predvsem pa bom uživala pred domačimi navijači, ki zares ustvarijo odlično vzdušje,« je pred zadnjim nastopom sezone povedala mlada Ptujčanka. JM Judo • Iršičev memorial Tanja Kociper zlata Na tradicionalnem Irši-čevem memorialu so letos v Mariboru poleg članov in kadetov nastopila tudi dekleta, in sicer v starostni kategoriji članic in kade-tinj. V vseh starostnih kategorijah se rezultati točkujejo za Slovenski pokal 2008. Člani in članice so se borili za denarne nagrade, zato je bila udeležba boljša kot v preteklih letih. Od Ptujčanov se je med kadeti zelo izkazal Tilen Vi-dovič, ki je s štirimi zmagami in porazom v finalu proti Avstrijcu Langu osvojil 2. mesto v kategoriji do 66 kg. Pri članicah sta Urška Urek in Tanja Žuran Putora izgubili proti olimpijki Polavderjevi ter pristali na 2. in 3. mestu v najtežji kategoriji. Velik uspeh je za Gorišnico dosegla Tanja Kociper s 1. mestom v kategoriji kadetinj do 63 kg: dosegla je tri prepričljive zmage. Le malo pa je do istega dosežka zmanjkalo v najtežji kategoriji članov Damjanu Frasu, ki je izgubil le v finalu proti domačinu Jenošu in tako osvojil 2. mesto. Foto: Črtomir Goznik Tilen Vidovič (JK Drava Ptuj) je na Iršičevem memorialu v Mariboru dosegel 2. mesto v kategoriji kadetov do 66 kg. Pri članicah so prevladovale judoistke Sankakuja, ki so zmagale v vseh kategorijah, pri članih so prav tako dve prvi mesti osvojili tekmovalci Sankakuja, v ostalih petih kategorijah so zmage odšle na Hrvaško, v JK Olimp ij a, JK Impol, JK Branik Borker in JK Železničar. SK Rezultati: KADETINJE: - 52 kg: 1. Neja Šimenc - JK Triglav; - 57 kg: 1. Nora Bakova - JK Ippon (Kosovo); - 63 kg: 1. Tanja Kociper- Gorišnica, 2. Mojca Vek - JK Impol, 3. Urška Pirmanšek - JK Sankaku, 4. Nina Štruc - JK Slovenj Gradec; - 70 kg: 1. Hozjan Tadeja - JK Lendava; +70 kg: 1. Urška Potočnik - JK Ljutomer. KADETI: - 50 kg: 1. Luka Gruber - JK Sankaku, 3. Luka Zver - JK Impol; - 55 kg: 1. Tim Kovačič - JK Murska Sobota; - 60 kg: 1. Andraž Jereb - JK Olimpija; - 66 kg: 1. Dominik Lang - SU Noricum Leibnitz (AUT), 2. Tilen Vidovič - JK Drava, 5. Matej Škerlak - JK Impol; - 73 kg: 1. Tadej Mulec - JK Duplek; - 81 kg: 1. David Kukovica - JK Oplotnica; + 90 kg: 1. Vito Dragič - JK Impol. ČLANICE: - 52 kg: 1. Petra Nareks - JK Sankaku; - 57 kg: 1. Vesna Bukič - JK Sankaku; - 63 kg: 1. Vlora Bedeti - JK Sankaku; - 70 kg: 1. Urška Žolnir - JK Sankaku; - 78 kg: 1. Urška Gračner - JK Sankaku; + 78 kg: 1. Lucija Polavder - JK Sankaku, 2. Urška Urek - JK Drava Ptuj, 3. Tanja Žuran- JK Drava Ptuj. ČLANI: - 60 kg: 1. Matjaž Trbovc - JK Sankaku; - 66 kg: 1. Rok Drak-šič - JK Sankaku, 3. Alen Pulko - JK Impol; - 73 kg: 1. Dragan Crnov - JK Solin (CRO); - 81 kg: 1. Rok Leskovšek - JK Branik Broker; - 90 kg: 1. Boris Petrič - JK Olimpija, 3. Denis Imamovič - JK Impol, 5. Žiga Unuk - JK Impol; - 100 kg: 1. Primož Ferjan - JK Impol; +100 kg: 1. Mitja Jenuš - JK Železničar, 2. Damjan Fras - JK Gorišnica, 5. Nejc Kučan - JK Impol. Odbojka m 1. DOL (ž) Ljubljančanke se niso pustile presenetiti AC Prstec Ptuj -Sloving Vital 1:3 (20, 21, -13, 21) AC Prstec Ptuj: Sitarjeva, McNa-meejeva 9, Cvirnova 4, Šušlekova 9, Draškovičeva 6, Zidaričeva 9, Vodo-pivčeva, Zupaničeva, Pintaričeva 5, Vidovičeva, Golobova, Sheppova 4 V sredo so ptujske odboj-karice odigrale zaostalo tekmo četrtega kroga državnega prvenstva v prvi državni ligi. Na Ptuju je gostovalo še ne-poraženo moštvo Slovinga Vitala. Ljubljančanke so tudi tokrat ostale zveste tradiciji in so športno dvorano ptujske gimnazije zapustile dvignjenih glav. Domačinkam so prepustile le en niz. A so lahko varovanke trenerja Matjaža Hafnerja kljub porazu zadovoljne, saj so prikazale všečno igro, vendar precej bolj kvalitetnega moštva niso mogle presenetiti. Ptujskemu občinstvu se je predstavila pomembna okrepitev moštva, 28-letna Američanka Candace McNamee, bivša reprezen-tantka Združenih držav Amerike, ki na slovenskem parketu ni novinka, saj je že branila barve mariborskega Infonda. Ptujčanke so bile v začetku tekme povsem enakovredne nasprotnice. Čeprav so gostje imele minimalno prednost, so rezultat na petnajsti točki uspele izenačiti. Sledile so »črne« minute domačega moštva, ko Hafner niti z dvema minutama odmora ni mogel preprečiti šestih zaporednih točk nasprotnic. Neuspešno so poskušale Šušlekova, Cvirnova in Pin- 1. DOL (ž) Rezultat zaostalega srečanja 4. kroga: AC Prstec Ptuj - Sloving Vital 1:3. 1. SLOVING VITAL 5 5 0 14 2. CALCIT KAMNIK 5 4 1 12 3. LUKA KOPER 5 3 2 10 4. ALIANSA 5 3 2 9 5. AC PRSTEC PTUJ 5 14 4 6. TPV NOVO MESTO 4 13 3 7. BENEDIKT 4 13 3 8. MZG GROSUPLJE 5 14 2 3. DOL (ž) REZULTATI 5. KROGA: Kurent SK Company - Ruše 0:3, Ecom Tabor - Suha gradnja 0:3, DŠR Murska Sobota - Kema Puconci 1:3, Nova KBM Branik II. - Galeja 3:1. 1. KEMA PUCONCI 5 5 0 15 2. NOVA KBM BRANIK II. 5 4 1 12 3. DŠR MURSKA SOBOTA I. 4 3 19 4. SUHA GRADNJA 5 2 3 7 5. RUŠE 4 2 2 6 7. ECOM TABOR 4 2 2 6 8. DŠR MURSKA SOBOTA 4 0 4 0 9 KURENT SK COMPANY 4 0 4 0 Rokomet Mlajši dečki B: Jeruzalem - Zlatorog 23:17 (14:9) Jeruzalem: Korpič Lesjak, Plavec, Rizman, Caf, V. Lukman 1, Ulaga 1 (1), Horvat 7, Grabovac, Ozmec 2, Lukner, M. Hebar, Niedorfer, Kol-mančič 10 (2), Kociper 2, Štumber-ger, G. Hebar. Na derbiju skupine vzhod mlajših dečkov B, letnik 1997 in mlajši, sta se na Hardeku pomerili do tega srečanja vodilni in neporaženi ekipi Jeruzalema in Zlatoroga. Gledalci, zbralo se jih je okrog 100, so lahko videli lepo rokometno predstavo obeh ekip. Gostitelji so si v prvem delu priigrali največ šest zadetkov prednosti, 11:5. V 2. polčasu pa Foto: Črtomir Goznik Američanka Candace McNamee (ŽOK AC Prstec Ptuj) je prinesla precej svežine v ekipo. taričeva, a niso mogle prebiti učinkovitega bloka. Gostje so jim nato dve točki podarile - eno je le dosegla Anja Cvirn, dve Nuša Draškovič, izkušena Barbara Kristan pa je na drugi strani mreže izkoristila že prvo zaključno žogo. Drugi niz so boljše pričele domačinke (2:0), vendar so Ljubljančanke hitro prevzele pobudo v igri. S prednostjo dveh do štirih točk so peljale celoten niz. Z Niko Zidarič pri začetnem udarcu so se sicer Ptujčanke po štirih zaporednih točkah izenačile (na 13. točki), nato pa spet popustile. Z uspešno zaključenim napadom Zidaričeve so se še zadnjič približale le na dve točki zaostanka (21:23), vendar je že v naslednjem napadu Draško-vičeva zadela le blok tekmic, Pintaričeva pa je žogo za konec poslala v mrežo. Tretji niz so Ptujčanke pričele povsem prerojeno. Ob začetnih udarcih McNameejeve so dosegle uvodne štiri točke, sodnika pa jim niti z nekaterimi po mnenju občinstva napačnimi odločitvami nista mogla vzeti vodstva. Po seriji petih točk je bilo njihovo vodstvo ob drugem tehničnem odmoru vi- je prednost že narasla na 8 zadetkov, 22:14. Pohvaliti je potrebno celotno ekipo, ki je res dala vse od sebe. Z ekipo so dihali igralci na klopi in starši na tribuni. Omeniti je potrebno odlična vratarja Jurčka Korpiča Lesjaka (1999) in Reneja Plavca (1998), ki sta branila odlično in gostom zaustavila tudi vse štiri sedemmetrovke. To je bila peta zaporedna zmaga Ormožanov v tem prvenstvu in jih je pripeljala na vrh skupine vzhod. V naslednjem krogu v soboto, 15. 11., ob 10. uri mladi Ormožani igrajo na Ptuju proti Dravi. Ptujska rokometna šola je v zadnjih letih najmočnejša na našem koncu in mlade Ormožane čaka nova težka naloga. soko, že sedem točk. Do konca niza so gostjam prepustile le še tri, za končni rezultat pa zaustavile napad Tjaše Kotnik, ki je ves čas imela precej težav s ptujsko obrambo. Domačinkam je v četrtem nizu zmanjkalo energije za preobrat. Razplet je bil zelo podoben drugemu nizu. Izkušene Ljubljančanke so si hitro priigrale minimalno prednost in jo zadrževale vse do zaključka tekme. Ob zaostanku le dveh točk tik pred končnico (18:20) so si Ptujčanke z nekaj napakami zapravile možnosti za vsaj eno točko. Tekma na Ptuju je na vrhu ustoličila favorizirano ljubljansko moštvo, ki ima po petih odigranih krogih dve točki naskoka pred Kamnikom. Ptujčanke s petim mestom zasedajo vrh spodnjega dela razpredelnice, a imajo le točko prednosti pred Novim mestom in Benediktom. Obe ti ekipi imata možnost, da osvojita še dodatne tri, saj bosta zaostalo tekmo četrtega kroga odigrali šele ob koncu decembra. Do konca prvega dela prvenstva, ko se bodo pomerila vsa moštva med seboj, sta še dve tekmi. Takrat bo znano, kam kdo sodi, kdo je »najresnejši« kandidat za izhod iz lige, pa čeprav je do konca prvenstva še zelo daleč. Pred Ptujčankami sta dva pomembna obračuna. Jutri v goste prihaja Benedikt, naslednjo soboto bodo odpotovale še k zadnjeuvrščenemu Grosuplju. Zmagi za približanje najboljšim in bolj sproščeno nadaljevanje bosta več kot dobrodošli. Uroš Gramc Katarina Šušlek, igralka Ptuja. »Težko je bilo igrati proti tako dobremu nasprotniku, ki je povrhu vsega na svoji strani imel še sodnika. S svojo igro smo kljub vsemu lahko zadovoljne. Sprejem začetnega udarca je bil povsem na zadovoljivem nivoju, v drugem in tretjem nizu smo v bloku uspešno zaustavile najboljše ljubljanske igralke. Mislim, da so gledalci lahko uživali v igri obeh moštev, da se je na Ptuju igrala vrhunska odbojka. Me se počasi dvigujemo v igri, postajamo prepoznavne. Američanka, ki nas je pred kratkim okrepila, nam veliko pomeni. Verjamem, da v prihajajočih dveh krogih lahko prekinemo serijo porazov in osvojimo dve zmagi ter s tem pomembnih šest točk.« Mlajši dečki A: Jeruzalem - Zlatorog 8:28 (4:13) Jeruzalem: Korpič Lesjak, Plavec, Rizman, Caf, V. Lukman 2, Ulaga, Horvat 1 (1), Grabovac, Ozmec, Lukner, M. Hebar, Niedorfer, Kolmančič 1 (1), Kociper, Štumberger 1 (1), G. Hebar, Zorec 3 (1). Sedemmetrovke: Jeruzalem 5/4, Zlatorog 3/3. Izključitve: Jeruzalem 8, Zlatorog 6 minut. Identična ekipa Jeruzalema B je v kategoriji mlajših dečkov A doživela visok poraz proti aktualnim državnim prvakom, ki so bili enostavno fizično premočni za leto ali dve mlajše ormoške rokometaše. V soboto, 15. 11., Ormožani s to ekipo ob 11. uri gostujejo pri Dravi na Ptuju. UK St. dečki B: Zlatorog Celje - Drava Ptuj 25:21 (13:10) DRAVA: Teo Prapotnik, Davorin Le-vanič 3, Nejc Korošec 3, Mario Kenda, Aljaž Mori, Blaž Kuhar, Valentin Zupa-nič (9 obramb), Filip Jerenec, Martin Vrbančič 5, Rok Šalamun 7. Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo. Tokrat so se Celjani maščevali za poraz na Ptuju iz prvega dela prvenstva. Čeprav so bili bili ves čas v rezultatski prednosti, je negotovost glede zmagovalca trajala prav do konca tekme. Pri obeh ekipah se je med strelce vpisalo le po 5 igralcev, kar pove, da sta ekipi ves čas igrali v najboljših postavah. Celjani so do odločilne prednosti prišli z nekaj uspešnimi protinapadi, ki so bili posledica slabe realizacije strelov Ptujčanov. DK Strelstvo • Dvoboj regijskih reprezentanc Na Ptuju boljši strelci Podravja Športni napovednik V soboto je na Ptuju potekal zanimiv povratni dvoboj regijskih reprezentanc Podravja in avstrijske Štajerske, ki se ga je udeležilo 20 strelcev s posamičnimi dvoboji enako postavljenih strelcev. V prvem dvoboju, ki je potekal v avstrijskem Kapfenbergu, so bili boljši domačini, ki so zmagali z rezultatom 7:4, tokrat pa so se jim Slovenci oddolžili za poraz in jih visoko premagali z rezultatom 8:2. Že po prvi skupini streljanja petih najboljših strelcev iz obeh ekip je bil delni rezultat 5:0 in Avstrijci so le še stežka upali na končni uspeh, saj je našim strelcem manjkala le še točka. Tudi v drugi skupini strelcev so domačini prevladovali in priborili še dodatne 3 točke. V desetih dvobojih je najvišji rezultat pri domačinih dosegel juršinski strelec Simon Simonič ml. s 576 krogi, pri gostih pa je bila, zanimivo, najboljša prav zadnje - deseto postavljena strelka Marion We-ingand s 562 krogi. Na prepričljivo zmago strelcev podrav-ske regije kaže tudi povprečni rezultat vseh strelcev, ki je bil visokih 557 krogov, pri gostih Foto: Simeon Gönc V prijetnem druženju ekip avstrijske Štajerske in Podravja pa le 548,5 krogov. S to zmago si je regijska reprezentanca Podravja priborila velik prehodni pokal, ki ga bo lahko imela shranjenega v svojih vitrinah do naslednjega dvoboja, ki bo 18. aprila 2009 v avstrijskem Fehringu. Simeon Gonc Posamični dvoboji: 1. Boštjan Simonič - Ernst Pompe 572:540 2. Simon Simonič ml. - Andreas Steinbrückner 576:551 3. Majda Raušl - Margit Krasser 563:552 4. Simon Simonič - Martin Simonič 563:538 5. Ludvik Pšajd - Horst Krasser 565:557 6. Matija Potočnik - Heribert Klöckl 560:552 7. Miran Kolednik - Christine Strahalm 548:534 8. Robert Šimenko - Rene Wankmüller 550:555 9. Simeon Gönc - Karl Kapper 554:544 10. Franc Bedrač - Marion Weingand 518:562 Skupni rezultat: Podravje - Steiermark 8:2 Kasaštvo Na mednarodnih kasaških dirkah v Avstriji se je v teku na 1760 metrov odlično odrezal 4-letni Leonidas OZ (lastnik Alfred Hossman - trener Rene Hanžekovič, KK Ljutomer). Z domačim voznikom Gerhardom Ma-yerjem je osvojil 1. mesto (1:17,2). NŠ Mali nogomet • DMN Lenart SUPER A1 - liga V nedeljo, 9. novembra, so bile v Voličini odigrane tekme 4. kroga. Rezultati: KMN Torpedo 05 - KMN Mobicom 3:8 (2:2), KMN Sv. Ana ml. - ŠD Trnovska vas 2:5 (0:1), KMN Sv.Trojica legija - ŠD Selce 3:5 (2:1), ŠD Zavrh - KMN Remos Gradb. Anžel 2:5 (1:1), ZGD Slik. B. Goričan - Orfej 10:2 (7:0). Pernica ml. 5:12 (2:7), 1. DESTRNIK-VIR. 10 2. CERKV. ml. 10 3. M-T. LORMANJE 10 4. VITOMARCI 10 5. SAND. FAŽ 10 6. OLD BOYS ml. 10 7. PERNICA ml. (-1) 10 8. ŽERJAVCI 10 9 0 1 76:36 27 7 0 3 60:53 21 6 1 3 55:30 19 4 1 5 57:57 13 3 2 5 47:66 11 3 1 6 43:63 10 3 1 6 65:80 9 2 0 8 28:46 6 4 0 0 3 0 1 2 1 1 2 0 2 2 0 2 2 0 2 2 0 2 1 0 3 1 0 3 0 1 3 1. SLIK. GORICAN 4 2. ŠD SELCE 4 3. SV. TROJICA L. 4 4. MOBICOM 4 5. SV. ANA ml. 4 6. REMOS - ANŽEL 4 7. TORPEDO 05 4 8. TRNOVSKA VAS 4 9. ŠD ZAVRH 4 10. ORFEJ 4 A - liga V nedeljo, 9. novembra, so bile v Vitomarcih tekme 10. kroga. Rezultati: ŠD Vitomarci - ŠD Destrnik virtuozi 6:8 (3:5), DMNR Sand. Faž vartom - M-trgovina Lormanje 3:7 (3:3), ŠD Žerjavci - ŠD Cerkv. Lotos ml. 6:7 (1:3), ŠND Old Boys ml. - ŠD 34:7 18:15 17:16 28:20 16:24 16:20 15:21 15:16 13:23 12:22 B - liga V nedeljo, 9. novembra, so bile v Cerkvenjaku tekme 10. kroga, organizator je bila ekipa KMN Cerkv.G. pri Ani. ml. III. Rezultati: KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. III - ŠD Pernica veterani 2:8 (1:4), KMN Sv. Trojica - Rdeči vragi 12:4 (2:3), KMN Sv. Trojica II - KMN Benedikt 4:9 (0:5). 1. SV. TROJICA 10 2. BENEDIKT 10 3. RDEČI VRAGI 10 4. PERNICA V. (-1) 10 5. CERKV. ml.III (-3) 10 6. SV. TROJICA II 10 8 1 7 0 7 0 5 1 1 1 0 1 84:32 25 67:44 21 55:40 21 52:37 15 25:71 1 16:75 1 V A in B ligi je to zadnji jesenski krog. Sezona se bo nadaljevala predvidoma aprila naslednje leto. Zmago Šalamun Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14 Derbi v Kidričevem Domzalcanom Derbi 14. kroga 1. slovenske mladinske nogometne lige je bil odigran v Kidričevem med Aluminijem in Domžalami, torej med drugo- in prvo-uvrščeno ekipo. Boljši so bili gostje iz Domžal, ki z zmago ostajajo sami na vrhu prvenstvene razpredelnice. Mladinci ptujske nogometne šole Poli Drava so dosegli pomembno zmago v Novem mestu proti domači Krki. Uspešni pa sta bili tudi obe kadetski ekipi: Kidričani so Domžalam »podarili« čisto petico, brez večjih težav pa so zmagali tudi Ptujčani. 9. LUKA KOPER 13 4 6 3 24:18 18 8. ALUMINIJ 13 6 2 5 23:13 20 10. DRAVOGRAD 13 3 5 5 17:22 14 9. INTERBLOCK 13 5 5 3 25:20 20 11. SLOVAN 13 4 2 7 13:20 14 10. POLI DRAVA 13 5 4 4 18:20 19 12. POLI DRAVA 13 4 1 8 15:26 13 11. RUDAR (V) 13 5 2 6 22:24 17 13. SIMER ŠAMP. 13 3 3 7 21:25 12 12.SLOVAN 13 4 3 6 14:14 15 14. BILJE-PRIM. 13 2 3 8 18:28 9 13. TRIGLAV 13 2 3 8 13:34 8 15. KRKA 13 1 3 9 15:46 6 14. KRKA 13 2 3 8 13:24 9 16. RUDAR (V) 13 0 3 10 8:42 3 15. DRAVOGRAD 13 0 3 10 9:32 3 ALUMINIJ - DOMŽALE 1:4 (1:1) 16. BILJE- PRIM. 13 0 1 12 5:44 1 5. RUDAR (V) 14 9 3 2 46:12 30 6. ŽELEZNIČAR 14 8 3 3 52:17 27 7. TEHNO. VERŽEJ 14 8 2 4 32:14 26 8. SIMER ŠAMP. 14 8 1 5 46:20 25 9. NŠ POLI DRAVA 14 7 0 7 33:33 21 10. ALUMINIJ 14 4 4 6 12:18 16 11. NAFTA 14 4 1 9 30:40 13 12. BREŽICE 14 4 0 10 19:54 12 13. F. JARENINA 14 2 2 10 22:32 8 14. A. E. BISTRICA 14 2 0 12 14:70 6 15. LJUTOMER 14 1 1 12 7:51 4 16. RADGONA 14 0 1 13 2:106 1 1. SML STRELCI: 0:1 Vučkič (31.), 1:1 Mi-lec (35.), 1:2 Bešič (60.), 1:3 Bešič (70.), 1:4 Todar (90.) KRKA - NŠ POLI DRAVA 1:2 (1:1) STRELCA: 0:1 Dirnbek (3.), 1:1 Kramar (31.), 1:2 Dirnbek (50.) REZULTATI 13. KROGA: Aluminij - Domžale 1:4, Krka - NŠ Poli Drava 1:2, HIT Gorica - Slovan 1:1, Interblock - Rudar Velenje 6:0, Simer šampion - Bilje Primorje 1:1, Mura 05 - Dravograd 2:2, Triglav - MIK CM Celje 4:2. 13 11 1 1 45:11 34 13 10 1 2 34:19 31 13 8 5 0 1. SKL ALUMINIJ - DOMŽALE 5:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Ostroško (8.), 2:0 Petek (12.), 3:0 Pučko (39.), 4:0 Sitar (47.), 5:0 Sitar (67.) KRKA - NŠ POLI DRAVA 0:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Perger (2.), 0:2 Lju-bec (36.), 0:3 Kocuvan (63.) SIMER ŠAMPION - NŠ POLI DRAVA 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Zdovc (9.), 2:0 Jan-kovič (30.), 3:0 Jankovič (37.), 4:0 Vouk (59.), 5:0 Vouk (67.) NISSAN FERK JARENINA - ALUMINIJ 0:0 Danilo Klajnšek 1. DOMŽALE 2. ALUMINIJ 3. INTERBLOCK 4. MARIBOR 5. HIT GORICA 6. MURA 05 7. TRIGLAV 29:8 29 13 7 3 3 26:15 24 13 7 3 3 13 6 3 4 13 5 3 5 21:15 24 27:29 21 28:21 18 REZULTATI 13. KROGA: Aluminij - Domžale 5:0, Krka - NŠ Poli Drava 0:3, HIT Gorica - Slovan 3:0, Simer šampion - Bilje Primorje 6:0, Luka Koper - Maribor 0:3, Triglav - MIK CM Celje 2:2, Mura 05 - Dravograd 1:0. 1. MARIBOR 13 10 2 1 32:6 32 2. SIMER ŠAMP. 13 9 1 3 30:13 28 3. HIT GORICA 13 9 1 3 21:10 28 4. DOMŽALE 13 9 1 3 24:16 28 5. MIK CM CELJE 13 7 2 4 24:12 23 6. MURA 05 13 6 3 4 17:16 21 LIGA U-14 CELJE 13 5 3 5 28:23 18 7. LUKA KOPER 13 6 2 5 24:14 20 REZULTATI 14. KROGA: Simer šampion - NŠ Poli Drava 5:0, Nissan Ferk Jarenina - Aluminij 0:0, Teh-nostroj Veržej - Nafta 2:1, MIK CM Celje - AHA EMMI Bistrica 6:1, Mura 05 - Brežice 9:1, Maribor - Dravograd 4:1, Radgona - Ljutomer 1:1, Rudar Velenje - Železničar 1:1. 1. DRAVOGRAD 14 12 0 2 34:13 36 2. MURA 05 14 11 2 1 58:9 35 3. MARIBOR 14 10 2 2 60:9 32 4. MIK CM CELJE 14 10 2 2 36:9 32 Karate • Mednarodni turnir na Hajdini V soboto, 15. novembra, bo od 10. ure dalje v telovadnici OŠ Hajdina potekal mednarodni karate turnir, poimenovan Euro East Hajdina 2008. Mladi tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili v katah in borbah. Turnir ob prazniku občine Hajdina organizira Karate klub WKSA Hajdina. Nogomet 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 14. KROGA - SOBOTA 14.00: Luka Koper - Nafta, Interblock - MIK CM Celje; SOBOTA 18.00: HIT Gorica - Maribor; SOBOTA 20.15; Rudar Velenje - Domžale; NEDELJA 14.00: Labod Drava - Primorje. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ZAOSTALI SREČANJI 8. KROGA - SOBOTA 14.00: Mons Claudius - Črenšovci, Odranci - Malečnik. 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 9. KROGA - NEDELJA 11.00: Ptuj - Dornava, Pomurje - Slovenj Gradec; NEDELJA 14.00: Krka - Maribor, Senožeti - Rudar Škale. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 14. KROG: NŠ Poli Drava - Aluminij (sobota ob 16.00 na igrišču z umetno travo) 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 14. KROG: NŠ Poli Drava - Aluminij (sobota ob 14.00 na igrišču z umetno travo) LIGA U-14 15. KROG: Aluminij - Radgona (sobota 11.00), NŠ Poli Drava - Maribor (sobota 11.00) Rokomet 1. A SRL (m) 9. KROG - PETEK 18.30: Slovan - Jeruzalem Ormož; SOBOTA -19.00: Trimo Trebnje - Prevent. Vsa ostala srečanja so bila odigrana med tednom. 1.A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA PARI 8. KROGA: Sava Kranj - Mercator Tenzor Ptuj (nedelja), Brežice - Piran Vrtovi Istre, Kočevje Evro Casino - Krka, Olimpija - Celjske mesnine, Velenje - Škofja Loka KSI, Zagorje Istrabenz Gorenje - Celeia Žalec, 1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 8. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Mitol Sežana (sobota ob 19.30 v ŠD Gorišnica), Sviš Pekarne Grosuplje - Grosuplje, Ajdovščina - Istrabenz plini Izola, Alples Železniki - Klima Petek Maribor, Šmartno 99 - Radeče MIK Celje, Grča Kočevje - Krško. 2. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD PARI 6. KROGA: Arcont Radgona - Velika Nedelja, Pomurje - Zlato-rog Celje. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 7. krog: Jeruzalem Ormož - Col (v nedeljo, 16. 11., ob 11. uri v športni dvorani na Hardeku). Odbojka 1. DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA PARI 6. KROGA: AC Prstec Ptuj - Benedikt (sobota ob 17.30 v gimnazijski telovadnici), Aliansa - TPV Novo mesto, Calcit Kamnik - MZG Grosuplje, Sloving Vital - Luka Koper. 3. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD 6. KROG: Ecom Tabor - Kurent SK Company Ptuj. Namizni tenis 1. SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA 4. KROG: NTK Ptuj - Edigs Mengeš (sobota ob 17.00 v ŠD Cirkovce) Kegljanje 2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJASKA LIGA - VZHOD 7. KROG: Drava - Rudnik (sobota ob 14.30 v DETA Centru na Ptuju) Mali nogomet 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD PARI 7. KROGA: Maribor Branik - Saš bar ABA roletarstvo (petek ob 19.00), KMN Tomaž - FSK Kebelj (sobota ob 18.00 v ŠD Ormož), Du-plek TBS Team 24 - Nazarje, KMN Slovenske gorice - Bioterme Mala Nedelja, Teleing Marinci - Cerkvenjak Gostišče pri Antonu. Košarka • Liga Parkl 1. LIGA PARI 1. KROGA: ponedeljek, 17.11., ob 20.00 - OŠ Hajdina: Good Guys - KK Ptuj; torek, 18. 11., ob 20.45 - OŠ Cirkovce: ŠD Kidričevo - KK Starše; četrtek, 20.11., ob 19.15 - OŠ Cirkovce: Tiskarna Ekart ŠD Cirkovce - KK Rače; sobota, 22. 11., ob 14.30 - OŠ Videm pri Ptuju: ŠD Slam Avtoefekt - KK Pragersko. 2. LIGA PARI 1. KROGA: ponedeljek, 17. 11., ob 19.30 - OŠ Majšperk: ŠD Ptujska Gora - KMO Dornava; petek, 21. 11., ob 19.45 - OŠ Majšperk: ŠD Majšperk - ŠD Podlože; petek, 21. 11., ob 20.10 - OŠ Starše: KK Starše mladi - ŠD Nova vas Maribor. Danilo Klajnšek Mali nogomet • 1. in 2. SFL Še en favorit prihaja k Tomažu 1. SFL Rezultati 6. kroga: Puntar Casino Safir- KMN Benedikt 3:2 (0:2), Svea - KMN Sevnica 2:0 (0:0), KMN Živex- KMN Oplast Kobarid 4:8 (2:4), KMN Gorica - Kix Ajdovščina 9:2 (4:1), KMN Dobovec - Tomi Press Bronx 4:3 (1:0). 1. PUNTAR SAFIR 6 6 0 0 19:4 18 2. GORICA 6 5 0 1 26:5 15 3. O. KOBARID 6 4 1 1 40:20 13 4. TOMI PRESS B. 6 3 1 2 26:23 10 5. BENEDIKT 6 3 1 2 25:24 10 6. DOBOVEC 6 3 0 3 19:22 9 7. SEVNICA 6 2 0 4 18:29 6 8. SVEA 6 1 0 5 9:25 3 9. K. AJDOVŠČINA 6 1 0 5 13:32 3 10. ŽIVEX 6 0 1 5 12:23 1 Pari 7. kroga: KMN Sevnica -KMN Živex, Tomi Press Bronx - Puntar Casino Safir, KMN Oplast Kobarid - KMN Dobovec, Kix Ajdovščina -Svea. Tekma KMN Benedikt - KMN Gorica bo na sporedu 26. 11.. Najboljši strelci: 9 zadetkov: To-mislav Horvat (Oplast Kobarid); 8 zadetkov: Bojan Klemenčič (Benedikt); 6 zadetkov: Saša Leban (Oplast Kobarid), Slaviša Božič (Gorica); 5 zadetkov: Danilo Pukšič (Benedikt), Sebastijan Drobne (Sevnica), Primož Gajšek (Dobovec), Mitja Mihelič Danilo Pukšič - KMN Benedikt: »Pričakujem seveda težko tekmo. Goričani so nesporni favoriti, saj imajo odlično moštvo. Igramo pa seveda doma in to je naša priložnost, ki jo bomo poskušali vnovčiti.« (Tomi Press Bronx), Tine Brus (Tomi Press Bronx), Primož Zorč (Oplast Kobarid). Rade Rusmir (Živex). 2. SFL - vzhod V 2. ligi bo zelo zanimivo v mariborski športni dvorani Lukna, kjer bo danes, v petek, ob 19. uri tekma Maribor Branik - Ptuj ABA roletarst-vo SAŠ bar.V soboto ob 18. uri bo derbi v Ormožu med ekipama Tomaž ter FSK Kebelj. Ljubitelji futsala na ormoškem koncu si bodo ponovno lahko ogledali dve izmed boljših ekip v 2. slovenski futsal ligi vzhod. V goste Tomažu prihaja presenečenje prvenstva, ekipa Keblja iz Oplotnice, ki je odlično pričela to prvenstvo in zaenkrat s 13 točkami zaseda drugo mesto. Igralci iz Oplotnice odlično igrajo na gostovanjih, saj so med drugim uščipnili točko Ptujčanom, iz Nazarij pa so odnesli ves plen. Njihov edini poraz se je zgodil na domačem parketu proti Slovenskim goricam iz Voličine (5:6), ko so zapravili lepo prednost 5:2. Po dveh spodrsljajih proti Ptuju in Nazarjam so futsalerji Tomaža zdrsnili na četrto mesto z 10 točkami. Prav v teh dveh srečanjih se je videlo, da imajo potencial, vendar zaradi mladosti nimajo potrebnih izkušenj, zaradi katerih so doživeli tudi zadnja dva poraza. Proti Keblju se v ekipo ponovno vrača izkušeni Dušan Bohinec, ki v Nazarjah zaradi rumenih kartonov ni igral. Tekma bo tokrat zaradi zasedenosti dvorane na Hardeku odigrana v soboto, 15. 11., ob 18. uri. PG, UK Bowling • Podjetniška liga Najbolj izenačena je druga skupina Oba odigrana dvoboja v prvi skupini sta se končala z visokima zmagama; dosegli sta ju ekipi Tamesa in Intere. Slednji so spet dosegli najboljši rezultat kroga, s čimer so se postavili v vlogo glavnih favoritov za končno zmagoslavje v letošnji ligi. Veliko bolj je izenačeno v drugi skupini, kjer si še nobena ekipa ni priigrala občutnejše prednosti - med prvim in zadnjim so le štiri točke razlike. V tretji skupini odstopajo igralci db Transporta, ki so zabeležili še drugo visoko zmago. Med posamezniki je drugič letos najboljši rezultat dosegel Črtomir Goznik (Radio-Ted-nik Ptuj), med deseterico najboljših pa se mu je prvič pridružila klubska sotekmovalka Monika Kolarič. Spet so bili med najboljšimi trije igralci Intere. Rezultati 2. kroga končnice: Za mesta 1. - 6.: Talum - Tames 1:7, Intera - Sar 7:1, VGP Drava - Maska Caffe - preloženo. 1. INTERA 32 179,7 13 2. TAMES 32 159,3 9 3. VGP DRAVA 16 171,4 7 4. SAR AVTOMAT. 32 169,4 7 5. MASKA CAFFE 16 155,3 2 6. TALUM 32 148,8 2 Za mesta 7. - 12.: Radio-Tednik - DaMoSS 5:3, Inplan - MO Ptuj 5:3, Hip-hop - Bowling center Ptuj 5:3. Najboljših deset posameznikov tega kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 746, 2. Andrej Vajda (DaMoSS) 739, 3. Matej Rifelj (Intera) 737, 4. Mitja Popošek (Hip-hop) 728, 5. Robert Šegula (Tames) 726, 6. Tomi Držaj (db Transport) 720, 7. Branko Stele (Intera) 718, 8. Jernej Rifelj (Intera) 712, 9. Monika Kolarič (Radio-Tednik Ptuj) 699, 10. Gregor Milošič (BC Ptuj) 692. 7. HIP - HOP 32 157,7 10 8. MO PTUJ 32 151,9 9 9. DAMOSS 32 159,9 8 10. RADIO-TEDNIK 28 158,0 8 11. INPLAN 32 149,8 7 12. BC PTUJ 32 148,5 6 Za mesta 13. - 18.: db Transport - Ilkos candles 8:0, PSS Ptuj - Mod-med 8:0, Avto prevozništvo Novak - Garant zavarovanje 4:4. 13. DB TRANSPORT 32 158,8 16 14. PSS PTUJ 32 146,7 13 15. AVTOP. NOVAK 32 142,9 7 16. GARANT ZAV. 32 132,8 7 17. ILKOS CANDLES 32 130,9 5 18. MODMED 32 117,2 0 Za mesta 19. - 21.: Projekta ing. - MP Ptuj 8:0. Prosta je bila ekipa Gravitas. 19. PROJEKTA ING. 16 148,4 8 20. MP PTUJ 32 134,9 8 21. GRAVITAS 16 0,0 0 Najboljših 10 v skupni razvrstitvi: 1. Robert Šegula (Tames) povprečje 179,1, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 178,3, 3. Bojan Klarič (SAR) 177,2, 4. Aleš Korošec (Maska Caffe) 176,9, 5. Branko Kelenc (VGP) 176,8, 6. Branko Stele (Intera) 173,3, 7. Matej Rifelj (Intera) 172,9, 8. Tomi Držaj (db Transport) 171,6, 9. Dušan Lozinšek (Maska Caffe) 170,8, 10. Boris Sagadin (Intera) 169,9. JM Rekreacija in mednarodno sodelovanje ŠD Center gostilo prijatelje iz Brčkega Športno društvo Center iz Ptuja goji prijateljske odnose s športniki iz republik bivše skupne države. S krajem Brčko iz Bosne in Hercegovine se že več let redno obiskujejo, družijo in vzdržujejo stike. Idejo uresničujejo na pobudo člana društva Osmana Zenunoviča, Brčana, ki se je z družino po razpadu Jugoslavije preselil na Ptuj. Minuli konec tedna je Ptuj obiskalo 24 članov »Raje sa Fici-bajera«, nevladne organizacije, ki se med drugim ukvarja tudi s prirejanjem športnih dogod- kov. Višek tridnevnega obiska je predstavljala sobotna nogometna tekma v športni dvorani Mladika. Vsaka organizacija je sestavila dve moštvi, ki sta se pomerili med seboj. Čeprav v ospredju ni bilo tekmovanje, so vsi nogometaši pokazali veliko želje po zmagi, nekateri morda celo malo preveč. V dvoboju starejših generacij so se domačini izkazali kot velikodušni gostitelji in prepustili zmago gostom (2:5). Med mlajšimi je bil rezultat primeren namenu dogodka, saj se je po dvajsetih minutah tekanja in borbe za žogo tekma končala z neodločenim izidom (3:3). »Nam se zdijo takšna srečanja zelo dobra za ohranjanje prijateljskih odnosov. Idejo podpiramo, saj jih vsako leto tudi mi povabimo na obisk. Ptujčani se vedno izkažejo za zelo dobre gostitelje. Letos smo tukaj že tretjič in zagotovo se bomo še vrnili. Ptuj je čudovito mesto, imeli smo dovolj časa, da smo si ga dobro ogledali. Kar pa se samih tekem tiče, moram priznati, da se pozna, da smo v povprečju malce mlajši in lahko zaradi tega več pretečemo. Doma igramo zelo pogosto, nekateri tudi po trikrat na teden, ampak so se domačini izkazali kot trdovraten nasprotnik,« je povedal vodja gostujoče delegacije Goran Sapardič. Srečanje je minilo v znamenju druženja, športa, izbranih kulinaričnih užitkov in načrtovanju bodočih aktivnosti. Zdaj je žoga v nogah »raje sa Ficiba-jera«, ki Ptujčane vabi v goste v prihodnjem letu. UG Kickboks • Slovenija open - Zagorje Tri prva mesta za Ptujčane V soboto, 8. novembra, je v športni dvorani v Zagorju ob Savi potekalo že 25. tradicionalno mednarodno prvenstvo v kikboksu Slovenia open 2008 v organizaciji domačega Pon do Kwan kluba in Kickboxing zveze Slovenije. Gre za enega največjih mednarodnih turnir- jev v kikboksu nasploh. Nastopilo je kar 486 tekmovalcev iz 66 klubov ter 8 držav. Člani in članice Kluba borilnih veščin Ptuj so tokrat nastopali z 12 tekmovalci. Dosegli so velik uspeh, saj so osvojili tri prva, eno drugo in tri tretja mesta. Borci Kluba boril- nih veščin Ormož so tekmovali s 7 tekmovalci v disciplini semi in light kontakt. Trije varovanci trenerjev Milana in Danila Korotaja so končali na stopničkah. V taboru Ormožanov so z rezultati zadovoljni, čeprav je jasno, da imajo borke in borci še veliko rezerv in da v nadalje- Ptujska ekipa v Zagorju Foto: Franc Slodnjak vanju sezone lahko pričakujemo še odmevnejše rezultate. Rezultati tekmovalcev KBV Ptuj: Prva mesta so osvojili: Sabina KOLEDNIK (članice do 50 kg), Aleksander KOLEDNIK (člani do 79 kg), Anej ŠTRAFELA (mladinci nad 69 kg) Drugo mesto je osvojil: Izidor JANŽEKOVIČ (člani do 79 kg) Tretje mesto so osvojili: Adriana KOREZ (članice do 55 kg), Filip JANŽEKOVIČ (mladinci do 57 kg), Sandra ANŽIČ (mladinke do 50 kg) Po eno zmago sta v svojih kategorijah dosegla Tilen Abraham in Luka Vindiš, vendar nista dosegli vidnejše uvrstitve. Rezultati Ormožanov: Semi kontakt: 2. Nuša Štefančič, kadetinje - 50 kg 2. Rok Tomažič, kadeti - 32 kg 3. Dejan Kociper, kadeti - 32 kg Lucija Kovačič, 5.-8. mesto kadetinje - 50 kg Žan Tomažič, 8.-16. mesto kadeti - 42 kg Darjan Ivančič, 8.-16. mesto kadeti - 52 kg Light kontakt: Dejan Govedič, 8.-16. mesto člani - 63 kg UK, Franc Slodnjak Tenis • Zimska liga Tesni izidi v 1. krogu Prvi krog tekmovanja v prvoligaški druščini zimske teniške lige je postregel z zanimivimi in razburljivimi dvoboji. Hladen tuš so doživeli lanski prvaki, TK Skorba, ki so morali priznati premoč "trgovcem". Tudi v preostalih dveh dvobojih je bilo zanimivo, saj so o zmagovalcih odločile zadnje točke v posamičnih obračunih. To je dobra napoved za letošnje prvenstvo, ki bo glede na začetek najbolj izenačeno doslej. REZULTATI 1. KROGA: Trgovine Jager - TK Skorba 2:1 (Križe - Plajnšek 3:9, Jagarlnec - Glodež 9:6, Križe/Zavernik - Hazlmall/Žlt-nlk 9:3); Hiša Kager - Kellersports 2:1 (Šebeder - Kolarlč 4:9, Kreše-vlč - Gostan 9:8, Šebeder/Škrlnjar - Kolarlč/Gostan 7:3); TC Luka - TK Neptun 1:2 (Kocjan - Drobnlč 8:7, Pušnlk - Korošec 8:9, Kolarlč/Merc - Drobnlč/Mazera 2:5). VRSTNI RED: Trgovlne Jager, TK Neptun ln TK Hlše Kager 2, TK Kellersports, TK Skorba ln TC Luka 1 točko. Danilo Klajnšek Ekipa Kellersport Lancova vas • Člani folklornega društva gostovali v Turčiji V Izmirju predstavljali slovensko folklorno izročilo V času, ko se pri nas temperature vztrajno spuščajo, smo se folkloristi folklornega društva Lancova vas odzvali povabilu na folklorni festival v veliko toplejšo Turčijo, v mesto Izmir. Na festivalu, ki se je odvijal od 10. do 15. oktobra, smo na številnih odrih po mestu skupaj s skupinami iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Črne gore, Kosova, Makedonije, Romunije, Grčije in gostiteljice Turčije predstavili del folklornega izročila. Na pot smo se plesalci, muzikanti, pevke in pevci odpravili z avtobusom, in sicer dva dni pred uradnim pričetkom festivala. Dolga in relativno naporna pot nas je vodila čez Hrvaško, Srbijo ter Bolgarijo vse do končnega cilja Turčije. Takšne dolge poti, posebej čez več držav, ki so po vrhu vsega še manj razvite, ti dajejo jasno sliko o stanju v posamezni državi, pa čeprav jo začutiš samo z bežnim pogledom skozi okno vozila. Ob prihodu na turško mejo se nam pogled ustavi že ob prvih simbolih, ki kažejo na državo, v katero smo pravkar vstopili - mošeji ter zastavah in te nas spremljajo domala po celi državi na poti do našega cilja. Prvi vtisi so bili, da se je Turčija v zadnjih letih zelo razvila, posebej, če primerjamo razmere izpred šestih let, ko smo takrat otroška folklorna skupina Lancova vas gostovali v mestu Silivri in obiskali tudi Carigrad. Sicer pa je Izmir tretje največje mesto za Carigradom in Ankaro in ima danes približno slabe štiri milijone prebivalcev. Nahaja se ob Izmirskem zalivu ob Egej-skem morju in je za Carigrad drugo največje pristanišče. Za mesto bi lahko rekli, da je izredno liberalno in po ureje- nosti skoraj evropsko. Atatürk je oče folklornega festivala v Izmirju Samo mesto, ki je bilo organizator festivala, je tega organiziralo že četrtič. Dva festivala sta se odvijala že v času življenja prvega predsednika sodobne Turčije Mustafa Ke-mala Atatürka, ki je živel med letoma 1881 in 1938. Organizatorji festivala so ta kulturni dogodek lansko leto ponovno obudili z željo, da postane tradicionalen. Sicer pa je bil festival, kar se tiče organiziranosti, resnično kvalitetno pripravljen. Na številnih festivalnih prostorih na prostem, po celotnem mestu, se Veličasten pogled na center mesta Izmir Ptuj • Uspešno zaključen festival Vino ni voda Sklenili z vinom in glasbo Sedmi kulturno-izobraževalni festival Vino ni voda, ki se je v Ptuju začel 24. oktobra, se je s koncertom Bojane Glatz in praznovanjem pred kavarno Kluba ptujskih študentov zaključil prejšnjo soboto. Festivala Vino ni voda že sedem let zapored prireja Klub ptujskih študentov. Za razliko od prejšnjih let, ko so festival zaključevali z marti-novanjem pred Mestno hišo, so letošnjega sklenili tam, kjer so ga začeli, v hotelu Mitra. Predstavilo se je vinarstvo Druzovič, nekaj besed je obiskovalcem namenila vinska kraljica Slovenije Svetlana Ši-rec, vrhunec pa je dogajanje doseglo s koncertom odlične vokalistke Bojane Glatz, ki ima svoje korenine prav na Ptuju. Sočasno so pred kavarno Kluba ptujskih študentov pekli kostanje in ponujali mošt ob zvokih dobre glasbe Orange banda. Prireditev je tudi letos po- Foto: Staša Cafuta Skupinska fotografija v središču mesta Foto: Staša Cafuta Bojana Glatz, Alen Iljevec, Svetlana Širec in Simon Druzovič žela precejšen uspeh, organizatorji pa so bili zadovoljni tako s predstavitvami vinarjem kot številom in odnosom obiskovalcev. »Ocenjujem, da je bil festival zelo uspešen, saj se ga udeležuje vedno več mladih ljudi, ki jih vino zanima, s tem pa seveda prispevamo k kulturi pitja med mladimi in jim skozi naše degusta-cije razširjamo obzorja o vinu in kulturi pitja. Vse degusta-cije ki smo jih pripravili, so bile obiskane v velikem številu, izpeljali smo tudi izlet v Gornjo Radgono, kjer so nam predstavili različne metode pridelovanja penin, tako da smo tudi od tam odnesli veliko koristnih informacij. Prav tako smo tudi letos dali priložnost mladim ptujskih glasbenikom, da so se predstavili javnosti na naših prireditvah in tako festivalu dodali še več kulturne note,« je pojasnil vodja festivala Alen Iljevec. Dženana Bečirovič je tako v petih dneh predstavilo okrog 450 nastopajočih iz vseh enajstih sodelujočih držav in tako domačinom in verjetno tudi kakšnemu turistu predstavilo del svojega folklornega in kulturnega izročila. Mi smo se predstavili s številnimi spleti, s katerimi smo predstavili folklorno dediščino Lancove vasi in njene okolice. Kot edini predstavniki iz Slovenije smo tako bili tudi ambasadorji naše države in mislim, da smo svoje delo dobro opravili. Čeprav smo imeli dnevno po dva nastopa na različnih prizoriščih, smo vseeno našli tudi čas za potepanja po mestu in razne izlete. Eden prvih, če ga lahko tako imenujemo, je bil zagotovo obisk tržnice v samem centru mesta. Nekaj minut hoje od hotela nas pripelje do ulice, kjer se vije nepregledno dolg in labi-rintni tržni prostor. Sicer pa vsekakor tam ni priporočeno hoditi sam, saj so možnosti, da se v tem labirintu spominkov in raznega drugega kiča izgubiš, resnično velike. Prav tako tam nate prežijo številni »referenti za marketing«, ki te hočejo na vsak način prepri- čati, da bi pristopil k njihovi tržnici. Ob številnih nagovorih, kot so: »Dobar dan! Come here my friend, good price for you,« znajo biti včasih prav nadležni. Resnično dobre cene, če človek vendarle najde kaj zase, pa je seveda obvezno potrebno izpogaja-ti. Sicer pa se vsi nastopajoči nismo družili samo ob nastopih in ob obedih v veliki dvorani ob živi glasbi v centru mesta, ampak tudi na izletih, ki jih je pripravil organizator. Eden takšnih, ki je resnično pokazal na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim delom Turčije, je bil izlet na vzpetine na obrobju mesta. Slabo grajene hiše in možje, ki ob srebanju kave ali čaja skupaj navidez nejevoljno sedijo pred njimi, in gruče slabo oblečenih otrok nemo opazujejo mesto pod seboj, ki se zdi kot zlata trdnjava in kaže čisto drugi obraz mesta. Sicer pa smo v samem mestu imeli še en zanimiv izlet z ladjo po Egejskem morju, na kateri so organizatorji za vse nastopajoče pripravili tudi obed. Čeprav gre za pristaniško mesto in morje, ki ni ravno primerno za kopanje, je vendar na pogled videti kar čisto. Kot smo pozneje izvedeli, so velik napredek na večji čistoči dosegli predvsem v zadnjih desetih letih. Kot zanimivost naj povem, da je naša skupina obiskala tudi patra Martina Kmetca, rojaka iz Lancove vasi, ki kot misijonar že vrsto let živi in deluje v tem predelu Turčije. Ob prisrčnem sprejemu v cerkvi in pogostitvi v župni-šču nam je med drugim zaupal, da je od 75 milijonov prebivalcev, kolikor jih živi v Turčiji, samo 80 tisoč kristjanov, zato so prava manjšina. Ker pa je Turčija domovina številnih civilizacij, smo si ob koncu našega gostovanja ogledali še ostanke starodavnega mesta Efez. Od mogočnega mesta, ki se je nekoč bohotilo tam, je danes dobro prepoznaven morebiti le še amfiteater za okrog 2500 ljudi, knjižnica in nekatera svetišča. Tako je hitro minilo še eno številnih gostovanj folklornega društva Lancova vas v tujini, s katerega smo se vrnili zadovoljni in polni lepih spominov. Uroš Sitar Člani folklornega društva Lancova vas med nastopom Nagradno turistično vprašanje . Ptuj - tudi mesto vinskih kraljic? Na Ptuju in v okolici so v teh dneh izvedli številna martinovanja. Na sam Martinov dan je Ptuj kot mesto trte in vina prvič gostil tudi vse vinske kraljice Slovenije: kraljico vina zelen Janjo Curk, kraljico terana Martino Rebula, kraljico metliške črnine Silvijo Kostelec, vinsko kraljico Koga Matejo Prapotnik, vinsko kraljico Radgonsko-Kapelskih goric Janjo Korošec, svečinsko vinsko kraljico Natašo Pliberšek, ptujsko vinsko kraljico Tatjano Caf in vinsko kraljico Slovenije Svetla-no Širec ter kralja cvička Janeza Colna in cvičkovo princeso Vesno Komatar. Foto: Črtomir Goznik Na martinovo so se na Ptuju prvič zbrale vse slovenske vinske kraljice, vinska princesa in vinski kralj. Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (20.) Severni Togo Po petih prečudovitih tednih sva se le poslovila od Burkine Faso, saj sva bila s časom že zelo na tesno, čakal pa naju je še ves severni del Toga, ki premore ogromno zgodo-vinsko-kulturnih znamenitosti, predvsem v smislu sicer za Afriko nepredstavljivo ohranjene kulturne dediščine in etnologije. Na najino veliko presenečenje je prečkanje meje med Burkino Faso in Togom potekalo brez vsakršnih zapletov, podkupnin ali čakanja. V obmejni leseni baraki, v kateri se sicer tre vojakov in policistov, ki se tako izognejo dnevni vročini, so nama z veliko prijaznostjo v nekaj minutah uredili vstopni vizum in preverili prtljago. Država Togo je izredno ozka država, saj v širino na nekaterih predelih ne presega 100 km, zato pa je izredno dolga in se vije kot zadrga med dvema sosednjima državama, Beninom in Gano. Ker sva se nahajala na skrajnem severnem delu države, je bilo pred nama še nekaj več kot 500 kilometrov, saj sva se morala vrniti v prestolnico Lome, kar ob afriških transportnih zmogljivostih pomeni vsaj tri dni potovanja, seveda ob vseh postankih, čakanju, prometnih zgostitvah ipd. Povsem nesmiselno je takšno potovanje opraviti v enem kosu, hkrati pa ti vsako mestece in vasica v Afriki ponuja nekaj novega, nevsakdanjega ter presunljivega. Najin prvi postanek je bil le dobrih 50 kilometrov od mejnega prehoda v mestecu Dapaong, ki samo po sebi ni ravno magnet za turiste, vendar pa se v njegovi okolici nahaja presunljivo hribovje in tradicionalne afriške vasice, ki te z vso lepoto kar posrkajo vase. Med bolj atraktivnimi je štiriurni pohod na t. i. »gradove na previsu«, ki se naha- jajo dobro uro vožnje od mesta, pri čemer si prisiljen najeti taksi za cel dan, kar ponovno predstavlja izziv za tvoje pogajalske sposobnosti. Prav tako je zelo pomembno, da najameš voznika, ki dejansko pozna pot do teh odmaknjenih vasic, saj v nasprotnem primeru lahko zatavaš v nepredstavljive »rovte«, od koder je povratek vse prej kot lahek, še posebej če avto ni v brezhibnem tehničnem stanju. Vendarle pa tako spoznaš še tako skrite kotičke Afrike, ki jih sicer ne bi imel možnost. Po dobrih dveh urah, ko smo prečesali že celotno dolino, smo prišli v vasico, od koder se pohod začne. Kot zmeraj in povsod v Afriki sva tudi tukaj morala najprej najeti vodiča, ki naju je popeljal na vrh hriba, od koder smo pot nadaljevali do prečudovite afriške vasice, kjer še vedno izvajajo tradicionalni način življenja. Kljub temu da je največja znamenitost t. i. »grad na previsu«, za katerega vstopnina je nesramno draga, pa se midva nisva mogla posloviti od vasice, kjer si urediš vse potrebno za vstop v »grad«. Preprosto sva se za nekaj trenutkov namestila na klopco sredi vasice in opazovala vse to dogajanje, hkrati pa sva bila tudi sama objekt opazovanja; predvsem za majhne otroke je še vedno kar velika zadeva videti belopoltega človeka. Ob prepustitvi toku življenja v vasici se preseliš nekaj stoletij v preteklost, ko še ni bilo cest, avtomobilov, in le nekaj osličkov se podi gor in dol po obdelovalnih površinah. Kljub omamnem doživetju te afriške pristnosti pa se vendarle moraš po ozki in nič kaj urejeni potki odpraviti do »turistične znamenitosti«, pri čemer te spremljajo skoraj vsi člani vasice. Ob dejstvu, da je turizem edina »gospodarska« panoga v vasici, razen kmetijstva seveda, poskušajo vodilni možje skupnosti od popo- Srečevanje vinskih kraljic na Ptuju naj bi postalo tradicionalno. Prvič pa je na Martinov praznik Ptuj gostil tudi vse predstavnike Evropskega združenja karnevalski mest za Slovenijo. Obljuba, da bo Ptuj postavil obeležje tudi vinskim šampionom - ptujska klet je namreč v zadnjih letih osvojila sedem šampionov - pa se še ni izpolnila. Ta konec tedna se bo svečano iztekel letošnji projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna, katerega častni pokrovitelj je letos predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, pokrovitelja pa sta ministrstvi za gospodarstvo ter za okolje in prostor. Svečana prireditev s podelitvijo priznanj bo 15. novembra v hotelu So-telia v Termah Olimia. Kot je znano, bodo ptujske terme tu prejele drugo tnikov iztrgati vsak dolar. Prav neverjetno je, da si moraš v vasici poiskati še drugega vodiča, pa čeprav že imaš enega, ki seveda ni vključen v ceno vstopnice in predstavlja kar velik dodaten finančni zalogaj. Ob vseh teh formalnostih in ob dveh vodičih ter kupu drugih ljudi sva v dopoldanski vročini končno prispela do cilja. In bilo je kaj videti. Sprva prečudovit pogled na celotno dolino, saj se nahajaš na dobrih 600 metrih nadmorske višine, ter seveda v skalo izklesane shrambe in posode, kamor so domačini skrivali svoje pridelke, premoženje ipd., s čimer so se izognili plačevanju davkov. Torej, ob koncu 18. stoletja je kraljestvo Mossi, današnja Burkina Faso, osvojilo in zasvojilo to področje in lokalno prebivalstvo je bilo prisiljeno darovati posamezne prispevke v blagovni obliki. Vrednost teh prispevkov pa je bila odvisna od »bogastva« posameznih ljudi. Več kot si pridelal, večji so bili prispevki za kralja. Da bi se izognili plačevanju visokih davkov in posledično pogosti lakoti, saj so se prispevki letno zviševali, so skrivoma del pridelka prenesli v te shrambe, do koder jo vodila le ena skrbno varovana pot. V skladu z mitom je animistični bog Piton izklesal pot v skalo in to skrivno pot je poznal le poglavar vasice ter verjetno nekaj oslov, ki jih je uporabil za transport. Resnica je pač sila preprosta, saj so uporabljali tropske ovijalke, s katerimi so se spustili z vrha klifa do teh sedimentnih stopnic, podobno pa so opravili tudi s pridelkom. Danes je UNESCO zgradil vzorno urejeno stopnišče, po katerem se dokopaš do teh skalnatih shramb. Kar malce neprijeten občutek se je sprehajati na teh sedimen-tnih stopnicah ob dejstvu, da se s tabo sprehaja še vsaj dvajset domačinov, sama pot pa ima širino morebiti dva metra. Vsekakor pa je izredno zanimivo spremljati, kako so si posamezne družine označile svoje shrambe, pri čemer so uporabljale živalske simbole. Po pričevanju enega izmed vodičev je poglavar ves čas natančno vedel, koliko zalog ima posamezna družina, tako da ni prihajalo do posameznih tatvin. Mossi kralji niso nikoli odkrili te majhne skrivnosti, ki je omogočila normalno preživetje precejšnjemu številu bližnjih plemenskih skupnosti. V popoldanskem času sva se vrnila v izhodiščno vasico, kjer naju je čakal najin voznik. Ker je bil pohod nekoliko daljši od predvidevanj, sva ostala brez pitne vode, tako da sva v vasici poskušala najti kakšno trgovinico s pijačo, kar je pa bila pravzaprav misija nemogoče. Celotna vasica premore le eno »gostilnico«, v kateri je moč kupiti le hmeljski napitek in še to z izredno sumljivim poreklom in datumom proizvodnje. Vendar, ko obstaja velika žeja, se tudi na te malen- nagrado v kategoriji manjših zdravilišč, čeprav so v zadnjih letih s številnimi novimi pridobitvami, med katere sodijo tudi vodne, to kategorijo že zdavnaj presegle. Znani pa so tudi že podatki za slovensko turistično gospodarstvo v prvih devetih mesecih letos. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je število nočitev povečalo za dva odstotka predvsem po zaslugi domačih gostov, ki so opravili za pet odstotkov več nočitev. V devetih mesecih letos je bilo vseh nočitev v Slovenije 6.914.892, gostov pa 2.229.570. Največ gostov v Slovenijo še vedno prihaja iz Nemčiji, Avstrije, Italije in Hrvaške. Opazen pa je porast gostov iz Japonske, Ruske federacije in nekaterih skandinavskih dežel. Ne glede na vse posledice finančne krize (tudi turistični sektor že čuti upad kosti požvižgaš in se z veseljem osvežiš. V teh »gostilnicah« pa lahko opaziš še eno zanimivo in hkrati žalostno stvar, namreč ogromno ljudi je dejansko alkoholikov, ki prav čakajo, ali boš pustil kakšen požirek tudi zanj, pri tem pa ves čas spremljajo tvoje pitje. Včasih postanejo celo nekoliko agresivni, česar pa midva na srečo nisva opazila. Seveda pa ni manjkalo težav z vodičem, ki se ni držal dogovora o plačilu. Moram priznati, da če sva bila sprva zelo razočarana povpraševanja) pa so v Slovenski turistični organizaciji prepričani, da bo slovenski turizem za leto 2008 izkazal pozitivno bilanco. S trendi turističnega prometa v letošnjem letu pa so zadovoljni tudi v ptujskem turističnem gospodarstvu. Terme Ptuj imajo že pet tisoč kvadratnih metrov vodnih površin, bi bil pravilni odgovor na prejšnje nagradno vprašanje. Pravilnega odgovora nismo prejeli, zato bomo vstopnici prenesli v naslednji krog. Danes vprašujemo, koliko članov (iz Slovenije) šteje Evropsko združenje karnevalskih mest (FECC) za Slovenijo. Nagrada za pravilen odgovor so štiri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 21. novembra. nad taksi voznikom, se je v tem »kritičnem« trenutku izkazal s svojo umirjenostjo in prištevnostjo ter umiril nekoliko pregrete strasti. Na koncu smo si seveda podali roke, plačali po dogovorjeni ceni ter zraven prišteli še nekaj kovancev za njegovo osvežitev. Pot nazaj v Dapaong je minila, kot bi trenil in še isti dan sva nadaljevala vožnjo v smeri najznamenitejše togovske znamenitosti, doline Tamberma. Nadaljevanje prihodnjič Na poti do »gradov na previsu«naju je pozdravilo številno občinstvo. Foto: UZ Kuharski nasveti Kaki Z enkratno barvo in lepoto sadeža vabijo na pojedino v tem času kakiji. Mamljivost tega sadeža je veliko večja na Primorskem, dostopnost pa ni vprašljiva v nobenem delu Slovenije. Če ste kdajkoli pokusili ne prav zrel kaki, ste se v tistem trenutku odločili, da to sadje ni za vas. Skoraj nobena druga vrsta sadja ni tako trpkega okusa kot nezreli oziroma ne-omedeli kakiji. Nikakor se po tej slabi izkušnji ne odločite za vedno, saj na drugi strani kaki sodi med najslajše vrste sadja. V tem času se opazovanje zorečih sadežev že nagiba k okušanju, a ne smemo pozabiti, da je ta oranžni sadež najboljši takrat, ko je jesen že pometla listje z dreves in se pojavijo prve slane. Kaki je tudi glede energijske vrednosti dobrodošel sadež. Vsebuje okrog 20 % sladkorjev, vitamin A, pomembne mineralne snovi, kot so kalij, magnezij in fluor. Redno uživanje tega sadeža pomaga organizem oskrbovati s potrebnimi vitamini, mineralnimi snovmi in naravnimi sladkorji. Kaki bolj kot drugo sadje zahteva pri izbiri natančnega poznavalca tega sadja, saj se hitro uštejemo in naletimo na nezrel sadež, ki v resnici ni nezrel, ampak po trganju z dreves zahteva še čas zorenja - medenje, ki ga s pomočjo shranjevanja zraven jabolk lahko pospešimo. Za takojšnjo uporabo izbiramo mehke, enakomerno obarvane oranžne plodove in jih do uporabe hranimo na hladnem. V topel prostor prinesemo le toliko sadežev, kolikor jih bomo pojedli v treh do štirih dneh. V času na toplem namreč zgubijo trpkost. To velja za sveže nabrane plodove. Kaki ni trpek takrat, ko bleščeča oranžna barva kože nekoliko potemni in postane rahlo prosojna. Če smo kje na Primorskem nabrali sveže plodove, bodo v kleti na hladnem ostali sveži tudi do božiča, oziroma lahko jih hranimo tudi do tri mesece. Če imate večjo količino, pa začnejo kakiji propadati. Najprimernejši so, da jih posušimo. Suhi kakiji so zelo cenjeni in tudi pogosti na Japonskem, kjer veljajo za eno najbolj cenjenih vrst suhega sadja, počasi pa tudi naši suhi kakiji niso več redkost. Zrele kakije jemo presne. Zaradi svojega želirastega mesa oziroma sredice so primerni za pripravo krem, pen in strjenk. S svojo oranžno barvo in roži podobnimi cvetnimi listi je kaki pogosta sestavina sadnih košar oziroma je ugodna dekoracija v košari sadja. Po okusu se kaki ujema z okusom sirov in prekajenim mesom. Nezrele sadeže, ki se sicer dajo lepše rezati kot popolnoma zreli, pogosto mari-niramo z limoninim sokom in jih dodajamo sadnim in perutninskim solatam. Zraven omenjenih jedi je Tačke in repki Otekla danka pri višavskem terierju Gospo Moniko zanima, zakaj ima njen kužek, višavski teri-er, star 2 leti, pogosto oteklo danko. Do problemov z danko oziroma zadnjikom pri kužku gospe Monike je lahko prišlo zaradi več vzrokov. Nič ni napisala, ali je imel kužek kakšne težave s prebavo, ali je imel kakšen dan mehko blato ali pa celo drisko. Driska je namreč pogosto vzrok, da začne kužka skeleti področje okrog danke. Ker kužek sam težko vodi higieno in zaradi driske, ki je jedka, pride do iritacije sluznice danke, je posledica kaki ugoden sadež za kombinacijo sladko-slanih okusov. Tako ga vse pogosteje uporabljamo pri pripravi mesnih jedi, kot je dušena svinjina s kakijevo omako, ali kakijeve plodove preprosto spečemo na žaru in jih prelijemo s ka-ramelno omako. Kaki je primerno sadje za shranjevanje v zamrzovalni skrinji. Primerno embalira-nega, pokapljanega z limoninim sokom, ga lahko shranimo v zamrzovalno skrinjo do enega leta. Pri nas kaki pogosto pripravljamo skupaj z jabolki, suhim sadjem, smetano, limoninim sokom, bananami, mletimi orehi ali mandlji in različnim vinom. Kremo iz kakija in banan pripravimo tako, da vzamemo enako količino kakijev in banan. Oba sadeža olupimo in narežemo na majhne koščke. Na vsak sadež kakija vzamemo žlico sladkorja v prahu in žlico limoninega soka. Če dobimo pregosto zmes, dodamo malo tekoče sladke smetane. V tako pripravljeno kremo vsipamo malo namočenih rozin in fino sesekljane mandlje. Kremo nadevamo v visoke pecljate kozarce, okrasimo s tolčeno sladko smetano in majhnimi rezinami kakija ter ponudimo kot samostojno sladico. Tako pripravljeno kremo pa lahko vsipamo v kovinski model, ki smo ga obložili s tanko folijo. Po vrhu kremo dobro pokrijemo in čez noč postavimo v zamrzovalno skrinjo. Naslednji dan kremo narežemo na tanke rezine, prelijemo z vročo čokolado in prav tako okrasimo s tolčeno sladko smetano in kakijem. Tako pripravljeno sladico lahko ponudite tudi najzahtevnejšim gostom. Če imate obilico kakijev in so že v zadnji stopnji uporabe, lahko pripravite tudi klasično pito, tako kot pripravljamo jabolčno pito iz krhkega testa, le da nadev zamenjamo z na pol dušenimi sadeži kakija, jih po okusu sladkamo, dodamo limonin sok in sladke drobti-ne ali tekočo sladko smetano. Pri biskvitni piti nadeva ni potrebno zgostiti s sladkimi drobtinami ali smetano. Vlado Pignar oziroma vzrok, da si začne li-zati področje okoli danke, ki ga skeli, in si tako še poslabša stanje. Danka oteče in je lahko kar močno boleča. Ukrepanje v tem primeru je, da poskrbimo za normaliziranje prebave z dieto ali celo postom. Danko kužku večkrat nežno umijemo s ka-miličnim čajem ali blago raztopino hipermangana, ki ga dobimo v lekarni. Po tem pa mu oteklo danko namažemo s kremo za vneto dojenčkovo ritko, s tako imenovanim hladilnim mazilom, kar je zelo učinkovito tudi pri živalih. Naslednji možen vzrok otekle danke so lahko polne in povečane paranalne vrečke, ki kužka dražijo in se zaradi tega občasno vozi po danki; temu rečemo tudi, da vozi kočijo. Pri tem si mehanično vzdraži danko in posledica je, da le-ta oteče in si jo začne lizati. Paranalne vrečke je treba preveriti in izprazniti, najbolje je, da to stori veterinar. Če je izcedek gnojen in zelo obilen, sta potrebna zdravljenje z antibiotiki in protibole-činska terapija. Pri kužkih, ki imajo težave s pogostim polnjenjem in vnetjem paranal-nih vrečk, jih je treba redno iztisniti vsakih 4 do 6 tednov. V samem analnem sfink-tru so tudi tako imenovane perianalne žleze, katerih vnetje prav tako lahko povzroči otekanje danke in bolečino. Tako vnetje pogosto mine samo od sebe, če pa ne, je treba poiskati pomoč pri veterinarju. Kužek bo dobil injekcije antibiotika in še tabletke za Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. domov in težave se bodo hitro umirile. V nekaterih primerih lahko pride do otekanja danke tudi zaradi vpliva moškega spolnega hormona testosterona na perianalne žleze v analnem sfinktru. Pogost vzrok otekanju danke so tudi najrazličnejše novotvorbe oziroma tumorji v samem analnem sfinktru ali njegovi okolici. Ker je kužek gospe Monike star komaj dve leti, je to najmanj verjeten vzrok za otekanje danke, saj so tumorji značilni predvsem za starejše kužke. Gospe Moniki svetujem, da svojega kužka skrbno opazuje. Otekla danka, ne da bi si jo kužek nervozno lizal ali izražal bolečino, pri njegovi starosti ne predstavlja večje težave, saj bo oteklina uplah-nila v nekaj dnevih. Če pa ne bo tako, oziroma si jo bo kužek ponovno začel lizati, pa svetujem, da ga pripelje v ambulanto, ugotovili bomo vzrok omenjeni neprijetnosti in kužka pozdravili. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Prišla je jesen jPR^s^MSfl Prijeten, sončen, s poznimi plodovi obdarjen del jeseni je sklenjen, vse krajši deževni in turobni dnevi so jo v sivino odeti prevesili v drugega, ko narava lega k zimskemu počitku. Še šelestenje listja se v jesenskem vetru umirja, da bi vrtna narava, preden jo prekrije snežna odeja, v miru zadremala. Jesenske slane letos kasnijo, zato nekatere zelenjadnice še prekrivajo vrtne gredice. Pravočasno jih pospravimo z vrtov, pospravimo vrtno okolje in nadaljujmo z vrtnimi opravili, ki jih omogočajo poznojesenske vremenske razmere. V SADNEM VRTU so v letošnji lepi jeseni drevnine in gr-movnice vseh sadnih vrst in sort dobro zaključevale vegetacije, s pravočasno dozorelostjo in olesenelostjo pa so pripravljene na prezimitev. Skrbijo pa nas lahko drevnine, ki jih je v času dozorevanja avgusta poškodovala toča. Ne samo da je bil uničen pridelek, okleščeno je bilo listje in letošnji prirastek mladik, poškodovani pa so bili tudi brsti in drevesno lubje. Moč korenin, ki so v zemlji ostale nepoškodovane, ter izredno lepo jesensko vreme so na poškodovanih drevninah, namesto da bi se z dozorevanjem pripravljale na zimski počitek, vzpodbudile obnovo rasti. Drevnine so ponovno ozelenele, nepoškodovani rodni brsti pa cveteli. Listja z drevesnih krošenj ne odstranjujemo na silo. Vsak zelen list na drevesu, dokler ne odpade, še asimilira, s tem pa drevesne organe dozoreva in utrjuje za prezimovanje. Poškodovanih dreves, ki se jim je vegetacija podaljšala, v tem jesenskem času ne obrezujemo, marveč odložimo to delo na pred-pomladanski čas, ko bo že dovolj prepoznavno stanje drevesa po prezimitvi. Vsekakor bosta vzgojna in rez za obnovitev poškodovanih dreves zahtevna, temu pa bo potrebno prilagoditi tudi nego, obdelavo ter prehranjevanje. Drevesa in grmi, ki ne kažejo znakov, da bi prezimili, izkrčimo že v pozni jeseni, izkopljemo jamo, vanjo pa ob vsej predpripravi opravimo nadomestno sadnjo, če bodo sajenje sadnih sadik vremenske in talne razmere v jesenskem času še omogočale. V OKRASNEM VRTU lončnice, ki smo jih že pripravili za hrambo v zimovniku, pa zaradi lepega jesenskega vremena še prebivajo na prostem, ponovno natančo pregledamo, ali niso okužene z glivičnimi rastlinskimi boleznimi ali pa bi se nanje naselili tripsi, uši ali kaparji. Takoj, ko smo jih opazili, in preden rastline prenesemo v zaprt prostor, jih ponovno poškropimo. Uporabimo vselej sistemična sredstva, ki, vnešena v rastlinski sok, rastlino uspešno zavarujejo za daljše obdobje. Še vedno lahko presajamo sadike listopadnih dreves in grmovnic ter razsajamo razne trajnice, ko to omogočajo vremenske razmere in ko zemlja ni preveč razmočena ali zmrzla. Rastline, posajene v jeseni, se do spomladi že vkoreninijo, skozi zimski čas pa je nepotrebna skrb za vlažnost zemlje in zato niso potrebne zalivanja. Nizkih vrtnic v jeseni ne obrezujemo, ker rozge skozi rezne rane še zlasti v ostrejši zimi zmrznejo, kajti rana se pozimi, ko rastlina zimsko počiva, ne zaraste, pa tudi okužbe z rastlinskimi boleznimi so pogostejše. V grme nasipljemo, da jih zavarujemo pred zimsko pozebo, po eno vedro šote, da bodo rozge zasipane najmanj 10 cm nad cepljenim mestom oziroma koreninskim vratom, da pa šote ne bo odpihal veter, grm prekrijemo še z nekaj centimetri debelo plastjo kompostovke. Vrtno trato, ki je prerastla 8 cm višine, pokosimo na visoko rez, da previsoka trava pod snežno odejo ne segnije oziroma da travna ruša ne zmrzne, če ji naredimo prenizko rez. Odpadlo listje ter pokošeno travo s travišča pograbimo in odstranimo, da se travna ruša pod gnijočimi ostanki ne zaduši in pozimi odmre. V ZELENJAVNEM VRTU pospravimo še poslednje pridelke korenčnic in kapusnic. Sveže v zimsko hrambo spravimo osu-šene do te mere, da se z njih zlahka osiplje zemlja. Drobnjak in peteršilj, presajen v lončke za zimsko rabo, prenesemo v zaprte hladnejše, toda svetle prostore šele, ko bodo nastale občutnejše ohladitve. Ko zemlja ni preveč razmočena, prazne gredice globoko prekopljemo in pustimo učinkovanju zimske zmrzali neporavnane. Miran Glušič, ing. agr. Biokoledar: 14, novembra - 20, novembra 14-petek 15 - sobota 16-nedelja 17-ponedeljek 18-torek 19- sreda é 20-četrtek Krvodajalci Astrolog Tadej svetuje I. september - Alojz Ivanuša, Frankov-ci 30; Drago Trop, Lešniški Vrh 13; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Matjaž Krajnc, Hra-stovec 24/e; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Ivan Sakač, Gibina 38; Nina Oč-kerl, Videm 31; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Branko Ožin-ger, Hrastovec 24; Boris Kurbus, Prepolje 18/a; Marija Žmauc, Dragovič 9; Igor Rito-nja, Sp. Polskava 202/a; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Janko Majerič, Podvinci 78; Ivo Baklan, Orešje 198; Ivan Slameršek, Pestike 1/a; Marija Hronek, Pestike 4/b; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Dragan Posavec, Prepolje 105. 4. september - Franc Roškar, Runeč 77; Marija Kaučič, Sodnici 37; Jože Rakuša, Sejanci 19; Ema Toplak, Miklošičeva 10, Ptuj; Helena Šmigoc, Bukovci 9/a; Štefan Samec, Jiršovci 31; Dejan Vidovič, Gorenjski Vrh 7; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Petra Robič, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Milan Pernek, Repišče 16; Roman Karo, Gorišnica 1/b; Milan Stater, Kicar 56; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Dušan Be-denik, Kočice 25; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Peter Muraus, Terškova 15, Maribor; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a. 8. september - Karl Habjanič, Žerovinci 17; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Romana Jurič, Dornava 115; Sandi Obran, Zamu-šani 41; Andrej Orovič, Kicar 61/a; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Dušan Potočnik, Popov-ci 2; Peter Caf, Gomila 11; Marija Letonja, Sedlašek 47; Marko Planinšek, Dorna-vska 25, Ptuj; Robert Bračko, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Nina Voda, Mestni Vrh 43; Vlado Potočnik, Vičava 29; Ferdinand Belci, Brstje 5/a; Jelka Voda, Mestni Vrh 43; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Irena Gaj-šek, Placar 7; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj. II. september - Andrej Puklavec, Dra-kšl 35/b; Matjaž Šrol, Bodislavci 26; Jožica Predikaka, Kicar 77; Bojan Kole-dnik, Pohorje 35; Aleksandra Kolednik, Pod Pohorjem 6, Maribor; Kristina Kuhar, Strelci 14; Martin Pečnik, Popovci 28; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50/a, Ptuj; Jožef Muhič, Mala vas 7, Gorišnica; Vla-sta Golob, Markovci 32; Simon Simonič, Mostje 1; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Milan Železnik, Kočice 67; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Sandi Draškovič, Suhodolčanova ul. 13, Miklavž na Dravskem polju; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Ana Verlak, Muretinci 54; Damjana Krošl, Sa-vinsko 38, Majšperk; Danica Vaupotič, Jurovci 23/a; Albina Zajšek, Seliškarjeva 16, Ptuj; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Majda Marinič, Pobrežje 74/a; Terezija Šegula, Dornava 133/a; Stanko Polič, Vintarovci 76; Franc Roškar, Bresnica 15; Tanja Veg, Stogovci 15/a; Janez Goričan, Placar 11/a; Daniel Belšak, Osluševci 21; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Jožef Fider-šek, Tržec 34/a; Marjan Čeh, Dornava 31; Petra Kumer, Ulica Dr. Hrovata 7, Ormož; Boštjan Turk, Prvomajska 9, Maribor; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Peter Kukec, Stojnci 33. Krvodajalci 22. september - Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Jožef Galun, Stogovci 14; Marica Vidovič, Dolena 19/c; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Miran Ritonja, Arbaiterjeva 2, Ptuj; Matevž Mohorko, Apače 3; Marija Kole-dnik, Pacinje 5/a; Franc Čagran, Žamen-ci 6; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Magda Babšek, Pečke 31; Irena Mertuk, Kopališka 14, Kidričevo; Danica Mahorič, Brstje 1; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Jolanda Hameršak, Čagona 47; Bojan Merc, Soviče 12; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Vojko Vrbanec, Krčevina pri Vurbergu; Franc Ču-ček, Podvinci 38; Dalibor Babšek, Pečke 31; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Milan Prapotnik, Mali okič 43; Janez Golob, Kicar 140/c; Boštjan Kos, Grajenščak 36/a; Jožef Pišek, Naraplje 33/a; Simona Zajšek, Zg. Hajdina 101; Miran Kramber-ger, Mestni Vrh 50; Jasmina Gregorec, Kobilje 24/a; Slavko Ljubec, Nova vas 73/a; Markovci; Rajko Kolarič, Podvinci 109/a; Dušan Hazabent, Lovrenc na Dravskem polju 8. Šifra: Mali Jan Vprašanje: Zanima me, ali bova s punco kmalu imela dojenčka, ker je prvič spodletelo. Hvala za odgovor in želim vam vse dobro v življenju. Odgovor: V življenju vsake ženske je rojstvo otroka nekaj zelo pomembnega in razigranega. Prav nič drugače pa ni tudi pri očetu, toda tu se vloga razdeli na druge stopnje in druga znanja. Prepričan sem - in pri tem me podpirajo tudi planeti -, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Seveda bo pri vaju pot nekoliko daljša, ampak to še ne pomeni, da otroka ne bo. V primeru, da analiziram vas, dragi bralec moje rubrike, ugotavljam, da ste oseba, ki je zelo pridna, delavna in marljiva. Pravzaprav sploh ne gre obupavati in težave, ki spremljajo vašo punco, bodo kmalu rešljive in so le sad preteklosti. Pri tem pa velja naslednje: striktno mora upoštevati navodila zdravnika in prav nič naj ne dela po svoje. Kajti strokovno usposobljena oseba točno ve, kaj je dobro zanjo in kaj ni. V pomoč in oporo ji boste tudi vi. Upoštevati pa je potrebno Že nekaj let pišem članke in vsak je drugačen, čeprav se morda vsebine nekje zaokro-žajo in so enotne. Vsako leto, vsak dan se učim, odraščam, zorim - tako, kot mi vsi. Pomembno mi je to, kar lahko napišem o sebi, kaj je meni pomagalo in na kakšen način se preobražam v tem našem ljubem svetu. Pomembno mi je to, da se zavedam svojega življenja, situacij, ki so danes v njem. Zavedam se, da sem spremembe povzročila sama, s tem, ko sem pričela spoznavati, da s takšnim življenjem, kot sem ga živela do tedaj, nisem bila zadovoljna in sem videla, da moram sama nekaj spremeniti, če želim, da bo moje življenje boljše, kvalitetnejše. Vsak dan sem se zjutraj vstala, kot vsi. Vsak dan sem se spraševala in se še danes - kaj lahko danes naredim, da izboljšam sebe, svoje življenjske situacije. In tedaj pričnem dan - vsak dan, ki ga doživim, je lepši, svetlejši, v vsakem dnevu je več svetlobe in več veselja, več volje do življenja in do vseh lepih stvari, ki sem jih pričela ceniti. Vsak dan se zahvalim za to - kar sem, za to, da živim, za to, da je vse tako, kot je. Vsak dan je dar. Vsak dan je sonce lepše, toplejše in vsak dan srečujem prijaznejše in boljše ljudi. Kako je to mogoče? Kako je lahko življenje vsak dan lepše, če pa smo sredi krize - me nekdo vpraša. Vsi vemo, da je bilo v vsakem življenju mnogo kriz in vse smo že prešli. Najhujše krize sem doživljala na osebnem področju, in ko gremo čez veliko ovir, ko pre- tudi duhovne zakone življenje, kajti duša sama je tista, ki zbere, kdaj se bo utelesila na Zemljo in razveselila nek par. Pomembno je, da se ne obremenjujete s tem, kdaj se bo to zgodilo, ampak da kljub vsem težavam, ki sta jih preživela, doživita neko harmonijo in radost. Kajti ravno ljubezen je tista nevidna sila, ki zdravi, oživlja in obuja. Kdaj se bo to zgodilo? Po astrologiji kaže, da v roku števila dve (dva dni, dva meseca, dve leti). Toda bolj spodbudno je dejstvo, da vas bo štorklja z obvestilom kmalu obiskala in vam podarila nekaj najlepšega. Seveda pa je v življenju tako, da se nam mnogo stvari naredi z nekim namenom. Pravilno bi bilo, da naredite pri sebi neko analizo in ugotovite, zakaj so se vam te stvari zgodile. Včasih je dobro nekoliko počakati in se sežemo krize, ki so trajale nekaj let, smo lahkotnejši, ne prizadenejo nas več krize, ki se dogajajo v politiki, na drugih področjih. Sam sebe preseči je naša moč, je naš cilj. Preseganje ovir, preseganje kriz nas popelje do želenih ciljev. Vse, kar nas ne ubije, nas naredi močnejše. Vsaka kriza, ki smo jo doživeli, preživeli, nas naredi močnejše in zato se lahko veselimo tega, kar smo že preživeli, kar smo prešli. Veselje je pogledati nazaj, za kaj vse smo se obremenjevali, za kaj vse smo obupavali. Pa to je že preteklost. Pomembno je živeti za sedanjost in vsak dan narediti to, kar lahko v tistem dnevu naredimo. Pomembno je opazovati sebe in se pričeti poslušati. Kako se pričnemo opazovati in poslušati? Kaj počnem sedaj? Sem zadovoljna s tem, kar počnem? Je to res najboljši način za preživljanje mojega časa, je to najboljše, kar zmorem? Kaj me danes veseli in čemu se danes posvečam? Sem zadovoljna s tem, kaj delam v službi, je moj delovni dan takšen, kot sem si ga zamišljala pred nekaj leti? Če ni, potem vemo, da je bilo nekaj narobe, da smo si napačno zastavili svoje cilje, ali pa jih sploh nismo in smo drugim prepustili, da so usmerjali naše življenje. Kaj bomo počeli čez nekaj let? Kaj je naša prihodnost? Smo si zadali cilje, ki so večji, boljši in višji od tega, kar je danes v našem življenju? Bomo čez nekaj let zadovoljni s svojim življenjem, če se bodo uresničili naši cilji? Kaj nas najbolj Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. prepustiti življenja, kajti oba sta še mlada in imata pred seboj še celo življenja. Popolnoma od vaju je odvisno, ali se obremenjujeta s težavami ali pa gledata na življenje bolj vedro in harmonično. Skupaj se bosta še veliko učila in izkusila, toda ravno zato pa je v dvoje življenje lepše in bolj harmonično. Srečno! Šifra: Angel Vprašanje: Življenje mi ni prizaneslo. Zdi se mi, da se mi je svet podrl, a se počasi pobiram. Pred letom se ločila, toda še vedno hrepenim po njem. Bova kdaj prišla skupaj? Ali naj upanje opustim in me mogoče sreča čaka drugje? Odgovor: Spoštovana bral- uresničuje, kaj je tisto, kar najbolje počnemo? Še veliko je vprašanj, ki se nam vsak dan porajajo. Iščimo odgovore, vztrajno, vsak dan, dopol-njujmo seznam naših želja in se s tem nadgrajujmo. Ko posegamo po višjih ciljih, je tudi zadovoljstvo večje; ko dosegamo veselje v sebi, je vse mogoče, nam je vse dosegljivo. Metode, po katerih delamo, na podlagi katerih se izoblikujemo, se izobražujemo, dopolnjujemo, so različne. Vse pa temeljijo na tem, da moramo najprej opustiti tisto, kar nam v našem življenju ni všeč, česar ne delamo prav, kar ni v skladu s splošnimi načeli, kar ni po volji narave. Ena od metod, ki smo jih v našem društvu predstavili, je tudi metoda Sedona. Bolj ko uporabljamo metodo Sedona v svojem življenju, lažje in bolj učinkovito postaja opuščanje neželenih in bolečih čustev. Posledično se počutimo vedno bolje in postajamo vedno bolj uspešni, zadovoljni, kreativni in predvsem sproščeni. Namen opuščanja v skupini je ta proces še dodatno pospešiti in olajšati. Znano je, da kadar se dva ali več ljudi zbere z istim ciljem, pride do dviga energije, ki nam omogoča napredovati precej hitreje. Prav tako se ustvari momentum oziroma zagon, katerega gonilna sila nas popelje naprej na naši poti z veliko večjo odločnostjo. Srečanja skupinskega opuščanja so namenjena vsakomur. Morda se želite znebiti določenih problemov? Morda ka, ste oseba, ki je zelo modra in ima v sebi neko posebno moč in energijo. Seveda je pri tem pomembno, da najdete način, da stvari realizirate, in da se odločite in greste po svoji poti naprej. To, kar se vam je zgodilo, je vsekakor boleče in obdobje nekega žalovanja je normalen proces. Resnica pa je, da ne sme trajati predolgo in da je nujno, da rečete bobu bob. Kako boste to storili, je odvisno od vas. Po mojem mnenju ne hrepenite po njem, ampak po lepih trenutkih, ki sta jih preživela skupaj. Le-ti bodo za vedno v vašem srcu. Moj nasvet se skriva v tem, da globoko v sebi razmislite, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. In ko boste znali odgovoriti na ta vprašanja, ste na dobri poti, da najdete svojo srečo in blagostanje. Kljub ločitvi se stvari niso zrušile. No, na začetku že morda, toda čas je, da zaživite na novo. Razmislite o tem, kaj ste si celo svoje vas tarejo skrbi? Morda ste že dalj časa depresivni ali brez energije? Morda želite samo izvedeti kaj novega o uporabi metode Sedona? Ali pa se morda počutite odlično, a se vendarle želite počutiti še bolje? Ne glede na to, kaj je vaš razlog, vam opuščanje v skupini lahko pomaga. Skupina je predvsem namenjena podpori vsakemu posamezniku, da doseže, kar sam najbolj želi. Predznanje metode Sedona ni potrebno, saj je tehnika resnično tako enostavna, da se je boste naučili mimogrede. V soboto, 8. 11. 2008, bomo življenje želeli, in končno uresničite svoje sanje. Usoda je na vaši strani in ob vas so ljudje, ki vam lahko ponudijo neko srečo in notranjo voljo. Prišel bo tudi čas, ko lahko v svoje življenje povabite novega moškega. Zdi se, da ne verjamete več v mite o sreči, ampak to prepričanja si lahko pridobite nazaj. Nikoli v življenju ne smete pozabiti nase in na tiste majhne stvari, ki vas osrečijo. Zavedati se velja, da tudi v naravi divjajo orkani, toda pride dan, ko se umirijo in posije toplo sonce. Vsaka težava je danes najtežja, a jutri boste že zbrali moč in šli naprej. Vse je v vaših rokah, usoda in rojenice vam bodo vedno naklonjene in vam bodo stale ob strani. Verjemite tudi v naslednje, da sreča ne mara ljudi, ki jočejo. Lepo se imejte in čim več se smejte! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog imeli ob 11. uri skupno srečanje - Opuščanje neželenih čustev. V eni uri skupnega druženja bomo v prvem krajšem delu izvajali splošno skupinsko opuščanje neželenih čustev. V drugem delu pa bo vsakdo imel možnost za postavljanje vprašanj, predstavitev pridobitev, ki jih je dosegel z uporabo metode Sedona in seveda pomoč pri opuščanju. Vabljeni vsi, ki veste, da je lahko vaše življenje lažje in lepše. Milena de Viktory, društvo Feniks, 051413 354 Duševno zdravje Živali v domu Oto sodi med ljudi, ki mu domače živali, posebej še mačke, niso pri srcu. Njegovi mali hčerkici si zelo želita muci, živali imajo tudi vsi njuni prijatelji, s katerimi obiskujeta vrtec. Prihoda živali v hišo se zelo veseli tudi žena, zato je v precepu, ali uslišati željo hčerk in žene, ali pa še naprej trmasto vztrajati, da v njihovem domu živali ne bo, samo zato, ker nima rad mačk za razliko od psov, ki pa so mu pri srcu. Oto je v težavah zaradi svojega negativnega stališča do mačk, ki so očitno pri srcu tako obema hčerkicama kot ženi. Menim, da bi bilo dobro za nadaljnjo sožitje v družini, da si prebere kakšno knjigo o mačkah, se pogovori s kakšnim ljubiteljem mačk, ki ima z njimi izkušnje ter skupaj z ženo in hčerkama izbere muco z največ pozitivnimi in primernimi lastnostmi za to, da postane novi član njihove družine. Za svojo dušo pa naj si izbere tudi psa, ki se bo lahko prilagodil muci in njegovi družini. Vsi se pa morajo zavedati, da bo za živali potrebno skrbeti in se z njimi tudi primerno ukvarjati. Takšen kompromis bo verjetno najboljši za nadaljnjo harmonijo cele družine in toplo čustveno atmosfero v njej. Mag. Bojan Šinko Svetovanje za vas, za vse nas... V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in odgovor bomo poiskali skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odloči. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni! Metode, s katerimi si pomagamo Naše življenje je splet vsega, kar se dogaja okrog nas in v nas. Sami si določamo, kam, kje, s kom, kako ... Slo POP novice Zadnji album Nuše Derende Prestiž, ki je izšel aprila letos, je prinesel že nekaj uspešnic, zdaj pa predstavlja novo z naslovom Brez strahu. Ena njenih najljubših skladb je hkrati napoved velikega koncerta To je Ljubezen, ki bo 25. novembra. Brez strahu je zelo akustična in moderna pesem, za katero je besedilo, tako kot za Nušin prejšnji singel Danes vračam se, napisala Vera Landa. Govori o tem, da še tako hudo situacijo v življenju lažje premagaš z resnico. Glasbo ter aranžma je prispeval Raay, Nuša pa je s svojim izjemnim vokalom dodala osebni slog in karizmo. :k-k-k Mariborska skupina Germinal, ki je v zadnjem času pritegnila precej pozornosti s singlom Bit Prestissima, bo v torek, 18.11., v mariborski dvorani STUKpremiernopredstavila material s prihajajočega albuma Kaos v rdeči. Omenjeni nastop bo prvi v nizu promocijskih koncertov, ki jih zasedba planira v prihajajočem zimskem obdobju, z njimi pa želijo čim širši slovenski publiki v živo predstaviti svojo vizijo sodobnega kitarskega rocka. -k-k-k Neutrudni žurerji Kingstoni so posneli svoj - že sami ne vedo več kateri po vrsti - videospot za novo uspešnico Katarina niza bisere. Skladba, ki jo najdete tudi na aktualnem albumu Tro-pikana klub, je zavita v salsa ritme in pri snemanju spota tako niso smeli manjkati odlični plesalci in plesalke. Našli so jih med plesalci šole Salsa Slovenija in njene skupnosti ljubiteljev salsa ritmov. Fantastični ambient lokala Piazza v Ljubljani se je za tisto noč (snemanje je namreč potekalo od 23. do 7. zjutraj) spremenil v malo kubansko vasico, kjer nista manjkali glavni akterki zgodbe:plesalka Katarina (Jasna Kuhar) in mama Huanita (Marija Erjavec). Za slednjo je bilo snemanje prav poseben dogodek, saj je gospa že več let v pokoju, a je s fanti iz skupine brez težav vztrajala do jutra. Za odlično vzdušje je poleg že omenjenih skrbel še režiser Branco Grabovac in njegova ekipa. Delo je potekalo nemoteno in izdelek bo ponovno tak, kot so ga želeli. ■k-k-k Manca Špik je minulo nedeljo premierno predstavila svojo novo pesem Le da je ob tebi, kije za razliko od njenih preteklih uspešnic tokrat nekoliko počasnejša. Tudi njena nova pesem je nastala na podlagi sodelovanja z nadvse kreativnim parom zakoncev Matjaža in Urše Vlašič, ki počasi, a zanesljivo postajata Mančina stalna avtorska ekipa. Manca si tako lahko le želi, da bo balada, ustvarjena posebej za prihajajoči zimski čas, poslušalce prepričala, da si ljudje okrog nas zaslužijo objem ali vsaj stisk roke. Saj veste - takrat nam je ponavadi vsem topleje. -k-k-k V Novem mestu je pred dnevi potekalo svetovno prvenstvo v karateju, na zaključni zabavi pa je nastopila tudi domača skupina 4play, ki je navdušila mlade tekmovalce. 4playevci so pa bili vse dni zaposleni tudi z navijanjem: na prvenstvu sta namreč nastopila tudi Gregova brata dvojčka Gašper in Miha Kralj. 4playevci bodo kmalu pričeli promocijo najnovejše uspešnice Usodna igra, za katero načrtujejo tudi poseben videospot. Pripravila: MZ & E T; r DJ" 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. TINA GAČNIK TIANA: MORJE IN NEBO I«» . JUTRANJA 8. ICE: KJE SI ZDAJ 7. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 6. NEISHA: OBČUTEK 5. STEREOTIPI: POKAŽI MI JO MAL 4. MARKO VOZELJ: TE NI 3. MAJA KAMPL: UJETA V SANJE 2. ADI SMOLAR: BREZ DLAKE NA JEZIKU 1. ANŽEJ DEŽAN: ŠOPEK MAKA Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasbeni kotiček Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Spoznajte simpatično Kristino 22 letna škorpijonka Kristina je že od otroštva povezana z glasbo. Najprej jo je nad starim rockom navdušil oče, ki je še vedno aktiven kitarist, mama pa je za-sejala ljubezen do nežnejših, toplejših ritmov. Ker je Kristina vsakič, ko je zaslišala glasbo, zaplesala in pokazala zanimanje za ples, sta jo starša vpisala v plesno šolo, kjer je z leti tako napredovala, da je kmalu lahko začela ustvarjati lastne koreografije, kmalu pa tudi za mnoge priznane slovenske in hrvaške glasbenike (Radolfi, Karma, Kingston, Atomik Harmonik, Žana ...). Konec leta 2006 se je povezala z Daretom Kauričem, ki ji je s pomočjo producenta Zvoneta Tomca napisal prvo skladbo, s katero je nastopila na prireditvi Miss Universe in s svojim atraktivnim nastopom navdušila. Prvencu z naslovom Ne nosi diamantov so se pridružile še tri skladbe (Ona se ljubi sama, Nisem tvoja lutka in Rekla sem konec), za vse pesmi pa je pevka posnela tudi videospote. Premiera najnovejše skladbe Rekla sem konec je bila pred dnevi v grosupeljskem Kongu. Kristinin večer so zaznamovali ples, petje, bend v živo, bogata kostumografija in atraktivna koreografija. Po uvodnem plesnem delu, kjer se je Kristina, sicer plesna koreografinja, predstavila z zanimivo orientalsko točko, je iz ozadja udarno presenetila uigrana ekipa glasbenikov iz njene spremljevalne zasedbe. Kristina je goste v dobre pol ure prepričljivega ter energičnega nastopa suvereno popeljala skozi posebej za to priložnost prirejene izvedbe svojih skladb, ki jim je dodala še nekaj drugih priredb. Vrhunec dogodka je bila premierna izvedba novega singla Rekla sem konec, ki po pesmih Ne nosi diamantov, Ona se ljubi sama in Nisem tvoja lutka nadaljuje že začrtano Kristinino glasbeno nit, sodeč po navdušenju publike, pa velja na Kristino še kako računati. „Promocijski dogodek mi je pustil res veliko mešanih občutkov, ki jih še vedno analiziram. Ves trud, ki sem ga vložila v to, je bil poplačan z velikim aplavzom, ki mi je dal vedeti, da sem na pravi poti. Vesela sem, da me je prvič v življenju spremljal bend v živo in obenem 12 plesalk. Najbolj sem se razveselila, ko so nekateri prisotni komentirali, da takega showa pri nas še niso videli. Priznam, da po več letih na odru kot plesna koreografinja za same nastope in koncerte nimam treme, zdaj pa je bilo vse drugače. Moram priznati, da mi je prav ustrezalo, ko sem se tresla, preden sem stopila na oder. Sama sem namreč sestavila koncept showa, sama sem naredila koreografije in zbrala ljudi in prav tako sem sama na dan nastopa vse koordinirala, da je nastop potekal nemoteno. Ko se ozrem nazaj, opazim, da sem v petih dneh spala samo pet ur. Cel mesec priprav sem imela vikende rezervirane za nastope, čez teden pa za intervjuje in treninge s plesalkami. Ker sem imela prvič opravek s tako velikim projektom, sem spoznala tudi težave, ki lahko dogajajo med samim nastopom, na primer preveč pre-oblačenja ... Saj veste, ženske, haha," je povedala Kristina. Za presenečenje na koncu spektakla sta poskrbeli še dve veliki torti ter orjaška škatla s pentljo, ki so jo Kristini za 23. rojstni dan podarile njene plesalke. V njen so se skrivali izjemno lepi beli škornji. MZ Filmski kotiček Kvantum sočutja Vsebina: Po smrti ljubljene Vesper je Bond čustveno zlomljen, skrhan in poln srda - kar se za tajnega agenta ne spodobi. Namesto da bi ga šefi našeškali in poslali stat v kot, ga mehka šefica M vseeno zaposli, a Bond kot navaden razvajen otrok jezno cepeta z nogami in zahteva svoje. Ker se nahaja v zelo sposobnem telesu odraslega človeka, je postal zelo nevaren, saj je pobegnil vsakršnemu nadzoru. To je v mednarodni politiki, ki ji diktira kapital, kajpada recept za katastrofo, zato se za njim zapodijo tako negativci kot pozitivci. A Bond neumorno kot krt rije naprej do skrivnostne organizacije po imenu Kvantum, katere članica je bila tudi Vesper. Na poti, posejani s trupli negativcev, ugotovi, da ga Vesper ni izdala, temveč rešila, kar je v soju eksplozij videti precej katarzično. Medtem ko se je na koncu prejšnjega Bondovega filma (Casino Royale) zazdelo, da smo priča precej počasni Bon-dovi transformaciji iz agenta začetnika v slavnega 007, se je Quantum of Solace Igrajo: Daniel Craig, Olgy Kurylenkova, Judi Dench Režija: Marc Foster Scenarij: Paul Haggis in Neal Purvis in Robert Wade Žanr: akcijski film Dolžina: 106 minut Leto: 2008 Država: ZDA tale film iz neznanega vzroka odločil iti korak ... nazaj. V tem filmu je še manj bondovskih elementov kot v Casino Royale, zato je kot drugi del trilogije najšibkejši člen očitno neke daljše epske zgodbe. Pravzaprav je olupljen tako rekoč vseh prepoznavnih elementov njegove persone, in če ne bi bilo odlične glasbe Davida Arnolda, sploh ne bi vedeli, da gledamo 007. Kot da produ-centi kar tekmujejo, kako daleč lahko gredo z razgradnjo fran-šize, in bo občinstvo še vedno padlo na limanice. Rekli bi, da so s Kvantumom sočutja šli predaleč, kajti nastal je precej mlačen film, ki ne pusti prav nobenega vtisa, razen tega, da smo bili priča dobri uri in pol dolgčasa. Edina svetla točka je glavni igralec, ki je v Bondovi koži že star maček: uglajen, prefinjen, spolzek in hladen brutalen ubijalec. Zgodba proti koncu le pokaže zametke formule, ki je bila zastavljena v prvih nekaj 007 filmih, a tisti so bili posneti pred 40 in več leti in v današnjih časih formula ne deluje več. Avtorji so vsaj ostali zvesti pravilu, da vsak Bondov film izpostavi eno izmed najbolj perečih trenutnih problemov, a so se odločili za precej nevtralno temo ekologije. Kot bi se hoteli prepričati, da ne bodo nikogar užalili, in s tem zajeli čim širšo demografijo. Od tod verjetno tudi odločitev, da med uvodno pesmijo poslušamo živce parajoče ato-nično cviljenje Alicie Keys, ki vedno (in tudi tokrat) zveni kot trop mačk, ki jim stopiš na rep. Alicia je medijsko pač bolj uveljavljati svoje vizije. Marc Forster je tako tipičen primer auterja, ki je bil pri tem filmu le delavec za tekočim trakom, zato ni čudno, da je že zavrnil ponudbo za snemanje naslednjega filma 007. Kar najbolj uniči Kvantum sočutja, so akcijski prizori, ki jih je ustvaril isti režiser kot pri trilogiji Bourne: Dan Bradley. Posnel je eno uro tresenja kamere, v kateri se ne vidi prav nič. Katastrofa. Patetično, da je bon-dovska franšiza, ki je nekoč veljala za playmakerja ostalim filmarjem, danes zreducirana na (slabo) oponašanje drugih filmov, med drugim pa se avtorji še vedno obnašajo, kot da gre za nekakšno obletnico - v filmu namreč vidimo nešteto nostalgičnih retrospektivnih pogledov v prejšnje filme, medtem ko sam ne ponudi ničesar svojega. Več sreče prihodnjič. Matej Frece pridkana in bolj sprejemljiva od zavrnjene Amy Winehou-se. Slednja bi bila velika boljša, saj se po hedonističnem in rušilnem slogu življenja veliko bolj sklada s konceptom 007: oba namreč nujno potrebujeta obisk pri psihiatru. Kjer filmu najbolj spodleti, je režija. Bondovski film nikoli ni bil avtorski izdelek režiserja, temveč producentov, zato teh filmov nikoli ne bo režiral kakšen slaven režiser (zavrnili so celo Spielberga in Jacksona!), ampak neznanci, ki ne morejo CID vabi! KLUBSKI PROGRAMI Do konca novembra je na ogled razstava Punk in novi val v Jugoslaviji Sloveniji. Petek, 14. novembra, ob 20. uri: SIN STORY. Skupina, ki prihaja z Obale, šteje štiri člane: Alan Potočnjak (vokal, kitara), Aleksander Družina (vokal, kitara), Marko Loredan (bas) in Davor Klarič (bobni). Sobota, 22. novembra, ob 20. uri: metal koncert treh skupin: KREATION KODEX (SLO), WOLI WO (SLO) in CZAAR (HR) Likovne cidarije. Likovne cidarije so delavnice za osnovnošolce (od 1. do 9. razreda), namenjene spodbujanju njihove likovne ustvarjalnosti, usvajanju novih znanj in veščin na področju likovne umetnosti ter razvijanju njihovega samostojnega likovnega izražanja. V novembru vpisujemo v PRAZNIČNE DELAVNICE. Vodila jih bo Lea Kolednik, študentka likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zajemajo plastično oblikovanje, ki ga bodo udeleženci usvajali z izdelovanjem okraskov za jelko, okrasnih kipcev, figuric za jaslice in nakita. Potekale bodo ob četrtkih, 4., 11. in 18. decembra, od 16.30 do 18. ure. Cena vseh treh delavnic skupaj je 30 EUR. Prijave zbiramo do zasedenosti mest. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. Štajerski TEDNIK PREBIVALEC KAMNIKA RUSKI VIOLINIST (ANDREJ) ŠPANSKI MOTOCIKLIST (EMILIO) MARKO JAKLIČ NAS TEDNIK SPIKERICA KOROSEC NAGLAVNA PARISKA PLESNA MASKA LETOPIS, KRONIKA INDIJSKI VERSKI REFORMATOR SPOJINA GLICEROLA Z OLJNO KISLINO ZAVRL SPANSKI SLIKAR SLAVNA IGRALKA NIGERIJSKO-ANGLEŠKA PEVKA (ADU) GOTOVINA ODDELEK RIMSKE LEGIJE ZAHODNO-GOTSKI KNEZ AMERISKA FILMSKA IGRALKA McGRAW GIBLJIVI DEL VALJA KAMEN ZA BRUSENJE ALENKA BARTL POSODA ZA MAST, DEŽA PRIPOVED FLORJANA LIPUŠA IZ 1985 ADAM BOHORIČ SODOBNA HEBREJŠČINA NASA SEVERNA SOSEDA JEZERO (ANGL.) ALEŠ UČAKAR PRENOSNI OSEBNI RAČUNALNIK TIP TRAKTORJA LANDINI RAJSKA PTICA LETOVIŠČE V BELGIJI TREZEN ČLOVEK KMEČKO NASELJE ORGANSKE SPOJINE RENATA DACINGER ZIVINO-ZDRAVSTVO TONE ANDERLIČ MET PRI JUDU ALENKA PINTARIČ HRVAŠKI PETROL AMERIŠKI OBLIKOVALSKI STUDIO NIKOLA TESLA TONE NOVAK STAVČNA LOČILA Ugankarski slovačrek: ADIG = ameriški oblikovalski studio; ADVANTAGE = tip traktorja Landlne; ALZAMORA = španski motociklist (Emilio, 1973-); ČIVARA = naglavna plesna maska afriških savansklh plemen; SIRIN = rajska ptica iz Rimskega-Korsakova opere Legenda o nevidnem mestu Kitežu in devici Fevroniji; SOLOD = blago kisla slana stepna tla; ŠAKTIZEM = v brahmanizmu kult boginj; TRADEL = moška oseba v drami "Invazija" Arthurja Adamova. -sgeiueApe 'ieq '>jeueN '>i!usou -sjd '!iv '||eue 'podu 'snjq 'ejeAjo jesj0>| 'n 'Luszn^es 'pops 'e|oqs 'joioj 'issjq :ouAejopoA :e>iUEZ!.i>i a) Aa^say Zanimivosti Queen Elizabeth 2 bo postala hotel v Dubaju London, 11. novembra (STA) - Ladja Queen Elizabeth 2 se je varno zasidrala v pristanišču v Southamptonu, potem ko je nasedla pred tem britanskim pristaniščem, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Čezoceanska križarka je bila na poti v svoje matično pristanišče, ko je nasedla na peščeno sipino. Iz peska so jo rešili s pomočjo dveh vlačilcev in plime. V nesreči ni bil nihče ranjen, ladja pa ni bila poškodovana. Queen Elizabeth 2 se po skoraj štirih desetletjih plutja po svetovnih oceanih poslavlja, ponovno pa jo bodo oživili v Dubaju kot hotel s petimi zvezdicami. Preden bo ladja odplula proti Dubaju, naj bi jo danes še zadnjič obis- kal britanski princ Philip, poroča AP. Zaplenjeno mafijsko posestvo poslej kmečki turizem Palermo, 11. novembra (STA) - Posestvo v Corleonu na Siciliji, ki so ga zaplenili nekdanjemu šefu sicili-janske mafije Cosa Nostra Totu Rii-ni, so spremenili v kmečki turizem, ki ga je v ponedeljek slovesno odprl italijanski notranji minister Roberto Maroni. Kmečki turizem bo goste začel sprejemati v začetku prihodnjega leta, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Na 25 hektarjev velikem posestvu, ki ga upravljaprotimafijska družba Razvoj in zakonitost, bo gostom na voljo restavracija za 90 gostov, v prizidku so urejena prenočišča za turiste in prodajalna, v bližini pa zabaviščni park. Maroni je na otvoritvi izrazil upa- nje, da je odprtje kmečkega turizma povračilo za vsa mafijska dejanja. "Upam, da je vrnitev tega čudovitega ozemlja poštenim državljanom začetek dokončnega poraza mafije," je poudaril Maroni. Ključno sporočilo zaplembe imetja mafijskih združb je po njegovih besedah to, da se "zločin ne izplača" in da država zapleni imetje mafije. Samo v Palermu so letos po podatkih italijanskega notranjega ministrstva mafiji zaplenili imetje vredno 571 milijonov evrov. Riino, ki od leta 1993 v strogo varovanem milanskem zaporu prestaja 15 dosmrtnih zapornih kazni, bo v nedeljo dopolnil 78 let. Do aretacije je bil prvi mož Cose Nostre. Danska: Princ Joachim in princesa Marie pričakujeta prvega otroka Koebenhavn, 11. novembra (STA) - Iz danskega dvora so sporočili veselo novico, da princ Joachim in njegova žena francoskega rodu, princesa Marie, pričakujeta prvega otroka, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Zakonca sta na skupno življenjsko pot stopila maja letos, naraščaj pa pričakujeta v začetku maja prihodnje leto. 39-letni princ Joachim je bil pred tem že poročen z Alexandro Manley, kije bila po rodu iz Hongkonga. V zakonu sta se jima rodila sinova Nikolai in Felix, njune poti so se leta 2005po desetih letih zakona ločile. Dogodek je bil v javnosti toliko bolj odmeven, ker je bila to prva ločitev na danskem dvoru v zadnjih 160 letih. Danska velja za najstarejšo monarhijo v Evropi, princ Joachim pa je četrti v vrsti za danski prestol. RADIOPTUJ 89,8 °98,2 ° 104,3MHz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 15. november: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 16. november: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 17. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 18 november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 19. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Ju-kič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). ČETRTEK, 20. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PETEK, 21. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si Horoskop OVEN Prihaja obdobje zaključkov in novosti. Polna Luna vas bo napolnila s posebno dinamično energijo. Tako boste zadevam v celoti kos in najmanjše stvari se bodo svetile kot zlato. Mnogi samski predstavniki tega znamenja se bodo zapletli v prijetno romanco. Prihaja čas uspehov. Sn BIK Pričakovati je kar nekaj novih ljudi in ugodnih priložnosti. Življenje boste zajemali z veliko žlico in se odločili, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Odločno naprej po svoji poti. V ljubezni se bodo stvari odvijale po scenariju »prijetno s koristnim«. Sledi tudi finančna priložnost. DVOJČKA Srečno roko boste imeli v službi, na delovnem mestu prihaja vaših pet minut. Morda se bistveno ne bo spremenilo nič, ampak v svojem srcu boste občutili več elana in energije. Postali boste zelo razigrani in se veselili vsakega izziva. Na zabavi boste blesteli. RAK Reka usoda se bo vila tako, da boste imeli tudi sami koristi. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno. Če boste na življenjske probleme pogledali z ljubeznijo, boste našli v sebi moč in iskrico upanja. Ljudje, ki vam bodo prihajali naproti, vam bodo pomagali. Kreativni boste doma in uspešni v službi. LEV ■Tj Teden, ki je pred vami, vam bo pisan na kožo, kajti pridobili boste vse tiste stvari, ki vas veselijo in so vam tako ali drugače blizu. Odgovorno boste šli naprej po svoji poti in našli v sebi energijo, da zasijete s talenti, ki so vam dani. Imeli boste dovolj priložnost, da se veselite. DEVICA Močno bo izstopala v komunikacija v pozitivnem smislu. Točke usode se bodo končno zasukale tako, da boste imeli od vsega tudi sami koristi. Vaše ostro oko bo opazilo malenkosti, vendar boste našli čas, da se sprostite in zaupate. V ljubezni se bosta cedila med in mleko. TEHTNICA Sledili boste svojim notranjim silam in pomembno bo, da pri vsem tem ne boste spregledali smerokazov, ki so sestavni del življenja. V primeru, da se boste odločili pravilno, boste našli priložnost in finančni uspeh. Tudi druga možnost ne bo slabša. Čas bo, da spoznate, da ste ljubljeni. ŠKORPIJON Po razpotjih usode boste kar poskakovali, kajti čakajo vas sreča In ugodnosti. Najbolj srečni boste v komunikaciji, kajti našli boste način in razrešili tiste dejavnosti, ki vas že dalj časa motijo. Pravilno odločitev bo podprl vaš srčni izvoljenec. Tihi večeri bodo primerni za raziskovanje duhovnosti. STRELEC Kocke usode se bodo zasukale tako, da boste imeli od vsega samo korist. Čeprav je pred vami čas tišine in deloma osamitve, te ne bo negativno, ampak pozitivno. Tako boste spoznali, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Obeta se vam povečana mera energija in priznanje. KOZOROG Odločili se boste, da je dobro stvari razmisliti. Plezanje po statusni lestvici bo tudi tokrat obrodile sadove. Zanimivo je, da boste v pogledu službe dozoreli in se boste lahko pravilno odločili. Pomembno je, da v partnerju ne najdete samo ljubimca, ampak tudi zaveznika. VODNAR Obdobje, ki vas je morilo in motilo vaš spanec, je preteklost. Prihaja čas ugodnosti In ko boste lahko vajeti usode vzeli v svoje roke. Pri tem pa vendarle ne gre hiteti, kajti le počasi se daleč pride. Zna se dogoditi, da se vam izpolni srčna želja. In kako daleč ste s knjižnim prvencem? RIBI Na delovnem mestu sledijo novosti in ugodne priložnosti. Vsekakor boste morali, če si tega želite ali pa ne, zavihati rokave in se lotiti vseh nalog, ki vam bodo ponujene. Sreča je, da boste pri tem zelo uspešni in da vas čaka posebna radost. Tudi v ljubezni bo veselo in razigrano. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog S Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Miklavž pri Ormožu • Tretje srečanje zbirateljev gasilskih insignij Razstava, menjava, prodaja in druženje V gasilskem domu pri Miklavžu pri Ormožu je minulo soboto potekalo tretje srečanje zbirateljev gasilskih insignij. Letos sta dve že potekali v Ljubljani, in po mnenju organizatorja Mirka Fekonja, je bilo prav miklavževsko srečanje najbolje obiskano. Na ogled so bile gasilske medalje, odlikovanja, značke, našitki, kape, uniforme, znamke, knjige in drugi gasilski predmeti. Koliko stvari je bilo razstavljenih in ponujenih v menjavo, je težko reči, vsekakor veliko. Srečanja so se udeležili zbiratelji iz vse Slovenije, pa tudi iz sosednje Hrvaške. Organizator srečanja Mirko Fekonja je povedal, da je zbi-rateljstvo ponovno v vzponu, potem ko je v minulih letih nekoliko upadalo. Zbirate- lji se med seboj vsi poznajo, saj se srečujejo na podobnih prireditvah. Fekonja zbira vse, kar mu pride pod roke, tudi stare računalnike, pisalne stroje, hišne številke. „Najtežje je dobiti res stare stvari, recimo iz časa Kraljevine Jugoslavije, Dravske banovine, Avstro-Ogrske. Zanimivo področje je tudi 2. svetovna vojna, zlasti medalje 3. rajha. So pa ti predmeti vedno dražji. Sicer se tovrstne stvari praviloma ne kupujejo, ampak menjujejo, vendar se približna vrednost oceni in menja v istem cenovnem rangu. Avstro-ogrske medalje so recimo vredne 150 do 200 evrov, medalje Kraljevine Jugoslavije do 100," je pojasnil Mirko Fekonja. Sam redno obiskuje podobna srečanja ne le v Sloveniji ampak tudi po Hrvaški in Srbiji. Zato se njegova zbirka nezadržno veča in grozi, da bo zasedla vso domačo garažo. „Če se hočeš s tem ukvarjati, bi moral dnevno vsaj pol ure sedeti pri značkah in me- Zbiratelji so se zatopili v pogovor; v sredini organizator srečanja Mirko Fekonja. Ivan in Željko Balac iz Osijeka imata zbirko 340 modelov gasilskih avtomobilov; 180 sta jih razstavila pri Miklavžu. Anketa • Kako se mladi obnašajo na cesti daljah, da si jih zapomniš, jih razporejaš, zbirati kataloge. Zbirka je šele takrat nekaj vredna, ko je urejena. Ko je zaokrožena določena tema, ko so zbrane, recimo, vse medalje Kraljevine Jugoslavije in so zložene po letnicah. Laikom se zdi lepo vse, če se le sveti. Zbiratelji pa takoj vidimo, kakšna je zbirka - kako je urejena, očuvana in ali je kompletna," pove Fekonja, ki je z leti uspel družino navaditi na svoj hobi, za katerega bi rad navdušil tudi sinova. Na srečanju so sodelovali tudi numizmatiki, filatelisti in zbiratelji vojaških, policijskih in drugih insignij. Žal je danes na terenu težko najti še kakšne starine. Mirko Fe-konja pojasnjuje zakaj: "Predvsem v Prekmurju in na Štajerskem teh reči ni, nekaj več medalj je v na Ljubljanskem in Gorenjskem. Je pač tako, da si Slovenci nikoli nismo podeljevali medalj, ker smo bili eden drugemu favš. Moj oče je bil 60 let gasilec, pa je dobil vsega skupaj tri medalje in to take, ki jih za tako dolgo službo mora dobiti vsak. Pov- sem drugače je na Hrvaškem in v Srbiji. Tam je teh medalj ogromno, zdi se, da je vsak, ki je šel mimo gasilskega doma, dobil kakšno in to po možnosti državno, ki jih je pri nas malo. So pa se v zadnjem času tudi pri njih cene bistveno dvignile." Za obiskovalce srečanja je bil izdelan poseben priložnostni našitek. Po srečanju pa so si udeleženci skupaj ogledali še zasebno muzejsko zbirko vojaških predmetov na Svetinjah. Viki Klemenčič Ivanuša Je za adrenalin res vredno tvegati življenje? Vzroke motorističnih nesreč, ki iz leta v leto terjajo več smrtnih žrtev, lahko največkrat iščemo v pomanjkanju znanja in precenitvi sposobnosti voznikov, nemalokrat pa so vzrok zanje prevelika hitrost in prisotnost alkohola. Zavedanje o nezaščitenosti in ranljivosti motoristov je v veliko primerih premajhno ne le pri njih samih, temveč tudi pri drugih udeležencih v prometu. Čeprav na cesti nihče nikoli ni povsem varen, so mladi - predvsem vozniki začetniki - tisti, ki zaradi neizkušenosti spadajo v rizično skupino. Ravno zato smo ptujske dijake povprašali, kako se na cesti obnašajo, kaj jih žene k prekoračitvi hitrosti in ali kdaj vozijo vinjeni. Presenetljivo je, da je nekaj dijakov odgovorilo, da se za nekaj minut adrenalina splača celo tvegati življenje ter da so v svoje sposobnosti tako prepričani, da se jim ne more nič zgoditi, pa čeprav hitrost včasih prekoračijo tudi za več kot 50 kilometrov na uro. Alen Korošec, 18 let »Izpita za avto nimam, zato se vozim z motorjem. Imam 125 kubični motor in priznam, da včasih stisnem po gasu bolj, kot je dovoljeno. Z motorjem sem se peljal največ 140 kilometrov na uro in Od leve: Alen Korošec, Alen Emeršič, Alen Simonič, Primož Pernat, David Čuš in Matic Marčič to tam, kjer je bila omejitev 90. Mislim, da imam dovolj izkušenj, pa tudi cesto sem dobro poznal. Po mojem je alkohol večji problem kot hitrost, zato nikoli ne pijem, če vem, da se bom moral peljati. Razlog, da pa se kdaj pa kdaj rad peljem hitro, je adrenalin. Ko pomislim na posledice, se zavem, da se ne splača, a o tem takrat enostavno ne razmišljaš.« Alen Emeršič, 18 let »Ker izpita za avto nimam, se vozim s kolesom in mo- torjem. Imam 250-kubično hondo, ki je motor, narejen za divjanje. Najbolj pazim, ko se peljem po cesti, saj nima oprijema in največkrat se res držim omejitev, saj mi je škoda gum. Ko pa se vozim po gozdnih poteh, pa rad pritisnem na gas, tam ni prometa, ni avtov in poznam cesto. Mislim, da se mi ne more nič zgoditi, v končni fazi pa je tudi adrenalin nekaj vreden.« Alen Simonič, 18 let »Izpit za avto imam pol leta, naredil sem ga po tem, ko sem imel prevoženih 23 ur v avtošoli. Mislim, da je bilo dovolj in da sem se naučil voziti. Motorja še nisem imel, vozil pa sem se s sku-terjem. Na cesti nikoli ne divjam, saj se zavedam, kaj to lahko prinese. Motoristi velikokrat divjajo in nesreče povzročijo sami. Mislim, da si v avtu veliko bolj varen, a da kljub temu ni pametno precenjevati svojih sposobnosti. Motor si sicer enkrat nameravam kupiti, saj mi to predstavlja adrenalin. Konec koncev tvegaš tudi, ko greš po pločniku, saj se ti zmeraj lahko kaj zgodi.« Primož Pernat, 18 let »Imam kar nekaj izkušenj z mopedom in mislim, da je hitrost treba prilagoditi občutku. V vsakem primeru pa se je omejitev treba držati, saj je izpit predrag, da bi ga zgubil. Še bolj kot policije pa me je strah tega, da bi komu kaj naredil in ga imel na vesti celo življenje. V naselju nikoli ne divjam, mislim, da to počnejo predvsem tisti, ki želijo izpasti frajerji. Če pa je kaka cesta, kjer ni nikogar, pa sem že tudi prekoračil hitrost, za približno 20 kilometrov na uro.« Matic Marčič, 18 let »Pred nekaj meseci sem naredil izpit za avto, prej pa sem se zmeraj vozil z mopedom. Vedno se držim predpi- sov, tako sedaj, ko vozim avto, kot tudi prej, ko sem imel moped. Pijan se nikoli ne bi peljal, saj se zavedam, kaj vse se ti lahko v takem primeru zgodi. Ravno zato raje vozim počasi, poznam pa veliko mladih, ki divjajo na cesti in tako ogrožajo varnost sebe in drugih.« David Čuš, 18 let »Sam še nimam avta, zato se vozim z mopedom, ki je tudi do šole moje prevozno sredstvo. Vozim se iz Kicarja in kakih slabih izkušenj še nisem imel, mislim, da je cesta kar varna. Držim se tega, da nikoli ne pijem, če vem, da se bo treba peljati domov. Če vem, da bomo kaj spili, grem raje s taksijem. Dejstvo je, da so si tisti, ki imajo nesreče, velikokrat sami krivi, saj nimajo izkušenj in precenijo svoje sposobnosti.« Dženana Bečirovič Foto: vki Foto: vki Ptuj • Obnovljena tudi grajska vinska klet Nov promocijski in degustastacijski prostor Prostori grajskega podzemlja, ki so dolgo samevali oziroma so vrsto let služili za skladiščne namene, so od ponedeljka, 10. novembra, znova v funkciji, ki so jo imeli že nekoč - kot grajska klet, ki predstavlja nadgradnjo že tako bogatih zbirk na ptujskem gradu. Največji pokrajinski muzej, ki ga obišče največ ljudi, je s tem dobil novo privlačnost. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih je ob lanski grajski trgatvi napovedal, da bo grajska klet na letošnje martinovo odprta. Obljubo je skupaj s sodelavci držal. Pri obnovi grajske kleti so naleteli na vrsto zanimivosti, je povedal, tudi na del romanskega zidu, sicer pa je v gradu še veliko odprtin, ki jih bo potrebno raziskati. Zadovoljni so, da bodo poslej imeli obiskovalci na volj malo večji prostor, kjer se bodo lahko zadržali, saj je grajska kavarna za to premajhna. V grajski kleti bodo organizirali degustacije, možen pa bo tudi nakup izbranih vin. Gostili bodo tudi enološke prireditve s predavanji. Manjša vinogradniška zbirka predstavlja vinogradništvo od rimske Poetovione do danes. Postavil jo je kustos Andrej Brence in je zametek veliko večje muzejske vino- gradniške zbirke, ki naj bi jo uredili v nekdanji grajski žit-nici in ki jo Ptuj kot mesto trte in vina mora imeti. Vinogradništvo je kot pomembna panoga vplivala na gospodarsko, kulturno in duhovno živ- ljenje na Ptujskem od antike do danes. Zbirko sestavlja zgodovinski pregled vinogradništva, predstavljeno je delo v vinogradu, obramba pred točo med koncem 19. in začetkom 20. stoletja, podrav- Foto: Črtomir Goznik V grajski vinski kleti trenutno ponujajo najboljše, kar pridelajo na Vinsko-turistični cesti 13, že v kratkem pa naj bi se jim pridružila tudi najboljša haloška vina. Foto: Črtomir Goznik Vrvico nove grajske pridobitve so ob asistenci slovenske vinske kraljice Svetlane Širec in ptujske vinske kraljice Tatjane Caf simbolično prerezali predsednik projektnega sveta VTC 13 Simon Toplak, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih in ptujski župan dr. Štrefan Čelan. ska preša iz prve polovice 20. stoletja, rekonstruirana kmečka vinska klet, na ogled pa je tudi nekaj pivskega posodja od antike do danes in unikatna zbirka za rezanje trte, ki jo je posodil Edi Kupčič. Že v letu 2009 napovedujejo prvo dopolnitev zbirke. V vitrinah predstavljajo društva vinogradnikov in sadjarjev z območja VTC 13 najboljša vina, ki so bila izbrana na sedmih društvenih ocenjevanjih in na grajskem ocenjevanju vin v okviru graj- skega vinskega praznika. Kot prva pa se v vitrini gostujočih vinarjev predstavlja z vini slovenska vinska kraljica Svetla-na Širec. Predsednik društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek je na otvoritvi obnovljene grajske kleti povedal, da so k sodelovanju na grajskem ocenjevanju vin oziroma grajskem vinskem prazniku povabili tudi Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, da bi s tem zbirka grajske vinske kleti lahko dala na ogled najboljše, kar pridelajo vinogradniki in vinarji na Ptujskem. Za veselo vzdušje na otvoritvi grajske vinske kleti so skrbeli pevci, zbrani okrog Dejana Rihtariča, z igranjem na harmoniko pa je navdušila letošnja zmagovalka Ljubeč-ne Tina Baloh. MG Ormož • 12. društvena razstava malih živali Gorišnica • Martinovanje Razstavili okrog 800 živali In priteklo V kletnih prostorih trgovskega centra Holermuos je med 6. in 9. novembrom potekala že 12. društvena razstava malih pasemskih živali, ki jo organizira ormoško društvo gojiteljev malih pasemskih živali. Kot je povedal predsednik društva Jože Plohl, so izjemno zadovoljni, da lahko ponovno živali razstavljajo v tem prostoru, saj je neprimerno boljši od šotora, ki so ga za to priložnost postavljali še nekaj let nazaj. Tudi razstavljene živali se v teh vlažnih novembrskih dneh v tem prostoru počutijo neprimerno bolje in se rade postavljajo s svojim lepim krznom in perjem. O njihovi lepoti so odločali člani sodniškega zbora Slovenije. Kar sedem sodnikov je ocenjevalo golobe, trije kunce in dva perutnino. Pri svojem delu so bili zelo zavzeti in povprašala sem sodnika za kunce Tomaža Klinajra, kaj sploh ocenjujejo. "Za kunca obstaja sedem točk ocenjevanja. Ocenjuje se tip in oblika, določena teža, ki se ocenjuje do grama natančno, glede na slovenski in evropski vzornik iz leta 2004, kvaliteta krzna. Vsaka pasma pa ima še tri posebne pasemske značilnosti, ki se prav tako ocenjujejo -lise glave, trupa in same barve. Pri holandcu npr., ki ima zelo stroge standarde, je natančno določeno, do kod lahko segajo barvne lise. V vzorniku je 74 različnih pasem, kar zahteva široko znanje," je povedal sodnik Klinar. Ormoško društvo združuje 45 gojiteljev malih živali, ki se največ posvečajo vzreji golobov. To se je tudi lepo videlo na sami razstavi. Raz- Ormoški gojitelji se najbolj posvečajo golobom. Sodnik za kunce Tomaž Klinar se je posvetil ocenjevanju holandca pred seboj. Ob njem na levi predsednik društva gojiteljev malih živali Ormož in predsednik slovenskih sodnikov Jože Plohl. stavljenih je bilo namreč kar 500 golobov, čez 100 kuncev, 100 primerkov perutnine in nekaj manj ptic. Golobi so bili zastopani v 35 pasmah, kunci v 13 pasmah, na ogled pa je bilo nekoliko manj pasem perutnine. Vse pasme so bile tudi v različnih barvnih variacijah. Gre za najverjetneje najmočnejšo društveno razstavo v Sloveniji, v goste pa so povabili tudi prijatelje iz Feldbacha v Avstriji. Vsakoletna razstava je največja društvena dejavnost, prikaz goji-teljevega celoletnega dela. Kot je povedal predsednik Jože Plohl, je pri vzreji perutnine še vedno občutiti vpliv ptičje gripe, saj so rejci dvignili roke od perutnine. Tisti, ki pa se še vedno ukvarjajo z je vino Tudi v Gorišnici niso zaobšli letošnjega mar-tinovanja, ki ga je točno enajstega novembra v sodelovanju z občino organiziralo tamkajšnje društvo vinogradnikov in vinarjev Štajerski piitar na osrednjem občinskem trgu. vzrejo, pa se le stežka odločajo za razstave, da ne bi živali po nepotrebnem izpostavljali. Ukrepi glede ptičje gripe, ki so prepovedovali izpust perutnine, so naredili svoje in le še najbolj s perutnino "zasvojeni" gojitelji se odločajo za perutnino. Vsaka bolezen ali sum bolezni s seboj potegne tudi kopico neljubih finančnih posledic, je povedal Plohi. Tudi sicer so bolezni dandanes največji problem pri vzreji malih pasemskih živali. Zdravje živali je potrebno redno spremljati, jih cepiti, kot je povedal predsednik Plohi, pa jim veterinarji veterinarske postaje v Ormožu stojijo ob strani. Viki Klemenčič Ivanuša Pozno popoldne, ko se je dan že prevešal v noč, je občane, ki so se zbrali na ploščadi, pozdravil in nagovoril župan Jožef Kokot, zaplesali so člani gorišniškega folklornega društva, posebej zapisano dolgo pesnitev s šaljivimi utrinki na temo goric in vina je prebral avtor Tonček Žumbar, potem pa je domači župnik Ivan Holobar opravil popoln in precej dolg obred krsta mošta v vino. Zaključno častno dejanje odpiranja pipice novokršče- nega vina iz blagoslovljenega soda sta opravila župan Kokot in predsednik društva vinogradnikov in vinarjev Viktor Šprajc (na sliki). Zapeli ter zaigrali so še člani tria Vetrnice iz Male vasi in vsesplošno slavje ob martinovem prazniku se je ob odlično založenih stojnicah z domačimi dobrotami, ki so jih napekle članice društva gospodinj, ob kozarcih mladega vina ter vročih pečenih kostanjih potegnilo v zgodnjo noč. SM Foto: vki Foto: vki Ormož • Za več dopolnilnih dejavnosti Predavanje in razstava »Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v povezavi z vinogradništvom - priložnosti za pridobivanje EU sredstev« je bil naslov predavanja, ki ga je v sklopu ormoškega martinovanja pripravila predavateljica Felicita Domi-ter, specialistka za razvoj podeželja. Župan Alojz Sok je pohvalil zanimivo temo in povedal, da je ta aktualna v vseh pristopnih članicah EU, saj so dopolnilne dejavnosti pri dosedanjih članicah EU že zelo razširjene. Sam si jih je imel priložnost veliko ogledati. Menil pa je tudi, fjip, ^^ iSXffiti Zelo zanimive so bile tudi predice. Gospodinje so ob tej priložnosti sredi svoje razstave poklepetale še z županom Alojzom Sokom. Prlekija • Dejan Mihorič - uspešen na GTZ Zlata medalja za pripravo in postrežbo kave Za Dejana Mihoriča iz Globoke pri Ljutomeru, 21-letnega gostinsko turističnega tehnika, bo nedavno sodelovanje na 55. gostinsko-turističnem zboru (GTZ) v termah Moravske Toplice, prav gotovo ostalo v nepozabnem spominu. Za nastop v pripravi in postrežbi kave je namreč prejel priznanje in zlato medaljo, med šestnajstimi nastopajočimi iz vse Slovenije pa je za kakovost na najvišji ravni edini osvojil maksimalno število točk. Foto: vki Foto: vki »Kot dijak gostinske šole v Radencih - smer kuhar/natakar v 3+2-letnem programu - sem dvakrat sodeloval na GTZ, seveda kot član tekmovalne ekipe, samostojno kot zaposlen v so-boškem hotelu Diana pa tokrat prvič, pravzaprav v tandemu s sodelavko Mileno Lopert, ki se je pomerila v tekmovanju bar-manov in v mešanju koktajlov prejela priznanje s srebrno medaljo,« je strnil vtise z letošnjega GTZ. O tem, kako so potekale priprave na tekmovanje, je Dejan skromno povedal, da se skozi vsakodnevno opravljanje natakarskih del v slaščičarskem oddelku poskuša dokazovati in vsakemu gostu ustreči na čimbolj pristen in hkrati profesionalen način, ki se izkazuje v dveh zvrsteh kvalitete - v strežbi in ponudbi gostinske storitve. Za tekmovalni del na GTZ je moral skozi tri sklope v pripravi in strežbi štirih kav. »V prvem so bile t. i. espreso kave, v drugem kapucina in v tretjem, najpomembnejšem - kave lastne kreacije, s poljubno zasnovo in znanimi smernicami. Pripravil sem kostanjevo kavo, sestavljeno iz kostanjeve kreme, sirupa vanilije in spenjenega mleka. da smo Slovenci v fazi predpri-stopnih pogajanj ravno na tem področju naredili niz napak. Predpisali smo si previsoke Ko kaže, je pri ocenjevalni komisiji »vžgala«, pa tudi moj nastop strežbe je po ocenah sodeč bil brezhiben,« je zadovoljno pripovedoval Dejan, ki ne pozabi poudariti, da ga je pri pripravi in samem delu nenehno vzpodbujala sodelavka Milena. Njegova mentorica je bila Branka Železen, vodja izmene slaščičarne Diana, ki o Dejanu najde le pohvalne besede. »Je mlad in ambiciozen strokovnjak, ki se želi nenehno dokazovati. Zato je cenjen med sodelavci in zagotovo tudi pri gostih,« pravi Branka. Prlek Dejan Mihorič se je, kot zatrjuje, v prekmurskem delovnem kolektivu dobro znašel in je trenutno zelo zadovoljen. V hotelu Diana je zaposlen od leta 2006, veliko delovnih navad in poučne prakse je pred zaposlitvijo pridobil v ljutomerskem hotelu Jeruzalem in Termah Banovci. Izučil se je za delo kuharja in natakarja. Bolj mu leži strežba, kar nenazadnje dokazuje tudi letošnje najvišje priznanje, pridobljeno na GTZ v Moravskih Toplicah. Čeprav je dobil kar nekaj ponudb za zaposlitev v eminentnih slovenskih gostiščih, Dejan ne razmišlja, da bi zapustil domačo Prlekijo in delovno mesto v prestolnici Prekmurja. Niko Šoštarič normative, spet smo menda želeli biti bolj papeški od papeža in v zadnjem mandatu so se poslanci vsa štiri leta trudili poenostaviti in popraviti sistem. Sok je menil, da obstaja prav na tem področju velika možnost za okolja, kot je ormoško, in se da še veliko narediti. Tudi na segmentu davčne poenostavitve je bilo veliko narejenega, tako imajo kmetje danes možnost svoje davčne obveznosti urejati po katastrskem dohodku, po sistemu normiranih stroškov ali po sistemu dvostopnega knjigovodstva. Možnosti zelo veliko Felicita Domiter, univ. dipl. inž. kmetijstva, je povedala, da njihova služba deluje kot nekakšna info-točka za vse razpise in ukrepe. Zbrane je opozorila, da preden začnejo aktivnosti, naj dobro pretehtajo, kakšno dopolnilno dejavnost želijo. Odločitev ni enostavna, zato je tudi razumljivo, da imamo relativno malo registriranih dejavnosti. Pred odločitvijo je treba preveriti, ali sploh izpolnjujemo pogoje za neko dejavnost, preveriti je treba pravilnike, zakone. Vprašati se je potrebno, ali znamo izdelati dovolj kakovostne izdelke, ali morda potrebujemo še dodatna znanja, saj bo kakovost odločala, ali bo stranka še kdaj prišla k nam ali ne. Odločilnega pomena pri tovrstni odločitvi je, ali nas pri tem podpirajo člani družine in našega kmetijskega gospodarstva, saj dodatne dejavnosti zahtevajo veliko dela, uspejo pa le, če družina, več generacij, drži skupaj. Felicita Domiter je opozorila, da moramo razmisliti tudi, ali je na voljo dovolj delovne sile, kam bomo izdelke prodajali, kdo bodo naši gostje, na kakšen način se bomo promovirali. Pred odločitvijo si je potrebno vsaj malo začrtati pot. „Če se potem odločimo za investicijo, je potrebno odločiti njene okvire: koliko je na voljo lastnih sredstev, ali bodo potrebni krediti ali sredstva iz kakšnih razpisov," je nadaljevala predavateljica. Predstavila je način financiranja kmetijstva, ki temelji na neposrednih plačilih in sredstvih za razvoj podeželja. Razvoj podeželja pa temelji na treh horizontalnih in eni vertikalni osi, ki povezuje vse skupaj. Gre za investicije, ki krepijo konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva, v drugi osi so investicije za izboljšanje okolja in podeželja, tretja os pa krepi kakovost življenja na podeželju in dopolnilne dejavnosti. Iz vsake osi je predstavila po nekaj ukrepov, ki bi utegnili zanimati zbrane kmete. V prvi osi je izpostavila možnosti, ki se ponujajo za predelavo kmetijskih proizvodov, vključuje pa tudi razpise za vinogradništvo. Na tem področju se kmalu obetata dva razpisa, vendar še nista odprta. Opozorila je na ukrep podpore skupinam proizvajalcev pri dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode. Pri tem je imela v mislih vinogradnike, ki pridelujejo visoko kakovostna vina in bi s skupnim nastopom lahko pridobili denar za promocijo. Podoben projekt so že začeli v bližnjih Halozah. Omenila je več možnosti za predelava in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilne dejavnosti, ki zajemajo širok spekter možnosti, od predelave mesa, peke kruha ... Predavateljica je povedala, da tretja os skrbi, da se razvija celotno življenje na podeželju, ne le kmetije. Tukaj so zagotovljena sredstva za podjetja, samostojne podjetnike, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom in lahko kandidirajo na razpis. Za lokalne skupnosti je pomemben ukrep obnove in razvoja vasi, v sklopu katerega je mogoče obnoviti vaška jedra, urediti tematske poti. Na ormoški občinski upravi so pripravili že dva tovrstna projekta - obnovo zadružnega doma v Miklavžu pri Ormožu in obnovo vaške dvorane v Podgorcih. Marsikdo bi lahko izkoristil tudi razpis za ohranjanje in izboljšanje kulturne dediščine podeželja in s pomočjo teh sredstev obnovil kakšno zaščiteno nepremičnino. Naštela je, na za kakšne investicije je mogoče pridobiti sredstva, pod kakšnimi pogoji in kakšne so omejitve oziroma dolžnosti prosilca. Na koncu je opozorila še, da je pred realizacijo investicije potrebno pomisliti tudi na to, kaj vse potrebujemo pri nastopu na trgu, na urejeno celostno podobo proizvodov in storitev. Potrebna je lepo urejena okolica, napisne table, da izdelke znamo ponuditi z zgodbo, prospekti, vizitke, embalaža, tržne poti. Pri tem je poudarila pomembnost povezovanja v sklopu vinske turistične ceste, društev, skupin ali česa podobnega, da bi bili učinkovitejši na trgu. Primeri dobre prakse na Ormoškem Bojan Mlakar, vodja svetovalne službe v Ormožu, je spomnil na težave, ki smo jih pred časom imeli s turističnimi kapacitetami na kmetijah. Tudi tukaj je težava v tem, da ponudniki pogosto ne zaznajo potrebe skupnega nastopa, turisti pa radi prehajajo s kmetije na kmetijo. Hinka Hržič, ki v ormoški svetovalni službi skrbi tudi za delovanje aktiva kmečkih žena, je povedala, da imamo na Ormoškem že zgledne turistične kmetije in dopolnilne dejavnosti. Vsako leto jih vabijo v sklopu Dobrot slovenskih kmetij, da sodelujejo s svojimi izdelki in tako pridobivajo na kvaliteti in svoje izdelke oplemenitijo z znaki kakovosti. Tudi letos so v okviru martinovanja pripravili razstavo, v okviru katere se predstavljajo tudi te kmetije. Na ogled so bile številne zanimive dejavnosti in kulinarične dobrote. Aktiv žena večkrat organizira ekskurzije, da pogledajo v druge kraje in se seznanijo z dobro prakso. Letos pa bodo za okrog 250 članic društva kmečkih žena Ormož pripravili ekskurzijo po domačih kmetijah, saj je tudi na domačem pragu kaj videti in se naučiti. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: kvi Predavala je Felicita Domiter s KZGS Ptuj, specialistka za razvoj podeželja. Mali oglasi STORITVE IZVAJAMO KNAUF, slikopleskarska in fasaderska dela. Brajlih izolacije, s. p., telefon 041 412 386. PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/D, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326-006. EKSPRES POPRAVILA OBLAČIL. Milena De Victory, s. p., Mariborska cesta 15, Ptuj. WELLNESS KLUB PTUJ, Cvetkov trg 1 (Zlata črta), Ptuj, organizira brezplačne Wellness analize telesa in svetovanje o zdravem načinu življenja. Kontaktni osebi: Darinka 041 461 266, Tomaž 031 621 594. Uradne ure od ponedeljka do petka od 11. do 13. ure. IZVAJAM strojne omete. IUST, Vinko Kokot, s. p., Dravski Dvor, Ul. Paherjevih 4, Miklavž. Tel. 041 726 398. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292. FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204. KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037. %fnilumed NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice. SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. 36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. IZVAJAMO krovska in kleparska dela na vseh vrstah objektov. Tosovac, s. p., Tel. 041 444-801. KMETIJSTVO KUPUJEMO kravo ali telico za zakol. Telefon 03 58 23 404, 040 647 223. PRODAM tri prašiče domače reje, cca 200 kg. Telefon 041 805 224. PRODAM malo rabljeno prikolico za prevoz živine. Telefon 761 38 31, 051 214 570. PRODAM 50 arov zemljišča, primernega za vinograd ali sadovnjak. Cena 2000 evrov. Telefon 07 477 781 90. PRODAM traktor Štore 404 ali zamenjam za manjšega ter žrebico hladnokrvno, A rodovnik, staro 18 mesecev. Telefon 031 532 785. PRODAM traktor Torpedo TX 55 s čelnim nakladalcem, rotacijsko kosilnico Sip Šempeter 135, obračalnik Sip Šempeter 22 50, trosilec umetnega gnojila, rabljene traktorske gume 11,2 - 44, 9,5 - 32. Telefon 031 696 447. ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 8 2 22. PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava. PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957. PRODAM traktor Tomo Vinkovič, letnik l976, ohranjen, registriran!. Cena po dogovoru. Tel. 031 590 734. JABOLKA za ozimnico sort idared, zlati delišes in jonagold. Sadjarstvo Herga, Gabrnik 17, tel. 041 798 790. PRODAM mlado kozo, primerno za pripust. Tel. 031 221 750. PRODAM teličko simentalko, težko 120 kg, odojke, težke 25 kg. Angela Forštnerič, Hvaletinci 2, Vitomarci, tel. 041 317 367. PRODAM samonakladalno prikolico SIP Pionir 20 v dobrem stanju. Tel. 031 262 415. PRODAM telički (100-130 kg), si-mentalki, za pleme in izkopalnik krompirja. Tel. 02 740 17 59. PRODAM bukova drva - cepljena, polena dolžine 33 cm, za štedilnik, cena 3 m3 je 210 € z dostavo na dom. Info. 041 620 853. DRVA, bukova ali mešana, prodam. Tel. 041 783 224. PRODAM mešana drva, cena 35 €. Kramberger, Biš 44, Trnovska vas. PRODAM odojke. Stojnci 130, tel. 766 90 01. MOTORNA VOZILA KUPIM ŠKODO favorit felicio v voznem stanju. Tel. 041 837 077. UGODNO PRODAM štiri zimske gume za renault clio 1,2. Tel. 051 421 599. PRODAM komplet štirih zimske gum na jeklenih platiščih znamke Goodyear, dimenzij 195x65x15. Tel. 041 924 060. PRODAM štiri zimske gume 165x70x13 na platiščih škoda felicia. GSM 041 968 395. PRODAM ford mondeo karavan, 2 0 TDCI, ghia, letnik 2003, 88.000 kilometrov. Telefon 040 476 167. RAZNO Prireditvenik DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog, nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77. PRODAMO dve stanovanji na Ptuju, Gregorčičev drevored: enosobno, 37 m2, 49.000 EUR; 1,5-sobno, 45 m2, 57.000 EUR. Prenovljeno 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanji sta prazni in takoj vseljivi. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www. davki-finance.com/nepremicni-ne ali 031 602 396. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO RTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831. PRODAM otroško posteljico 140/70 cm z jogijem in posteljnino, hojico in oblačila za dečka, starega 1-2 leti (bundica, pajac, srajčke) ... Anita, tel. 041 664 406. UGODNO PRODAM malo rabljeno ostrešje, okna, vrata ter podarim dva kavča. Tel. 02 461 71 59 ali GSM 040 369 593. ZELO UGODNO prodamo 2 kosa plinske jeklenke, 35-kilogramske, 2 kosa CO2 jeklenke, 13 kosov betonske cevi, premer 300, nove, 50-litrske sode, nerjaveče, in gostinski plinski štedilnik. Telefon 041 245 054. www.tednik.si KREDITI ■ za vse zaposlene in upokojence - brezplačno finančno svetovanje SVETOVANJE IU " 051 804 324 WOVATrVA. Hiena krapom »p, Ftvtow uto 134. ZOO PtUJ ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 DOM-STANOVANJE STAREJŠI OBRTNIK išče sobo s kuhinjo ali manjšo hišo z delavnico ali večjo garažo, relacija Videm ali Dornava. Tel. 051 841 568. NAJAMEM lokal v centru Ptuja ali Qlandii, cca 50 m2, za trgovsko dejavnost. Telefon 040 320 833. V NAJEM VZAMEM stanovanje v Ptuju ali okolici. Telefon 031 576 837. SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Nolesberg Traianova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH _možnost obročnega odplačila_ GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI mm UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI. Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950 E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.a, Zagrebška 20, Maribor flIMililirXJiHiWIIFiP C 02/22 80110 SoliS d.o.a Razlagava 24, Maribor NEPREMIČNINE GARSONJERO V CENTRU Ljubljane prodam, idealno za dva študenta, garsonjera je ločena na dva manjša prostora. Tel. 040 522 272. DELO ZAPOSLIMO MESARJA sekača - prodajalca za nedoločen čas. Potrebne so delovne izkušnje iz prodaje in razseka mesa. Mesarstvo Sirc Podgorci 24, tel. 041 380 189. revija za sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo a prilogo V novembrski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o jablanovem škrlupu, o orehovi muhi, ki je letos delala škodo na orehih, o značilnostih žametne črnine ter negi mladega vina. V prilogi Vrtnine pa o gojenju navadnega fižola in kolobarjenju v zaščitenem prostoru. Ravija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si ZIMA ZE KIMA TOPLA DELOVNA OBLAČILA BUNDE TELOVNIKI TERMOFLISI OBLEKE FARMER KOMBINEZONI zmeraj ugodno OUTLET CENTER prodaja direktno iz proizvodnje zaščita Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c. 13,2250 Ptuj tel.: 02/779 71 11 Petek, 14. november 8.00 do 19.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, razstava malih pasem-skih živali, organizira Društvo gojiteljev malih živali Ptuj (do 16. novembra) 12.30 Ptuj, hotel Mitra, slavnostna otvoritev v celoti prenovljenega in razširjenega hotela 14.00 Dolena - Kočice, otvoritev modernizirane ceste Marijnja vas - Ptuj 17.00 Grajena, dom krajanov, srečanje ob Martinu 18.00 Hardek, športna dvorana, slovesna akademija ob 10-letnici ustanovitve Gimnazije Ormož 19.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer: Lojze Petere; v glasbenem utrinku bo nastopil Podlehniški sekstet 20.00 Ptuj, CID, koncert Sin Story - Ptuj, CID, na ogled je razstava »Punk in novi val v Sloveniji - Ormož, gostišče Prosnik, dnevi dalmatinske kuhinje Sobota, 15. november 10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke, izdelovali boste adventne koledarje 10.00 Hajdina, telovadnica OŠ, mednarodni karate turnir v katah in borbah Euro East 18.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, prikaz s projekcijo - kako je mesto Ptuj in okolica skozi zgodovino bilo prikazano na razglednicah, predstavlja Franci Golob 18.00 Ormož, glasbena šola, koncert učencev Glasbene šole Ormož, v zeleni dvorani 19.30 Ptuj, cerkev svetega Petra in Pavla, 2. koncert iz cikla glasbeni večeri, »Sanctus«, projektni zbor in orkester, solisti Rebeka Radovan, Petra Turk Rupreht, Marjan Trček in Aleš Marčič, dirigent Peter Gojkošek 19.30 Maribor, SNG, opera balet, Hrestač, VelDvo, za abonma opera in balet sobota in izven Nedelja, 16. november 10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke, izdelovali boste adventne koledarje 14.00 Veliki Brebrovnik, otvoritev modernizacije javne poti »Kociper-Mir« Ponedeljek, 17. november 11.00 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica, literarni dopoldan s pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Obnovljen Peruzzijev portal. Otvoritev grajske vinske kleti na Ptujskem gradu. Odprtje novih poslovnih prostorov podjetja Tuning, d. o. o. 60 let Štajerskega tednika in 45 let Radia Ptuj. Sladkorna bolezen - tegoba današnjega časa. Filatelistična razstava »Od trte do vina« v galeriji Magistrat. Vabilo na premiero filma o Stojanu Kerblerju - Svet ni vedel, da je pristal v pesmi. Martinovanje 2008 na Ptuju. Inavguracija 10. princa karnevala Kurentovanja 2009. Koncert glasbene skupine Attic Echo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Kino Ptuj 14., 15. in 16. november, ob 19.00 Hellboy II: Zlata armada - akcijska pustolovščina. Ob 21.10 Art program: To je Anglija - drama. Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Lejla Kusanovič, dr.dent.med. V Zdravstvenem domu na Ptuju ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU NOTRANJA SLIKOPLESKARSKA DELA MONTAŽA KNAUF, ARMSTRONG Miran Puc s.p. Zagorje 20 258 Sveti Tomaž GSM 041 332 616 jr _milena.munda@siol.net Občina Markovci Markovci 43 2281 Markovci PRODAJA - parcele v obrtni coni Novi jork - III. faza - in - domačijo v Borovcih (stavbna zemljišča z objekti). Javna razpisa s prodajnimi pogoji sta objavljena na spletni strani občine Markovci www.markovci.si. Javni razpis je objavljen tudi v Uradnem listu, dne 24. oktobra 2008. SP TV Ysi-sg-fe^fa SSaspraSSí lsíl®T3mifti pj®gji¡sBa®9 SPORED ODDAJ PETEK 14.11. 8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja SOBOTA 15.11. 8.00 Oddaja Občine Markovci 9.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 10.00 Oddaja ŠKL 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 VIDE0 TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica-odd. 17.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci NEDELJA 16.11. 8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Hajdina - Osrednja prireditev 10.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 11.00 Videm - Kulturni večer v Pobrežju 13.00 Martinovanje Oračev Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Koncert MePZ Destrnik 18.00 Oddaje iz preteklosti - Domava 19.00 Oddaja ŠKL PONEDELJEK 17.11. 8.00 Videm - Kulturni večer v Pobrežju 9.15 Oddaje iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 1&00 Videm - Kulturni večer v Pobrežju 20.00 Oddaja Občine Markovci GRRDßCNR M€HRNIZnCIJn €L€KTROMONTflŽfl RLEKSRNDER GRBROVEC s.p. IZVAJAMO VSA DELA VEZANA NA NIZKE GRADNJE ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12,22S0 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL: 02 / 74818 90, GSM: 041 648 255,031 648 255, www.gmg-elmont.si PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ABA IPT U J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena ~ Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtocenter-brezje.si ODKUPUJEMO OD IOCE POŠKODOVANA VOZILA, ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE! PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA™ OPREMA BARVA BMW SERIJA 3 TOURING: 318 D 2003 11.590,- AVT.KLIMA SREDRNA BMW SERIJA 7:740 IL 2001 11.790,- KUPU. V SLO KOV. MODRA CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD 2003 10.290,- KLIMA SBEBBNA ermOEN XANT1A 2.016VISX 1990 2.490,- KLIMA KOV. T. ZEL. FORD FOCUS 1.8 TDCI 2003 7.490,- KLIMA SBEBBNA LANCIA Y 1.416V 2001 3.290,- KLIMA T. MODRA OPEL ASTRA KARAVAN 2.0 2001 5.890,- KLIMA RELA RE LAGUNA GRANDTODR 1.9 DCI EXPESS. 2003 6.490,- AVT. KLIMA BELA RE MEGANE SCENIC 1.9 DCI 2000 5.690,- AVT. KLIMA SBEBBNA SEAT ALTEA 1.9 TDI 2000 14.990,- AVT. KLIMA SIVA ŠKODA FABIA 1.2 2005 6.990,- KLIMA KOV.SBEBB. VWPASSAT 1.9 TDI 2001 8.590,- KLIMA T. MODRA VW PASSAT 1.9TDI HIGHLINE 2005 18.490,- AVT. KLIMA KOV. ČRNA VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI COMF.UNE 2000 15.690,- AVT. KLIMA KOV.SREDR. ARHITEKTONSKI ATELJE FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086 Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov Pokličite nas In poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popustil www.radio-tednik.si www.radio-tednik.si UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASK0 ZAVAROVANJA ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASK0 IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si PONUDBA RABLJENIH VOZIL Znamka Letnik Cena Oprema Barva CITROEN XSARA PICASSO 1.6 HDI ADDIA41.9 TDI KARAVAN FORD MONDEO KARAVAN 2.0TDCI CITKOENXSARA PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA OPEL VECTRA 1.9 CDTI KARAVAN FORD FOCUS C-MAX PEUGEOT 307SW 1.6 KARAVAN RENA01T SCENIC 1.5 DCI RENAULT SCENIC 1.9 DCI RENAULT LAGUNA 1.6 LIMUZINA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI VW POLO 1.2 VWTOURAN2.0TDI VW PASSAT 1.9TDIKARAVAN RENAULT TRAFIC 1.9 DCI VWPASSAT 1.9 TDIKARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN 01.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW 320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VW T0URAN1.9T1 AUDI A6 3.0 TDI QUATR0 OPEL ZAFIRA 1.9 TDCI AUDI A31.9 TDI VW POLO 1.2 2005 2003 2005 2001 2001 2005 2004 2002 2006 2004 2001 1998 2005 2004 2001 2006 2001 2006 2002 W 2005 h. mj/^r 'HMr J TDI 2004 2005 2004 2000 2004 2004 2006 2000 9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4.750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490 AVT. KLIMA VSA OPR, AVT. KLIMA AVT. KLIMA^m AVT. KLIMA, AVT. KLIMA KLIMA, VSA OPREMA AVT. KLIMA NOVI MOD. AVT KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA KLIMA KLIMA AVT. KLIMA HIGHLINE AVT. KLIMA KUMA, 9 SEDEŽEV KLIMA KUMA, VSA OPREMA KUMA KUMA VSA OPREMA, AVT. AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KUMA 7 SEDEŽEV KUMA ,5 VRAT KUMA KLIMA, AVTOMATIC AVT. KLIMA KUMA KUMA, 5 VRAT KOV. MODRA ČRNA KOV. ČRNA BORDO RDEČA ČRNA ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA MODRA BELA KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA SREBRNA GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST) VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO! NA ZALOGI PREKO 30 VOZILI petovlž^vto Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si PONUDBA RABLJENIH VOZIL MODEL LETNIK CENA KM BARVA CITROEN C51.6 HDI EŒGANCE 2004 9.900, 103.397 GRAFIT CITROEN C8 2.2 HDI ELEGANCE 2005 11.600, 57.200 SRERRNA CLI01.5 DCI/65 KM DOST. (2 VOZILI) 2003 4.700, 119.300 RDEČA FIAT STIL01.9 JTD KARAV.DYNAMIQ. 2004 5.900, 130.928 SRERRNA FORD FOCUS 1.6 TDCI TREND 2005 8.100, 157.417 BELA FORD MONDEO 2.0 TDCI TREND 2006 0.900, 158.459 SREDRNA PEUGEOT 20B SW 1.4 HDI SX 2004 7.200, 149.306 BORDORDEČA RE KANGOD 1.5 DCI FURGON 2003 5.900, 127.272 RDEČA RE MEGANE 1.616V DYN.PLUS (2 VOZ.) 2007 11.800, 15-20.000 SRERRNA RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX 2005 9.700, 115.044 ČRNA SEAT CORDODA 1.9 TOI REFERENCE 2004 5.400, 331.642 ZELENA SEAT IBIZA 1.4/16V STELLA 2003 5.700, 156.754 BELA VOLVO V50 2.00 KARAV. MOMENTUM 2005 12.501, 169.918 SRERRNA VW GOLF V 1.9 "rai/105 CONFORT.LINE 2006 13.500, 85.932 ČRNA VOZILA BREZ POLOGA!!! Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva PEUGEOT PARTNER 1,616V 2003 7.490,00 PRVA REG. 2001 KOV. SREBRNA RENAULT AÜTH. MEGANE 1,5 DCI GRAND. 2004 7.900,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF III 1,8 CL 1996 1.490,00 KLIMA RDEČA OPEL ASTRA 1,7 TD CLUB, 4V 1999 2.950,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CHRYSLER STRATUS 2,016V 1998 2.470,00 PRVA REG. 1999 KOV. SIVA BMW 3181 LIMUZINA 1997 3.350,00 SERV. KNJIGA KOV. MODRA FIAT PUNTO 75 SX 1998 1.850,00 PRVA REG. 1999 KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE 1,416V AIR 2002 5.190,00 PRVI LAST. RDEČA ŠKODA FABIA COMBI LUKA 1,416V 2008 9.500,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA AUDI TT 1,8 T ROADSTER 2002 15.200,00 SERV. KNJIGA KOV. ČRNA PEUGEOT 307 2,0 HDI SW 2002 6.800,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN PICASSO 2,0 HDI 2001 6.220,00 RED. SERV. KOV. SREBRNA CITROEN PICASS01,816V 2003 7.990,00 PRVI LAST. KOV. SV. MODRA HYUNDAI GETZ 1,3 2005 6.720,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI VARIANT 2004 10.390,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 307 CC 2,0 SPORT 2004 12.490,00 SERV. KNJIGA KOV. RDEČA RENAULT MEGANE 1,5 DCI 2003 7.900,00 REDNO SERV. KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN BORA 1,416V 2000 6.400,00 AVT.KLIMA KOV. SREBRNA AUDI A41,9 TDI LIMUZINA 1998 6.290,00 AVT.KLIMA ČRNA VOLKSWAGEN POL01,416V 2006 9.590,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA SEAT TOLED01,6 1999 4.900,00 PRVI LAST. MODRA CHEVROLET AVE01,416V 2006 6.890,00 PRVI LAST. KOV. SV. MODRA PEUGEOT 2061,11 2002 4.570,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA SEAT LEONI,416V STELLA 2000 4.740,00 SERV. KNJIGA RDEČA Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...) ■ poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! __________________ NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do... Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in hiSa tal DARIL ▼ \ • • • • • nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika Bon v vrednosti 20 € Marija Goričan, Pongerce 12,2326 Cirkovce Jože Čuček, Cagona 15, 2236 Cerkvenjak Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti. Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in solza večnega spomina. (Goethe) SPOMIN Stanislava Bedrača roj. 1948 (12. 11. 2007 - 12. 11. 2008) IZ TRŽCA, VIDEM Hvala sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste mu lajšali bolečino še v zdravju in bolezni. Vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu poklonite lučko - hvala. Njegovi najdražji OBČINA MARKOVCI ŽUPAN Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 30. člena Statuta Občine Markov-ci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06), Občina Markovci objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (območje Vitiva) 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (območje Vitiva) (v nadaljevanju: spremembe OLN), ki ga je pod številko 13/08 izdelala družba Umarh, d. o. o., Ptuj. 2. Razgrnjene spremembe OLN obravnavajo del območja P13-O1 Novi Jork in obsegajo parcele s številko 265/4, 265/5, 265/6, vse k. o. Nova vas pri Markovcih. Investitor namerava na svojem zemljišču zgraditi pritlični skladiščni objekt in upravno stavbo. V sklopu obstoječega lokacijskega načrta stavbi nista bili predvideni. Ustrezno bodo prilagojena še infrastrukturna omrežja. 3. Javna razgrnitev sprememb OLN bo v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, in sicer v času od ponedeljka, 24. 11. 2008, do vključno srede, 24. 12. 2008. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava sprememb OLN izvedena v četrtek, 11. 12. 2008, ob 17. uri na sedežu Občine Markovci, Markovci 43 (sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenim spremembam OLN na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na sami razgrnitvi vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Ta sklep so objavi v Štajerskem tedniku in na spletni strani Občine Markovci. Številka: 3505-0002/2008 Datum: 12. 11. 2008 Župan Občine Markovci Franc KEKEC Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A6 3.2 i QUATTR0 TIPTRON. 2004 23.400,- XSEN0N ČRNA AUDI TT 1.8 COUPE 2002 15.300,- AVI. KLIMA BELA BMW 520i LIMUZINA 2003 17.880,- XSEN0N SREBRNA CfTR. XSARA PICASS01.6 HDIEXCL 2006 10.200, PANOR. STREHA KOV. MODRA FORD MONDEO 2.0 TDCIUMUZINA 2003 7.980,- XSEN0N SREBRNA □P. ASTRA 1.8 i 16VTW1N TOP CABRID 2007 17.980,- KLIMA KOV. ČRNA OP. VECTRA 2.0 OH 16 V KARAVAN 2001 5.700,- AVI. KLIMA MODRA PEUGEOT 2061.4 MISTRAL 2002 4.980,- KLIMA KOV. SV. MODRA PEUGEOT PARTNER 1.9 HDI 2005 6.990, KLIMA BELA SEAT CORDOBA 1.9 SDI 2002 5.790,- KLIMA RDEČA SEATTOlfD01.9 TDI 2005 10.970,- KLIMA KOV. ČRNA ŠKODA OCT. 1.9 TDILIMUZ. ELEGAN. 2004 9.550, AVI. KLIMA KOV. SIVA VW POL01.9 SDI KARAVAN 2001 4.600,- KLIMA SREBRNA VWGOLFIV 1.9TDI UMUZINA 2002 7.690,- KLIMA ČRNA VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN 2004 11.480,- AVI. KLIMA KOV. SREBRNA Na zalogi preko 40 vozil. ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si KREDITI D010 LET za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leaslngl. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ui. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560. Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Karla Peinkiherja IZ SITEŽA 13, MAJŠPERK se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje, sveče in za svete maše v slovo. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku za opravljen obred, pevcem Feguš ter gospe Pulko za besede slovesa. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine več ti ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in svaka dedka, Martina Kodriča IZ BUKOVCEV 160 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izrečena sožalja ter vsestransko pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govornici za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in zdravstvenemu osebju, ki nam je nesebično pomagalo v času njegove hude bolezni. Žalujoči vsi njegovi Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto dočaka let! ZAHVALA Ob izgubi mame, babice in prababice Katarine Hergula roj. Majcen IZ SODINCEV 26 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. priorju Janku Štamparju za opravljen obred, cerkvenemu zboru in pogrebnemu podjetju Aura. Hvala g. Tončku Žumbarju za besede slovesa. Vsi njeni Ko je narava legla k zimskemu počitku in je čez polja zavel ledeni jesenski veter, je tvoje izmučeno telo leglo k večnemu počitku, za seboj pa pustilo veliko praznino. SPOMLN Dragi naš Ivan Curkovic 1935 - 2007 IZ GRAJENŠČAKA 19 B, PTUJ Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite njegov spomin. Vsi njegovi www.radio-tednik.si ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata Marijana Mesariča IZ PTUJA, NA OBREŽJU 12 A se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pa izrazili sožalje. Hvala Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj, Gasilskemu društvu Ptuj, Društvu upokojencev Breg. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Z žalostjo v srcu: njegovi najdražji Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. Adijo, očka, mož, ljubljeni - ljubezen naša ti sledi! Naj bosta mir in Bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj! ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata, sina in dedija Ljuba Horvata IZ KIDRIČEVEGA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala podjetjem Anoksidal, d. o. o., Galvanizacija Ivanka Fric, Dragonja vas, in Agis - Klima, d. o. o., Ptuj, obema govornikoma, pogrebnemu zavodu Mir iz Vidma in gospodu župniku za opravljen pogreb. Žalujoči: žena Martina, hči Anja z Urošem, sin Goran ter vnuk Tai w Skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihi noči utrujena od bolezni za vedno si zaspala. Na tvojem grobu sveče zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Pred nami je še vedno tvoj obraz, ti mirno spiš in čakaš nas, bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo. SPOMIN Martina Caf 13. 11. 2007 - 13. 11. 2008 GOMILA 11 PRI DESTRNIKU Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen dom rože zdaj krasijo in sveče ji v spomin gorijo. Tvoji najdražji Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Ključarovci pri Ormožu Metoda Belšaka 13. 5. 1961 - 4. 11. 2008 se iskreno zahvaljujemo vsem gasilkam in gasilcem GZ Ormož in GZ Sveti Tomaž, ki ste našega predsednika slovesno in v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste se udeležili gasilskega protokola. Iskrena hvala vsem. PGD Ključarovci pri Ormožu Gajpri Pragerskem/20 let mesarije Fingušt Mesnine Štajerske po vsej Sloveniji V mesariji Jožeta Fingušta iz Gaja pri Pragerskem so ob 20-letnici pripravili dvodnevno praznovanje ter nanj povabili številne prijatelje, stranke in poslovne partnerje iz vse Slovenije, v vseh svojih mesnicah pa so pripravili praznični popust. Ko se je mlad in zagnan mesar Jože Fingušt leta 1988 podal na samostojno podjetniško pot, je zagotovo vedel kakšen mora biti dober mesar, vedel je, kaj želi, zagotovo pa je znal prisluhniti tudi željam in okusu ljudi, svojih cenjenih strank. Kajti v dveh desetletjih je nastala zgodba o uspehu, saj je danes v njegovem kolektivu zaposlenih 45 mesarjev, prodajalk in prodajalcev, ki v šestih mesnicah - v Gaju pri Pragerskem, Mariboru (na Pobrežju in v Novi vasi), Celju, Rušah in Slovenski Bistrici - na mesec proizvedejo in plasirajo na trg okoli 150 ton mesa in mesnih izdelkov. Od tega prodajo dobri dve tretjini v obliki svežega mesa, slabo tretjino pa v obliki najrazličnejših mesnih in suhomesnih izdelkov. Skoraj vedno nasmejan Jože Fingušt pravi: »Če imaš prijatelje, imaš tudi poslovne partnerje.« In ker je prepričan, da so v dvajsetih letih storili veliko dobrega, je čas, da se ob jubileju poveselijo. Ob velikem poslovno-stanovanjskem objektu, mesnici št. 1 v Gaju pri Pragerskem, so postavili velik VIP šotor ter v četrtek in petek, 6. in 7. novembra, na prijetno druženje povabili vse svoje prijatelje, zveste stranke in številne poslovne partnerje iz vse Slovenije. Kljub slabemu vremenu se jih je Foto: M. Ozmec Jože Fingušt se dvajsetletnega jubileja veseli skupaj s svojo družino - ženo Marjano ter hčerkama Tanjo in Janjo. Foto: M. Ozmec Velik in sodobno urejen poslovno-stanovanjski objekt v Gaju pri Pragerskem 9 z mesnico št.l, kjer se je pred 20. leti začela zgodba o uspehu. prijaznemu povabilu odzvalo izredno veliko, ob duhovitem nastopu Vinka Šimeka, ki je Jaka Šraufcigerja v tem primeru prelevil v Jaka mesarja, ter ob slastnih mesnih dobrotah iz Finguštovih mesnic so ob dobri kapljici obujali spomine izmenjevali izkušnje ter snovali nove možnosti za sodelovanje. Jože Fingušt je na vse to, kar je v dveh desetletjih nastalo iz skromne mesnice v Gaju pri Pragerskem, ponosen, a se obenem dobro zaveda, da zagotovo ne bi bilo tako uspešno, če ne bi ves ta čas užival absolutne podpore svoje žene Marjane ter dveh simpatičnih hčera Tanje in Janje. Družina Finguštovih je mesarstvu resnično pre- dana z vsem srcem, da je to njihova življenjska razvojna strategija, pa dokazujeta obe hčerki, ki pridno študirata živilsko tehnologijo v 3. in 4. letniku biotehniške fakultete v Ljubljani. Zagotovo dober porok za to, da se bo Mesarija Fingušt s svojo blagovno znamko Mesnine Štajerske lahko tudi v bodoče razvijala in prilagajala sodobnim trendom ter predvsem okusu in željam svojih cenjenih strank, saj se zavedajo, da brez njih vsega tega ne bi bilo. Zato se jim ob dvajsetletnem jubileju celoten kolektiv zahvaljuje za zaupanje v prepričanju, da bodo uspešno in v obojestransko zadovoljstvo sodelovali tudi v bodoče. ■PR Slovenija • Dan spomina na žrtve prometnih nesreč V soboto jim bomo prižigali svečke! Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih konec tedna potekale številne aktivnosti, v akcijo nesreč, ki ga je lani razglasila Svetovna zdravstvena organizacija, bodo ta pa se bomo s prižiganjem svečk vključili tudi na širšem ptujskem območju. Naraščajoč cestni promet in s tem povezana varnost udeležencev v njem sta zagotovo ena najbolj kompleksnih vsebin današnjega življenja, zaradi posledic na življenje in zdravje vsakega posameznika pa tudi eden ključnih socialnih in družbenih problemov. V Sloveniji se je sta- nje na tem področju z uvedbo novele zakona o varnosti cestnega prometa sicer nekoliko izboljšalo, a je še daleč od smelo zastavljenega cilja, do vizije NIČ. To pa pomeni, da moramo vložiti ves svoj napor v povečanje varnosti udeležencev v prometu, tako da v prometnih ne- Napoved vremena za Slovenijo srečah ne bo več smrtnih žrtev. V opomin in v spomin na vse žrtve v prometnih nesrečah je Svetovna zdravstvena organizacija že lani razglasila tretjo nedeljo v novembru za dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Vrsta nevladnih organizacij, ki združujejo žrtve prometnih nesreč, je po številnih državah sveta organizirala vrsto aktivnosti. Aktivnostim v Sloveniji se je pridružil tudi zavod Varna pot s prižiganjem svečk v Ljubljani in drugih slovenskih krajih. V letošnjem letu bomo dan spomina na žrtve prome- tnih nesreč obeležili v soboto in nedeljo, 15. in 16. novembra, v spomin in hkrati v opomin, saj si moramo prizadevati, da bi bilo smrtnih žrtev na naših cestah čim manj. V soboto bodo po vseh slovenskih mestih in večjih krajih prižigali svečke in pripravljali krajše vzporedne programe, v katerih bodo opozarjali na nujno zavezo, da storimo vse za to, da bi se na naših cestah končalo čim manj človeških življenj. Poleg tega bodo na žrtve prometnih nesreč po vsej Sloveniji spominjali in opominjali številni mediji in mnogi Sprva bo še oblačno, padavine bodo dopoldne ponehale, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Na Primorskem se bo že čez dan delno razjasnilo, pihala bo zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem do 10, najvišje dnevne od 6do 11, ob morju in v Vipavski dolini do 15 stopinj C. V soboto in nedeljo bo na Primorskem sončno, burja bo prehodno nekoliko oslabela. Drugod bo v soboto še pretežno oblačno, v nedeljo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. plakati in zloženke. Z vsem tem želijo svetu sporočiti: »Postanite vsi odgovorni strpni in umirjeni v prometu in ne spreminjajte lastnih in tujih življenj v trajne bolečine!« Svetovni dan spomina na vse mrtve v prometnih nesrečah bomo obeležili tudi na širšem ptujskem območju. Kot je povedal Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ga bomo obeležili v petek, 14. novembra, od 11.30 dalje ob spominskem obeležju na starem mestnem pokopališču v Ptuju. K sodelovanju so povabili učence osnovnih in srednjih šol, vabijo pa tudi vse druge občane, ki to želijo, da se jim pridružijo in se s prižgano svečko spomnijo vseh tistih, ki so umrli v prometnih nesrečah. Vse občane pa pozivajo, da v noči s sobote, 15., na nedeljo,16. novembra, v spomin in opozorilo prižgejo svečke na svojih okenskih policah. M. Ozmec Črna kronika S puntom se je zakotalil s ceste Na regionalni cesti v naselju Bratislavci se je 9. novembra zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje poškodovana. 35-letni voznik osebnega avta Fiat punto je med vožnjo iz smeri Polenšaka proti Savcem zapeljal izven vozišča na desno bankino, kjer je prevozil dva cestna smernika in s prednjim delom vozila trčil v betonski prepust, od koder ga je odbilo naprej na travnato površino desnega roba vozišča, zaradi česar je zapeljal izven vozišča. Vozilo se je prevrnilo na streho in nato nazaj na kolesa ter obstalo na travnati površini. V nesreči je bil voznik lažje, njegova 68-letna sopotnica pa huje poškodovana, zaradi česar sta bila oba z reševalnim vozilom odpeljana v ptujsko bolnišnico. Tatvine, vlomi Neznani mlajši fant je 12. novembra okoli 15. ure v bližini pošte v Ormožu 35-letni ženski iz rok iztrgal torbico in s kraja zbežal. Mimoidoči, ki so dogajanje opazili, so osumljenca, starega 18 let, doma iz okolice Ormoža, prijeli in zadržali do prihoda policistov. Zoper osumljenega bodo policisti napisali kazensko ovadbo. 8. novembra med 16.45 in 22.40 je neznan storilec vlomil skozi okno otroške sobe v stanovanjsko hišo v naselju Polenci. Iz notranjosti je odtujil za okoli 2700 evrov zlatnine in denarja. Neznanec je 10. novembra popoldan vlomil v tri hiše na Vrholah pri Slovenski Bistrici, iz njih pa je odtujil skupaj za več kot 11.000 evrov gotovine. Neznanec je 8. novembra vlomil v prostore podjetja v okolici Slovenske Bistrice in odtujil za okoli 2000 evrov orodja. Zagorel avtomobil V Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici je 10. novembra okoli 22. ure prišlo do požara na osebnem avtomobilu Renault clio. Požar so pogasili gasilci, policisti pa so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi napake na električni napeljavi vozila. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda okoli 2000 evrov. Drevo ga je pokopalo pod seboj V Spodnjih Ključarovcih je prišlo 4. novembra okoli popoldan do delovne nesreče, v kateri je umrl 47-letni domačin. Pri podiranju dreves v svojem gozdu je nanj padel suh zgornji del debla bukve. Zaradi poškodb je na kraju umrl. Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela Foto: M. Ozmec Lani je na slovenskih cestah ugasnilo 257 človeških življenj. Bomo uspeli letošnji krvni davek zmanjšati? Ž eroA Učinkovita raba energije: - vgradnja toplotnih črpalk - soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija) Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05 Elektrotehnika: - instalacije - avtomatizacija - meritve - videofoni