r Naj Teč j i slovenski dnevnik 1 i Velja z« vse leto - . $6.00 $3.00 $7.00 Zs inozemstvo celo leto $7.00 i Za pol leta Za New York celo leto - GLAS NARODA list slovenskih .delavcev v Ameriki. TELEFON: CHetoea S—»71 Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily m « the United States. u 3 Issued every day except Sundays e and legal Holidays. f 75,000 Readers. j TELEFON: CHelssa 8—8878 NO. 182 — ŠTEV. 182. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 5, 1931. — SREDA, 5. AVGUSTA 1931 VOLUME HILL — LETIH HH1, VLADA BO DALA $300,000,000 ZA JAVNA DELA green prerokuje revolucijo nezaposlenih ako vlada in industrija ne bosta p0magli Predsednik Hoover je izjavil, da se bodo kmalu začela izvrševati dela, za katera je predvidenih tristo milijonov dolarjev. — Delavski tajnik poroča o dobrem uspehu posredovalnic za delo. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije poziva predsednika Hooverja, naj takoj skliče gospodarsko konferenco. — Senator Couzens prerokuje hudo zimo. nov udarec za "počasi, toda prohibicijo varno,"-geslo lindbergha V neki trgovini v New Yorku prodajajo strjen vinski sok. — Prodajalci opozarjajo vsakega, kako mora ravnati ž njim. Te dni se zbirajo pire d neko trgovino na Peti Ave. v New Yorku o-gromne množice ljudi. V trgovini in , pred trgovino je tak naval, da mora I policija delati red. In kaj proda-| Jajo v ti^ovuni? 1 Na policah in mizah je vse polno neke sinovi^ ki je zavita v V Churchillu je bil deležen prisrčnega in gostoljubnega sprejema. — Nadaljni polet se vrši preko velike pustinje. CHURCHILL, Canada, 4. avgusta. Ob eni uri in 40 minut včeraj popoldne sta odletela polkovnik Lindbergh in njegova žena proti vzhodu. Prihodnji cilj zračnega potovanja pa- ' je majhna naselbina Baker Lake. WASHINGTON, D. C., 4. avgusta. - Predsed- pir je kamnu podobna. Na pa- ' Od tam se bosSa obrnila proti vzho- III • V -1 1 1 w W • y .1 ... ___ nik Hoover je sporočil danes, da so Že zavrženi na- pirju so napisi: — "Šampanjec", du na Pacifik, črti za javna dela, kojih izvedba bo veljala tristo milijonov dolarjev. Na ta način se bc število nezaposlenih znatno zmanjšalo. Dozdaj je bilo odobrenih 758 načrtov za javne gradnje v znesku 453,000,000 dolarjev. Riesling", "Claret", "Port", "Cherry" itd. Ploščica te sncvi stane dva dolarja. In slehernemu, kdor kupi, pravi prodajalec: — Pojesti morate takoj. Bog nc-idaj, da bi jo dali v vodo. V vodi bi se ploščica raztopila, in voda bi se Delavski tajnik Doak je sporočil V Beli hiši, da(v petih dneh izpremnila v močno bodo posredovalnice za delo temeljito organizirane (vino- ii*i -ti- i i To svarila pa ljudem popolnoma ter bodo igrale prihodnjo zimo zelo važno vlogo. |zad03tuje ^ kupujej£> ta kUiPUjejo Od I . aprila do do 3 I . julija so preskrbele uradne brez prenehanja in da dela trgovina izborne dobičke. Prohibidjske oblasti ne vedo, kaj bi počele. Suhaški agenti so že kupili par ploščic, raztopili so jih v vodi, in glej: po preteku treh ali štirih dni so že imeli najfinejšo pi-ja'čo. (Če so jo popili ali ne. poročilo nei menja. Najfbrž si jo zlili vstran, kajti v Ameriki* je že nad deset let prohibicdja, in doedaj najbrž še ni bilo v Združenih državah kakega suhaške^a agenta, toi bi se tolika iz-pozabil, da bi si omoMl ustnice s kako opojno pij-ačo. Kgmm!) Suhaška oblast res ne ve, kaj bi GLACIER PARK, Mont., 4. avgusta. — Senator'P^la PloMtee je namreč začel iz- f ... . . »lil v * delovati neki tovarnar, ki je najel James Couzens iz Michigana je rekel danes časni-|kot svojo pravno zastopnico Mrs. škim poročevalcem, da se bodo na zimo razmere Muibei walker wmebrandt, ki pre- tako poslabšale, da jim lokalne pomožne organiza- ^ dobr31X3121111 P^^bicijske po- eije ne bodo kos. Vsled tega bo naprosil vlado za pomoč. Te pomoči naj bi bile deležne vse državne pomožne organizacije. Senator, ki se mudi tukaj na počitnicah, je dejal, da bi pomenjalo naravnost zločin, če bi pustili družine izstradati, ker se ne more dobiti na razpolago skladov Rdečega križa. Senator je izrazil svoje zadovoljstvo, da je predsednik Hoover slednjič vseeno uvidel resnost položaja. posredovalnice 281,769 nezaposlenim delo. — To je navidez ogromne število, — je rekel Doak, — če se pa vpošteva ogromne množine nezaposlenih, je v primeru žnjinti to število zelo majhno. Dne 1. aprila je bilo 279 vladnih in kooperativnih posredovalnic za delo, izza onega časa je pa njihovo število naraslo na 332. Reorganizacija posredovalnic se je začela sredi meseca marca v delavskem departmentu. BEDFORD, Mass., 4. avgusta. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije William Green je imel tukaj jako značilen govor v katerem je rekel: — Ce ne bosta vlada in industrija sodelovali z delavstvom, bo izbruhnila vstaja ogromne armade nezaposlenih, ki bo vrgla ves naš sedanji politični sistem na smetišče. Green je govoril pred konvencijo Massachusetts Federation of Labor. V prvi vrsti je poudarjal neiz mer ne težkoče obstoječega položaja, nato pa sprožil vprašanje: — Ali moramo res delavce prisiliti k temu, da bodo začeli pleniti trgovine, ker njihovi otroci stradajo) Ali sp morejo finančniki in bogatini v svojih domeh dobro počutiti, dočim na milijone in milijone njihovih sodržavljanov strada? Da se položaj izboljša oziroma da se doseže nekako stabilnost, je predlagal: — Delovni teden je treba skrajšati na tri dni ter ohraniti dosedanje plače. Vlada mora na vsak način dati čimveč mogoče za javne gradnje. Govornik je pozival predsednika Hooverja, naj Mrs. Willebrandt je bila m mre j dolgo let pomožna generalna prav-dnica ter jI je bilo poverjeno kazensko zasledovanje kršilcev prohi-bicijske postave. "Ploščice" grozdnega soka je mogoče tudi razpošiljati po deželi. Ploščice so namreč popolnoma nedolžne In neškodljive. Opojni duhovi, ki spe v njih se prebude šele tedaj, ko pridejo z vodo v dotiko. Kot se sliši, »bodo zabeli vkratkem prodajati ološčice, ki bodo rmenkaste barve. Kdor bo dal tako ploščico v vodo, bo dobil po preteku par minut pijačo, ki bo pa barvi, peni, o-kusu in tudi — učinkifi — sličila najboljšemu pivu. Ubogi suhači, mokraM so jim zopet eno zagodli. Raizdalja znalra 1150 milj. Vod stVD je prevzel zopet polkovnik, ki je bolj izzurjen v letanju. Nastanjena sta bila v ponižni hiši pristaniškega, polkovnika Georga Knidd. V pristanišču pa je bil aero-plan. lEaker leži nai zapacfcnem koncu Chesterfield zaliva. To je najmanjši kraj, kar sta jih dose.dau obiskala 'polkovnik Lindbergh in njegova žena. samomor 2-kratnega morilca V mestecu Islip na Long Island se je odigrala včeraj neobičajna tragedija. ISLIP, L. I., 4. avgusta. — 52-letni pleskar Engene Muney, ki je bil že dve leti vdovec, je včeraj smrtno-nevarno ranil svojega prijatelja A. W. Plumba, ustrelil njegovo ženo, zaagal sboj dom ter si pognal kroglo v glavo. Možak je bil že dalj časa! zamišljen in se je nekam čudno obnašal. Včeraj je cbedoval pri Plumbovih, po kosilu je pa odšel domov ter se vrnil z velikim revolverjem. Ne da bi kaj rekel, je oddal dva strela v Mrs. Plumb, ki je takoj padla mrtva na t>a. Nato je oddal dva strela v prijatelja Plumba in ga težko ranil v spodnjem delu te-lesa. Na Plumbove klice so prihiteli so- letalca še vedno upata Pang born in Herndon še vedno upata, da bosta porazila rekord avijati-kov Posta in Gatty-ja. TOKIO, Japonsko, 4. avgusta. — Iz New Yorku poročajo da sta letalca Herndcn in Panghorn opustila vsako upanje, da bi završila svoj pclet ckolu sveta v rekordnem času. To pa nikakor ni res. Avijatika čakata le ugodnega vremenu, da nadaljujeta s poletom iz Kabarovska v Sibiriji. Danes se bosta dvignila v Kaba-rovsku ter skušata završiti najnevarnejši del poleta in pristati v Nome, Alaska. Včeraj sta zaostajala skcro triindvajset ur za letalcema Postom in Gattyjem, kojih rekord hočeta poraziti, danes zjutraj ob devetih je bila pa ta razlika zmanjšana na polovico. Tudi Pest in Gatty sta se svo-ječasno v istem ozemlju zamudila nad šestintrideset ur. Herndon in Panghorn sta pristala včeraj popoldne v Kabarcr/sku ter sedje, mu nudili prvo pomoč ter pozvali policijo. Nato so pa opazili, sta hotela takoj nadaljevati s pole- vstaja na kitajskem ■ je zatrta Kan tonske čete skoro popolnoma zdrobljene. — Predsednik Cang je pustil mirovne ponudbe ne vpoštevane, dokler ne bodo popolnoma zdrobljene vstaške čete. ŠANGHAJ, Kitajskar, 4. avgusta. Kot javlja nacionalistična vlada, je bita vstaja generala šinjušanga sedaj končana. Istočasno pa poroča vlada, da so bili komunisti v Kingsi provinci v več spopadih poraženi in da se umikajo proti severu. Le par vstaških čet je moglo preživeti prodiranje predsednika Kaj-Šeka. Iztočno so padli vstaši za hrbet armadi Kaj šeka ter izvedli proti-ofenzivo. Uspehi pa so bili malenkostni. Vstaški general je bil sedaj defi-nitivno poražen in ponudil je mir. Predsednik Kaj-Šefe pa noče o tem ničesar slišati in je naročil neizprosno zasledovanje vstaške armade. • kako se kadi iz Maneyeve hiše gost dim. Ko je prihitela požarna bram-ba in pričela gasiti, je v hiši dvakrat počilo. Ognjegasci so kmalu nato prinesli na ulico mrtvega Maneya. Zadet je bil v vrat in v sence. Kot je dognala požarna bramba, je pred samomorom polil stanovanje s petrolejem in ga zažgal. Plumba so odnesli v South Side Hospital, in zdravniki imajo le malo upanja, da bo okreval. tom, kar jima pa ni bilo mogoče za-stran neugodnega vremena. načrt za angleške premogovnike takoj sklice veliko gospodarsko konferenco. Ce predsednik tega ne bo storil, se bo zrušila sedanja gospodarska struktura dežele. — V deželi je še vedno štirideset milijonov ljudi, ki imajo delo, dočim jih je še šest milijonov brez detla in brez zasluška. Nezaposleni ne morejo ničesar kupiti, prav malo pa kupuje tudi nadaljnih dvajset milijonov ljudi, ki bi lahko dosti več kupovali. — Teh dvajset milijonov ljudi bi bilo treba napotiti k večjemu nakupovanju. Ce ni drugače, naj jim dajo delodajalci obljubo, da ne bodo izgubili dela ter da jim ne bodo skrčili plač. Ti ljudje žive zdaj v veliki negotovosti. Ce imajo kak cent odveč, ga varno štedijo, boječ se, da bodo jutri ali pojutrišnjem izgubili delo-. Tovarne so prenehale obratovati, ker imajo polne zaloge in ne morejo stržiti svojih izdelkov. Trgovci ne naročajo več novih zalog, ker še stare zaloge niso razprodane. Tako je o-pažati vsepovsod splošen zastoj. Industrija hoče na vsak način znižati cene. — $1.92 dnevne plače za škotske premogarje. LONDON, Anglija, 4. avgusta. — Preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena na temelju rudarske p:stave lansko leto, je sedaj podala svoje poročilo. Predlaga najbolj obširno reorganizacijo za celo angleško premogarsko industrijo. Če bo vlada dobesedno izvedla predlogo, bo četa dežela razdeljena v šest zemljepisnih enot. V vsakem teh okrajev bo posebno vodstvo. Komisija je izdavila, da je treba storiti vse, da se skrči produkcijske stroške. GLASGOW, Škotska, 4. avgusta. Po večmesčenih pogajanjih sd sklenili posestniki in zastopniki rudarjev dogovor, ki se tiče vse Škotske in določa, naj znaša najmanjša plača premogarjev 8 šilingov za 8 in polurno delo. Dogovor bo stopil v veljavo dne 7. avgusta. edis0n0v0 zdravje je boljše V zdravstvenem stanju izumitelja Thomas Edisona je bilo opaziti včeraj veliko izboljšanje. Bolnik je vslul, čital časopise, kaditi pa še ne sme. brat ustrelil sestro HAiMjCERSBURG, Pa., 4. avgusta. Enajstletni John Borkholder je vzel očetovo puško in šel streljat krte. Ko se je vrnil dom, je sedela njegova sedemletna sestra pri mizi. Fant, misleč, da je pušča prazna, je za šalo pomeril nanjo in sprožil. Po hiši je za grmel strel, in deklica se je zgrudila mrtva na tla. katalonci vznemirjajo špansko vlado Katalonci hočejo na vsak način doseči avtonomijo.— Na ljudskem zborovanju je bila izražena volja naroda. BARCELONA, Španska, 4. avgusta. — Uradniki province Katalonije nameravajo predložiti madrid-skgmu državnemu zboru predlogo, soglasno s katero nra'j bo podeljena Kataloniji avtonomija. Pri ljudskem zborovanju, katerega se je udležilo 600,000 oseb, je 90 odstotkov prebivalstva zahtevalo neodvisnost province. V tukajšnjih političnih krogih se domneva, da se bo parlament že koncem tega tedna lotil tega vprašanja. MADRID, Španska, 4. avgusta. — \ Politični opazovalci, so danes izja-voli, da se bo pojavila odločna opozicija proti temu, naj se podeli avtonomija Katalonski . Posebno soeijalLsti in republikanci bodo nastopili proti temu. pretep med indijci in mohamedanci Nacijonalistični voditelj Mahatma Gandhi se je zavzel za "parije", ki so najnižji indijski sloj. BOMBAY, Indija, 3. avgusta. — Indijci in mohaimedanci, ki so nacionalističnih nazorov, so sklicali skupščino, koje svrha je bila sestaviti nekak pr-gram, ki naj bi ga zagovarjal Gandhi na indijski konferenci v Londonu. Na sestanku je pa prišlo med verskimi fanatiki najprej do prepira, potem pi do ostrega pretepa, v katerem je bilo vea oseb ranjenih. Mohamedanci so načeli protestirati, ko je bil predlagan žurnalist; Brelat za predsednika skupščine. Žurnalista so napadli in ga vrgli iz dvorane. Pretep se je nato nu ulici nadaljeval. AHNEDABAD, Indija, 3. avgusta. Pri otvoritvi nekega svetišča je imel govetr irJdijski nacijonalistični voditelj Gandhi, ki je rekel, da pravzaprav ni politik, pač pa sooijalni reformator. Rekel je, naj imajo dostop v svetišče tudi pariji, pa pari j ne sm j niti na Indijčevo senca stopiti. Pa-riev je v Indiji nad sedemdeset milijonov. Opravljati morajo najnižja in najbolj sramotna dela. Drugi Indijci in Angleži se jih izogibaj j ket gobavcev. HINDENBURG ŠE VEDNO DOBER STRELEC EBERSWALE, Nemčija, 4. avgusta. — Dasi je predsednik nemške republike Paul Hindenburg star že 84 let, je še vedno izboren strelec. Včeraj je podrl v tukajšnji bližini velikega jelena. Jelena je streljal žc v mraku iz razdalje 300 čevljev ter ga pogodil naravnost v prsa. KOBILICE V RIMU RIM ,Italija, 4. avgusta. — V tukajšnjem mestu se je pojavilo na milijone in milijone kobilic. Pokrile so hiše, obrale drevje, in ponekod jih je bilo na cestah toliko, da je bil caiemogožen vsak promet. Vrata in okna železniških voz so bila trdno zaprta, navzlic temu so pa našle kobilice pot v notranjost. jJSJeglede kje živite, ( v Kanadi ali Združenih % Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu* žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brca c&maSa nadaljnih potov in stroikov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • n&alovl]encev in ftigom zadnjih poit, katere dostavljamo tel jem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so selo potrebne sa posameznike ▼ slnčajd sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat T runlb fi*> čajih tudi na sodni jI ▼ stari domovini. . Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y, -Telephone BArclay 7—0380 all 0381 ■■ "Glas Naroda" »tank Owned and Published by ■fcOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Pr Ml dent L. Benedlk, Tre&s. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 111 W. 11 th Street, Borough of Manhattan, New Yerk City, N. Y. "OLAB NABODA (Voice ef the People) iMued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja Hat as. Ameriko In Kanado_________$6.00 CA pol leta____$3.00 Ba Četrt leta__________tl bO Za New York sa celo leto $7.00 Za pol leta...............—.—........,«.$3.60 Za Inozemstvo aa celo leto------57-00 Za pol leta .............-.................~$3-5Q. Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "fiifrj Naroda* iahaja vsaki dan iavaemAl nedelj In praanlkov. Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da so nam tudi prej tej e bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NABODA", ti« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 DIAMOND Pred kratkim je bil spoznan krivim John Scaceio, zaščitnik svojega poglavarja, proslulega gangsterja Jaeka Diamonda. Obravnava se je vršila pred porotnim sodiščem v Cattskill, N. Y. Porotniki so po kratkem posvetovanju izjavil, da je Scaccio kriv. To je vsekakor prvo javno znamenje splošnega ogorčenja, ker je neka druga porota Diamonda oprostila. Diamond je bil namreč obtožen, da je napadel farmer-ja Grovera Parksa in njegovega pomagača ter ga neusmiljeno mučili. Porotniki .so Diamonda oprostili, dasi je predložil državni pravdnik v potrdilo njegove krivde neovrgljive dokaze. SSkoro oči vidno je bilo, da so DiamoiMove priče pokri-vem pričale, tiodu porotniki so navzlic temu "verjelH" nji-!iovim izjavam. Scaceio je bil obtožen, da je zaeno z Diamondom in njegovimi tovariši vprizoril napad na Parksa. Tudi zanj sta prisegli dve priči, da je bil ob času napada v Krooklynu, torej sto milj vstran, dočim sta dva pričevalca prisegla, da sta ga videla malo pred napadom v družbi Diamonda v neki bezniei v Cattskill, N. Y. ►S procesom proti Scacciu je bil prebit led, da bo mogoče priti gangster jem v državi New York do živega. Porotniki v Diamondovem procesu so se najbrž bali maščevanja gangsterjev. H tem so napravili občini slabo službo, dočim so izkazali gangster jem veliko uslugo. [z jalovi jen je Diamondovega procesa je bandite potrdilo v ven, da se jim ni ničesar bati pred postavo ter da nima nobena porota korajže, obsoditi koga iz njihovih vrst. Porotniki v procesu proti Scaceiu so bili pa možje drugačne vrste. Zatrdno so bili prepričani, o štiridesetih minutah posvetovanja obtoženca krivim. Porota je storila svojo dolžnost, in vsi pošteni državljani so ji hvaležni. V kratkem bodo prišli pred sodišče še drugi gangster-ji, in med njimi nioivla tudi Diamond, proti kalteremu je najmrjenih še nešteto obtožb. Ako bodo porotniki prepričani o njihovi krivdi, se .jill ne ImmIo ustrašali, ampak jih bodo proglasili krivim. To bo morda najbctfjše sredstvo, ki bo vsaj deloma odpravilo sedanje nevzdržne razmere. Ločitve katoliških zakonov gTadu. v Beo- VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENIH DR2AV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank Predsednik na/dškofovskega du-hovega sodišča v Beogradu Peter Vlašič je izjavil beograjskim, novinarjem, da je to sodišče rešilo lani in letos 44 zakonskih pravd za ločitev. 11 takih prajvd je ostalo ne-re;nih. Od 44 rešenih prošenj za ločitev j lih je bilo 5 zavrnjenih, ker niso bile zadostno. utemeljene. 30 katoliških zakonov je bilo razveljavljenih od postelje in mize, in to to za zmerom, 9 zakonov so pa ločili začasno. Zakonci, ki so dožtv-ljensko ločeni, se seveda ne morejo več nonovo oženiti ali omožiiti. Tudi če se taki ločenci poročijo v drugi konfesiji, katoliška cerkev talcih zakonov ne prizna. V 4 primerih so se zakonci spravili. Sprva so se prav-dali za ločitev, potem so pa spoznali, da je najbolj, če ostane, kakor je bilo. To je pa najboljši kanec takih pravd, posebno .že imata zakonca otncke, pravi Vlašič. Ločitev so v večini zahtevale žene, češ da je mož pijamec, da ravna z njimi grdo doma, da je nezvest, da je pobegnil z drugo v tujino, itd. Možje so pa za-hevali ločitev zaradi nazvesrtob in nebrige žen za gospodinjstvo. Največ ločencev je bilo Iz Beograda, ostali so pa iz Niša, Smederevca in Kragujevca. Glede na to, da je v beograjski nadškofiji 60,000 katolikov, število ločencev po teh podatkih ni veliko. Vlašič je pa rekel, da bi bilo lahko še manjše in da bi ločitev sploh ne smelo biti, ker je zakon doživljenjska neločljiva pogodba, pisana v srce. Angleška vojna, mornarica v Splitu. Iz Trsta je prispela pred dnevi v Split najmodernejša angleška vojna eno naslovljeno na mater, drugo na prijatelja Ivico, tretje pa na neko varaždiaako dekle. Iz poslovilnih pisem je razvidna, da si je končal Furlan življenje iz ljubosumnosti. Njegovo dekle' je pravilo, da je bdi Furlan tik pred samomorom pri nji in da ob slovesu ni opazilo ničesar, kar bi kazalo na samomorilne misli. Čim je zaslišala strel, je planila iz hiše in našla fanta v mlaki krvi. Dvignila ga je in v njenem naročju je izdihnil. Lju.ba.vna tragedija. V Dubcdcu v Sremu se je odigrala te dna pretresljiva ljuba vna tragedija. Vaški učitelj Pavle Popovič se je v Dobodcu kmalu po nastopu službe zagledal v najlepše vaško dekle Stano Nikolič. Tudi ona ga je rada videia in taoko sta si kmalu prisegla večno zvestobo. Toda učitelj se je začel zadnje čase svoji izvo-ljenki izogibati in niti slišati ni hotel, da bi se poročila. Te dni sta se hudo sprla in Stana je nenadoma potegnila iz predalčka revolver, počila sta 2 strela in nezvesti fant se je onesvestil in ležal do jutra. Šele zjtraj so g*a sosedje našli in prepeljali v bolnico, kjer je pa zatrjeval, da sta ga napadla in ranila dva neznanca. Vsa obupana je Stana popila večjo količino strupa in v strašnih mukah kmalu umrla. Krvavo obračunavanje. V znani beograjski kavarni Vuk Karadjič v Skadrski ulici je nastalo te dni zvečer krvavo obračunavanje med dvema šoferjema in kavarniškim natakarjem. Šofer Dragoljub Bakšič in Dobrivoje Stanojevič sta tragedija dveh mladih življenj Pred sodiščem v Lipskem se je te dni Obravnavala nenavadna zgodba izgubljene eksistence. Zagovarjal se je sin nekega misijonskega direktorja. V svojih mladih dneh je obiskoval gimnazijo v Magdeburgu in hotel potem nadaljevati narodnogospodarske in teološke študije v Bonnu. Toda oče tga je podpiral samo en semester. Imel je namreč še dva sinova, ki je moral skrbeti zanju. Zato je obtoženec opustil študije in šel najprej v rudnik, potem pa v hotel, kjer si je prislužil toliko, da se je za silo prebil skozi živ- j ljenje. Poskušal je tudi srečo pri nekem listu, pa je imel smolo. Moral je zopet v ruldnik, ki ga je vsaj dostojno preživljal. Od leta 1929 dalje pa je zelo naglo propadal. Marca 1929 je nekaj ukradel v Berlinu in pobegnil v Hamburg, kjer ga je policija zasačila pri novem kaznji-vem dejanju. Da bi ji ušeJ, se je utihotapil na ladjo, ki je bila na (Davi je prišel k meni rojak J. P. ter me naprosil, če bi hotel objavljati v svoji koloni njegov dnevnik. Ker je v teh pasjih dneh v New Yor-ku strahovita vročina, in mi pisaje ne gre kaj prida izpod rok, sem mu obljubil, da b:m hvaležno objavil vse , kar bo napisal. Tulci j bo zapiski prvega dne). DNEVNIK SAMOTARJA. 3. avgusta. Sam.... sam.... popolnoma sam. Kako velika skrivnost in blaženost MATIJA POGORELC V BOLNIŠNICI Splošno 2nani in priljubljeni rojak Mr. Matija Pogorele se nahaja v St. Marys Hospital, Duluth, Mirni, menjena v Kanado. Tam se je hotel Pereči se bo moral operaciji, ki ustanoviti na kakšni farmi. Toda zopet mu je usoda prekrižala načr- pa k sreči ni opasne narave. Poroča nam, da mu je bolezen prekriža te. Med tem ko se je skrival v od- U vse ra6une. k*jti mislil se je ude-deLku za kabel, se je ladji zlomil vi- ležiti ki ga je bil prinesel s potovanju. To žalostno zgodbo je razvijal obtoženec pred sodniki, ki so ga navzlic olajšalnim okoliščinam zaradi neznosne bede obsodili na štiri leta ječe. sta vsebotf&ni v kratki besedici "sam"! Greš kamorkoli, delaš, karkoli se ti izljubi, za vsako svoje dejanje si samemu sebi odgovoren. Edinole samemu sebi in nobeni drugi živi duši na svetu. Sam....! Srce mi drgeta v brezmejnem veselju. Ves svet bd objel, in slehernemu človeku bi rekel: Brat! Toda nikogar ne bom objemal — Bog ve, zakaj — ker sem presrečen in prevei zadoyoljen, da sem sum in da mi ni treba nikogar objemati. Sem reke, da nikogar. Malo pre-vei sem rekel. Ce se mi bo zdelo ln poljubilo, bom pa objel koga, toda tisto bitje bo moralo biti ženskega spola, lepo in mlado. Ej, kako so gledale danes za menoj, kot da bi velele, da sem sam. Ej, ptičice moje, malo prehitro ste se ozirale. Jaz sem n'amrei trd in neupogljiv kot skala. Jaz sem zelo zvest svojim principom ln se ne dam tako zrahka. Ne boste me, ptičice, ^ujele v svoje mreže, če ste jih še tako lepo in previdno razpele. Jaz sem namreč sam in znam ceniti to svobodo ter se ne bom nikamor zapletal.... Zjutiuj na dele ln z dela domov.... zvečer pa malo na izprehod.... in mogoče k Italijanu na kozarec vina, ker se je zalogu v kleti že začela sušiti. Nato bom pa čl tal do pozne ure in nesebično deloval. Rojake^ prosimo, naj mu kaj pišejo, kar ga bo zelo veselilo. Mi mu pa želimo, da bi operacijo uspešno prestal ter čimprej popolnoma okreval in zopet 'kaj zanimive- jter leSei ;V posteljo in shidko ža- ga poročal v Glas Naroda. SLOVENCA OSUMLJENA NAPADA Fašistični listi poročajo, da so o-bfcLsti naposled izsledile in prijele napadalce na patrulo fašistič. milice, ki je bila napadena na potu med Kozano in Ribnico. Iz grmovja ob cesti je padlo več strelov, od katerih je bil milčnik Ziliani zadet v trebuh in tako hudo ranjen, da so ga moral prepeljati v tržaško bolnico, kjer še vedno visi med življenjem in smrtjo. listi poudarjajo, da se je vršila preiskava v največji tajnosti. V vsej obmejni coni je bila prirejena racija, pri kateri so sodelovali oddelki milice, karbinjerjev in vojakov 151. pešpolka. Pri tem so se posluževali tudi policijskih psov, ki so res našli sled in jo sledili do neke samotne kapelice sredi polja, kjer pa se je sled izgubila. Aretiranih je bilo mnogo ljudi, ki pa so jih morali zaradi pomanjkanja dokazov zopet izpustiti. Kljub temu oblasti preiskave niso ustavile marveč so jo intenzivno nadaljevale. Posebno vnemo so pokazali karabinjerji v Postojni. V Novi Sušici pri Postojni sta bila. ira ju odvedli v tržaške zapore, od koder bosta izročena Izrednemu tri bun al u v Rimu. SLUŽBO DOBITA DVA MOŽA IZ TEGA MESTA pri izdelovanju photo-električnlh slik. Od začetka $50.00 tedensko. Opišite svojo dzvežbanost. Photo-Electric Research Laboratory Corporation, Powers Building, Seventh Ave. in 48. St., New York City. :n!uniiii!ii!ii!tmnnn!:i!:;ii i ......................................................................................................................................................................................»miiBnHn?:i>nrn:»ii;.nfmi;-'ti rmiiuMmonimr S imajo velik uspeh H spal.... In okna bom nastežaj odprl, i da bo vsekrižem pihalo in da se bo spalo v postelji kot v raju nebeškem. Zjutraj bom pa na vsezgodaj vstal, se skopal in skuhal za zajtrk: par jajc s špehom — oh, jajca s špe-hom so m:ja najljubša jed — in kavo bom skuhal, zraven kave bom pa male sveže žemljice prigrizoval, nakar se bom do osmih odpravil v svežo naravo. Ko se 'a^m rcaužil svežega zraka, se bom podal z novimi močmi na dnevno delo.... Lunia ne bom jemal seboj, ampak bom šel •opoldne v oštarijo južinat in si bom privoščil vse, po čemer bosta za hrepenela srce in želodec. S ku/kim veseljem se bun zvečer vračal proti domu. Če se mi bo ljubilo, bom stopil spotoma k mesarju in kupil tri inče debel steak, pri grocerju pa dva funta čebule, in si bom naredil večerjo, kakršne ni niti Grdi na jedel na jugoslovanskem dvoru.... Tudi malo krompička bom opekel in vse skupaj žalil s kvar-tom dobre pijače. Tako bom s polno žlico in mero zajemal sladkosti življenja ter živel v zavesti, da sem sam, popolnoma sam.... Vsak večer bom pa pisal dnevnik in prosil Petra Zgago, naj ga priobči, da bodo čitateljice in čitate-lji vedeli, kako se godi samotarju ter da bom nekoliko zdražil svoje poročene rojake, ki se morajo ubi-vati z ženo in s kupam otrok. O, tudi jaz sem se ubival z ženo (otjok nama ni dal Bog) celih pet let sem se ubival ž njo, nazadnje se je pa reve lotil revmatizem, in zdravnik ji je svetoval, naj se takoj poda za par mesecev na deželo. Danes zjutraj je odpotovala. Solznih oči sva se ločila in ona je neprestano jokala: — Oh, kako se mi revež smiliš, ker boš tako neizrečeno sam! Ob t>esedici "sam" mi je vzdrgeta-lo srce, v brezmejni blaženosti, toda tega veselja ji nisem hotel ka-eati, ker bi se najbrž premislila, ako bi bila opazila radost v mojem obrazu. S težavo sem zrinil par solz v oči, pogledal v tla in hinavsko rekel: — Pa bo res nerodno, ker bom tako sam. — No, tako sam tudi ne boš, — me je potolažila in mi segla v besedo, — sag imaš kanarčka. Le glej, da mu boš dal vsak dan sveže vode in konoplje in da mu boš vsak drugI dan osnažil kletko. Nato sva ae ločila. No, pa saj res nisem tako sam. V kletki je kanarček, pa je tako miren in tih, kot da bi ga ne bilo. Reveža gotvo vročina Zdeluje. O, ti uboga ž* via lica, kako se mi smiliš, čakaj, jutri bo že bolje. Tako grem kupit za dolar konoplje, pa mu bom vso konopljo in pol galone vode postavil v kletko, da ne bo revček žeje in lakote trpel, če bi v svoji samoti slučajno nanj pozabil. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 5, 1931 DBOB1 SLOVENE Dim 1» V romaj: treh gruzinskih pr1ncev HASEE ZETTEN8TROEM: Ada Je lepa papiga, ki prebiva v lepi kletki v vili v nekem letovišču blizu morja. PoleQje je in otok je poln letoviččarjev. Lastnica Ade, gospa Blomova, je odpotovala za nekaj dni v mesto m prosila je sosedo, gospo Lundovo, naj pazi na Ado. Ada sedi na svoji paličici in opazuje, kaj se godi v sobi lepe vile in kaj zunaj. Tu in tam pozoblje malo solate ali košček prepečenca, ki ga namoči poprej v vodo, da se omehča. Njene okrogle oči zro radovedno in tu pa tam odpre kljun, da izgovori edirto besedo, ki jo zna: — Ada! Ada! Ado pozna ves otok. Deklice si -lijo k njeni kletki in veseli jih, če se zakadi proti njim ali če pokaže svojo največjo umetnost; sedeč na najvišji paličici vrže prepečenec v vodo. Ada je takoj opazila, da jo je gospodinja zapustila. Kriči kliče in vrešči vse dopoldne. Ker je okno odprto, se sliši njen "Ada" Ada" daleč po polju. Okno je pdiprto... Ado. stoji v drobnem pesku na tleh kletke in s kljunom odpira njena vratca. Dela tiho in mirno m končno doseže uspeh. Vratca so odprta in Ada odhaja iz kletke. Za hip obsedi tiho na mizi, potem pa razprostre krila in odleti skozi okno. Zrak je čist, nebo je sinje. Ada čuti, kako Ji bije srce v veliki sreči svobode, leti vedno više, dokler ne doseže vrha drevesa na kraju gozda. Tam se ustavi in zakriči vsa srečna: — Ada! Ada! ADA plezal doli In držal Ado v naprsnem žepu suknjiča. Nekam sumljivo hladno se je izogibal ovacijam navdušene množice. Krenil je naravnost domov in vrgel Ado v peč. To, kar je bil inženjer ujel. je bila ponarejena Ada. Nekdo, ki ni1 hotel biti znan, jo je bil izrezljal iz lesa in krasno poslikal. Revizor sedi v čolnu in lovi ribe. Sreča mu je mila, eno ribo potegne iz vode za drugo. Ladjica pri-pluje mimo in krmar vpraša, kje je pristanišče. Revizor mu prijazno pove, ladjica pluje dalje — in kar naenkrat se pojavi Ada. Leti nad revizorjevo glavo, mož pusti oba trnka, dvigne roke in Sakliče: — Ada! Ada! Ada! Ladjica se obrne. Ljudje na krovu mislijo namreč da se je možu v čolnu kaj pripetilo. Pripluli so do njega in ga vprašali, kaj je toda odgovora niso dobili. Revizor je pa klical med ribami in trnki: — Ada! Ada! Ada! Ladjica se znova obrne in odpluje od otoka v mirnejše kraje. V nedeljo zvečer se vrne gospa Blomova, lastnica Ade. Splošno je znano, da se vrne in nikogar torej ne manjka pri pristaniškem mostič-ku, vsak bi rad videl, kaj se bo zgodilo. Zgodilo se pa ni nič. .Gospa gre mirno na suho, v roki pa drži kovčeg. Ko je pa korakala v hribček k svoji vili, se je vendarle nekaj zgodilo. Priletela je Ada in ker je takoj spoznala svojo gospodarico ji je mirno sedla na glavo, in tam je ostala. Gospa Blomova se smehlja in Gospa Lundova pripoveduje, kako se je vse zgodilo. — Se sanjalo se mi ni, da moram paziti na to mrho — kaj brigajo človeka tuji ljudje in živali — človek ima dovolj svojih skrbi — odšla sem za hip Iz hiše in ko sem se vrnila, je ni bilo več — ona Je tako navezana na njo — zdaj sama ne vem, kaj početi. Vprašala sem že ptičarja — pa baš zdaj nima v zalogi nobene take zverine — ona pa hoče imeti baš to. Pravi prijatelji pptic se ne dajo varati — po Klasu spoznajo, če Jim zamenjate ptiča — obljubila sem petdeset kron tistemu, ki papigo ujame in prinese živo nazaj. Naslednje dni se je govorilo samo o AdL Klicali so jo po gozdu, po travnikih in na morju. In povsod lq je govorilo o nji. Vest o nji se Je razširila tudi na sosedne otoke. Na telefonski centrali so se informirali o nji v sosodenem kraju. — Kaj Je z Ado? Ste kaj slišali o nji? Jo je danes kdo videl? V nedeljo je pridlgov?! v cerkvi sam gospOd prošt In poslušat ga je prišlo mngo vernega ljudstva. Bil je vroč dan in eno okno na koru je bilo odprto. Ljudje so sedeli tiho in pobožno ter poslušali resne besede starega dušnega pastirja, polne skrbi ln strahu pred težkimi časi. Kar se je pojavila Ada. Tiho je priletela od nekod in sedla na plo čevlrvo odprtega okna. Vsi so se o-zrll na njo in naenkrat, kakor bi potegnil za vrvico, so vsi vstali ln na ves glas zakričali: — Ada! Ada! Ada! Stari prošt, ki Je stal obrnjen s hrbtom k Adl, ni ničesar razumel. Čudno vedenje vernikov ga je tako presenetilo, da je padel na kolena in začel moliti za nesrečneže, ki se že potapljajo. Ada je pa zopet odletela. Nekega dne so jo opazili na veji visoke smreke. Ljudje so se zbrali pod smreko, klicali so jo ln vabili Ada se pa nI odzvala. Sedela je mirno ln se gugala na veji. PriSei je mlad, gibčen inženjer Izmeril je razdaljo med Ado in setnljo ter začel plezati. Z akrobatsko spretnostjo je plesal z veje na vejo ln končno jo Je dosegel. Ali se bo dala Ada ujeti? Doktor je stavil z revlaorjesn 10 krin, a gospa Lundova je dobila živčni napad ta ko, da so Jo morali odpeljati bolnico. tofanjer je bil ie prt veji, na kateri je mMa Ada. Previdno je iztegnil roko in prijel Ado. Mnottci pod smreko se je odvalil kamen od Adina pustolovščina je bila kon-ana. Bite je ujeto. Inkenjer je dvignjene glave, z Ado kot razkošnim okraskom klobuka gre svojo pot. Letoviščarji gredo v dolgi procesiji za njo. Revizor sedi na verandi svoje vile. Vidi gospo Blonjovo, kako prihaja z Ado na glavi. V srcu mu dozori drzen sklep. Vstane, odide v vilo, stopi k svoji ženi in pravi odločno : — Storim to! Storim to! Nič na svetu me ne zadrži, da bi tega ne storil! — Toda Adolf, nikdar ne stori tega! — pravi gospa revizorjeva, na da bi vedela, kaj hoče mož storiti. Sluti samo, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Revizor potegne s postelje rjuho in plane iz hiše. Gospa Blomova se mu bliža. Plazi se proti nji, vrže ji rjuho čez glavo, podre jo na tla in zakliče zmagoslavno: — Imam jo! Imam jo! Jaz sem tisti, ki jo je ujel! Gospa Blomova se valja po tleh v rjuhi, ves otok ji pomaga, da bi se izmotala iz nje in v splošni zmešnjavi se Adi posreči osvoboditi se in odleteli. Leti naravnost navzgor, čez strehe in ko zagleda vilo, kjer je njena kletka, poleti k nji, zleli skozi okno in zleze v kletko. Srce ji močno utriplje od naporu in strahu; in Ada omahne na tleh kletke. Potem pa opazi da je pustila vrata kleke odprta in ker je vestna ptica, jih s kljunom zapre, potem pa zleze na svoj priljubljeni prostorček. In sedi. ciipni obredi Ta GLOBUS | kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, i Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih i razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zeiqlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet j vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN! V premeru meri globus 6 lnčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, JE KULTURNE VREDNOSTI ZA '• VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED 50 $2. ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČJE, GA DOBE ZA "GLAS NARODA 75 ro w*t 19 Stotot 99 Hew York, V. Ntidavna poroka princa Sergeja Mdivaniju z operno pevko Mary McCormickovo je vzbudila ponovno zanimanje za romantično življenje princa in njegovih dveh -bratov. Zadnja leta so prispeli v Ameriko trije bratje in vsi trdili, da so princi Mdivani. In vsem trem bratom se Je k mul posrečilo priboriti si srca treh bogatih, slavnih Američank. Princi so bili z Gruzinije. Zdi se, da e naslov princ Mdivani dokaj -avtentičen. Pola Negri se je poprej dobro informirala, preden se je poročila s princem Ssr^-ejem Mdivani-jem in sporočeno ji je .bilo, da je podelil ta naslov prednikom njegovega -zaročenca ruski car leta 1752. Ko je izbruhnila tudi v Gruzinji bol j še viška revolucija, so pobegnili vsi 'trije princi v inozemstvo, da bi jih ne zasačili agenti črezvičujke. Prispeli v v Pariz brez sredstev in nekaj časa so glad-vali, kakor mnogi ruski emigranti. Pozneje se je posrečilo njihovi starejši sestri princesi Rusadini ki je zelo nadarjena kiparka, izposoditi si od nekega v iPirlzu žive šega Američana veijo vsoto denarja. Izposojeni denar je porabila, da je odpotovala v Hollywood, kjer je čakala njeno rodbino sreča. V Hollywoodu je videla, kako l.\h-ko se služI denar, pa tudi, kako hitro ga človek zapravi. Bila je presenečena, da so se vsi tako zanimali za njo in da so jo kmalu zasnubili slavni filmski igralci, ki bi bili radi postali nekakšni 'princi. In kmalu se je prepričala, da je Hollywood kot ustvarjen za njene brate. Bnž jim je pisala in prvi je prispel v filmsko mesto princ Da-soč dolarjev ria,teden. In Mae Mur-pt bila takrat na višku svoje slave ln njeni dohodki so znašali več ti-saoi dolarjev na teden. In Mae Murray je {postala prin'^esa Midivani, kar je še sedaj. Ko se je princesa Rusadina po prvem uspehu prepričala, da je njena sodba o sijajni kairijeri njenih ibraitov v filmskem mestu pravilna, je povabila v Hollywood svojegia drudge ga brata Serge j a in mu »poslala denar za potovanje. Kmalu se ji je posrečilo spraviti tudi njega pod streho. Princ Serge j se je poročil s slavno filmsko igralko Polo Negri. Čez dve leti je pa Pola Negri spoznala, da se je svojega moča naveličala in da ni veič tako bogata, kakor je bila. Začela je razmišljata, kako bi se ga odkrižala in kako bi prišla zcpet do denarja. Naslov princese ise ji je zdel predrag in Oklenila je loiiti se od svojega moža. Princ Serge j se je poročil drugič in sice!f POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošku naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." CENA dr. kerkqyega berila JE ZNIZANA Anglesko-slovensko Berilo IflROUlB SLOVENE EVADE*) Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safttf Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich i celo leto. Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. ln okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton 8vet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rollch Vsak zastopnik izda potrdilo sa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo le sa KNJIGARNI "GLAS NARODA flftVUI 11 DRUŠTVA ki nameravate prirediti veselice, zabave OGLASU J T E "GLAS NARODA" ne Sta samo val« članstvo, pač pa Tli Slovenci ▼ nii okoHcL, CENfc ZA OGLASE SO ZMERNE »mW, ■ "i? inu- _ Kil I I I O 0 A* NEW YORK, WEDNESDAY, Al'GU ST 5, 1931 UBQBT SLOVENE DAILY ki fj. S. JL SPOKORNICA ROMAN IZ ŽITUENJA Zc Glas Naroda priredil G. P. 16 < Nadaljevanje.) Ko j« sedel «rwc-gral s svojim otrokom, kar je o-pazil, da drži otrok v roki velik blesteč kamenček. Solnce je sijalo in kamenček je žarel v vseh barvah. Farmar ga je vzel otroku iz rok in hitel k sosedu vprašat, kaj bi utegnilo to biti. Sosed je izkušen mož in takoj je ponudil siromašnemu farmarju tisoč dolarjev za kamenček. Toda mož je slutil, da gre za dragulj velike vrednosti in takoj se je napotil v Johanisburg, da poišče svojega prijatelja in vpraša draguljarja, koliko je v resnici vreden blesteči kamenček. Draguljar mu je povedal, da gre za pravi dijamant, ki tehta skoraj 200 kara-tov. Srečna farmarja sta dijamant prodala in postala milijonarja. Ko ga obrusijo, bo dijamant še vedno večji od slovitega Kohinorja, ki tehta 106 karatov in krasi angleško kraljevsko zakladnico. Vsi dijamanti na svetu tehtajo po mnenju strokovnjakov 40,000 kg in 34,000 kg dijamantov izvira iz Afrike. Zadnje čase so našli največ di-(jamantov v Transvaalu in v nemškem kraju Mvanzi v bivši vzhodni Afriki. Dijamanti so bili doma tudi v nemški jugozapadni Afriki, v belgijskem Kongu, Braziliji, v Indiji, angleški Gvineji, na Borneu in v Avstraliji. Smaragdov so našli največ v Kolumbiji. Cene smaitagdov so od predvojnih časov zelo poskočile in še zdaj ne padajo, ker so ti dragulji lepši in bolj priljubljeni kot dijamanti . v Zato je dijamantv vedno več in dijamantni sindikat je bil prisiljen omejiti prodajo teh draguljev. Ko so našli nedavno pri reki Oranji bogata ležišča dijamantov, je do-tično ozemlje brž kupil sindikat in poskrbel, da tudi iz tega vira ne pride preveč dijamantov na svetovni trg. To omejitev čutijo najbolj podjetja, kjer dijamante brusijo. CELO MESTO ZA REVE2E V Parizu namerava znana "armada spasa" (rešilna vojska) sezidati kar celo posebno mesto za reveže. Mestna občina je dala upravi armade na razpolago obširna stav-bišča, armada pa pridno zbira prostovoljne prispevke. Doslej so nabrali že 1 milijon frankov; ne dvomijo pa prav nič, da bodo v kratkem nabrali Se nekaj milijonov, ker je pa oklicih na prispevke podpisano prav vse, kar ima v Franciji kakšno ime. Seveda bo dala tudi država nekaj denarja za "armado", ki je preskrbela za reveže lansko leto nad 800,000 prenočišč in jim razdelila nad 2 milijonov obedov in večeri*}. Načrti za novo "mesto" so že izdelani. Iz načrtov se vidi,, kako sijajno hočedo pomožno akcijo za re* veže organizirati. Zgradili bodo velikanske delavnice, kjer se bodo lahko reveži učili raznih rokodelstev, potem bodo imeli svoje zdravnike in svoje odvetnike, ki bodo ljudem dajali telesno in pravno pomoč. Posredovalnica za delo bo i-mela zveze z vsemi delodajalci; za otroke bodo pa naredili ogromna igrišča. Da bo vladala povsod največja snaga, se razume samopose-bi. Kuhinje in obednice bodo najmodernejše urejene, obširne spalnice pa bodo imele vedno dovolj prostora za brezdomce.Male rodbine bodo dobile tam lahko tudi skromna, a zdrava rodbinska stanovanja. Poskus '"armade spasa", enkrat za vselej odpraviti bedo v Parizu, je največji in najobširnejši od vseh dosedanjih poskusov. SREČNI DEDIČI Sorodniki angleškega bankirja Aquilara, živeči na Češkoslovaškem, so se že dolgo potegovali za dedšci-no, ki jo je zapustil ta bogataš pred 130 leti in ki jo je doslej upravljala angleška vlada. Iz Budimpešte poročajo, da se je posrečilo pravnemu svetovalcu angleškega poslaništva dr. Rustem Bamberiju priboriti to ogromno premoženje potomcem rodbine Aquilarov. Člani rodbine žive deloma na Madžarskem, deloma pa na Moravskem. Gre za potomce bankirjevega brata ki se je naselil v drugi polovici 18. stoletja v Ho-doninu kot najemnik posestva. Bogati bankir Moses Rafael d' Aquilar, potomec španske židovske rodbine, je živel na Španskem, Holandskem in v Avstriji. Z Duna-jaje odšel v Anglijo, kjer se je u-spešno udejstvoval v bankarstvu. Umrl je leta 1800. v Londonu in zapustil okrog 4 milijone funtov šterlingov. Med bogatašem in njegovo rodbino je pa vladalo tako sovraštvo, da se za dedsčino sploh nihče ni potegoval. Zato je angleška vlada prevzela ogromno bankir j evo premoženje v svojo upravo in ga upravljala, dokler se sorodniki niso začeli potegovati zanj. V kratkem se bo vršilo v Pišta-nih rodbinsko posvetovanje na Madžarskem in na Moravskem živečih potomcev bogatega bankirja, ki so bogromno bogastvo po možnosti pravično razdelili. Kretanje Parnikov — Shipping Narwa — STOTISOČ MUH Pred kratkim so objavili vsi vodilni londonski dnevniki oglas znane tvrdke Smith Brothers: — "Nujno potrebujemo 100,000 zdravih muh. Nudimo najvišje cene. Pismene ponudbe na našo londonsko pisarno." Tvrdka Smith Brothers prodaja hrano za ptiče in dvoživke ter stalno dobavlja pičo in krmo velikim zverinjakom. Londonski zoološki vrtovi in zasebni ljubitelji redijo letos do 1500 kameleonov. Ta eksotična golazen je zdaj v modi zaradi krasnih spreminjaš ti h barv. Kameleoni ne marajo nobene hrane razen živih muh. A baš letos je v Londonu zmanjkalo muh. Tvrdka Smith ni vedela, kako bi ustregla svojim odjemalcem. Od kraja je naročala muhe iz kolonij. A pazniki so priva-žali napol mrtve žuželke in izbirčni kameleoni jih niso marali. Takrat je dal Smith natisniti omenjeni oglas. Odziv je bil velikanski. Cela vojska brezposelnih je pričela loviti muhe, a brez posebnega u-speha. Zdi se, da so letos v London« poginile vse muhe. V tej stiski je nujno naročil Smith 100,000 muh na francoski rivieri. Kameleoni, ki so jako drage živali, so že bili napol mrtvi od lakote. Zato je brzo-Javila tvrdka francoskim muholovcem: — Plačamo vsako še tako ceno. Najeli smo letalo, ki bo na vaše obvestilo takoj prišlo po blago. To je pomagalo. Neštevilno francoskih otrok je pričelo loviti muhe. Plačevali so jih dobro. Letalo je kmalu natovorilo 100 tisoč muh in londonski kameleoni so bili rešeni. BOMAHI: (Nadaljevanje.) Pravljice. H. Majar ............ Predtrianl, Prefiern In drugI net nikl v gramofonu ............ .25 Pri godbe čebelice Maje, trda ves.. .1,— Ptiee selivke, trda ve«.......... 75 Pred nevihto .................. iS Prva ljubezen ________________________________ jio Popotnik] ...................... .M Poznava Boga .................. .3t Pirhi .......................... j® Povodenj ...................... Pnfld jndek .................. JM Prisega Huronskega glavarja . ..JI Pravljice in pripovedke (Košutnlk) 1. svezek .....................40 2. orešek ...................49 Prvi« med Indijanci ............ j§ Preganjanje Indijanskih mlsjonar- .......................... .SI Razkrinkani Hausburianl ...... .50 Roman treh src ...........................1.20 Roman zadnjega cesarja Habs- buržana .....................................1.20 Robinzon .............................................50 Robinzon Crusoe ..............................60 Revolucija na Portugalskem JO Rdeča in bela vrtnica, opveat .. JI Rdeča megla ___________________________ .70 Rdeča kokarda..................1.25 Slovenski ialjivec ...............40 Slovenski Robinzon, trd. ves. .....75 Skrivnost najdenke ..................... J5 Skozi širno Indijo ........... jo Sanjska knjiga, mala"........" «anjska knjiga, največja .............90 Sanjska knjiga, Arabska ............1.50 I Sueški invalid ..................35 i Solnce in sence.................. Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca 1914.18...............1J5 Sredozimci, trd. ves. ............ §4 brci. ...................... m Strahote vojn« ................ m Štiri smrti. 4. sv............... J51 Smrt pred hišo ................ .05! Stanley v Afriki .............. JO Spomin znanega potovalca .... 1J0 Stritarjeva Anthologija brofi. .. m Slsto Šesto, povest la A bruce v .. JO SLi medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ jo Student naj bo, V. sv............35 Sveta Notburga ................ .55 Spis je, male povesti ............ .35 Stezosledce ..................... j| Šopek Samotarke ............... .33 Sveta noč ..................... JO Svetlobe In sence .............. 1.70 Slike (MeSko)...................60 Serzant Diavolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa ................ .50 Spake, humoreske, trda ves .... JO vea. HAKES. /SAREVA DELA: Macbbet, trdo broširano .... Otbelo .......... Sen Kresne noil M .70 .70 .7« SPLOŠNA KNJIŽICA: št 1. (Ivsr Albrecht) Ranjena gruda, ivzlrna povest, 104 str.. broSirano .................... J5 St. 2. (Rado Mnralk) Na Bledu, izvirna povest. 181 str., brofi... JO St. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani ................... J Št 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str.. broSirano..................... jf St. 5. (Fran Mučinskl) Gospod Fridolin Žoina in njegova družina veselomodre črtice I„ 72 strani. broširano ................ J5 Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. JO Št. 7. Andersonove pripovedka Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str„ brofi............S3 Štev. 8. Akt štev. 11*...........75 Št. 0. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi fdobno filozofije. 347 strani, brofi. .......70 Št. 10. (Ivan Albreht). AndgeJ Ternoue, rilijefna karikatura ln minulosti. 55 str., brofi. _...... J5 Št 11. (Povel Golla) Petertkove poslednje s«pje. božična povest v 4 .slikah, 84 str„ brofi....... J5 Št 12. (Fran Mklčlnakl) Mogočni prstan, aa rodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str., brofi.......... JO Št. 14. (Dr. Kar! EnglU) Denar, narodno-gospo^arskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str., brofi. ......................... jo Št 13. (V. M. Garfiin) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr„ brofi......... jo Št 15. Edmond In Jule« de Goo- eourt, Kenee Mauperln. .........40 Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi. 112 str.* brofi. ........ .45 Št 17. (Prosper Marlmee) Tine duše v vieah. povest prevel Mir. ko Pretnar. 80 str............. Jo Št 18. (JarosL Vrchlickj) Oporoka lukovSkega graJAfiaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 jtr.. brofi. .. Ji št. 19. (Uerbart Hauptman) Potopljeni zvon. dram. bajka v petih dejanjih, pnsloventl Anton Funtek. 124 stre.. brofi. ...... Ji 6. avgusta: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 7. avgusta: Evropa, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg VolenJam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 8. avgusta: St. Louis. Cherbourg, Hamburg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 12. avgusta: Hamburg, Cherbourg, Hamburg Mauretanla, Cherbourg AinerU-a, Cherbourg, Hamburg 13. avgusta: General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen 14. avgusta: 1'entiland, Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoll, Genova 15. avgusta: Paris, Havre Columbus, Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Statendam, Buulonne sur Mer, Rotterdam 19. avgusta: Deutschlanil, Cherbourg, Hamburg Atjuitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg 20. avgusta: Dresdt-n, Bremen 21. avgusta: Sat urn ia, Trst Bremen, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Belgenland. Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boulogue »ur Mer, Rotterdam 22. avgusta: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 24. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg 25. avgusta: Europa, Cherbourg, Bremen 26. avgusta: He de France. Havre New York, Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 29. avgusta: Olympic, Cherbourg RoUerdam, Boulogne aur M«?r, Rot-terdam 31. avgusta: Republic, Cherbourg, Hamburg 2. septembra: Paris. Havre Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg Mauretaiiia, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 3. septembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 4. septembra: Roma, Napoji, Genova Homeric. Cherbourg 5. septembra: St. Louis, Cherbourg, Hamburag Lapland. Cherbourg, Antwerpen Leviathan, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Monskl roman, la Ceščiue prevel tir. Fran Bradač. 154 atr., brofi. ............ .« Št. 21. (Fridolin Žoina) Dvanajst kratkotosnih sgodbie, 11., 73 ar;, brofi. ...................... JU* St. 22. (Tolstoj) Kreutierjeva____ sonata ........................M Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra. poslov. G. Golar, 60 str.. broSirano .................... M št. 24. (E. L Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, 1. del. 355 atr„ brofi. ........................ Jt št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... JO št. 26. < L. Andrejev t Črne ake, poslov. Josip Vidmar. 82 atr. brofi. ........................ M Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brcipoMliiAi 80 atr, brofi....... iS št 29. Tarzan sin opic ....... JO Tarzan sin opice. tr. ves. ...1.30 št. 31. Roka raka.............. 15 St. 32. Živeti ................. JB5 št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Tajna s Jugurto. poslov. IpL Dokler. 123 strani, brofi. .......... JO št. 36. (Ksaver Mefiko) Listki. 144 strani .................. IS Št. 37. Domače ilvall ....'...... JO št. 38. Tarzan In avet ........L- štev. 39. La Bobeme .......... Jt Št. 46. Magda .4» Št. 47. MlaterfJ duše............L— štev. 48. Tarzaoove Hvali .... JO štev. 40. Tartanov sin ........ JH 40. Tarzanov sin. trd ves____1.2« ŠL 50. Slika De Graje..........13$ BI. Mav. balada ta iiMsan JO Št. 54. V BMteftu................L— Št 55. Namišljen bolnik ...... JO Št 56. Ta ta onaraj Salte .... JO Št 57. Tarzanova mladost trd. vpl ................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsun* .... JO Št 59. (Dostojevski) Zapiski la ^asrtveea dam«, L del..........L— Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski la BM-tvega doma. II. del ........L— Št 61. (Golar) Bratje to eertre .75 Št 62. Idljsl. I. del. (Dostojevski) JO Št 63. Idljat, II. del .......... JO 6t (M. Idijot III. del.......... JO ; Štev. 65. Idijot. 1 V. del ...... JO Val 4 deli ..............3.25 Št 66. Kamela, skozi uho ftivan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. av. ' Potresna povest, Moravske stike. Vojvoda Pero I Perica. Črtice ........................ 2.30 Tigrovi zobje....................................1.— Tik za fronto ...................70 Tati«, (Bevk), trd. vea. ........ .75 Tri indijanske povesti .......... JO i Tunel. soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ................ JO Turki pred Dunajem .......... JO ! Tri legende o razpelo, trd. vea. .05 Tri roze .............................................80 j Tiso* ln ena not (Kape) ves. mala Izdaja............SI.— V krempljih inkvizicije'................1.30 ,V robat vu (Ma tlfilC) _............1.25 V gorskem zakotju ............ J5 V sklopnjaku okrog sveta. L del JO ! 2. del ...................... JO Večerna pisma. Marija Kmetova . .75 Veliki Inkvizlter ................L— Tiso* to ena not I. zvezek..................1.30 11» •••••••••»•»aoassosssooo«1*4® III..........................1JW KNJIGE SKUPAJ........S3.75 Vara (Waldova). brofi. ........ Vojska na Banano, a slikami .. Vrtnar, (Rablndraaath Tagore), trdo vezano ................ broSirano ..*•.............. J5 JS .75 Volk spokornlk ta d« ago povesti L— Trdo vezano ...................1.25 Vlfinjega repatiea. roman. 2 knjigi L30 Vojni, mir ali poganstvo. L sv... J5 V posti v je Ua. IIL sv- ............J5 Valetin Vodnika Izbrani apisl .. JO Vodnik avajeaau naroda ................J5 Vodnikova pratika L 1027............JO Vadnlkova pratika L 1928 ............JO Ywtalkl to Zmisel kralja .. JO Knjig9 po&jamo poUwim* prosta "GLAS NARODA" SI6 W. IS. SL, New York