Sf, 118 Ptflaiia plafaaa t gitMlil gwrt camti m a mM
Izhaja, izvzetnSi pondeljek, vsak drn zjutraj. Uredništvo: ia«v. "v ^ AsiSkega it 20. L nadstropjCy^orl»l r , se poilljajo nrak £> - Vr. pisma »e ae sprejemajo, rok/Ssi se ne vračajo. Izdajatelj ta odgovor Anton Oerbee. — Lastifc tiskar '^tnostJTIik tiskarna Edinost Naročal« zns^a za mese: L 7-, 3 mesece 1 J+O^f ^ L 1« cetokto L60.-^ Za inozemstvo mesečno 4	^rednistv« In spnvc Jt I1-S7*
V Trstu, v soboto 19; mala 1923.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVIII
■EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov wtm po 40 cent osmrtnic« zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — MaH oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije ae pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredntitva tn uprave 1147.
le tudi neka! zdravega v driavi Danski
Pred tristo leti je angleški pesnik napisal nekje, da je v državi Danski nekaj gnilega. -. Ta beseda je ostala in se često ponavlja v časopisih, ko gre za kakof deželo aH narod, kjer ni vse v redu in pošteno, kakor bi moralo biti. Tako so tudi italijanski pisci in politiki — ko' so naštevali razne nespodobnosti, ki so se dogajale ^ Italiji — često vzkliknili: Je tudi nekaj gnilega v državi Danski! . .
In tako je morala večkrat država Danska plačevati, ne da bi bila ne kriva ne dolžna, Ra\no v tej državi Danski je danes tudi mnego zdravega, . - '
Danska jc mala kraljevina s kakimi tremi miljeni in pol prebivalcev. Razen 20 do 30 tisoč Nemcev so vsi prebivalci danskega rodu in jezika. Onih 20 do 30 tisoč Nemcev je prišlo pod oblast danskega kralja še le nedavno, po veliki vojni leta 1920. Teh Nemcev je, kakor vidite, razmer ne jako malo, vendar pa uživajo v Danski divno svobodo. V šolah se spoštuje nemški jezik, pa še kako! Res je sicer, da je v Danski vsakemu Nemcu dana prilika, da se more naučiti tudi danski jezik, toda to je urejeno tako, da nikomur me prihaja na misel, da bi hoteli Danci Nemcem narinjati svoj jezik.
Kjer je prebivalstvo mešano, kjer namreč Danci živijo skupno z Nemci in kjer se nahajajo danske in nemške šole, imajo samo staiiši pravico za določitev, katero Šolo naj obiskuje njihov otrok ali nemško, ali dansko! Tu ni nikakega nasilja, nika-Vega nagovarjanja, nikakin groženj z nobene strani-
V krajih, kjer Danci živijo pomešano z Nemci, zadostuje, da se oglasi 24 otrok za šolo z nemškim učnim jezikom, da jo dobijo. Zasebne šole pa morejo Nemci na Danskem odpirati kjer in kolikor jih hočejo! Oblas tva jim ne delajo prav nikakih ovir. Razen tega se morejo Nemci posluževati svojega jezika v vseh občinskih in državnih uradih. Na vse nemške vloge odgovarjajo oblastva v nemškem jeziku.
Danska je kulturna država. Majhna je, teda radi svoje jpravičnesti in tolerance zavzema eno najlepših mest v krogu na-
rodov in držav. Nemci, ki se nahajajo danes v njenih mejah, so srečni in zadovoljni. Dasi živijo samo ob državni meji, se jih Danska ne boji! Danski narod je bister in pameten. Ve, da, čim zadovoijnejši in srečnejši bodo njegovi Nemci, v tem močnejšo obrambo mu bodo pibti vsakemu sovražniku od zunaj.
Dokler je kakemu narodu v kaki državi dobro, ne bo nikdar težil, da bi prišel pod kako drugo oblast. Avstrija je z nekaterimi narodi postopala grdo in nečloveško in zato ni nič čudnega, če je imela vedno Živo iredento, ka ji je končno zavila vrat.
V Švici živijo n. pr- vsi trije	—
nemški, francoski in italijanski — skladno in složno. Ravno zalo ne poznajo v Švici
iredente!	. t -
Ni iredente tudi med mami, kr se danes nahajamo pod Italijo. Mi se trudimo na vse možne načine, da je ne bo! Na žalost pa nam naše delo kvarijo! tisti, ki bi morali I biti na tem trudapolnem delu — prvi nasi
' so/rudniki.
Naj se le naši vladni mogotci nekoliko ozrejo po teh naših pokrajinah, naj pre-štejejo šole, ki so jih v teh štirih letih zaprli aH poitalijančili, naj presodijo, iz koliko cerkva so izgnali naš lepi jezik, koliko naših učiteljev, duhovnikov, uradnikov so pregnali ali odpustili — naj zberejo vse slučaje nespodobnosti in nasilja, naj pomislijo malo, kaj vse so našemu narodu oteli in odnesli — pa naj vidijo in sodijo sami, je-li v zgodovini kjer-koli kak primer, kjer bi se bilo kakemu narodu v tako kratkem času zgodilo toliko krivice!!
Roko na srce, pa najj povedo sami: ali vodi tako postopanje k dobremu?! Ali dovaja k prijateljstvu in ljubavi?!
Ali moramo mi, izšolani ljudje, z uspehom delati med našim zavednim narodom za sporazum, sodelovanje in slog® z ljudmi, ki ga iako mrzi jo in r-r?-:rajo, da mu že izpreminjajo Lud' iiscčie; .mena, s katerimi se že tisoč in več let označaijo njegove vasi. hribi in doline?!
O tem naj razmišljajo v prvi vrsti tisti, ki se jih to tiče... !
(Istar. Riječ).
italiia
Nadaljevanje razprave o novi carinski tarifi.
RIM, 18- Tudi včerajšnjo sejo ie skoro popolnoma izpolnila razprava o novi carinski tarifi. Unitarec Corsi se je odločno izraz 1 proti načelom protekcionizma v davčni politiki ter pozval zbornico, da se naj izreče za princip svobode v trgovini, ki bolj odgovarja duhu moderne človeške družbe.
Demokrat Aiessio je govoril o dobrih straneh tarife iz leta 1921. Maksimalist Buffoni je izjavil, da se nova tarifa naisla-nja na načelo protekcionizma, vsled česar da je ne more odobravati v imenu zaščite interesov delavskih slojev. Nasprotno je on. Olivetti ugovarjal tem izvajanjem ter se izrekel za protekcionistično daivčno politiko, kateri sledijo celo države, kjer imajo socialisti odločilno besedo v upravi. Zavračal je trditve, da škodi avtonomna tarifa interesom poljedelstva, ko je taka tarifa dobila v Franciji svoje (najboljše zagovornike baiš v zaščitnikih poljedelcev.
Ob 19.25 je bila nato seja ukinjena.
On. Acerbo o sedanjem političnem polo^ žaju in volilni reformi.
RIM, 18. Urednik «Tribune» je imel z on. Acerbom pogovor o političnem položaju. Državni podtajnik na ministrskem predsedništvu je tu izjavil, da je protifa-šistovska propaganda vzbudila stud pri možeh, ki se z največjo nesebičnostjo trudijo za boljšo bodočnost države. Uspeh teh poskusov za intrige bo edino upravi-čeval še strožje ukrepe vlade proti sovražnikom domovine- Pri tej priliki se je on. Acerbo izjavil proti prcporcionali v volilnem sistemu in za reformo ustave, ki tvori v teh zadnjih dneh predmet resnega proučevanja1 s strani vlade.
Videmski fašisti predani tržaškemu vojaškemu sodišču.
VIDEM, 18. General Italo Balbo je od-edil, da bodo sojeni od tržaškega vojaškega sodišča oni fašisti, ki so zasedli sedež fašja v Vidmu ter se tako pregrešili proti disciplini.
Sedež rimskega fašja ni bil zaseden.
RIM, 18. Vest nekaterih listov, da je bila palača Marignoli, sedež rimskega fašja, zasedena od povcljništva 10. cone prostovoljne milice za zaščito države, je brez vsake podlage.
Ogrski finančni minister v Rimu.
RIM, 18. Danes je prispel r grški finančni minister Kallay.
Potresni sunek v Jakinu.
JAKIN. 18. Sinoči ob 22.5 se je tu za-, čutil potresni sunek, ki je trajal nekoliko! sekund. Ljudje so zbežali na prosto. Škode j mi nobene.	j
Paržtetična komisija za Reko sklicana.
RIM, 18. Vsled dogovorov med rimsko in be!grajsko vlado je bilo sklenjeno, da t>? bo pame ti ena komisija za Reko 25. t. tn. zoDet šolala v Rimu.
Jugoslavija
Nove smernice v notranji politiki. - Politični pomen govora Ljube Jov^noviča.
BEL GRAD, 18. Belgrajska politična javnost in parlament sta bila včeraj popolnoma pod. vtisom velikega govora Ljube Jovanoviča- Govor je na vse parlamentarce in politične stranke napravil najglo-bekejsi vtis. Vsi naglašajo, da je Ljuba Jovanovič s tem govoreni dal notranjepolitičnemu življenju nove smernice. Vsi listi govor živahno komentirajo. Govor pa je Ludi po poročilih iz Zagreba tam med hr-vaislumi politiki bil sprejet kot politična izjava dalekosežnoga pomena.
Na predsinečnji veliki seji narodne skupščine pa se je končno dobojeval ljut duel med Svetozarjem Pribičevičem in Ljubo Jovanovičem, ki predstavljata dve struji, zastopajoči popolnoma dijametralno nasprotne smeri v vprašanju ureditve države in glede na/daljne taktike v notranji politiki, Veliko važnost pa prepisujejo parlamentarni krogi Jovamovičevi izjavi glede nadaljevanja pogajanj z Radićevo stranko. Na pripombo Pribičeviča: «Ali bi se ne hoteli iti pogajat v Zagreb?*, je Ljuba Jovanovič odločno in jasno odgovoril:
«Vi, g. Pribičević, vprašujete za moje namene. Hočem Vam povedati. Odšel bi, in to smatram za svojo dolžnost, da se pogajam. Z mojim odhodom v Zagreb intrigira že dve leti gotova gospoda. Svojedobno so me ovirali orožniki in avstrijska vlada, sedaj pa to ovirajo intrige. Zakaj bi ne šel k onim, ki so prišli k nam in bili v moji hiši? Gospodje, ali naj človek, ki gre in razgovarja o raznih državnih in narodnih stvareh, takoj postane sumljiv in ali jemto kaj nepoštenega? Jaz sem tako delal vedno z vsemi skupinami v skupščini-Tukaj se pa uvaja nov sistem, da se ljudje, ki so po zaupanju ljuidstva člami te zbornice in ki so dolžni, da zvedo, kaj eni ali drugi mislijo, da se ti ljudje drug od drugega odbijajo kot razbojniki v gozdu in da se še naprej progiašajct za sovražnikej in če pridemo drug k drugemu, nas proglasijo za zločince in očitajo, da delamo zločin. Jaz eem bil proti temu že od začetka našega ujedinjenja. Stal sem vedno na staTišču, da mora; oi v tej državi Srbi ostati Srbi, Hrvati Hrvati, Slovenci, pa Slovenci.»
Plenarna seja je pa tudi za nadalini razvoj notranjepolitičnih ednošajev zelo karakteristična. V jasnejših oblikah se je začela očrta vati skupna fronta radikalov in njih zveznikov proti demokratom.
Po viharjih in nevihtah na veliki seji narodne skupščine je sedaj zgpet naotalo nekako premirje. Včerajšnje viharne debate so mestoma razjasnile politični horizont, mestoma pa poglobile strankarske strasti in diference. V klubih je" včeraj vladalo popolnoma mirno življenje. Večina poslancev je odšla v svoje domače kraje, ker je skupščina zaradi katoliških in muslimanskih praznikov odgodena do 22. t. m. V Belgradu so* ostali samo uglediaejši poli-tii, ki bodo skušali nadaljevati razne razgovore in posvetovalija-
Čas do prihodnjega sestanka narodne skupščine namerava vlada izkoristiti v
to, da pripravi vse zakone, ki jih ima kot nujne predložiti narodni skupščini v razpravo. T .imijni zakoni so: 1, zakon o službeni ^uradniški pragmatički, 2. invalidski, 3. zakon o organizaciji vojske, 4. zakon o sodnikih itd.
Včeraj dopoldne sta se o parlamentarni situaciji dlje časa razgovarjala ministrski predsednik Pašić in minister Ljuba Jovanovič. Minister Jovanovič je nato odšel na dvor, kjer je kralju poročal o rezultatih plenarne seje narodne skupščine in o splošni politični situaciji.
Preliminarni sporazum z Radićem«
BELGRAD, 17. Večina revizicnističnih poslancev je odpotovala po končani seji narodne skupščine domov. V Belgradu pa je ostal dr- Korošec, ki je imel včeraj daljši razgovor z ministrskim predsednikom Pa-šičem in pozneje razgovor z zunanjim ministrom dr. Ninčičem; Tem sestankom pripisujejo parlamentar.«i krogi veliko važnost, češ da gjre za obnovo pogajanj v Radićem in revizionisti.* Na drugi strani pa trde, da so bili ti razgovori popolnoma drugega značaja, da jč dr. Korošec predložil le spomenico svojsga kluba glede ureditve spornih lastninskih vprašanj, ki so nastala povodom razmejitve napram Italiji v slovenskih obmejnih krajih in v Prek-murju. Iz nekaterih ljudovskih krogov pa se čuje vest, da sto se ti pogovori tikali vprašanja, kako nadaljevati pogajanja, ki bi omogočila sklenitev preliminarnega sporazuma. Po poročilu" «Tribune» iz Zagreba je Radić za tak sporazum, vztraja pa še vednoi pri zahtevi, da §e v novembru letos razpišejo nove volitve, ki bi naj dale pravi izraz političnega razpoloženja med masami hrvatskega, srbskega in slok-verrskega naroda. Radič upa, da bo pri teh volitvah pridobil povsod na glasovih.
V parlametntu je bilo včeraj zanimivo dejstvo, da je v Zagreb po predhodni konferenci s PaŠačem in Ljubo* Jovanovičem odpotoval začasni predsednik narodne skupščine dr. Dušan Peleš. Da bi se njegovo potovanje v Zagreb napačno ne tolmačilo, je dr- Peleš j»ozval v skupščino novinarje in dopisnike listov ter jim izjavil, da ima njegova pot v Zagreb popolnoma privaten značaj, da potuje v Zagreb v privatnih in rodbinskih zadevah. Nasprotno pa trdijo parlamentarni krogi, da ima dr. Peleševa pot v Zagreb tudi politični značaj.
Kotor priključi Cetinjski oblasti
BFLGRAD, 18. Na konference okrožnih načelnikov, komandantov orožniške brigade, velikega župana cetinjskegai in načelnika javne varnosti Žike Laziča je bilo sklenjeno, naj se ministru notranjih dle z ozirom. na javno varnost predlaga, da se Boka Kotorska, ki je doslej pripadala Dalmaciji, na podlagi zakona o občni upravi udlruiži s cetinjsko oblastjo. Minister notranjih' poslov je ta predlog sprejel in že izdal potrebne odredbe. Resno gibanje srednješolskih profesorjev.
BELGRAD, 18. Na zadnji seji ministrskega sveta je minister prosvete Marko Trifković poročal o resnemi gibanju srednješolskih profesorjev. Udruženje profesorjev, ki šteje v Srbiji in Vojvodini preko 1000 člamov, je ministrstvu prosvete predložilo spomenico glede izboljšanja gmotnega položaja- Ministrski) svet je obenem razpravljal o posledicah, ki bi jih povzročil kolektivni izstop srednješolskih profesorjev dne 1. junija v šolski upravi. Vlada smatra to gibanje za resno. Z oziromi na skorajšnji zaključek šolskega leta pa bi imel izstop profesorjev težke posledice. Vlada radi tega razmotriva to gibanje tudi s stališča javnih cLžavnih interesov. Čim sprejme narodna skupščina uradniški zakon in bo sprejet zakon o izenačenju neposrednih davkov, bo vlada takoj definitivno uredila vprašanje srednješolskih profesorjev. Po daljši -debati je bil minister prosvete pooblaščen, da temeljito prouči to vprašanje in vladi inato na bodočih sejah poroča. _________
ŽehosJovaška
Povratek Svehle v Prago.
PRAGA, 18. Ministrski predsednik Svehla se je povrnil v Prago po skoro dvomesečnem zdravljenju v Italiji. Svehla bo v kratkem zopet prevzel svoj urad.
Nov apostcHŠki nuncij v Pragi.
PRAGA, 18. Mons. Micara, ki je bil do sedaj nuncij v Prag?, je premeščen v Bruselj. Za Prago je imenovan dosedanji nuncij v Bukarešti, mons. Marmaggi.
Čehcslovaška sladkorna kampanja.
PRAGA, 18. Delo rafiniranja gre proti proti koncu. V Češki, Moravski in Šleziji se je pridelalo približno 5,600.000 stotov rafiniranega sladkorja-
Novo čehoslovaško posojilo. PRAGA, 18. «Češke S!ovo» piše, da ima vlada namen najeti v inozemstvu posolio pol mfljarde čs. kron. Ta denar bi se uporabil za gradnjo železnic ma Slovaškem in v karpatski Rusiji.
Rusija
Ruski protest proti gonji poljskega tiska.
MOSKVA, 18. Ruski zastopnik v Var^ šav i je izročal poljskemu zunanjemu mi. n istru protestno noto sovjetske vlade proti Rusiji sovražnemu pisanju poljskih listov povodom umora Vorovskega.
Poljska
Skrzjnski zahteva Javorino za Poljsko.
VARŠAVA, 18. Zunanji minister Poljske Skrzynski je v parlamentarni komisiji) za zunanje stvari podrobno poročal o vprašanju Javorine. Prešel je zgodovino tega vprašanja ter rekel med drugim: «Poljska zahteva zase Javorino že iz razloga, ker hoče, da se točno izvršijo sklepi pci?lani-ške konference. V glavnem interesu naše in evropske politike sploh je, da se varuje ugled sveta poslanikov. Poljska ima tembolj pravico zahtevati zase Javorino, ko je do sedaj s samozatajevanjem izvrševala sklepe tega sveta.
Dveletna vojaška služba na Poljskem,
VARŠAVA, 18. Državni zbor je sprejel zakon za uvedbo' dveletne vojaške službe.
Francija
Krediti zi a ruhrsko zasedbo pred finančno komisijo.
PARIZ, 18. Na današnji seji finančne in zunaje parlamentarne komisije je govoril Poincare o kreditih za zasedbo ruhrske kotline. Francoski ministrski predsednik je tu izjavil, da so po prvih mesecJi zasedbe stroški za ruhrsko kotlino popolnoma izginili iz proračuna, tako da bo lako ostala Francija v Poruhrju dokler bo hotela, me: da bi pri tem trpela kako škodo. Uprava zasedenega ozemlja se je ustalila, požrtvovalnosti inženirjev in železniški upravi se je posrečilo, da se stroški zasedbe krijejo ® produkcijo iz rudnikov. Poincare je zaključil, da si ne bo pustila Francija iztrgati iz rok zalogov, dokler ne bo Nemčija izpolnila svojih obvez.
Belgija
Stavka belgijskih železničarjev.
PARIZ, 18. Iz Bruslja poročajo, da je stavka železničarjev stopila v kritičen Štadij. Strojevodje in vse otstaloi csobje sa sinoči nepričakovano zapustili delo. Med Brusljem in Antverpnom je ves železniški premet popolnoma pretrgan.
Angleške-ruski odnosa ji v dolnji zbornicu
LONDON, 18. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o angleško-ruskem sporu-Več poslancev je posvarilo vlado, da naj se skuša izogniti pretrgainju ednošajev z Rusijo. Mac Neil je izjavil, da ni mogoče dati nobenih zagotovil v tem pogledu ter dostavil, da bo angleški zastopnik zapustil Moskvo, ako bo* Rusija zavrnila angleške pogoje.
Prvi pogovor med Krasinoin in CurcoBOm
LONDON, 18. Po novih navodilih iz Moskve se je včeraj podal Krasin na zunanje ministrstvo, kjer je imel z lordom Cur-zonom pogovor, ki je trajal nad 2 uri. O poteku* tega pogovora se varuje najstrožja tajnost. Krasin se je branil dati) kaka pojasnila časnikarjem, ki sio ga ofcsuii z vprašanji, ko je zapuščal zunanje ministrstvo. Splošno prevladuje mnenje, da bodo pogajanja trajala dolgo časa, ker hoče Krasin razpravljati posebej o vsaki točki angleške note. Baje je Krasin dal Curzonu zadoščenje radi zaplenitve angleške ribiške ladje. Zvečer je Curžon poročal kralju O stanju ruskega vprašanja.
Brzojavni in telefonski promet je popolnoma pretrgan. Te dni so odšla v Po-ruhrje tudi velika francoska in belgijska ojačenja.
Nove nemške ponudbe se pričakujejo tekom prihodnjega tedna.
BERLIN, 18. «Berliner Tagblatt» poroča danes iz uradnega vira, da je vlada sklenila predložiti novo ponudbo zaveznikom. Sfavka pristaniških delavcev v Ha m but gu.
HAMBURG, 18. Vsled stavke pristaniških delavcev počiva od .včeraj vse delo v pristanišču. Delavci so zavrnili ponuđeno jim 16 odstotno povišanje plač. V stavko so stGpili tudi pristaniški strojevodje in kurjači.
Zbiranje francosko-belgijskih čet v Poruhifii.
BERLIN, 18. Iz Essena poročajo o raznih ukrepih francoskih zasedbenih oblas-stev, iz katerih se bi dalo sklepati, da se bo poostril pritisk v blokirainih pokrajinah.
Prctikcmi/aška borba v Bolgariji. - Poročilo o smrti Aleksandiova se potrjuje.
BELGRAD, 18. Vesti iz Bolgarije potrjujejo, da je bil v zadnjih bojih vladnih čet s komitaši ubit vodja makedomstvujuščih Todor Aleksandrov. V borbah v okolici Džumaje je bil včeraj ranjen drugi komit-ski vodja Jovan Grlo, vendar pa se bolgarskim Četam ni posrečilo, da bi ga ujele, ker so ga tovariši odnesli s seboj na Oso-govo planino v smeri proli Čustendilu. Pač pa je bilo v bojih pri Džumaji ujetih nad 100 drugih komitašev.
V Sofiji je bil aretiran general Proto-gerov, ker je bil v zvezi z glavnim odborom makedonstvujuščih. Prišel bo z drugimi voditelji komitaške akcije pred preki sod. Z njim vred je bilo v Sofiji na novo aretiranih okrog 20 ljudi.
Akcija proti komitašem se nadaljuje z vso energijo. Ves jugozapadni del Bolgarije je spremenjen v bojišče, kjer se vrše dan za dnevom krvavi spopadi med redno vojsko in komiti. Časopisi o vsem tem ne smejci objavljati drugih poročil kakor uradne komunikeje. Stambolijski je prepovedal tudi članom vlade izjave o protikmi iski akciji.
ŠTIP, 18. V bitki pri Perovu je bil ubit komitski vojvoda Avram Predočevič, ki je osumljen mnogih zločinov v melniikem srezu. Ranjen :n prijet je bil tudi Nikola Prosanovič, sorodnik pok. PredoČevića.
SOFIJA, 18. Kakor se zatrjuje z uradne strani, so kraji okoli Džumaje in Petriča vseid o Melmka popolnoma očiščeni komitašev. Razbite komitaške čete so se razpršile po obmejnih krajih ter ne kažejo nikakega odpora več proti vladnim četam, ki jih neprestano preganjajo.
GrŠko-bolgarski spor poravnan.
ATENE, 18. Grška vlada je odgovorila na zelo1 vljuden način na protestno no-to Bolgarske proti preganjanjem Bolgarov v zapadni Traciji ter obljubila, da bodo internirane! osvobojeni.
37 miljard primanjkljaja v ogrski tigevski bilanci.
BUDAPEST, 18. Trgovska bilanca za prvo četrtletje 1923. izkazuje za 37 miljard primanjkljaja. Posebno se je dvignil uvoz lesa, premoga im železa. Na drugi strani se je znatno znižal izvoz moke, klavne živine in vina.__
Italijansko-avstrijska trgovinska pogodba odobrena
DUNAJ, 18. Avstrijska poslanska zbornica je odobrila italijansko-avstrijsko trgovinsko pogodbo. Socialisti sa glasovali proti.
Maršal Foch na Dunaju.
DUNAJ, 18. Sinoči je dospel iz Prage maršal Foch, ki bo jutri nadaljeval svojo pot v Belgrad.
TI
«Medeni tedm» se bližajo h koncu. Po Ispili dnevih poezije se začenja oglašati trda realnost. Z drzno zasnovano in izvedeno nekrvavo revolucijo — nekrvavo namreč proti vladremu sistemu in parlamentarnemu režimu — si je fašizem v naskoku prisvajal pozicijo za pozicijo. Zdelo s je, da je silni val nezadržen in da neusmiljena zagrne vse, kar bi se mu hotelo upirati. Ali v najlepšem zmagoslovju je začel naletati na odpor. S takim sicer rahlim odporom — oelo ob poktonih fašizmu — so se oglasih popolari. V odgovor na to so sledili poizkusi od strani ministrskega predsednika, ki naj bi tabor popolarov razkrojili, posebno pa obglavili don Sturzo, ki je dejanski vodilni duh stranke. Ni šlo. Korgres v Turinu se je postavil na; stran Sturze in stranka ga je vnovič imenovala z svojega generalnega tajnika. — Nadaljnji znak, da prihajajo skrbi, je v dogodkih v fašistovskem taboru samem. Najgro-zilnejše pa se kaže takoimenovano gibanje «Soldmo;> v Siciliji. Imenujejo ga tako, ker njega pristaši nosijo v gumbnici desetčentežimski komad s podobo kralja na sprednji strani, kakor da hoče to gibanje zabiti zagvozdo med sedanjo vlado in ustavnim kraljestvom. Da se vlada sama zaveda resnobe tega gibanja, priča de-stvo, da je dala celo poslanca Lombardo Pelegrino aretirati. (Pozneje so ga seveda izpustili). So znaki, da široke mase v južm Italiji ne soglašajo s sedanjimi vladnimi metodami. In ker to gibanje ne izvira iz kakega strankarskega programa, more zadobiti značaj odpora v masaili. kar more postati za fašizem tem nevarnejše, ker so voditelji gibanja vrgli v maso geslo: ^zvestobo kralju* in ^spoštovanje pred ustavo*-! Zato bi moglo to gibanje povzročiti velike notranjepolitične zapletljaje. Značilno je tudi, da fe vlada samega generalis-sima Italo Balbo poslala v Aleksandri jo, kjer so dogodki zadobili značaj male državljanske
vojne. Uverjeni smo sicer, da se vladi posreči zadušiti to gibanje v njega demonstracijskih pojavih. Vsekako pa je to najresnejši pojav proti fašizmu, ker se je postavil ma strogo za-konitesi: zvestobo do kralja in spoštovanje do ustave.
In to naj bi bila — dobrohotnosti V dopisu iz Lcnjerja v včerajšnji številki je dobila naša javnost živo, pestro m prtredjivo sliko, v kakih razmerah živi in trpi sedaj naše ljudstvo. Imeli so v Lonjerju nedolžno prireditev, ki jo je oblastvo dovolilo. Kdo bi si sploh upal ob sedanjih razmerah uprizoriti kak javen nastop brez takega dovoljenja?! Vendar so prišli povsem nepoklicani ljudje in zahtevali, naj se jim pokaže dovoljenje! Že v tem dejstvu so drastično označene tukajšnje sedanje razmere. Kako so ves čas prireditve nadlegovali, žalili in izzivali ljudstvo, kako so z nasilnim postopanjem ovirali izvajanje programa, ki ga je oblastvo odobrilo — vse to je živo opisano v, včerajšnjem dopisu rz Lornjerja. V spopolnilev naj zabeležimo še kričeče dejstvo, da so oni nasilniki vsako toliko nastilno zahtevali, naj godba svira to ali ono pesem, ki ni bila na programu! So torej zahtevali, naj se prireditelji ne držijo programa, .ki ga ije oblastvo dovolilo! Tu je mučno vprašanje: kdo je sedaj pri naa gospodar: ali kraljeva obla s tva, ali pa — oni drugi?! Odgovor na to mučno vprašanje je pocfcun v dejstvu, da ni bilo blizu nobenega organa istih oblastev, da so torej državno avtoriteto zastopali le — oni drugi! Potem takem bi se zdelo, da imamo dve vladi: eno, ki —■ če je posebno milostna — dovoljuje, in drugo, ki z dejanji dovoljenje razveljavlja!! In take — neverjetnosti — neverjetnosti vsaj v vsaki urejeni državi — se dogajajo istočasno, ko nam «Piccolo» prisega, da oni ne sovražijo našega ljudstva, in ko nam «Era Nuova» zagotavlja cela «dobrohotnost*. Hvala lepa na tajči do-
brohotnosti , nam kliče le v zavest, da so v razpoloženju napram našemu ljudstvu fes vsi — Una tamiglia!
Zakon o obveznem sprejemanja vojnih invalidov na delo raztegnjen na nove pokrajine. Uradni list < Gazzetla ufficiale* z dne 25. marcu 1923 št. 954, s katerim se raztegnejo na
rano
za-
ska je zadobila več centimetrov, dolgo na dlani desne roke. Morala se je zsteči v vod Zelenega križa*, kjer ji je zdravnik razkužil rano ter jo za silo obvezal. Ženska
bil zmagalec na Dunaju, je v Karlovih Varih med zadnjimi, isto se godi Nemcu Tartako-werju, ,ki je bil na Dunaju med prvimi. Dolgo časa je bil v Karlovih Varih na prvem mestu
je nato podala v mestno bolnišnico, kjer so ji'Rus Bogoljubov, v zadnjem času pa ga je pre-
____________1«	Ulrfl krniti Rttc in4»! AlIaKin Vplilcn nrpcpnp-
rano
zašivali.
Brezplačno se je hotel odpeljati v Ameriko,
posredovanje dela; tam se prijavijo tudi brez poselni pohabljenci, katere potem komisija dodeli tistim delodajalcem, kateri imajo od zakona predvidevane predpogoje.
Nekaj izrednega bo za Tržačane matineja, ki se bo vršila jutri ob 10. uri zjutraj v dvorani Del. kons. društva® pr,i Sv. Jakobu in kcncert ob 4. popoldne na Kontovelju. K izredno bogaiemu — deloma novemu — programu iz naše vokalne literatre, ki ga je skrbno izbral Srečko Kumar, bo dodan na Kontovelju še Brahmsov trio za violin, violo in klavir in slika iz Hlapca Jerneja. Pri koncertu sodeluje ženski, moški in mešani zbor učiteljske zveze, ki je sestavljen iz najboljših pevcev in pevk iz učiteljskih vrst cele Julijske Krajine, poleg tega pianistka Gita Bortolutti, Ka-rol Pahor (violin). Mirko Lcgar (viola) in pri dramatični sliki Marij Sila in Albert Širok. — Vsak nov koncert ~e za zbor Zveze nov uspeh, zato ni čudno, da zanimanje za ta dva koncerta ne raste samo pri nas, ampak tudi pri Italijanih. Na koncert so povabljeni tudi italijanski glasbeniki in kritiki, ki izpregovori-jo v italjanskih listih o naši pesmi in o učiteljskem zboru. —
Sedeži za matinejo in koncert učiteljske Zvezen so v predprodaji v knjigarni Stoka.
Na Kontovelju se bodo razprodajale vstopnice in sedeži eno uro pred koncertom.
Vstopnice za koncert pevskega zbora učiteljskih društev prodaja trgovec Kante na Prošeku.	•
Pozdravi vojakov. Podpisani vojaki novinci, nahaja;oči se v Bologni, pošiljamo vsem svojim družinam, prijateljem in znancem najiskrcnejše pezdrave z -željo da se nas pogostokrat spominjajo potom kakega pisma.
Josip Zustio, Daneu Josip. Dolenc Milan, Purič Josip, Daneu Albert, Sosič Marij, Zlobec Josip vsi iz Opčin. — Josip Klanjšček, Oslavje Gropajc Fran, Slivje — Šošol Fran, Pj uma — Kuma vi ji Bruno, P ruma; Pirjevec Viktor, Orlek; Uršič Jcsip, Mlinsko; Milič Rudolf, Mali Repen: Maslo Muha, Bač; Švi-Jigoj Anion, Bjana: Rončel Silvo, Trs-t; Uršič Josip, Trst; Pertot Josip, Barkovlje; Kaverčič Josip, Izola; Iskra Ivo, Selo Rovinskoga; Peric Bernard, Trst; Bakijac Andrej, Kanfanar; Rudolf Anion, Crni Vrh; Lampe Viktor, Crni Vrh; Rupnik Andrej, Zalog; Hober Josip, Črni Vrh; Kune Fran, Gore; Frelik Fran, Idrsk; Gorjup Vincenc, Mikola; Andrejasič Josip. Crnotič; Plešnar Rudi, Zalog; Likar Ivan, Col; Mohorič Rafael, Čekovnik; Laznik Alojzij, Gorica; Vogrič Alojzij, Otalež; Govekar Dominik Godovič; Gantar Valentin, Gcdovič; Gantar Fran, Zovatec; Črnilogar Vincenc, Čekovnik; Prister Matija, Odrešnice v Ravnih; Ivančič Mihael, istotam; Čermelj Matevž, Bedajne; Kline Andrej, Senožeč; Krebelj Anton. Senožeče: Prhavec Anion, Senožeče; Hrovatinlvan Senožeče; PanHar Alojzij, Hudajužna,* Klažer Anton, Gcdovič; Erželj Vincenc, Ledine; Jereb Anten. Gcdovič; Temine Fran, Črnivrh; Kavčič Josip, Žabja vas: Kavčič Edvard. Komen; Peršič Leopold, Črniče; Faganel Fran. črniče; Žitnk An ■on, Trst; Arkcn Josip, Trst; Kavčič Alojzij, Tolmin; Laznik Alojzij, Šeinpas; Dcvgan Mihael, Bistrica: Muha Karel. Bistrica; Slenć Ivar, Bistrica; ŽTagar Julij, Trst; Škcr Valerij, Trst; Klinek Fran, Trst; Gregorič Vladimir, Dekani pri Trstu: Bertok Ernest, Dekani; Fibel Primož, Starašica; Knafele Ivan, Knežak; Bordon Ivan, Mare žige v Istri; btoko-vac Fran. Pcrtnla; Babic Fran. Koper; Numer Lazar, Koper; Rak Anton, Trst; Pečar Ivan, Trst; Mlakar Ivan. Gore; Koč:ančič Ivan, Trst; Tedesco Josip Trsi; Riktar Andrej, Trst; Šau Ivan, Kocer; Lisica Ivan, Nahrcžina: Kodrič Andrej Crkno: Val Anton, Idrija; Zadnik Anton. Bistrica; Štadila Ivan, Koper: Lukan Ivan Godcvič: Rebec Jakob, Divača; Kožman Josip, Trst; Trebck Jikcb, Divača; Jereb Fran, Lovratec;
Črniče. —
nove pokrajine zakoni, kateri urejujejo obvez-; Brezposelni Matej Viscovich, doma iz Labinja riost delodajalcev, da sprejmejo vojne pohab-j v Istri, je že delj časa zaman iskal zaslužka Ijence na delo. Ta obveznost obstoji za vsej v našem mestu. Končno je uvidel, da zanj ni delodajalce, kateri imajo več nego 10 delav- j več kruha v domovini, zato je sklenil posku-cev. Kdor ima pri sebi zaposlenih od 10 do siti svojo sreče v tujini. Ni imel denarja, da bi 20 delavcev, mora sprejeti 1 invalida, ter za j izvršil svoj sklep, a lačni želodec ne izbira vsakih nadaljnih 20 delavcev, ali del lega ste- sredstev. In mož se .je pred sinoćnjim na tihem vila, zopet 1 invalida. Delodajalci prijavijo (splazil na parnik Argentina- , ki je zasidran število svojih delavcev teritorijalni komisiji za v stari presti luki, kateri bo v kratkem odplul
- -	"	1--J' 1---- v Ameriko; skril se je v skladišču za premog,
z upanjem, da bi na ta način brezplačno odjadral v obljubljeno deželo — Ameriko. Toda njegov načrt je splaval po vodi, toda ne v Ameriko, kajti nekateri stražniki so pri prei-skava-nju parnika izsledili Viskovicha ter ga izvlekli iz njegovega skrivališča. Mož je bil izročen pristaniški varnostni oblasti in se bo moral zagovarjati pred sodiščem radi poisku-šene sleparije v škodo paroplovne družbe «Cosulich» za znesek 1550 lir; toliko stane namreč vožnja tretjega razreda v Ameriko.
Tako je Viscovich, ki je hotel iskat zaslužka v Ameriki, našel brezplačno zavetje in hrano v zaporu v ulici Corotneo.	c
Požar v avtomobilski lopi. Včeraj zjutraj je nenadoma izbruhnil ogenj v avtomobilski lopi, ki se nahaja v ulici Sv. Framčiška Ašiškega št. 32, katere je lastnica družba Jog. Tarabocchia in Drug.
Na telefonično obvestilo se je podal na lice mesta oddelek mestnih gasilcev, kateri so z vso vnemo začeli gasiti ogenj. Ta je izbruhnil v nekem kotu lope, kjer se je iz neznanega vzroka, vnel kup umazanih cunj; ogenj se ;e kmalu razširil in začeli šo goreii tudi kavčukovi avtomobilski obroči in par vrčev polnih benzina, ki so se nahajali tam v bližini. Vsled velike množine lahko gorljivega materiata je bila nevarnost, da ogenj popolnoma uniči lopo. To nevarnost je preprečilo pravočasno posredovanje gasilcev. Po cnournem gašenju so popolnoma udušili ogenj.
Škoda, ki znaša okoli 10.000 lir, je pokrita z zavarovalnino.
Pleskarjev padec. Pleskar Josip Semo-lich, si ar 27 let, stanujoč v ul, Valdiriva št. 24, je padel včeraj pri delu z nekega ogrodja, na katerem je bil zaposlen ter se pri tem ranil na dlani desne roke.
Dobil je prvo pomoč v zavodu "Zelenega križa», kjer mu je zdravnik obvezal rano. Okreval bo v 10. dneh.
Mali tatinski dnevnik. Policijski agenti so pred sinoćnjim aretirali 28-letnega Avgusta Zavatto, stanujočega v ulci Concor-dia št- 6. Mož je imel namreč pri sebi dve posodi iz kitajskega srebra, o katerih ni hotel povedati, kje da jih je dobil.
Po kraikem zaslišanju- je bil Zavatta odveden v zapor v uL Coroneo.
Roje Josip. Portule; Setej Andrej,
vesti
Pogrebno drušive v Rojsmi bo
dividende v nedeljo od 9. do 12- v prostorih.
MDP — Sv. Jakob. Ima danes ob 20 sestanek s predavanjem. — Preds.
Športno društvo «Adria» —Nogometni sek. Jutri v nedeljo zjutraj skupne vaje, sha'a-; lišče na Gariba-dijevem tr£u (pri pošti), točno i ob S uri odhod na vežbališče. — Vodja.
Iz triaike pokrajine
Podbrdo. Prost, gasilno društvo priredi dne
27. t, m. [nedeljo) veselico na prostem s sledečim sporedom; Satner: Opomin k petin; Nedved; Nazaj v planinski raj: Jože Vole: Na dan sodbe, trodejanka; Ples. V slučaju slabega vremena se veselica odloži na nedoločen čas, ki se pravočasno naznani. — Odbor.
hite* drugi Rus, znani Aljehin. Veliko presene čenje sta s svojimi uspehi vzbudila Ager Ma-roczy in Ćtfh Reti, katera se v vseh dosedanjih turnirjih nista mogla dokopati na površje. — Turnir v Karlovih Varih bo igran v 17 krogih in se bo kmalu zaključil, 15. krog je ravnokar doigran in izkazuje sledeče stanje: Aljehin 11; Bogoljubov, Maroczv 10: Rćti» Treybal 9V«, Griinfeld 9; Nemcovrč, Teichmaim, Yates 81 Tartakower 8; Tarrasch 7; Rubinstein, Wolf 6. Samisch 5U>. Naš rojak dr. Vidmar se tega turnirja ni udeležil.
KUHINJA, zadnji model, z proda. Mclino grande U, I.
marmorjem, sc' sg^a^g^^^KH^SaascaBS^
697
Borzna ooroilla.
Tecaiti
Trst, 18. maja 1923
PREPARATE za olepšanje kože, za zobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v IL Bistrici.	29/4
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica
Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-j	J 3
cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko, j Skladišče : Piazza Scorcola I.
25
Via Mazzini 40 (prej Nuova) Tel. 2984 B'
POZOR? Krene, korale, zlato, platin in zobov* «e pc najvišjih cenah plačuje edini grosisf
B<..... ......*
telleli Vita, via Madonnina 10, I.
32
CosuHcfi • • • Palmatil. . • Gerollmich . Likera Triestina LIeyd • « • • I.' slno • . . Mart ino! ieh . • Oeeanla ... Pnmuda . > . Tripcovich • • Ampelea • ••
Cement Dalmatia....... . • • .
Ccmtnt Spilata . • • • • .......
Valuta na tržaiken? tsfo,
egrslce krone

• • • •
323 355 IS'20 408 1405 725 135 135 580 306 500 333 257
avstrijske kron* * . . . češkoslovaške krone • • dinarji le j i
marke •••••••••
dolarji *••«••••
i rancoski franki . . • . švicarski franki ....
augie&ki iunti papirnati •
0.45 0.03
0.40 0.0299 81.40.— 01.70 21.50.— 21.70 9.15.— 10.25 0.0440 0.0475 20.4750 20.6750 136.75.—137.25 3*9.—.—371.— 95.20.— 95.40
Poslana4)
Na «Poslano« z dne 14. t, m. podpisano od Dr. Cicero Michelangelo, zdravnika v Postojni, odgovarjam da bode pristojna oblast sadila? kdo nosi odgovornost za pričeta in nekončana dela tekom mojega delovanja v Postojni.
Sežana, 17- V. 1923.
MIlan Perfiavec,
zobotehnik.
Radi prisiljenega in zato nenadnega mojega odhoda iz Postojne se nisem mogel osebno posloviti od. vseh -dragih mi Po-stojnčanov, kateri so mi v visej dobi mojega bivanja v njib sredi izkazovali obilo zaupanjai n prijateljstva.
Zato tem potom kličem: zdravo!
Sežana, 17, V. 23.
Milan Perhavec,
zobotehnik.
Vesti z Goriškega
Stoletnica Postojnske jame se obhaja jutri na slovesen način. Iz Trsta vozita dva posebna vlaka z znižano vozno ceno, tudi vstopnina v jamo je znižana za polovico, tako, da je vsem slojem dana prilika, ogledati si podzemeljske čudeže ob bajni razsvetljavi (pol miljona sveč). Preskrbljeno je tudi za najrazličnejše zabave.
izplačevalo društvenih
rede
Gospodarstvo
IV. vzoični semenj v Libercu (Reichen-
berg3 se bo vršil od 11. do 19. avgusta t. 1. Priprave so že v polnem teku in iz zanimanja, ki vlada na Ćehoslovaškem in v inozemstvu, se lahko pričakuje popolen uspeh ©ejma. V prvi vrsti bedo zastopane sledeče industrije: tkanine, stroji, avtomobili: živila, porcelan in steklo, kemične industrije in dr. Obiskovalci sejma bodo imeli sledeče popuste: na italijanskih železnicah 20/£, na jugcslovenskih 50%, na čehoslovaških 33%. Natančne informacije daja čehcslovaški kenzulat v Trstu, Viale Regina El^na 29, ter uradni zastopnik sejma v Trstu R. Svoboda; & Co., Via oci_ Tcrre Bianca 25.
Šah
Sr
S steklenimi črepinjanii se je pevezala. Pred
včerajšnjim popoldne je zr.sebnica Josipina Si-moTrch, stara 27 let, natakala v svojem stanovanju vino v steklenice, za račun nekega krč-marja. Pri tem poslu s« ^i je steklenica, katero je hotela zamašiti, zdrobila v reki in žen-
Mednarodni šahovski turnir ▼ Karlovih Va-
"k- Že par tednov zasleduje šahovski svet z
zanimanjem veliki šahovski turnir, ki sc odigrava v Karlovih Varih. Udeležujejo se v glavnem isti mojstri, kateri so se bili zbrali to zimo na Dunaju in ravno ta okoLnost omogoča spoznanje, da je tudi za šahiste igralska sreča vpočeta ali vsaj, da imajo tudi šahisti svoje dobre in slabe dneve, Poljak Rubinstein, ki je
*) Za fiUtakc pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
Mali oglasi
BABICA diplomirana sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Cor-so Garibaldi 23-1.	*	701
VREMŠCINA. Pozor bolni na želodcu! Danes se je nastavila najboljša, pristna vremščdna iz vinogradov izpod1 Vremščice. Komur je mari, da si za trajno okrepča želodec, naj pribiti v Matavun št. 8, gostilna Janko Gom-bač.	698
ŠIVALNI siroj «Singer» zajamčen 5 proda. Coroneo 1, mehanik.
Lepo industrijsko podietle v Sloveniji,
tik večjega mesta, turbinska in parna žaga, električna centrala in tovarna lesnih izdelkov, se po ugodni ceni proda.
Dopisi pod «Industrija , na anončno ekspedicijo Aioma Coznoany. Ljubljana, Kongresni trg 3.	26 12
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sv. Petru na Krasu se bo vršil 21. maja t. I. in ne 21. junija, kakor je bilo pomotoma javljeno v „Edinosti" št 112.	^
Posestva na prodaj v Sloveniji:
Krasna kmetijska posestva 16 oral, lepa hiša, 4 sobe, s pohištvom, živi in mrtvi inventar, približno 60.000 lir. Krasna posestva, vila z 10 sobami, 10 oralov, 2 vrelca kisle vode, ves inventar, stroji, velik promet, približno 100.000 lir, veleposestva, graščine, mala in srednja kmetijska posestva, več gozdnih posestev, gostilne, trgovine, mlini in žage, hiše, vile itd. itd.
Realitet na pisarna Arzenšek, Celje, Kralja Petra ul. 22.	20 3
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorod-nikom, ljubljenim prijateljem in znancem, da je naša prelju bij ena mamica, svakinja in sestra gospa
Jožefa Kosovel
posestni« in gostilni? arka
dne 13. maja 1023 po dolgi in mučni bolezni previđena s sv. zakramenti v 60. letu svoje starosti, mirno v Go9podu zaspala.
Pogreb zemskih ostankov nepozabne ranjke se je vršil dne 15, maja 1923 ob 9 predp. ČRNIČE, dne 15. maja 1923. •terfiia por. Plahuta. Echrina, hčeri.
Prodaja porcelana, lončevine, stekla in hišnih
potrebščin na drobno in debelo. Velika Izbera omar in porcelana za gostilne. Specialiteta za darove: servisi za kavo, čaj, umivalnike, umetniški predmeti itd. itd.
Brezkonkurenčne cene. (253)
Primorci pozor! Najugodnejši nakup!
Proda se v vasi Studa pri Domžalah hiša v dobrem stanju, pripravna za trgovino alf gostilno, ker v celi vasi ni nikake trgovine in samo ena gostilna. Svoječasno se je v isti hiši izvrševala gostilniška obrt. — Hiša obstoji iz treh sob, kuhinje, kleti in zelo prostorne veže. Zraven hiše velik h'ev, vse obokano, skedenj, lopa, drvarnica, svinjak in kovačnica (edina v vasi). Voda se nahr.ja v kuhinji in poleg je Še na dvorišču potebel vodnjak.
K hiši spadata 2 ara vrta, 3 njive v obsegu ca 91 arov in štiri parcele gozdov c;. 130 arov.
Ker je krasna lega in ti kraji zelo lcpi» bo vsakemu reftektaniti takoj na prvi pogled ugajalo. Natančna pojasnila daje J. Menart, trgovec, Domžale, Slovenija.	(242;
ZAHVALA.
Podpisani se najtoplije zahvaljujemo vnem sorodnikvm, prijateljem in znancem, posebno pa prečastiti <luhovžčini in pevskemu zboru bralnega in pevskega društva, darovatelj-u i vencev, in vsem, ki so spremili nažo ljubo mamico, svakinjo In sestro
Joiefo Kosovel
na ojeni zadnji poti.
ČRNIČE, dne 15. maja 11>:l'd.
TRGOVSKO izobražena gospodična, 23 let stara, z več tisoči lir premoženja, želi znanja v svrho ženitve s trgovcem ali obrtnikom. Le resni in trezno misleči gospodje imajo prednost. Ponudbe s sliko na upravništvo ped <-Resnost Št. 27.» Tajnost strogo zajamčena.
POSTELJE, chiffcmiers 220.— nočne omarice 50.— vzmeti, žimnice iz morske trave in volne, popolna solidna soba L 900.— Fon-deria 3	677
HARMONIKA trivrstna, znamke «Lubes» se proda, Peter Beton, IL Bistrica.	678
KROJAŠKA oprema, popolna, skoraj nova, se ceno proda. Kupec lahko eventuelno vodi obrt dalje. Naslov pri upravinštvu.
680
NAZNANILO. Obiskovalcem semnja v Bazovici se nazinanja. Ha se bo vršil redni mesečni semenj mesto 20. maja, 21 t, m. to je na binkoštni pondeljek. Za obilno udeležbo se priporočajo domači obrtniki._690
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št 6, L	44
SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, H.	45
PODLISTEK
WILKI£ C0LL1NS;
Clespa v belem
IZPOVEDBE GOSPICE
bi
HALCOMBE
Ko sem prišla bliže, me jc zaslišala in se obrnila k meni.
Kri mi je zastala v žiiah. Tujka v vrtu je bila gospa Rubelle.
Kakšna groza me je tedaj i/.preletela! V tem hipu je prijahal po poti gospod Per-sival. Z z a n ičijiv im glasom je velel gospe Rubelle, naj me pelje v neoblj-udeni del biie, kjer je bila v resnici nastanjena gospica Halcombe, Ko sem stopila v sobo, je gospica Halcombe spala. Opazovala sem jo v skrbi, ko Je ležala v temni visoki, staromodni postelji. Po zunanjosti sodeč se njeno stanje, odkar je nisem videla nikakor ni poslabšalo, in priznati moram, da je niso zanemarili, vsaj kolikor sem mogla jaz soditi. Soba je bila otožna, prašna
Nisem se mogla zganiti z mesta in beseda in teznna; toda okno (ki je gledalo na dvorišče
ni hotela iz grla. Ona pa je stopila tako ma-|za hišo) je bilo odprto, da se je soba zračila, lomamo kakor po navadi k meni s cvetlicami, in sploh se je videlo, da so napravili^ kar je
v rokah.
Kaj je, gospa? jc vprašala mirne Vi ste tu? sem komaj spravila iz sebe vpra-šan;e. Ali niste šli v London? v Cumber-land? —
Gospa Rubčlle je z zlobno-pomi.lovalnim nasmeškom poduiiala sveje cvetlice.
Kaj še, ie rekla. Niti za trenofek nisem zapustila Blac!:water Parka.
Polagoma sem prišla do sape in se opogumila do naslednjega vprašanja: Kje jc gospica Halcombe? Gospa Rubelle se mi je zdt; zasmejala naravnost v obraz rekoč:
Niti gospica Halcombe ni zapustila Black-waler Parka.
bilo megoče, da bi bila soba prijetna. Vsa zloba prevare gospoda Persivala se je zvalila na ubogo gospo Glyde. Edino, kar bi se dalo očitati njemu ali gospe Rubelle glede postopanja z gospico Halcombe, je bilo to, da so jo skrili.
Gospa Rubelle je odpotovala pol ure pozneje proč.
Ponoči sem čula razsajati zunaj gospoda Persivala. Ker sem si prizadevala, da prikri-!
zadosti hitro odprl vrata. Nato so kolesa v blaznem diru oddrdrala, potem Je postalo vse tiho — drugega ni vedel nič.
Naslednjega dne, morda je bilo tudi nekaj dni pozneje, (ne vem več natanko) je prii>«ljal hlapec iz stare gostilne v Knowte*bury — našem najbližjem mestu — voz nazaj. Povedal je, da se je gospod Persival tam ustavil in da je pozneje nadaljeval potovanje z vlakom — kam, tega ni mož vedel. Od tedaj nisem dobila ne po njem ne po nikomer nikake vesti več o gospodu Persivalu G!yde, tudi ne vem, če se nahaja v tem času na Angleškem, ali kije drugje. Od onega večera, ko. je pobegnil kot zločinec iz lastne hiše,, se nisva več srečala, in jaz molim Boga in upam, da se tudi v bodočnosti več ne srečava.
Gospica Halcombe je le polagoma okrevala vsled zagonetnih vesti o dogodkih, o katerih sva ji jaz in doktor Dawson z vso obzirnostjo in previdnostjo poročala. Zapustila sem jo Se-le tedaj, ko je bila popolnoma dobra. Z drugimi besedami povedano: Z isiim vlakom .sva. se obe odpeljali od one nesrečne hiše. Ločili sva
za vse ¥8aic© v POSTOJNO
S na binkoitno nedeljo.
a V proslavo stoletnice ljudska veselica ¥ lami.
•258
jem škandal pred! bolnico, sem še-le nasled-! se v Londonu z žalostnimi občutki. Jaz sem nje jutro zvedela o poteku in vzroku nočnegjgl šla k neki sorodnici Islington, a gospica Hal-nemira. Gospod Pcrsival si jc dal napreči, nato combe je odpotovala v Cumberland k gospodu
je skočil na voz ter pognal konja v skok, njegov obraz pa se je zdel v mesečini mrtvaško-bled. Vrtnar je nato čul, kako je zaklical ču-
vaju parka, ker ni prišel takoj ven in mu ni sili k temu dodatku.
Fairlie.
Dodati mi je le še nekaj vrst, predno zaključim to žalostno izpovedbo. Cut dolžnosti me
znizana vstopnEna
v JAMO