-V'Miim.
1E$ M* $ KI * ji^läV
L.!«
pere zares čisto

fLET.IX-19T1.
Detetu.

i? x ■t .ki ^


F r. G o r š e : Materinstvo.
Anica Cernejeva. Dete,
ne veš, kako spremlja moje srce tvoj korak vse od belega jutra v mrak ...
Dete,
ne veš, od kdaj moja molitev drhti kot lučka skozi noči.
Dete,
ne veš, odkod hodi na tvojo pot, ki v bele dalje hiti...
Dete,
ne veš, zakaj mi je svet preširok, mi je tvoj cilj previsok.
Dete, jaz vem. Glej, mati sem in mati ve mnogo, mnogo več. Njeni ljubezni je dano tako, da legajo slutnje in
sence na njo s tvojih poti... Njena duša premeri daljo daljin,
zanjo ni zadnjih, skritih
globin, zanjo, o dete, še groba
345
Tebi, dete...	uredništvo.
Tebi, dete, so posvečeni ti listi.
Tebi, ki se nam s tajinstveno silo razodevaš v krvi in daSi od našega najnežnejšega detinstva do trenutka, Ao se prelijemo v večnost. Same smo Se pile življenje iz prsi svoje matere, pa je že zaplalo tvoje bistvo v naših čavstvih: zmisel za punčko igračko je bil prvi izraz naše materinske prirode. Živelo si v nas kot najizrazitejša stran mlađega življenjskega udejstvovanja do dobe, ko se je vse naše prizadevanje usmerilo v pridobivanje umstvene izobrazbe. Takrat si se nam ti, dete, iz duše prelilo v telo: vsa naša fiziološka doživetja so hila le vidno raz-odevanje in zorenje materinske prirode. Pod vplivom teh doživetij so ser vzbujale vse one tajne boJßsii in nemirne sanje naših pubertetnih in dekliških let, ki so končno rodile neodoljivo hrepenenje po idealu junaka, ki bi poklical v življenje tebe, ki si čakalo obujenja v sponah naše .^tvariteljske odvisnosti.
In ko je telo — v utripu nove, nepoznane žile — zaznalo tvoje življenje, te je z vsem svojim bistvom objelo v zavesti, da je šele s tistim trenutkom zadobilo pravi življenjski zmi.-iel: svojo veliko življenjsko nujnost m odgovornost.
Zmisel zate, dete, posveča nas.odiws do moža, je temelj domačemu
ognjišču in osnova našemu življenjskemu .^poznavanju.
Ti, dete, si čaša, iz katere pijemo me žene največjo radost in najskri-
vnostnejša doživetja, pa tudi najtrpkejše požirke usode.
Ti si krmilo, ki usmerjaš struge našega življenjskega udejstvovanja,.
našega trpljenja in zadoščenja.
Iz podzavestne odgovorno.iti zate iščejo naše dekliške duše junaka s telesno in duhovno močjo; iz te odgovornosti in ljubezni se rode naša razočaranja, ko se ideal očeta pogreza v alkoholu, razvratnosti, brezbrižnosti ...	> Zmisel zate. dete, daje križani kmetski ženi moč, da prenaša bremena do poslednjega trenutka tolikokrat se dopolnjujočega telesnega materinstva. Iz zmisla zate črpa .sestradana delavska trpinka nadčloveško silo. da vzdržuje življenja v gladu in'mrazu. V ljubezni zate vztraja nerazumljena meščanka v svoji malenkostni duhomorni okolici. Iz strahu zate, nezaželjeno dete, si prevarana žena jemlje življenje ali pa se ponižana in zlomljena preriva skozi predsodke in bedo.
Iz dej.-itva, da'moramo biti tebi duhovne in često tudi krušne matere,^ se nam je vzbudilo spoznanje našega suženjskega _položaja v človeški družbi in se nam rodita zavest človeškega dostojanstva. Po svoji materinski prirodi čutimo dolžnost in usmiljenje do vseh otrok: telesno materin-stvo nas je dvignilo do pojmovanja duhovnega materinstva, ki je gibna sila v.iemii našemu javnemu delu. Iz tega dvojnega materinskega poslan-
346-
stva izvira stremljenje žene po gospodarski osamosuojitui, po udejstvo-vanju v socijalnih ustanovah, po pridobivanju državljanskih pravic: v
pojmovanju materinskega zmisla je osnova feminizma..
* * *
Naša materinska duša trpi,
ko ne moreš, dete, v zgrešenem družabnem redu dobiti svojega koščka kruha,
ko ne smeš ponoviti svoje lastne materinske besede,
ko se nedolžno smehljaš, medtem ko tekmujejo najvišje umske sile
moža v iznajdljivosti morilnega orožja zate.....
Naša materinska daša plače.
Iz teh solz se dvi_ga močna volja in zahteva po svetovnem miru, po vseobči pravičnosti in dobroti, po dobi, ko bodo narodi, spoznali storjene krivice ter jih popravljali „z možgani, a ne z orožjem". Zato, da se boš ti, otrok v toplem naročju, in ti, sirotek pod mrzlim kapom, v življenju lahko smehljal, da ne boš umiral od gladu in gineval v sužnosti; da se ne bo tvoj nedolžni obrazek nekoč pačil i; zverinski grimasi na krvavem bojišču, zato, dete, je tvoja mati pobornica žen.'ikih pravic, socialne in politične pravičnosti ter svetovnega miru. Izljubezni do teb e., dete, iz stremljenja po tvoji lepši bodočnosti smo žene feministke in p ac if is tke.
Njen Božič.	Gustav Strniša.
U
čileljica Ana je zelo nesrečna. V svoji skromni sobici sedi. Z rokami si zakriva drobni, bledi obraz. Oči so polne solz. Na mizi leži pismo njenega prijatelja Andreja. Nikoli si ni domišljala, da jo ljubi. Vedno je pričakovala udarec. Vendar ne na Božič. Vse je tiho. V stari, črvivi mizi se oglaša lubadar. Prsketa in vrta v desko. Ana začuti; da Ludi v nji nekaj kljuje. Tako tesno ji je pri srcu. Na Andreja misli.
Mlajši je od nje. Vitek in visok mladenič je, melanholičnih, črnih oči, ki se nikoli ne smejejo. Nekaj sanjavega in čudovitega je v njih. Daljna sorodnika sta si. Starši so mu zgodaj umrli. Želel je dovršiti študije. Ana se je zavzela zanj. Podpirala ga je in skromno živela. Vzljubila ga je. Vedela je, da ne sme biti srečna. Kazila jo je angleška bolezen. Njeni udje so bili kratki in debeli. Učiteljica se je komaj razločila njed otroki. Na srečo je bil njen oče višji uradnik. Sicer bi ne bila nikoli dosegla poklica, o katerem je vedno sanjala. Zdaj ji Andrej sporoča, da se bo nocoj zaročil. Nocoj — na sveti večer! Zazdi se ji, da jo v pismu zasmehuje, ko ji ponuja denar, ki ga je žrtvovala zanj. Dobil je bogato nevesto.,
Ana se spomni samotnih dni in noči, ko je stradala in zmrzovala, le da ga je zamogla podpirati. On tega pač ne razume. Nikoli ne bo razumel, ker ne pozna žrtvovanja. Morda bo zato srečnejši.,
347-
Strese se.
V duhu zazre pred seboj Andrejevo božičevanje v velikem mestu. Njen prijatelj sedi v prostorni dvorani s svojo izvoljenko. Lepa je in očarljiva. Pred njima se košati božićno drevo, visoko do stropa. Razkošno je okrašeno. Veje segajo nad mizo, napolnjeno z darovi. Njenega drevesca in darov zanjo ni nikjer! Življenje jo je opeharilo za njen delež. Kdo ga je dobil namesto nje? Nikoli ni bila srečna! Brnenje zvonov jo vzdrami iz zamišljenosti. Objokana odide k polnočnici.
Dnevi beže, tedni teko. Rana ozdravi, a obrunki ostanejo. Kadar se jih dotakne roka spomina, vztrepeče srce. Spet trenutno začuti staro rano. Ana se je izpremenila. Njena duša se je težko borila. Dekle je imelo močno voljo. In volja mnogo zmaga.
Včasi se ji je zazdelo, da ji postaja glava prazna, da so ji misli otopele. In tedaj se je prestrašila sama sebe. Iskala je rešitve. Brskala je po svoji notranjosti in mnogo jokala.
Le svoje male učenke je ljubila. V šoli se je raztresla in se večkrat
razvedrila.
Spet se bliža Božič.
Ana premišljuje, kako je bilo leto osorej. Tedaj je bila vsa obupana. Zdaj je duša že mirnejša. Le tiha otožnost leži v nji kakor mračna senca. Zdi se ji, da je nikoli ne bo zapustila, da bo sled ostala. Na vrata potrka šolski upravitelj: „Gospodična! Zakaj silite proč?" Da, leto je minilo, odkar je Andrej za njo umrl. Vendar še vedno čuti, da ga ni pozabila. Drugam hoče. Nikoli ne mara slišati o njem, ki se je tu rodil. Dvalcrat ga je zanesla pot semkaj in govorila sta. Tudi tega ni pozabila.
Videla je njegovo ženo. Bila je visoka, sloka in starikava.
Učiteljica je spoznala, da je mladenič poročil doto, ne pa svoje žene.
Obsojala ga je. Bolelo jo je, da se je varala v njem.
On se pač ni brigal za njeno razočaranje. Smejal se je in brezskrbno
živel. Tudi ženo je zanemarjal.
Ana se upravitelju zamišljeno nasmehne.
„Ne! Ne pustimo vas! Deca vas obožuje! — Pridite nocOj k nam na božičnico!" nadaljuje upravitelj. „Pridem! Predobri ste!" „Zdaj pa le semkaj!"
Množica otrok se usuje iz hodnika. Čakali so pod stopnicami. Gospodični žele srečne in vesele božične praznike. Vabijo jo na svoje domove. Anin pogled splava nad njimi: „Kje je moja mala Milenka?" Oglasi se njen bratec: „Ko je čula, da nas hočete zapustiti, se je tako prestrašila, da je zbolela."
Učiteljico nekaj presune. Z dečkom odide obiskat njegovo sestrico. Ko se vrača, ji je tak» lahko pri srcu. Počasi stopa proti šoli. Zvezde nizko vise. Sever brije. V njeni duši se poraja nekaj toplega. Misli na vse te dobre, prijazne otroke, ki nocoj božičujejo. Srečni so in
3i8
veseli. Vendarle je niso pozabili. V svojih nežnih srcih čutijo ljubezen. Ta slabotna Milenka! Ko jo je nocoj zagledala, se je je oklenila in kar zajecljala. Marala ji je obljubiti, da ne pojde od tod. Tedaj učiteljica prvikrat čuti, da je njena bolečina popolnoma premagana, da sta bridkost in spoznanje ustvarila v njenem srcu tajinstveno kapelico, kjer plamti skrivnostna lučka ljubezni do te nebogljene dece. Ana res ne bo nikoli telesna mati! Todal Ali niso vsi ti otroci tudi njena deca? Ali ni ona njih duhovna mati? V srcih jo nosijo in ljubijo. Uči jih in skuša duševno dvigniti. Koliko zatajevanja je bilo treba, da je dosegla njih ljubezen!
Spomni se novorojenega božjega Deteta. Ali ni bil ta Otrok rojen, da se žrtvuje? In to je najvišja ljubezen, ljubezen žrtvovanja! Zdaj, po vseh duševnih bojih in mukah, se ji zazdi, da je v ljubezni med moškim in žensko preveč človeškega blaženstva in sreče. Zato večkrat zelo hitro ugasne. Za njo je ta ljubezen že zdavnaj mrtva. A rojena je za drugo ljubav! Božični zvonovi zazvone.
Učiteljica odide z upraviteljevimi k polnočnici.
Ko stoji na koru in zapoje, se ji zazdi, da njen glas še nikoh ni donel tako milo. Njena duša se sprošča presunjena od božične melodije. Ana čuti v sobi vedno bolj tajinstveno slast božičnega daru: požrtvovalno ljubezen.
Naši kraljeviči.
349
Pisma s pota.	Anka Nikoličeva.
(Odlomek.)
T
v
_B.n -sčeraj smo bili pri Sv. Jovanu Biogorskem. To je manasLir, kakor jih je mnogo tu v Južni Srbiji. Drčiš eno uro ali dve po trdi, ponekod drzovito izpeljani cesti, potopiš se v sotesko, riješ v kamnat klanec, ob tebi šumi reka in bije pitoreskne skale. In zopet prebrziš dolino, voziš mimo orehovega gaja, se zastrmiš v samotao varošico, ki je slikovito nametana v breg menda samo zato, da daje s svojimi južnjaškimi hišicami in bahato sat-kulo (stolp z uro, će ne veste) tvojim očem prijetno pašo. Pa zopet toneš v sotesko, zelenje te zagrne in pod teboj se pem reka.
Topot se imenuje razborita voda Radika, mestece pa, Id smo ga pustili za seboj, je Galičnik.
Nič vam ne pove to ime, in skoro vem, da ga bom zaman iskala velikem atlantu, ki ga imam doma še izpred vojne in kjer stoji nad kraji, po katerih se zdaj vozim, še „Türkei".
Saj je vse skupaj kakor bajka, kakor sanje in nič več se ne čudim, če so pri nas doma ljudje še kakor v polsnu in se ne morejo, kar ne morejo se prebuditi, da vidijo z jasnimi očmi v veliko bodočnost, da zagrabijo s krepldmi rokami v sedanjost. —
Pa, da, bili smo včeraj v manastiru bigorskem. V prastari baziliki (XIi. stoletje) je najlepši iz oreh o vine izrezljani ikonostas, in še lepše izrezljano nebo nad notranjim svetiščem cerkve. Kaj bi ne bilo vso najlepše, ko si je izbral sveti Jovan svoj prostorček prav v srcu pokrajine, kjer so se rodovi umetnikov-rezbarjev stoletja izpopolnjevali, da so znali deblo oreha izpremeniti v reliefno čipko iz lesa, v umetnino, ki vredi danes milijone. Poslednji rod, ki hrani tradicije in spretnosti te umetnosti, živi baje v Galičniku.
In vendar vem, da mesteca Galičnik ne bom našla v velikem Andreč-jevem atlantu---.
Bigorska cerkvica pa hrani še dfuge dragocenosti, stare rokopise, treske, sUke, knjige, relikvije in poklonitre. V lični'skrinjici nas je zavzela zhirka srebrnih zibelk,, od drobčkane, pol palca dolge, pa- do igračke dobrih dvajset centimetrov.
Menih se je smehljal. Nu, seveda, žene . si izprosijo na božji poti od svetnika dete. „Kakšen sv. Jovan pa je to?" poizveduje popotna to-varišica. „O povsem običajni sveti Jovau," odgovori primitivni kaludžer, „povsem navadni sveti Jovan krstitelj," „ „Zakaj je potem Bigorski?" " „To je po kraju" —
B50.
Kakšna sreća, ti ljubi sveti Janez Bigorski, da imaš svoj sveti hram v takem kraju tam ob albanski granici, kjer žene še prosijo dece. — Da imaš svojo cerkev tam, kjer ti v zabavo za otroka darujejo srebrno zibelko. Gledaš s svojega ikonostasa drobne dragocenosti in se smehljaš. In morda se s teboj smehlja dobra Matka Božja in smehlja se morda ljubi Bog in mali angelček, ki bo moral na pol, da vzame v varstvo novo majceno bitje, ki mu pravijo človek. —
Pa to je daleč, lo je tam daleč ob albanski granici, to je tam daleč, kjer je bilo pred dobrim desetletjem še zapisano „Türkei". Da tam ni več zapisano „Türkei", da je tam danes tudi naša prostrana domovina, ali ni to tudi tvoja zasluga, ti dobri sveti Janez Bigorski? In tvoja zasluga je, ti krepostna mati naše južne zemlje, ki si občutila iol, če svojemu rodu nisi dala pokolenja, ki ti je bila sramota, če tisti svoji zemlji nisi rodila dece.
Tisti svoji revni zemlji, :ki niti tvoja ni bila, tisti svoji zemlji, ki si jo stoletja ljubila v pomanjkanju, nesvobodi in v solzah. In vendar si ji rodila deco. In si šla, morda po skrivnostnih potih, da te ni ubil handžar, ■si. šla, in v breg si se popela, da si mohla v starodavni cerkvici in prosila za. otroka, in da si prižgala dobremu svetniku v zahvalo vsaj skromno svečico iz žoltega voska.
Kajti vsakdo ne premore kar srebrne zibelke. —
Tudi jaz sem prižgala rumeno svečico in jo pobožno zataknila v pesek. V zahvalo za otroke sem prižgala svečico.
In prižgala bi jih rada mnogo, mnogo. Prižgala bi svečice za vse, prižgala bi jih sto in tisoč in mihjon, za vse bi jih prižgala, ki blodijo in Tie Vedo, da je otrok naša največja sreča.
Levstik in otroci.	m ar j a Boršnikova.
N
_. 1 i slučajno, da so bili naši največji ljudje tako blizu otrokom. Znano jSi kako je Prešeren v času, ko je trpel največje pomanjkanje, delil kranjskim otročajem sladkarije ,da so ga nazvali „doktor fig", in kako je dal za svoje otroke v Ljubljani poslednjo desetico, ki mu je bila preostala. V njegovih pesmih te vrsle življenje ni našlo izraza; oblikovno so pretežke in vsebinsko preresne, da bi mogla najti pot do njih tako naivna doživetja, kot jih zahteva otroška pesem. Pozneje je napravil sem pa tje tudi v tem. kak kompromis in pričel pesmi, „ki naj bi ugajale kmečkim fantom", pesmi, M jih je skušal vsebinsko-in oblikovno približati Ijudslvu; toda do otroških ni prispel. Preveč ga je že strlo med tem. Njegova edina pesem, ne otroška, mai'več otroku. Je „Nezakonska mati"; vanjo je vlil vso tislo najvišjo ljubezen, ki požene iz trpljenja in preganjanja.
Župančičeva ljubezen do lotroli je vsa drugačna. Živa je in pisana. On ni prišel do nje na koncu svoje križeve poti kol Prešeren, ko so ga zapustili že ■čisto vsi: žena in prijatelj, narod in Bog, — on je bil zraščon ž njo že takoj od početka, ko je komaj začutil utrip svojega pesniškega življenja. Njemu otrok ni bil: poslednji človek, marveč eden izmed mnogih in ker je bil vsega tako
351-
poln in ker je bil v vsem, je mogel biLi tudi ves otaok, naiven in preprost, prešeren in brezskrbno razigrali.
Tudi Cankar je našel ljubezen do otrok že zelo zgodaj. Prav za prav je bila že od prvega potetka v njein, saj tisti bolni, slaboitnä, od vseh leplaini in izstradani otrok, ki strmi z velikimi nepremičnimi očmi v neki svet, ki je tako čist in svetal, da ga drugi, omadeževani od življenja, ne vidijo, to je on sam od nekoč, in ta otrok ga s svojim čudovitim doživetjem matere spremlja vse življenje in mu daje vere v lepoto v časih, ko čuti opljuvano vse da-ugo, kar je v njem in izven njega.
Levstiku je otrok kot Zupančiču izi-az preprostega soliičnega življenja, ki je pristno in sočno, kot je narava sama; njemu je otrok kot Caiilcarju izvor hrepenenja po najlepšem; njemu je kot Prešernu poslednji človek, do katerega se je pritipal preko osamelo.<iti.
* * *
V času, ko se je Levstik v najbesnejšem boju za življenje ves izstradan zatekel na Dunaj, da se s stisnjenimi zobmi in neprizanesljivo odločnostjo vrže na vse, kar si v slovenski kulturi lasti pravico do besede, pa je le gnila in izmaličena umazanosl: ko njegova upravičena ogorčenost ni poznala več ozira do pristašev, marveč ji je služila kot mei-ilo le še paštenost, v lem času
•_ ____1__i—IT-___rln jn	10TY
111 LLLU.u±1X1111.1. ±Jl± J v,	ui^ oi«^». J . i	W . WW	----- ------ -
boril. Tedaj je zašel njegov pogled v svet, ki je neomadeževan počival v njegovih spominih: otroška leta.
„Z nekako milo otožnostjo se često spominjam tistih sa-ečno-inračnih dni, ko' nisem vedel, kališen je mali in kakšen je veliki A med črkami. Poznal sem edinega pusta, Mater božjo sedem žalostij, svetega Marka, pasji dam, svetega Hijeronima, kateremu so ljudje rekli sveti Anjel, sam ne uganeifti zakaj, in svetega Gola na pratiki. 'i^idi za svetega Roka sem vedel, ker je bil cerkveni poltrovitelj naše pobožoe soseske. Ta učenost je res neizmerno ;ea 1
a posmehujem ™ . —............... ....----------------------^ v- ■
o verah in mislih prostega naroda"). In v Levstiku zažive spet dnevi, ko je uprezal pred voziček domačega psa, ki je sicer 'normaral, pa ker je bil pameten, veliko pametnejši od otrok, je bil samo nekoliko nejevoljen in „potrpel je, ter se uklonil, kaltor istoičen modrec neogibni osodi". — Cisto natanko se spomni, kako je mekoč, ko je pestoval mlajšo sestro, pridrdral po cesti gosposki voz z gospođom župnikom. Spoštljivo se mu je odkril, ko .je bil ta še daleč od njega, pa tudi sestnici je z vso nujo odvezoval pleteno kapico, s trakom zavezano pod brado. Župnik pa niti oipazil ni njegovega spoštljivega pozdrava. „Če sem si v tisti dobi mislil Boga, nikoli drugače nisem menil, nego da ima tudi on dolgo črno siümjo, visok in svitäl klobuk, svitle škornje in tak ovrätnik pod brado, kakor naš gospod župnik ali kaplan Kako bi se torej ne bil odkril!" („Spomini...").
Kot na vsakega vaškega otroka, sta tudi na Levstika napravila najmogočnejši vtis cerkev in žegnanje s svojim, slavnostnim razpoloženjem. S preprosto vero v Boga ,pa se je družila grozotna predstava o čarovnicah in strahovih. Bili so to časi, ko je z odprtimi usti požiral pripovedke in vraže, ali pa se stisnil na peč in od groze ves trepetal.
Levstik je bil tako sipojen z velikolaško naravo, da ga niti Tivst niti Dunaj nista mogla izrvati iz domačih tal. Stari očanci se še spominjajo, kako se je poslednja leta svojega življenja včasih peljal iz Ljubljane proti Laščam, izstopil kraj gozda, se zleknil v travo in sam samcat nepremično strmel v
352-
Ttraje kjer je preM svojo mladost. (Po pripovedovanju imnrstra Puclja prof Prijatelju). Ta njegova vkoreniaijenost in pa doba, v kateri je rasel, ki je bila .vsa prepletena z romantično ljubeznijo do pravljic, šeg in običajev, sploh do vsega, kar je bistveno za narodovo doživljanje, sta bih varok, da je Levstik že od .prvega početka negoval in zbixal vse, kar je našel med kmeti. Njegova leposlovna proiza je zrasla iz gesla: iz naroda za narod. Zato je tako preprosta, da jo vsak otrok laliko po svoje doživi, čeprav ne more še dojeti njene prifa-Ke satirične ostii in simbolike. Zato živi njegov Ki-pan med mladino in odraslimi, med kmeli in inteligenco, čeprav povsod drugačno življenje. Jezik in stil, miselnost in značaj, vsa njegova osebnost se je mogla edino na ta način, da se je s tako močjo razrasla v notranjost svoje zemlje, upirati toliko časa vsem sovražnim silam, ki so jo pretile streti ali pa preoblikovati
v svojih smereh.	, . , ■
In Levstilt je bil preveč stvaren, da bi videl samo sebe m svoje trpljenje. Oba njegova fragmenta iz zač. sedemdesetih let, „Iz miinolusli" m „Spommi o verah in mlislih prostega naroda", se pričenjata z elegično idilo njegove mladosti končala pa v objektivnem svetu narodovih vraž .m običajev. Morala je priti čezenj še težja doba, moral je preko dolgih duševnih m fizičnih bojev, da se je končno docela odpovedal konkretnemu svetu m se zaprl v svojo zagrenjeno bolečino.	. ,
Poslednji človek, ki ga'je ustvai'il na tej poti, je bil otrok. V njem je našel 'krvaveči Levstik svojega zadnjega prijatelja: s svojo domljeno močjo se je čutil njemu enakega; s swojo nanovo obujejio mladostjo je zaživel otrokovo življenje. Odrastel človek je umazan in podel, otrok ioi žival pa sta dobra, ker sta del narave.
Najbolj je vzljuibil Levstik najbolj majčkene. Petletnega Dolenčevega Mirota, ki »a je 1878 krstil za „Najdihojco" in mu posvetil dvoje izmed svoj.ih najlepših pesenc" (Leveč v opombi k Levstikovim Zbramim spisom II, 372); Erjavčevega „hlapčiča", ki je 1883 komaj pričenjal svojo učenost v prvi šoli (Levstikova pisma, 103, 107); in še mnogo drugih.
Kako so ga neki ti otroci doiživeli? Ali so se mu prav tako spoštljivo umikah in trepetali pred njim, kol oni nižješolčki, ki so smeli vsako sredo in soboto popoldne v lieejsko knjižnico, kjer jim je skriptoir Levstik delil knjige? Najbrže. Saj Levstik je bil robat, osoren in trd, in v tčm času je bila njegova občutljivost že tolikšna, da ji je dal duška pri najmanjšem prestopku z nestrpnim zadiranjem. (Prim. Debevčeve „Vzore in boje", pismo z dne 13. sušca 1880).
Najbrže nihče izmed leh otrok ni slutil, koliko nežnosti zivi za to robato skorjo, saj so njegove aü'oske pesmi in ipovestice izšle vse pod različnimi pseudonimi.
# # «
Ko se je Levstik jeseni 1872 vrnil v Ljubljano in poslal sliriptor na licejski knjižnici, so njegovi pi^jatelji pričakovali, da se bo spel VTgel v kulturni in politični boj. Levstik pa je molčal. Bdino „Vrtca" se je oklenil, ki ga je urejal vad/niški učitelj Ivan Tomšič. Od 1874, ko je poslal njegov solrudnik, pa skoro do svoje smrti je pošiljal vanj leto za letom basni, pripovedke, povestice.
sencah". Kot da se je prerodil: novoustanovljeni „Ljubljanski Zvon" ga je bil vzpodbudil k delu in miu dal nove življenjske sile. Tuda ne za dolgo: počasi je pričel hirati. V „Vrtcu" iz 1. 1884. menda ničesar ni njegovega. Leto pozneje je nevarno živčno obolel, bilo :se je bali, da zblazui. Ljudje so mu postajali vedno bolj tuji, groza pred Bogom je naraščala. Mračna tragika
853-
zlomljenega moža. Edini svetli hipci so bili za „Vrtec". Poslednjo „pesenco-"' je poslal 1886: „Kako je v -korolani, šala". Poslednja pesem — šala o deveti, deželi. Leto nato je uim-1.
Razbor Levstikove otroške literature je težaven, ker se Levstik v „Vrtcu" niti enkrat ni podipisal s celim imenom. Največ svojih stvari je objavil pod pseudoninoma V. -ž.- in M-1. V Levčevo izdajo zbranih spisov so uvrščene nekatere stvari, ki nosijo pseudonime: X; V. -ž.-; M-1; Kadoslav; M. L.; I. .Veličan.ski; Josip Karba; -o-; -r-; Š-c; P-r; -m-; J. K.; Pilpoh; -a-; *••; F. L.; E. B.; V. g..; L St. — Slodnjak je v IIL zv. Levstikovega zbranega dela piištcl Levstiku tudi pripovedke in basni s pseudonimi: L.; B. R.; A. R.; A. K.; -K.; 1. V.
Ker je Levstik pomagal urejali „Vrtec", je tudi marsikak tuj prispevek posvoje opilil, talco da se često ne ve, kaj je in do kam sega prav za prav njegova lasinina. Pi-av tako je težavno dognati, kaj je samo ponašil in pre-ablikoval in kaj je v celoti sam ustvaril. Radi tega sta Levstikova urednika, nekalere „Vrtčeve" prispevke izpustila, čeprav imajo listi pseudonim kot oni, ki sta jih objavila.
Basni dn ipripovedke so po večini bolj ali manj prosti prevodi iz srbohrv'aške-in ruske narodne zakladnice. Nekaj jih je tudi domačih in te je Levstik najbrže sam nabral po' ribniški in laški okolici. Jezik pa je tudi pri večini prevodov tako pristen, živ in krepak, da nam je Levstik ulil iz njega včasih prave umetninice. Poln je narodnih rekel in podob in način, kako s pomočjo deminutivov in sintakse stopnjuje preprosto miselnost, je nad vse posrečen. (N. pr. „O možičkii in levu"; „Slaniica, kamenček in bobek"; „Stara dobrota lanski sneg"; „Lisica, zajec ih petelin".)
Kar je umctiiib povestic, pa najsi že bodo njegova last ali pa predelane, niti vsebinsko niti stilistično ne dosegajo basni in pripovedk. Vse preveč jih ubija-šmidovsko nwH-alisiiranje. Edina, ki po svoji nežnosti in prisrčnosti prime človeka, je pravljična poveslica (Levstik jo imsinuje pripovedko) „kdo je napravil Vidku srajeico?", čeiprav tudi to moti zaključek. Podobno kakor z ,,Vrtčevimi" sestavki v nevezani besedi jc tudi s pesmimi: Levstik je po večini tuje pesmi po svoje preoblikoval. Vsebinsko so to pretežno idilične, vča-.sih nabožne a-ii pa celo didaktične ipesmi, ki po obliki sicer-presegajo ostale v „Vs:tcu", drugače pa docela ustrezajo duhu in zahtevam tedanjega časa.
Strogo pa se te pesmi že na prvi pogled ločijo od ,,otročjih iger v pesencah". Poslednje so namenjene predvsem onim najmanjšim, ki so -kc^maj pričeli koracati okrog in ki še niso, ali pa so šele začeli razreševati temno skrivnost „ka-ivoustih" črk. Za te pesence Levstik ni raihii tuje -snovi; preveč živo mu je bilo še pred očmi vse ,iz minolosti". Vanjo je posegel in prinesel na dan pisano vrsto živega blaga: vojake, živali, igračke; koline in luno. po kateri sega „glavačck kopitlaček", da bi jo uščipnil v tolsto lice. Bela zvezda je-nt-iodna: spotaknila se je, ko ji je oirok nastavil nogo; zgrabil jo je, potegnil za lase in odnesel v košu domov. In Cviliniož, ki ne mara biti bos; rad bi škornje obul, pa ne more, -ker mu napeti trebušček ne da. In poredni palček Najdihojca, ki mu pošilja Božič pisan nišlrec, ker se ni dovolj učil. In otrok, na očetovem kolenu, ki bi rad cerkvico zidal. In še vse polno drugega ... S čudovito preprostimi sredstvi gradi Levstik swje „pesence"; močan ritem, ki mora o.stati OitrOku v ušesu, če pesem enkrat -sliši; onomatopoezija verza in -besede; poosebljenje mirtvih predmetov, kar v živo poveča otrokovo predstavo; šegavost in humor. Predvsem pa ljubezen, velika ljubezen do vsega„ do česai se je otrok pritipal.
354-
Edino besedna zakladnica je preširoka in preveč „levsUčja". Marsikake besede tudi odrasel človek ne razume in medtem, ko posega po pesnikovem tolmaču, se je naivno doživetje že razblinilo. Radi takih besed nekatere „pesence", kakor: „Voli ženem vitoroge", „Malo tacih mož" i. dr„ o-slanejo otroku nedostopne. Nekaj čisto drugega so pa besede, ki so zgi-ajene v duhu otroške govorice in lahko dostopne njegovim predstavam, kakor: šilo hodilo, hlače dopetače, krivouste črke, glavaček kopitlaček, ništrec, cvilimožek, kukec, de-tek, Jezusek.
Večino teh „pesenc" je spesnil Levstik 1880. leta. V tem letu, ki je bilo za njegovo otroško literaturo najplodovitejše, so nastale tudi tri duhovite uganke in „Preprostega otroka molitev", ki jo vkljub temu, da je Levstik ni uvrstil med „pesence", na lem mestu omenjam, ker se po svojem nežnem otroškem doživetju Boga docela razlikuje od ostalih pesmi. Leveč je na koncu te pesmi dva verza s tremi neznanimi besedami izpustil, tretjega pa prenaredil, s čimer je pesem samo pridobila. '
# * *
V 19. stol., ko je večina mladinskih pesnikov in pesnic dajala oU-okam okušati ■samo pogreto sentimentalno jed, zaibeljeno z vodenimi nauki, po-menja Levstikov krepki stil edinstveno vrednoto v mladinski poeziji. Višek je doseglo njegovo delo za otroke v „Otroških igrah v pesencah"; nekatere izmed njih lahko štejemo poleg Župančičevega „Gcibana" med najlepše, kar ima otrok iz našega leposlovja.
* * *
Kakoi- Župančičeve, so tudi nekatere Levstikove otroške pesmi kot ustvarjene za uglasbitev. Ob pesnikovem jubileju je skladatelj Emil Adamič uglasbil 8 pesmi za mladinski zbor. (Mladini ob stoletnici rojstva Fr. Levstika 8 mladinskih pesmi s klavirjem ali harmonijem. V Ljubljani 1931.) Izmed teh Iri („O počitnicah", „Mačka, miš in miška", „Vrabec in konj") niso iz\'imo Levstikove, marveč jih je samo predelal. Samo dve: „Psiček laje: hov, hov, hov" in „Lžžaj, ninaj, tut ujnač!" sta iz „otročjih iger v pesencah" .poslednjo je šele Leveč uvrstil tja, ker ,ni izšla med „Vrtčevimi", mai-več v Levčevi „Pravdi o slovenskem šestomeru" 1878. V zbirko je skladatelj uvrstil tudi ljubezensko pesmico „Pod zelenim oknom", pri kateri pa je izpustil nekaj kitic, in pa refleksivno pesem „Ura", katere resnobni značaj je s po'močjo učinkovalo prepra,ste melodije (približal otroškemu razumevanju. V svojih kompozicijah je dobro pogodil Levstikovo enostavno, neizumetničeno naravo. Izbor je pester: vesela in resna pesem, poskočna in pobožna. Vendar pogrešam med njimi Levstikovih najlepših „pesenc".
Gotovo bi^ se dala učinkovito uglasbiti n. pr. „Cvilimož", „Otrok sedi oč«u na koleni", „Kadar pridejo vojaki" in dr. Upajmo, da tudi te dobimo!
„Vaši otroci niso vaši otroci."
„To so sinovi in hčere Življenja, ki se samo obnavlja."
„Oni so rojeni po vas, a ne prihajajo od vas."
„In dasi bivajo sedaj z vami, ne pripadajo vam."
„Vi jim morete dati svojo ljubezen, toda ne vaših misli."
„Kajti življenje se ne vrača nazaj, niti se ne ustavlja v preteklosti."
„Vi .sfe lok, ki .strelja v bodočno.st svoje otroke kot žive puščice."
„Veselite se, kadar vas v svoji roki upogiba veliki Strelec."
„Kajti On ljubi prav tako brzo puščico kakor togi lok."
(Prevedeno iz iridijskega).
355-
Pravica otroka.	Angela Vodetova.
E na poglavitnih nalog sodobnega ćloveka je, da se zavemo daleko-sežnosti, katero nam nalaga odgovornost do otroka. Ker je pa žena nositeljica in hraniteljica novega življenja ter prva otrokova vzgojiteljica, je pred vsem njena dolžnost, da se poglobi v vse možnosti, ki čakajo njenega otroka, če je spočet pod ugodnimi ali neugodnimi okoliščinami. Nikakor ne mislim, da oče nima dolžnosti napram otroku, toda očetov čut odgovornosti je zavesten produkt intelekta, ter je tembolj razvit, čimbolj je .oče prežet od resnične kulturnosti. Nikakor pa m naraven pojav To najbolje vidimo pri nezakonskem očetu, ki se v zelo redkih slučajih prizna prostovoljno k očetovstvu, dočim je na svojega zakonskega otroka ponosen. Tu gotovo ni merodajen naravni čut,_ temvrf predsodki tradicije, dočim govori pri materi vedno, instmkt, ki ji budi ljubezen do otroka, najsi je zakonski in nezakonski.
Zena - dasti delovna - je že doslej nosila večji del skrbi in trpljenja za svoje otroke, toda nosila jih je često otopelo, brez zavesti, da je ona stvariteljica bodočih generacij, katerih srečno ali nesrečno življenje je v veUki meri odvisno od njene lastne prebujenosti. S to zavestjo pa more,biti prepojena samo žena, ki ni. več pasivno, v svojo usodo vdano bitje, temveč žena, ki je notranje osvobojena, Id se zaveda, kaj hoče, ki ima čut za svoje dolžnosti in pravice kot človek m kot zena. Samo taka mati bo spoznala pravice, ki jih terja od nje njen otrok, m bo usmerila svoje življenje tako, da bo otrok teh pravic tudi v resnici deležen V čem je pravica otroka? V možnosti in zmožnosti življenja, duševnega razvoja in razmaha. 2ena, ki se tega zaveda, ne bo slepo orodje spolnemu nagonu moža, temveč bo z jasnim spoznanjem odgovornosti izbirala svojemu otroku očeta, ki bo jamčil, da bo njegov otrok duševno in telesno uspeval.
Prva pravica otroka je, da je dobrodošel svojim staršem, da je sp^et v ljubezni, da je pričakovan in sprejet z ljubeznijo, da je njegova eksistenca od vsega početka afirmacija življenja. Ce bi se tega zavedali vsi starši zlasti pa vse matere, bi bilo na svetu veliko manj otrok, ki niso nikdar doživeli mladosti, ki jih ni nikdar ožarjala sreča matennske ljubezni ki niso nikdar živeli človeka vredno življenje. Bilo bi tudi veliko manj mater, katerim otrok ne poimenja „blagoslov", temveč vir novega duševnega in fizičnega trpljenja, zlasti pa gmotnih skrbi Kaj more nuditi svojim otrokom ta -mati? Namestu vedrine, ki osvetljuje dom, potrt in zagrenjen obraz, iz katerega odseva skrb in groza Pjed bodočnostjo. Za to ženo je vsaka nova nosečnost nov korak v brezdno revščine, nov korak do obupa. Otrok, spočet in rojen v takih okohsčmah, je že v naprej obsojen: telesno nedohranjen, se tudi duševno ne bo
356-
razvijal tako, kot bi se v ugodnih razmerah. Morda bo bedno životaril nekaj Časa, potem pa ugasnil. (Na vsakih 5 proletarskib otrok umre najmanj eden, predno doseže drugo leto). Ce bo pa premagal lakoto in bo živel, bo njegov dom in njegova družba ulica, ki ga bO' morda potegnila za seboj v zloitin in prostitucijo. Morebiti pa bo nekoč spregledal, spoznal krivico, ki so mu jo storili. Kdo? Mati, stariši? O, tudi njim se je zgodila nekoč ista krivica, ki je edina dedščina vseh ponižanih in razžaljenih, ki imajo edino pravico, da se rode in da od lakote umirajo. Zlo, ki ustvarja bedo. nedobrodošlega otroka, korenini nedvomno v istem vzroku kot vsa revščina: v dejstvu, da je vse bogastvo v rokah manjšine človežtva, dočim večina, ki to bogastvo ustvarja s svojim delom, često nima niti najpotrebnejšega za življenje. Toda vzporeden vzrok, ki je večkrat tudi posledica revščine, je nevednost, otopelost. Vsi starši, ki dajo življenje novemu bitju, bi se morali zavedati, da nosijo odgovornost za otroko'V pröspeh, ne samo v materijalnem pogledu, temveč tudi v zdravstvenem. Toda v tem pogledu se mnogo greši nad lastnim zarodom celo v boljše situiranih slojih, ki imajo več možnosti, da bi se poučili kakor pa proletarski starši. Vehko krivde pri tem nosi ženina nevednost, ki jc posledica dosedanjega zgrešenega pojmovanja ženske „čistosti", ki se lahko istoveti z nevednostjo in nepoučenostjo in temelji na dvojni morali, ustvarjeni od moškega egoizma. Toda dolžno.st vsake žene, ki stopi v zakon in ki hoče postati mati, je, da se zaveda važnosti svoje namere ter velike odgovornosti, Id jo imajo slarši ne samo napram otroku, temveč napram človeštvu. Treba je, da točno pozna znake spolnih bolezni, strašne posledice, ki jih imajo te bolezni celo za več generacij, ter zakone o dedni obEemenjenosti. To je mati dolžna svojemu otroku. Kajti kako pride otrok do tega, da bo nosil vse življenje posledice svojih staršev; da mu bo pobabljenost, škrofuloza, živčna slabost grenila življenje in onemogočala boj za obstanek, ki je dovolj težak celo za zdravega? Vsak roditelj bi moral natančno poznati družino, iz katere izhaja, in se posvetovati z zdravnikom, preden stopi v zakon. Ker so se pa doslej pokazah v tem pogledu moški kot bolj ali manj brezvCvStni in sebični, je tembolj potrebno, da se žena otrese svoje tradicijonalne nevednosti v tspolnih zadevah ter svoje sentimentalnosti in stopi v zakon z iodprtimi očmi in z jasnim spoznanjem odgovornosti. Kako usodne za otroka so različne bolezni roditeljev, naj saj nekoliko potrdijo sledeče vrste znanega Kratt-Ebinga: „Dokazano je, da ne prehajajo samo resnične duševne bolezni na potomce, nego tudi druge bolezni, kakor epilepsija, histerija, celo pijanstvo in neredno življenje. Ni trsba, da bi se pokazale v enakih stopnjah kakor pri prednikih; dovolj je, da možgani nimajo toliko odpora za močne vnanje vplive. Podeduje se navadno vse, kar je v zvezi s telesom. Moralne ali nemoralne lastnosti se ne podedujejo, pač pa dispozicija zanje." V glavnem povzročajo torej dedno obremenjenost živčne bolezni staršev (tudi sorodnikov), bližnje sorodstvo moža in žene, organska manjvrednost, povzročena po sifilidi
357-
ali tuberkulozi. Otroci takih zakonov so posebno sprejemljivi za razne bolezni in večkrat duševno manj vredni.
V to poglavje spada tudi alkoholizem, naša narodna bolezen. Ali se ne zaveda oče, ki spočne otroka v pijanosti, da je storil zločin naj-groznejše vrste, zločin nad lastnim otrokom, zločin nad človeško družbo? In za ta zločin ni kazni. Kaznovani so nedolžni, ki so večkrat za vse življenje obremenjeni, in prav zanje veljajo, svetopisemske besede: „Grehi staršev se maščujejo do tretjega in četrtega rodu". Kakšno brez-dno gorja je družina pijanca, o tem priča pri nas dovolj žalostnih vzgledov.
Zelo važna otrokova pravica je tudi vzgoja, toda o tej moremo šele tedaj govoriti, če so podani materijalni in zdravstveni pogoji. Kajti lačnega in bolnega otroka ni mogoče vzgajati. A tudi če vzgajamo zdravega otroka, se moramo varovati, da z napačnim vzgojnim vplivanjem ne oviramo otrokovega razmaha. Za pravilno vzgojo je potrebno dvoje: pravi vzgojitelj in prava okolica. Kdo je pravi vzgojitelj? Človek, ki je brez vsake težnje po gospodovahiosti in oblastnosti, ki je brez predsodkov in napačnega vrednotenja, ki ima sposobnost, otroka in njegove naloge tako resno vzeti kot samega sebe; človek, ki z neprestanim delom na samem sebi ohranja svojo življenjsko energijo in ki je pripravljen, se še česa naučiti. — In kaj je prava okolica? Pred vsem otroci, ne odrasli. Dalje pa stvari in predmeti, katerih pomen je dostopen otroškemu razumu. Bistveno pri tem je, da samodelavnost dviga otrokov pogum in samozavest ter smisel za življenje, za skupnost. Kadar se bodo starši popolnoma zavedali dolžnosti do svojih otrok, „tedaj ne bodo več rodili — kot tolikokrat doslej — brez misli, brez odgovornosti, brez srca. Nasprotno: otrok bo služba božja življenja, najplemenitejši sad kulture, izraz najvišje sreče in najglobokejšega občutja odgovornosti žene in moža." (Ellen Key).
O dolžnostih družine in doma do lastnih
otrok.	Dr. Stanko G o g a 1 a.
V.
si trdimo in tožimo drug .drugemu, da je z mladino križ, da hodi svoja lastna pota, ki niso bila nikdar naša pota, in pa da je čudno nevzgojena in celo nesprejemljiva za vzgojne vplive in ukrepe. Ob tera prepričanju gremo celo talco daleč, da se ozrem,o tudi po razlogih in vzrokih za to nevzgojenost mladine. In ker je človek zelo podoben svetopisemskemu človeku, ki „vidi pezdir v očesu svojega brata, bmna v lastnem očesu pa ne", zato zelo radi in predvsem iščemo takih razlogov v otrokovi okolici, v duhovni usmerjenosti dobe in časa, pri njegovih tovariših in pri šoli, ki da nikakor ne vrši in •izvrši svoje naloge. Trdimo .tudi, da je šola nekako odpovedala, kor otroku ne daje vzgojne trdnosti. Prav posebno rado pa še ustavi to nezadovoljstvo z lastnimi in tujiini otroki oh učiteljevi osebi, o katerem mislimo, da je dolžan preustvaritii otroka in njegovo dušo. Zato je izpostavljen danes učitelj dvojni
358-
zelo ostni kritiki .in res ne vem, katera je hujša. Najprej je to kritika staršev, potem pa huda kritika otrok samih. Zelo rado pa se zgodi, da se ohe kritiki .združita ali v otroku, ki sprejme tudi kritiko staršev, ali pa v slarših, Ici hrezpogojno sprejmejo tudi vtise svojih o.trok. Reči moram zato, da je danes učitelj velik revež, ker je na eni strani še vedno velik idealist, ki dela z ve-•seljem, kolikor more, na drugi strani pa žanje ža svoje nesebično in požrtvovalno delo samo negativno Itritiko in pa oceno od strani onih, ki so nelcoč priznavalno spremljali njegovo delo, ker so se še zavedali težavnosti in pa odgovornosti tega dela. Danes se zdi, da smo se postavili na zelo lagodno stališče, češ, šola je vendai- oibče narodna in državna institucija in njena dolžnost je, da nam docela izobrazi dn vzgoji naše otroke. Ker je to prepričanje postalo nekam splošno in ker se bojim, da bi utegnilo postati kar načelno veljavno, zato se mi zdi prav, če v kratkem premotrimo dolžnosti in pa odgovornosti domače ter šolske vzgoje otrok.
Najprej moramo vsekakor priznati, da imamo danes res zato šolo, ker je narodna skupnost občutila potrebo, izročiti mladino in pa njen duševni ter duhovni razvoj v roke ljudem, ki so po eni plati polni narodnostnega duha, po dmgi pa splošno toliko duševno .in duhovno bogati, da se jim bo posrečilo potegniti za seboj mlade duše in jih napolniti z izobrazbeno vsebino in z vzgojnimi vrednotami. Zato je pozval narod svoje učitelje, ki pa so bili nekoč pravi naiodovi voditelji, da naj prevzamejo izobrazbeno ter vzgojno delo pri mladini. Tako šolo torej res imamo in tudi talce učitelje bi mogli dobiti v idealnem primeru. In v tej šoli se res tudi vrši izobrazbeno in vzgojno delo. Toda že takoj ob tej ugotovitvi nam mora priti do zavesti, da je osamljeno šolsko delo, ki nima zveze in podpore v enakem stremljenju v družini, nujno obsojeno na klavrno in nepopolno ter samo polovičarsko življenje. Zakaj gotovo, je res, da gre pri šolskem delu za izobrazbeno obogatenje, pa tudi za vzgojno vodstvo mladih duš. In glede izobrazbe mladine bi človek še priznal, da leži glavna teža dela in uspeha na učitelju in na šoli. Pri izobrazbi gre namreč za posredovanje nekih objektivnih in duhovnih vsebin, do katerih se je dokopal učitelj sam in katere daje ter nudi tudi mladi sprejemljivi duši. Ker so te duhovne vsebine za vsaliega človeka enake in ker inteligenčna stopnja normalnega razreda ne kaže posebno velikih stopenj, zato se utegne dobremu učitelju res posrečiti, da posreduje izobrazbene vrednote na ta način, da tudi učenci spoznajo njihovo vsebino, da jo duševno osvoje in narede za svojo lastno izobrazbo. Saj pri izobrazbi v splošnem ne gre za drugo, kot da učitelj z dobrim podajanjem prisili učence, da mu duševno sledijo, da se vglobijo v snov, da jo razumejo in s tem sprejmejo. Toda čeprav je vse to res, pa se pokažejo vendar že tudii ipri izobrazbenem procesu take individualne lastnosti in potrebe, kateriim šola in učitelj nista več Ttos. To pa ne zato, ker bi jih ne poznala, temveč zato, ker jih v šoli ne zmioreta. Sola je nujno šablonska, t. j. splošna in za vse učence enaka, pa naj še tako poudarja potrebo po individualizaciji pouka in izoibraževanja in naj se še lako zaveda, da jo šablona ubija in ji jemlje možnost do večjega uspeha. Gre tu za take primere, ko ima učitelj opravka z učenci nadpovprečne ali podpovprečne inteligenčne stopnje ali pa drugačnih duševnih lastnosti, Id so za šolsko delo enako važne. Vsi taki primeri spadajo še v morraalni razred, vendar pa bi bilo nujno, da bi jih vodil učitelj vsalcega posebej in zase ter da bi dajal nadpovprečnim več duhovne hrane kot pa podpovprečnim lin da bi se pečal s podpovprečnimi dalj časa in mnogo intenzivneje kot pa s povprečnimi učenci. Saj vendar sam dobro čuti, da pričaknjejo eni kot drugi od njega mnogo več. Vendar se čuti učitelj uklenjenega v šablono splošnega razreda in more zadostiti svojemu pedagoškemu navdušenju, ki hi hotelo, prevzeti delo tudi izven predpisanih mej, le v dzvenšolskem času. Tako se
359
pokažejo že pri izobraževanju nujne polrebe, da M imel u&itelj SYOje pomočnike, fci bi z ljubeznijo iin z razumevanjem nadaljevali ter dovršili njegovo delo. In kdo pride tukaj prej v poštev kot dom, ki razume kulturno delo učitelja in ki najbolj pozna že umske in intelektualne sposobnosti svojih otrok.
Ta potreba po .sodelovanju šole in doma pa se pokaže še prav posebno pri drugem načinu pedagoškega dela, pri vzgojevanju mJadib duš. Vzgoja pa ni iiiič drugega kot tako diuhovno vodstvo otroka, ki naj ga dovede do spoznanja najrazličnejših wednüsi in pa ,pravilnosti in ki niu vabudi s,posobm)st doživljati ob takih predmetih svoja lastna in pristna doživetja. Pri vzgoji gre torej za lo, da otrok res občuti n. pr. etičnost ali sodalnost in da vedno tedaj, kadar stoji pred etično ali socialno ali kaiko drugo vi-cdnoto ali nevTednoto, doživi tak doživljaj, fci mu pristno pokaže vrednoto aH nevrod-noto. Zato mora vzgojitelj predvsem paziti, da \'ipliva na otrokovo lastno du-ševnost in da iz nje same pripravi otroka do pristnega spoznanja, kaj je dobro in zlo, kaj je socialno upravičeno ali neupravičeno in sploh kaj je prav in kaj ni prav. Ne zadostuje pa samo, da otrok to pravilnost občuti, temveč njegovo spoznanje naj bo lako močno,- da bo nehote vedlo tudi do pravega dejanja. Zato pa je sedaj kar jasiiO', da more vzgajati vzgojitelj le poedinega učenca in da je vsaka šablonska vzgoja ali vzgoja celega razreda v masi nemogoča in izključena. Zakaj kdor boče komu res vzbuditi iz njega samega tako pristno, n. pr. etično doživetje, da se bo radi njega tudi v življenju prav odločil, ta mora zelo dobro in podrobno poznati gi-adnjo njegove duše in mora vedeli, kje so take plati v tej duši, na katere mora sedaj vplivati, da bo '.sledil tak in tak zaželjeni doživljaj in pa primerno dejanje, če bi pa hotel učitelj vzgojno vplivati enostavno na ta način, da bi upošteval samo siplošno in šablonsko giadnjo mlade duše, potem je že v naprej izključen usipeh. Zakaj vedeti moramo, da vzgojni uspeh ni tako lahko dosegljiv in da je zavisen često od malenkostnih, toda vendar zelo važnih duševnih potez in lastnosti, ki ali pospešujejo aH pa ovirajo vzgojno delo. Če torej nekomu mlada duša ni tako odprta, da bi mogel brati in videti v nji tudi take fine in malenkostne plati in utripe, mu je obenem nemogoče vzgojno voiditi tako dušo. tCar doseže pri nji, utegne biti samo dresura, t. j. neko uboganje in ravnanje po njegovih besedah in zahtevah, fci pa ni porojeno iz te duše same, temveč je več ali manj prisiljeno in storjeno ali iz strahu ali pa radi spoštovanja. Kakor hitro pa preneha tak neposredni ^-pMv vzgojitelja, pa preneha tudi njegov vzgojni uspeh, mesto da hi se baš tedaj izkazal. Zakaj vzgoja se pokaže najjasneje tedaj, če je miladii človek prepuščen samemu sebi in če je samo od njega zavisno, kako se bo udejstvoval. Tedaj se pokaže, ali je usmerjen k pravilnosti in k vr-ednotam ali ipa se prepusti trenutku in pa onemu občutju, ki ga tedaj prevladuje. Zato je torej za resnično vzgojo prevažno ixichobno spoznanje duše iin pa oselbno delo na poedincu. Ta zahteva pa je za šolo pretežka in šola ji ne more ugoditi. Če bi imel učitelj v šoli samo enega, dva ali tri učence, potem bi bili tudi njegovi vzgojni uspehi tako veliki kakor uspehi njegovega izobraževanja.. Na žalost pa moramo danes ugotoviti, da doseže šoia zelo majhne vzgojne uspehe in to vkljub temu, da se učitelji močno 'trudijo, da hi postala šola in učilnica tudi vzgojevalnica. Zalo je res krivično, če prepušča dotn vso vzgojo šoli in učiteljem, pa pričaliuje, da bo šola naredila čudež <jb otroku. Saj še vedno moramo slišati take izjave, da se bo naučil otrok že v šoli lepega vedenja, da ga bo že šala vzgojila, da naj mu dom pusti vsaj sedaj nekaj prostosti in razmaha, saj ga bo že šola vzela v roke in mu izitepla vso naga-jivosl, surovost, neubogljivosit, trm-oglavost in kar je še takih mladostnih pregreh. Saj se zgodi še celo to, da starši še vedno strašijo svoje otroke, češ,
360-
le .počalcaj, ko boš prišel v šolo, boš že videl, te bo že učitelj naučil ubogati itd. Človek ima vtis, da smatra dom šolo in učitelja za nekakega krvnika, ki bo ustrahoval deco, mesto da M ji vodil duhovno in duševno življenje. Takim staršem še vedno ni prišlo v zavest, da je šola duhovna institucija, kjer gre za duhovno delo učitelja in otrok. Saj bi sicer miorali vedeti, da ustrahovanje in pa duhovno «prejemanje ne gresta rada roko v roki, zakaj strah zapre otrokovo dušo in učitelju se ne bo posrečilo, da bi jo tedaj zopet odprl, ko bo hotel položiti vanjo duhovno vsebino, ki naj postane ali njegova izobrazba ali pa njegova vzgoja. Zato vidimo, da med šolo in domom ni pravega razmerja in da prepušča dom zelo rad najtežje delo šoli, čeprav bi ga z mnogo večjo lahkoto iz\TŠil sam.
Zato sem prepričan, da pripada vsaj poglavitni del vzgoje domu in staišein in da so stai-ši dolžni sla-beti za.vzgojenost svojih ofrok. To svoje prepričanje utemeljujem s sledečimii razlogi, M so vsi zelo uvidevni. 1. Sola ni nekaj posebnega, kar bi .stopilo kot ipovscml novo v življenje otrok, temveč je in niora hiti le nadaljevanje onih izobrazbenih in vzgojnih prizadevanj, ki jih je imel že dom. Saj vendar- zopet bolj in bolj trdimo in zahtevamo, da naj se metoda šolskega dela približa metodi materinega dela ob otroku. To pa kaže, tla se zavedamo, da je šola le prevzela delo doma, očeta in matere. Ce pa sedaj to obrnemo, sledi iz dolžnosti, ki jo pripisujemo šoli, da je šola to v^igojno delo le prevzela od doma in da je bil torej dom že preje dolžan začeti in začasno voditi vzgojno rast otroka.
2.	To pa je še najrnanj. Zakaj kakor se začenja izobrazba že v prvih dneh otrokovega življenja, tedaj ko gleda olrok okrog sebe nove predmete, katere mu kažeta oče in mati, ali pa posluša, vonja in predvsem otipava te predmete, tako je treba začeti z vzgojnim delom že v prvih začetkih mlađega življenja. Kakor gre pri izobrazbi za naibiranje duševnega bogastva, ki naj dela mlado dušo vedno bogatejšo in sprejemljivejšo za nove izobrazbene vrednote, tako je tudi vzgoja pravilno naravnavanje otrokcvvih čustvenih doživljajev, ki naj vodijo do dejanj. In gotovo ni nič manj potrebno, da postane otrokovo udej-stvovanje že v prvih začetkih vodeno in pravilno, kot da postaja duševno bogatejši. Saj moramo upoštevati, da že izobrazbeno bogastvo, predvsem pa čustveno občutje tega, kaj sme in česa ne sme, močno vpliva na otrokovo dušo in jo dela ne samo izobraženo temveč tudi vzgojeno. Razen tega pa je treba z razvojne plati otroku povedali, da je samo vsako prvo dejanje prvo in da že oino utira lažjo pot za enako ali vsaj zelo podobno drugo in tretje dejanje. Iz tega pa sledi, da moramo začeti tudi z vzgojnim vodstvom že kar-v začetku. Če pa je ta zahteva prav postavljena, pa sledi iz nje, da pripada domu prvo vzgojno delo, ki je še zato tem važnejše, ker se nanj ali opre vse poznejše vzgojno prizadevanje ali pa se ob njem razbije vzgojno vplivanje šole in učitelja. Zalcaj začeti neko stvar je zelo lahko in tudi vzgojni začetek je zelo lahek. Težko in včasih celo pretežko pa je popravljati to, kar je nekdo že v začetku pogrešil. Zato pada začetek vzgoje v najzgodnejšo otroško mladost in starši prevzamejo tedaj veliko odgovornost, pa bodisi da vzgajajo svoje otroke ali pa da jih sploh ne vzgajajo. Ce jih ne vzgajajo, so odgovorni zato, ker jih miso vzgojili, če jih pa vzgajajo, pa so odgovorni za način in usmerjenost ter uspešnost svoje vzgoje.
3.	Tretji razlog za to, da pripada predvsem domu in staršem vzgojna jialoga, je nadalje ta, ker starši najlažje in najbolje poznajo dušo svojih otrok, že prej smo rekli, da pri vzgoji nikakor ne gre samo za kako šablonsko in splošno ali pa celo samo psihološko poiznanje otrokove duševne gradnje. Gre za neposredno, in rekel bi, skoro za doživeto in občuteno ali tudi intuitivno dano poznanje otroške duše. Tako poznanje pa je dano edino očetu in materi, ki živita z oitrokom, 'hi je vendar njihov otrok, najožje duševno življenje in
361
pa, fei ljubita svojega otroka. Saj vemo, da je ljubezen najboljše sredstvo, se čim globlje vživeti in vkopati v dušo drugega človeka. Zakaj ljubezen mi pokaže tudi take plati in podrobnosti ter malenkosti, za katere bi bil navadni človek brez ljubezni slep. Seveda pa ljubezen ne sme biti toliko subjektivna, da bi hotela videti in spoznati v du&i lastnega otroka san» pozitivne in odlične lastnosti. Biti mora kljub vsemu le spoznavno sredstvo, ki pelje do pravega in objektivnega spoznanja. Posebno materi pa je že po naravi dan nekak poseben intuitiven akt, Id ji daje možnost pregledati otrokovo dušo, kakor tudi dušo svojega moža, in se v danem primeru pravilno odločiti. Sicer moramo priznati, da je tudi v duši učitelja posebno ljubezensko razmerje do njegovih učencev. To ljubezen imenujemo pedagoški eros ali duhovno ljubezen. Vendar pa se ta ljubezenski odnos težko da primerjali z onim očeta in matere. Vsekakor pa je ta eros mnogo premalo pristen in topel, je tudi premalo individualno usmerjen in, kar je najvažnejše, manjka mu one spoznavne sposobnosti, zagledati v otrokovi duši take plati in malenkosti, ki bi se dale vzgojno vporabiti in ob katerih bi vzgojni vpliv ne odpovedal. Zato pridejo pri vzgoji res v poštev predvsem in skoro edino starši, ki imajo v svoji ljubezni do lastnega otroka najboljše sredstvo, da ga res osebno poznajo, da vedo za vse njegove največje in najmanjše napake in hibe, pa tudi za vse najmanjše in največje dobre plati in lastnosti.
4. Četrti razlog, da naj prevzameta oče in mati vzgojno delo pri svojih otrokih, pa je ta, da se mi zdi in sem prepričan, da je danes edino družina zmožna se toliko poduhoviti in notranje utrditi, da more postati središče in izhodišče novega življenja. Vsi čutimo, da so življenjske in socialne razmere čudno za-
~ .	.	.	1	-	____.-I___.... KI 4.;	.^...Ti...^	..
motane
jen človek.
In takega t,.------------_ _ _
majhno duhovno središče, v katerem bi se gojilo pristno duhovno življenje in v katerem bi bila medsebojna vzgoja vseh članov družine na prvem in resnem mestu. Ce bi mogli predrugačiti družino in če bi ji mogli dopovedati, da bo postala zopet notranje enotna ter da se bo zavedla svojega življenjskega zmisla, ko bo zopet prevzela vzgojo svojih otrok in ko bodo ta vzgojna dela in prizadevanja zopet duševno združila moža in ženo, tedaj bi bili kar naenkrat vzgojeni vsi ljudje. Zakaj če bi vsaka družina res vzgojila svoje otroke, potem bi sploh noben nevzgojen človek ne prišel v življenje. In koliko težkih in perečih življenjskih problemov, tudi gospodarskih, bi v trenutku odpadlo. Tako pa pravimo, da razpada družina in da so zato otroci nevzgojeni ali pa, da so otroci nevzgojeni in da zalo razpadata družina in življenje. Edina rešitev iz tega kolobarja pa je v tem, da družina zapet prevzame vzgojo in s tem reši otroke pa tudi samo sebe pred notranjim razpadom. Zakaj družini manjka le notranjega dela in zmisla in zato se zdi, da je postala nepotrebna. Resnica pa je baš obratna. Družina je za vzgojo prepotrebna in edino ona je vir obnove življenja in človeka. Zato pa je tudi družina sama dolžna, da obnovi samo sebe in prevzame vzgojo svojih otrok. 5. Nadaljni razlog, da naj družina prevzame vzgojno delo pni lastnih otrokih, je končno v tem, da tudi družini ni nikdar vseeno, ali so otroci vzgojeni ali pa ne. To dejstvo jc zakoreninjeno v tem, da ima tudi družina svojega lastnega duha, ki ji nalaga dolžnost, skrbeti za duhovno življenje otrok in ki ji obenem daje možnost vzgajati otroke. Družina je namreč po svojem bistvu naravna in duhovna zajednica, v katero se ne združita kak poljuben mož in žena, ki bi le slučajno trčila drug na drugega. Je to laka skupnost,^ kije tudi v duši moža in žene doživeta kot skupnost, duha in duše. Mož in žena se namreč med seboj dobro poznata, t. j. žena je prodrla v strukturo in globino moževe duše, možu pa leži kot na dlani način mišljenja in ocenjevanja nje-
404-
gove žene. Na ta način sta ugoto-viila, da vladajo med njiju dušama ozke sorodne vezi, ki se tičejo načina pa tudi vsebine doživljanja, enotnega pogleda na svet in življenje ter pojmovanja o zmislu človeka in samega sebe. Občutila sta mož in žena ozko duhovno sorodstvo in pa prijetno zavest, da ju veže isti in enotni duh. Seveda pa sta na ta način spoznala še to, da nista oba enako duševno bogata, in v. ljubezni, ki je nastala radi dnhovne skupnosti, želita sedaj obogatiti drug .drugega. To pa se mora zgoditi tako, da živi najpa'ej vsak posameznik globoko duhovno življenje in daje od tega življenja različna spoznanja in pa vrednote tudi svojemu življenjskemu tovarišu. Taiko postaja družinsko duhovno življenje vedno bogatejše in globlje. In sedaj pride otrok. Jasno je, da tedaj to duhovno življenje ne bo prenehalo, saj je stopil med očeta in mater nov in živ element, ki znova zveže njiju duše in pomnoži duševno življenje. In kaj je ibolj naravnega, kot da skušata sedaj oče in mati oviti tudi svojega otroka v svoje duhovno življenje in da hočeta tudi njemu posredovati ono najlepše, kar imata v svoji duši, svojega duha. Očetu dn materi zato nikakor ne more hiti vseeno, v kakšno duhovno smer se razvija otrok, katerih duhovnih dobrin postane deležen, ali drugače rečeno, ali je sploh vzgojen ali pa ne. Saj se že ob medsebojnem duhovnem življenju staršev nujno vrši tudi vizgoja otroka, ki spoznava iz materinih in očetovih ust nove vrednote in resniice. Zato je duhovno življenje družine in njen značaj duhovne zajednice zelo močen razlog, da starši sploh ne morejo iti mimo vprašanja o vzgoji lastnih otrok. Družina je torej sama v sebi toliko duhovno močna, da more in mora prevzeti vzgojno vodstvo. Seveda pa je zato nujni pogoj, da je notranji razvoj družine tudd resnično in v življenju približno tak, kot sem ga sedaj orisal. Ne strne se nam zdeti preide-alen in premalo življenjski in ne smejo nas ovirati nekakšne in še talco mučne razmere, zakaj vedeti moramo, da moramo postati mi gospodarji razmer, ne pa razmere naši gospodarji. To pa bo mogoče storiti tedaj, ko zopet uredimo naše družinsko življenje. Sedaj pa pridajmo temu spoznanju še to, da velja to za vsako, še tako bogato in še tako revno družino. Vsak oče in mlati sta dolžna in odgovorna za to, da obnovita svojo družino, da obnovita svoje duhovno življenje in da vzgajata v tem duhu najprej drug drugega, pa tudi svoje otroke. To je res edina rešitev današnjega človeka, Id nima nikjer več duhovnega ognjišča dn zato beden in duhovno reven tava po svetu in pomnožuje gorje sebi in svojim. Zato je obnova duhovnega Življenja družine, ki bo postala usmerjena zopet k etičnim, socialnim, osebnostnim in religioznim vrednotam in ki bo dobila zopet zmisel za te predmete, obenem duhovna obnova človeka sploh in pa človeštva.
Naravna ali umetna hrana.	Dr. b. Dragai
če stoji mati pred žalostnim dejstvom, da mora hraniti otroka na umeten način, to je z živalskim mlekom, tedaj naj se ravna po naslednjih glavnih pravilih. Pri umetni hrani posnemaj, če le mogoče, naravno prehrano, namreč da pripraviš živalsko mleko tako, da je po kakovosti čimbolj podobno ženskemu mleku.
Temeljna napaka je, če skušajo matere radi pomanjkanja naravne prehrane (ženskega mleka) vzgajati otroka brez .mleka z močnatimi preparati. Ce otrok ne prenese mleka, je treba takoj poklicati zdravnika, da on odredi prehrano. Za umetno prehrano priporočamo najbolj kravje ali kozje mleko, katero lahlio dobimo povsod in poceni. Mleko pa mora ustrezati sledečim pogojem. 1. Mleko mora biti predvsem od zdrave živali, da ima zdravo vime in ni jetična.
363-
2.	Bili mora snažno namolženo. Snažen naj bo hlev zato, da leže krave na snažnem, snažne naj bodo roke osebe, ki molze, enako posode, v katere molze. Oseba, ki molze, mora biti zdrava, ker sicer lahko prenese nalezljive kali v mleko.
3.	Mleko mora biti sveže in shranjeno na hladnem mestu. Med ljudmi je razširjeno ninenje, da je treba krmiti Itrave 'samo s suho krmo, kar je nepotrebno. Tudi je nepotrebno, da je mleko samo od ene krave, ako so krave zdrave. Mešano mleko od zdravih lurav je odlično.
Kako obvarujemo mleko snažno in zdravo?
1.	Mleko prekuhajmo takoj, (to je vremo ga 5 niinut) in ga dobro shladimo ter pustimo stati na mrzlem prostoru ali pa v škafu mrzle vode, katero večlcrat čez dan menjamo. Slednje storimo zlasti poleti.
2.	C u C e 1 j moramo prekuhati in imeti strogo snažnega.
3.	Steklenice morajo biti snažne, prekuhane, znotraj gladke in ne smejo imeti roibov. S črtami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 itd. zaznamenovana steklenica ni natančna. Najboljše so gladlce, valjaste steklenice, ki imajo razdelitev na grame.
Vsi predmeti, ki jih rabimo pri hranitvi, morajo biti snažni in spravljeni na snažnem mestu.
4.	Mleka ne segrevaj mo ponovno ua ognju, temveč v \Toči vodi. Mleko iz materinih prsi ima približno 37» C, zato segrejemo mleko v vodi do 40° C. Steklenico moramo držati ves čas v roki, dokler otrok mleka ne izpije.
Kako hranimo otroka?
Seveda pri prsih. V nujnih in izjemnih slučajih dajemo nenaravno hrano in si sestavimo mešanico na sledeči način:
Mleko razredčimo s čajem, vodo, sluzasto ali močnato juho, da s tem zmanjšamo tolščo mleku. S tem pa zmamjšamo celotno redilno vrednost hrane in zalo dodajemo razredčenemu mleku drugo živilo, in to je sladkor. Sladkor ne daje samo sladkega okusa, temveč je tudi močno redilno sredstvo; zato ga ne smemo pridevati več, kol ga nam predpiše zdravnik. Sladkor se razkraja v prebavilih in povzroča motitev, če ga je preveč. Glavna pravila za umetno prehrano: .
1.	Predpisane presledke med posameznimi obroki moramo držati še bolj strogo kakor pri naravni prehrani.
2.	Število obrokov znaša prvi mesec 7 (enlsrat ponoči). Od 1.—6. meseca 6 obrokov na dan, nato samo 5 obrokov dnevno.
3.	Nikoli ne smemo dajati otroku več mlečne mešanice nego 1 liter dnevno.
4.	Za žejo dajemo otroku vodo, nesladkan čaj, ne pa mleka.
5.	Dokler otrok lepo napreduje in se redi, mu nikoli ne dajemo večje količine hrane,
6.	N e hranite otrok z mlečnimi konservami (kondenziranim mlekom) ali z drugimi v tovarnah pripravljenimi vrstami mleka. Boljše je mleko naših domačih zdravih krav kakor pa kondenzirano (zgoščeno) mleko švicarskih plemenitih krav.
7.	N e p o t r e b n e so otroške moke, katere ponujajo razne lirme, saj imamo domačo, naravno moko. Otroške moke so mešanica mleka in sladkorja. Brezvestno je, dajati prednost otroški moki namesto naravnemu živilu.
Otr ok d obi:
V prvih 24 urah ne dobi nobene hrane, razen čaja, ki mu gasi žejo. će je otrok dobro razvit in vpije, mu dajemo ipo 16 urah prsa ali umetno hrano.
364-
frve 3—4 dni damo otroku >/» 1 mleka, Vs 1 vode in 2 kocki sladkorja, razdelimo to na 7 delov in dajemo na 3 m-e.
Prvih 14 dni H 1 mleka. Vil vode, 8 kook sladkorja, razdelimo na 7 delov in dajemo na 3 ure.
V	3. in 4. tednu V» 1 mleka, Vs 1 vode, 7 kock sladkorja, razdelimo na
7	delov in dajemo na 3 ure.
V	5. tednu dajemo dsto množino, edinole da dodamo 2 žlički ovsenega sluza, .katerega kuhamo v ^/a vode eno uro, precedimo in kolikor se tekočine pokuha, toliko prilijemo prevrete vode. Otrok dobi sedaj samo 6 krat na dan jesti, na 3 m-e.
V	7. in 8. tednu dajemo SVi osminke mleka in 3M osminke vode,
8	kock sladkorja ter eno razano žlico prežgane moke brez masti, katero svetlo zarumenimo. Moko kuhamo v vodi K ure, jo precedimo in zmešamo z določeno množino mleka in še 5 minut vse skupaj prevremo ter razdelimo na 6 delov in dajemo na 3 ure.
V	3. mesecu Vi 1 mleka in % 1 vode, 10 kock sladkorja in 2 razani („štrihani") žlici prežgane moke, katero kuhamo, kot sem prej omenil. Razdelimo vse na 6 delov in dajemo na 3 ure.
štiri mesece star otrok dobi '/s 1 mleka, I vode, 10 kock sladkorja in 3 (kavne) žlice moke.
S šestim mesecem pričnemo dajati hrano drugega okusa in sestavine in da se navadi otrok na žličko, ker ga .pozneje težko navadiš.
Opoldne dobi otrok zdrob ,ki ga skuhamio takole: ^/s 1 mleka, '/s 1 vode, 2 kocki sladlcorja in 2 žKki („štrihani") zdroba; kuhamo petnajst minut im dajemo otroku po žlički. Poleg tega dobi 1—2 žlici jabolčne čežane (razku-hana in pretlačena jaJjodka).
S 7. mesecem dobi opoldan in zvečer zdrob, sicer 3—4 obroke mleka (dvetretinsko), kot sem omenil pod točko o štirimesečnem otroku. Koncem 7. meseca dobi že opoldne juho in pretlačeno prikuho, zvečer zdrob, 4 Icrat pa Va mleka ali žitne kave.
Z 9. mesecem dobi otrok samo 5 obrokov na dan jesti. Dobi 3 glavne obroke in dva stranska, zajutrek, kosilo in večerjo, in dva manj obilna obroka, to je dojužndk in malica.
Deset mesecev star otrok dobi namesto pšeničnega zdroba že močnik ali kc»ruzni zdi-ob.
Proti koncu 1. leta dobi otrok skoraj vse prikuhe. Dajemo mn tudi narastke, žgance, močnik itd.
Sestavil sem te kratke \Tstice z željo, da bi naša mati ne hranila otroka nikoli z umetno hrano prej, dokler ni skrajna potreba (glej knjigo Dr. Dra-gaš: Pomoč novorojenčku!) in lo v sporazumu z zdravnikom. Uspeh in napredek otroka je odvisen:
1.	od prirojenih lastnosti,
2.	od nege in prehrane.
Zapomnimo si, da je tudi mleko živa stvar. Mati, otrok in mleko so zrastli drug iz drugega. Na žalost čcsto matere tega ne vidijo in dajejo dojenčku namesto živega, materinega mleka mi-tvo živalsko mleko. Povej mi, s čim hraniš svojega otroka, in povedal ti bom, kdo si.
Roditelji ne smejo nikdar pričakovati, da bodo najvišji njihovi ideali tudi ideali njihovim otrokom. Svobodomiselni otroci pobožnih staršev in pobožni otroci svobodomislecev so prišli skoro že v pregovor. Ali kar zamorejo starši doseči s tem, da žive popolnoma po svojih vzorih, je, da vzgoje otroke v idealiste, čeprav jih to često vodi k popolnoma drugemu bregu misli, kakor so sami pristali.	(Ellen Key.)
365
Kaj mora vsaka mati vedeti o angleški
bolezni otroka.	Dr. A. K o n w a 1 d n k a-T avčarjeva.
M=
Led najpogostejšimi boleznimi dojenčka in malili otrok je pač rachitis ali angleška bolezen, imenovana pri nas tudi mehki udi. Ime samo pozna skoro vsaka mati, ne razume pa.bistva bolezni, ne pozna njenih znakov in poteka. Na rachitidi oibolelega dojenčka navadno ne oddajajo v bolnico, ampak ostane v rokah matere. In ker je pri poteku te bolezaii najvažnejši faktor nega obolelega dojenčka, jasno vidimo, kako veliko odgovornost nosi mati malega rachitika. Statistika pohaibljencev namreč kaže, da se mora skoro '/3 teh ubožcev s svojimi grbastimi hrbti, zveriženimi nogama, s svojo pritlikavostjo in drugimi napakami zahvaliti za svoje pohabljeno telo zanemarjeni rachitidi iz otroških let. In najbolj važno pri tem je dejstvo, da bi ,se dale vse te grozne napake pri pravočasnem zdravljenju' in pravilni negi sigurno preprečiti.
2e iz teh kratkih vrstic moraite uvideti, mlade matere, kako važna in resna je ta bolezen. Ce vam nadalje povem, da boleha v poznih zimskih mesecih 70—80% vseh dojenčkov na njej, me boste razumele, da sem si izbrala ravno ta tema za svoj članek.
V tolažbo vam moram seveda povedati, da nastopa pri večini otrok angl. bolezen v lahki formi, ki se pri pravilni negi in prehrani lahko ozdravi; v slabih socijalnih in higijenskih razmerah pa se ta lahka forma razvije v težko formo, ki rabi dolgotrajnega zdravljenja.
Rachitis je splošno obolenje celega telesa, četudi nastopijo najbolj vidne spremembe na kosteh — kot omehčanje in ukrivljenje, na mišičju kot močna ohlapelost; v duševnem ozutu pa večkrat močna oslabelost. Zakaj postanejo kosti mehke? Vsled raizinih škodljivih zunanjih vplivov izgubi orgiinizem otroka zmožnost mineralizaoije, to je zavapnenja kosti. Pri rachitiku nastopi motnja v zavapnenju iin taka kost ostane mehka. Tudi kosti, ki so se stvorile pred obolenjem, izgubijo nmogo apnenih soli in postanejo mehke. Take kosti se rade upognejo, ukrivijo in postanejo mehke.
Kateri otrok lahko oboli na angl. bolezni? Vsak dojenčelc — umetno in naravno prehranjen pod gotovimi pogoji, katere hočem opisati pozneje. Najpogosteje ohole dojenčki med 6.—24. mesecem. Pred 3. mesecem rachitis navadno ne nastopa. Istotako so otroci po končanem 2. letu precej odporni. Kako se prične angl. bolezen? Že tedne pred prvimii znaki se pripravlja bolezen v telesu. Kot sem že omenila, rachitis ni samo obolenje kosti, kot si to predstavljajo skoro vsi laiki, ampak nastopa kot splošno obolenje v formi težke motnje telesnega in duševnega razvoja, še predno se pojavijo tipični znaM na obolelih kosteh, vidi mati, da z otrokom, ni vse v redu. Otrok — preje zadovoljen in miren — postane siten, izgubi barvo ličk, mnogo joka. Bledica lic postaja dnevno močnejša, otrok nima pravega teka in kot prvi tipični znak angl. bolezni nastopi potenje, zlasti v glavico, tako da je blazinica mnogokrat popolnoma molira. Otrok je čmeren, nezadovoljen, vedno slabe volje. "V tem stadiju ugotovi zdravnik že prve spremembe na kosteh. Pri mladih dojenčkih najprcje na glavici. Na zaglavju, najpreje na enem, dveh, treh mestih, za dinar velikih obsegov se prične preje dokaj trdna kost tanjšati, postane niehka in ,se da pod pritiskom, prsta utisniti. če angl. bolezen napreduje, se stunejo vsa ta mehka mesta na zaglavju, in če otipavamo tako mehko glavico, imamo občutek, kot bi otipavali papirnato škatljico. To je že težka oblika angl. bolezni. Pri takem otroku rastejo kosti na glavi
nepravilno; mehio teme ostane pri rachitičnem otroku dolgo časa odprto, medtem ko se normalno mehko teme zdravemu otroku z 18 meseci zapre. Rachitičen otrok nima na zaglavju nič las, ker se mnogo poti, glavica ga srbi in otrok drgne z njo na blazinici in sd tako odrgne vse laske. Vsled aJigl. bolezni ne rastejo otroku obrazne kosti dovolj hitro. Zato ima kot rachitičen otrok majhen ohrazčok, a veliko debelo glavo. Pozneje ko se angl. bolezen ozdravi, dobi glava nerodno, štirioglato, ploščato obliko, ki ostane otroku za vse poznejše življenje. Zobje se razvijajo rachitičnemu otroku zelo pozno in nepravilno. Zdrav otrok dobi prve zobke navadno s 6 meseci, rachitičen dojenček mnogo pozneje, večkrat šele po prvem letu. Napačno pa je mnenje, da dojenček, ki že ima dva ali več zobkov, ne more biti rachitičen. Vemo, da se rachitis razvije v vsaiki starosti in da dobi otrok, ki so se mu že pokazali zobki, labko šele pozneje rachitis. Ce se rachitičnemu dojenčlcu prikažejo prvi zobki, slede naslednji silno počasi in nepravilno. Zobčki rachltičnega otroka so rumenkasti, črtasti, nelepi. — Razven velike glavice in malega obraza je karakterističen za rachitika velUi trebuh, ki je v velikem nesorazmerju z ozkim prsnim košem in majhnimi suhimi udi. Naslednje spremembe se pokažejo na okončinah. Povsod, kjer se stikata hrustančasti del s trdim delom kosti, to je na njih konceh, se napravijo zadebeljine. Najbolj očividno na spodnjem koncu podlehti, Id se zdi pri takih dojenčkih kot oteklo, od tod izi-az „dvojni udi". Enake zadebeljine vidimo tudi na rebrih. Vse te obolele kosti, zlasti ročice in nožice, so zelo boleče. Otrok silno zajoče, če ga kdo stisne ali potegne za ročico; ravno tako boječe pritegne nožice k trupu, če ga poskuša niati postaviti na nožice, ker opiranje na obolele nožice je zanj silno boleče. V težkih slučajih angleške bolezni ima otrok taiie bolečine, da že_ kriči, če se kdo samo približa njegovi posteljici, v istrahu, da ga bo kdo dvignil; ker že vsako vzdigovanje, celo samo preložitev otroka iz mokre pleničke na pho, je za otroka zelo miikeipolno. In če bi to matere vedele, koliko bolečin bi lahko prihranile malim ubožcem! — Razen kosti vidimo tudi na mišičju spremembe. Mišičje postane mehko, ohla^o, slabotno in ne nudi telesu nobene opore. Rachitični otroci so silno bledi, ker trpijo na veliki slabokrvnosti. — Razven teh telesnih sprememb vidimo tudi motnje v duševnem oziru dojenčka. Siten in jokav, vedno slabe volje, kaže rachitični dojenček tudi v inteligenci težko zaostalost za drugimi, enako starimi zdravimi dojenčki. Vsi ti dosedaj našteti znaki obolenja se pojavijo predvsem na mladem dojenčku .in če peljejo takega otroka k zdravniku in se mati drži njegovih nasvetov, se angl. bolezen ozdravi brez vsakršnih posledic. Če pa se bolezen v tem stadiju ne zdravi, se pokažejo kmalu mnogo težje spremembe. Rachitik zaostaja v celem telesnem in duševnem razvoju; siino počasi raste in če se mu rachitis kmalu ne ozdravi in traja še v 2. 3_. ali 4. leto, to je v dobo, ko raste zdrav otrok najhitreje, ostanejo ti otroci pritlikavci za celo življenje. Rachitični otrok se nauči zelo pozno sedeti, pozno stati, še mnogo pozneje shodi. Zdrav otrok sedi navadno s 6 meseci sam, ker imE dovolj močne kosti in dovolj močno razvite hrbtne mišice. Ne tako rachit. otrok. Če poskusimo posaditi rachit. otroka, sedi ta tudi, a ne ravno, temveč z močno -ukrivljeno hrbtenico, kakor grbast. Ce ga položimo, se mu ukrivljeni hrbet zopet zravna. Če pa rachit. otroka vedno znova in znova silimo k sedenju, predno se mu kosti utrde in mišice ojačijo, se mu sčasoma ukrivljene bolehne kosti strde dn otrokova grba postane trda za celo živ-Ijfnje. Ravno talco napačno je rachitika pri sedenju podpirati z blazinami. Blazine so mehke in otrokov hrbtiček se v teh blazinah tudi ukrivi, ker mu blazine ne morejo dati oporel Zato rachitičnega otroka nikdar ne silinio k sedenju, tudi če sam hoče; tudi mu pri ležanju ne smemo vzvišati zglavja z blazinami. Vsaka mati naj Sii zapomni, da mora rachit. dojenček ležati na trdi podlagi na hrbtu, ker le tako ga obvaruje pred ukrivljenjem hrbtenice.
367
Ko otrok shodi, vidimo močno ukrivljene nožice na ven ali na noter. V prvem slučaju jih imenujemo okrogle ali sabljasle nožice, v drugem pa iksaste. Tale otrok hodi gugaje se na obe stram, silno počasi in negotovo. Vsled slabotne rasti liosti ostane prsni koš majhen, je mnogo ožji ko trebuh. V takem majhnem prsnem košu so pljuča stisnjena, ne morejo se doiiro razgrniti in razračiti; otix)ci ne morejo pravilno dihati. Vsled tega vidimo, da bolehajo rachit. otroci na pljučnih boleznih, na katarjih, pljučnicah. Rada se jih prime tudi jetika. K^oi se pohabi prsni koš, talto se pohabi pri angl. bolezni tudi medenica. Kakor vse kosti je pri rachit. otroku mehka tudi medenica in se stisne od spredaj na zadaj. Ta stisnjena medenica je velikega pomena pozneje za odraslo ženo pri porodu. Težkim porodom je večinoma vzrok ozka, ploščata medenica, kot posledica v otroški dobi prebolele rachitide. In sedaj pridem na vzroke angl. bolezni. Rachitis je „blagoslov civilizacije". Pri narodih, kjer žive na prostem, ki se hranijo z naravno prehrano, je angl. bolezen nepoznana. Ravno tako pri živalih. Mlade opice v ujetništvu kmalu ohole na tipični rachitidi, med tem ko v zlati prostosti divjih pragozdov nikoli. Iz dolgotrajnega opazovanja oü'ok različnih slojev iz mest in vasi se je dognalo, da je angl. bolezen najbolj pogosta med revnimi, prebivalci velikih mest, ki žive v temnih, vlažnih stanovanjih, ki se ne dajo solnčiti, ne dobro zračiti. Ravno tako je rachitis pogosita v prenatrpanih stanovanjih, kjer se kuha, pere, lika, spi, skraüsa en prostor za vse. V talci sobi se nabirajo vodne pare, slabi gazi, zrak je segret, slab. Zračenje je zlasti pozimi nezadostno, olma vedno zaprta. Mati si ne vzame nič časa, včasih ga v svoji zaposlenosti tudi nima, da bi nesla otroka na zrak in mali ubožec mora prebiti noč in dan v tem nezdravem prostoru. Posledica tega ujetništva — s tujko izraženo domestikacije — je angl. bolezen.
Kako to, da je rachitis tako zelo razširjena tudi v kmetiških hišah v vaseh, kjer solnca in zraka ne more primanjkovali. Ravno pri teh otrocih dobimo velikokrat težke forme angleške bolezni, zlasti v zgodnji pomladi. Zalcaj rarao spomladi? Enostaven odgovor: vsaiia mati zapre mlado dete čez zimo v toplo, zadubio sobo, iz katere ga celo zimo ne prinese ven, boječ se, da bi mu mrzli zrak ne škodil. Tudi okna imajo navadno čez zimo trdno zaprta. Večkrat sem videla na lastne oči, da ni prišel otrok, ki se je rodil pozno jeseni, celo zimo na sveži zrak do pozne pomladi. Pri pregledovanju rachitičnih dojenčkov se je jasno pokazalo, da bolehajo na tej bolezni predvsem nenaravno-umetno prehranjeni dojenčki, medtem ko pri prsih hranjeni olwlijo mnogo redkeje in z mnogo lažjimi znald. V svežem mleku se nahajajo dopolnilne snovi, ki vsebujejo antirachitične lastnosti, to se pravi, da preprečujejo rachitis. Te snovi imenujemo s tujko vitamini in nahajajo se v vsakem svežem mleku, človeškem kakor živalskem. Naravno hranjen otrok jih dobiva po svežem materinem mleku. Umetno hranjen otrok jih ne dobiva, ker mora zauživati kravje mleko prekuhano in se s prevretjem mleka vitamini uničijo in mleko nima več pnotirachitičnih lastnosti.
Kako pa to, da materino mleko ne čuva vsakega dojenčlia pred rachitido? Mleko matere, ki je ves dan v temni, vlažni sobd, Id ne hodi redno na svež zrak. in na .solnce, je brez protirachitičnih vitaminov in ne more čuvati dojenega deteta pred to boleznijo. Zato se mora vsaka doječa mati gibati kolikor mogoče na solncu in svežem zraku, da bo njeno mleko zdravo. Umetno hranjenim dojencem pa se morajo protirachitični vitamini dovajati s pomočjo di-ugih svežih hranil, predvsem v obliki svežega sadja, ki je bogato na vitaminih. Z dodatkom teh hranil pa se mora pri umetno hranjenem dojenčku pričeti zelo zgodaj, že po prvih treh tednih.
368-
o puberteti ali spolnem dozorevanju.
Dr. Fran Ciber.
V,
elik, mogoče največji preobrat se izvrši v življenju pač takrat, ko postane iz otroka, dečka ali deklice — dekle in mož. Brezspolno bitje — otrok stopa v dobo, v kateri se pojavljajo na njem telesni in du.ševni znaki, doslej neznani, stalno izrazitejši, in novo bitje gleda z drugimi očmi, drugače čuti, postane polnovreden član človeške družbe. Preobrat, kakoršnega doživi skoro vsak v svojem 14. ali 15. letu, nekateri prej drugi slej, je tako značilen, da ga človek pomni vse svoje življenje. Nc izvrši se preko noči. Leto dni, dve ali tri poteče, da je človek ustvarjen; kljub temu je to čas, ki ostane v spominu. Človek se v tej dobi ustvarja, spreminja, na novo tvori; prvotnim telesnim znakom se pridružujejo drugotni; kri, organi, sokovi v človeku dobe druge sile in zato je potreba po hrani, solncu, zraku in nasvetih v tej dobi tako velika. V pomanjkanju tega obncmorejo mlada življenja. Obrambne sile popuste in človek je prepuščen usodi,, če ne pride pomoč o pravem času. Kaj je vzrok tem izpremembam, temu prerojenju, skoro tako važnemu kot je rojstvo človeka, in mnogo važnejšemu kot je klimakterij, kritična leta človeka, ko se tudi vrši boj s samim seboj in nato sledi pomirjenje? Neznaten del telesa, žleza: pri ženski jajčnik, nahajajoč se v mali medenici, organ, kjer se tvorijo jajčne celice, namenjene oploditvi, pri moškem mod o v modnjaku, tvorec semenskih celic — se zbuja k življenju. Žlezi, ki sla doslej rastli le zato, da rasteta v skladu z ostalim telesom, ki doslej nista proizvajah niti jajčec niti semena, pričenjata vršiti svojo nalogo. Da celo več: tvorijo se sokovi, ki jih žlezi ne izločata tako kot ostale žleze (žleza slinavka itd.), temveč jih izločata v kri, da po krvi krožijo in s tem spreminjajo človeka.
Ti sokovi, spolni hormoni imenovani, ki se obenem z jajčeci in semenskimi stanicami porodijo v človeku, so vzrok, da se izvrše na njem zunanje in notranje spremembe, so vzrok, da se prerodi človekova čuvstvenost, da čuti v nasprotnem spolu privlačnost ter — v početku bojazljivo — pozneje večjo in vedno močnejšo potrebo približavati se mu. Iz brezskrbnega otroka postaja občutljiva, tajinstvena, negotova, nečesa nenavadnega pričakujoča žena in mož. Ona, otroku lastna iskrenost, brezbrižnost, naivnost se izgublja, na nje mesto stopajo nasprotne lastnosti in čuvstva. Pričenja se doba iskanja in v negotovosti se nahajajoče bitje se oprijema vsake bilke, da stopi Jiorak naprej - k spoznanju. Napačna ali pomanjkljiva vzgoja v tej dobi rodi slabe posledice, ki so včasih pogubne. Čitanje romanov, oporečnih knjig, razglednice, izložbe, opojne pijače, ples itd. izvršijo svoje, ko je resnica vendar samo ena in tako lahko dostopna.
369
-J
Prvotnim (primarnim) spolnim znakom (jajčniku, maternici, modu in ostalim že z rojstvom danim delom telesa) se sedaj pridružijo pod vplivom hormonov še drugotni (sekundarni) spolni znaki: mesečno perilo, (perioda), spontani izlivi semena (polucije) pri moškem ter spolno vzburjanje (nagon).
Mož in žena se v mnogočem telesnoi in duše^'no razlikujeta. Spomnimo se samo na to, da je žena navadno manjša, drobnejših kosti, po teži lažja, da ima daljši trup, zato pa krajše noge in roke, kratek prsni koš, daljši in bolj izbočen trebuh, ožja ramena ter manj razvito mišičje. Toda to niso tipični znaki za nastop pubertete. Šele ko se pričnejo razvijati pri deklici prsa (mlečne žleze), ko zrasto pod pazduho lasje, ko pričenja rasti mladeniču brada ter dobi vsled hitrejše rasti jabolka in glasilk nižji glas, ko se pri ženi razširjajo .boki, se človek bliža spolni zrelosti. Trebušno dihanje pri moškem, prsno pri žensld, izrazit pas (taille) ter oble oblike pri slednji nam spopolnijo sliko.
Mladina pa, kateri spolni sokovi manjkajo ali jih nima v zadostni množini, ostaja dalje časa nerazvita, dolgo v mnogih ozirih na stopnji razvoja otroka. Z 20, 30 leti so še dečki in deklice ter jim je neznano ter tuje to, kar se dogaja s sovrstniki. Nasproten pojav je prezgodnja spolna zrelost.
O mesečnem perilu naj omenim samo to, da nastopi v tom času prvič in da nato bolj ali manj redno nastopa v mesečnih presledkih. Včasih izostane tudi za delj časa. Ker je prvo perilo za dekle, ki ni opozorjeno, več ali manj težek udarec, je treba razvoju otroka pozorno slediti ter ga pravočasno pripravljati na to.
Doba, o kateri govorimo, je ena najtežjih v življenju. Nagli telesni in duševni razvoj v tej dobi zahteva posebne pazljivosti. Potrebna je izdatna hrana in ugodne življenjske razmere, da se na eni strani omogoči rast, na drugi prepreči možnost nastopa kake zavratne bolezni (jetike in podobno). Človek, ki je v tem času egocentrično orijentiran, potrebuje dobrega vodnika, duševnega učitelja in svetovalca v vprašanjih, ki so zanj življenjske važnosti. Ali niso v prvi vrsti poklicani starši, da podpro otroka v tej dobi? Ah niso oni zato, da vzgajajo otrokovo voljo, ki ne sme postati slaba in podlegati samoiskrumbi (onaniji), ki je prirođen pojav le tohko časa, dokler se vrši zmerno in ne slabi telesa. Vsak mladenič in mladenka morata biti poučena o spolnem vprašanju zato, da ne zajemata razjasnitve iz slabih virov. Poznati morata točno vzrok spolnim boleznim, njih posledice, kakor tudi potek bolezni in z njo združeno težko duševno razdvojenost. Zamolčati se jima tudi ne sme, da je danes radi splošnih in pridobitnih razmer težko misliti na ženitev v zgodnjih letih in da je sporedno tem prekomerna onanija ali nezakonski otrok človeku često največja ovira pri dosegi njegovih ciljev. Spolna vzgoja je dandanes na žalost često pogrešena. 18 do 20 let star mladenič in dekle že davno vesta to, kar se jijma da ob naturi ali drugi taki priliki. Z najboljšim namenom dano je sedaj prepozno nudeno, ker izvedela sta to že mnogo preje, a žalibog na nepravilen način.
370-
o razvojni dobi otroka. Dl. E. Jenko-Groyerjeva.
N
i niogoče točno časovno določiti, s katerim letom nastopi razvojna doba za doraščajoče dekletce ali dečka. Različni vplivi rase, podnebja ali individualnih posebnosti so pri tem zelo važni. Pri južnih narodih nastopi razvojna doba nekaj let prej, pri severnih nekaj let kasneje. Za srednjeevropske narode se šteje razdobje od 12. do 16. leta za razvojno dobo obeh spolov. Dekleta se razvijejo hitreje; so izjeme, ko so že z 10. letom v razvoju, pa tudi obratno, še-le z 22. letom. Oboje je nepravilno, celo škodljivo, ter potrebuje zdravniškega posvetovanja. Kakor raste ogrodje, tako tudi rastejo in se razvijajo notranji organi, spolne žleze, živčevje. Toda pri neugodnih okoliščinah, zlasti pri pomanjkanju življenjskih potrebščin se razvoj ne vrši tako urejeno normalno, marveč zaostaja ali rast kosti ali rast spolnih organov. Tudi druge izrednosti sc pojavljajo, tako nabreklost ali prebujna rast golšne žleze, kar je bilo pri nas po vojni zelo pogosto. Pomniti je, da le normalni razvoj vseh organov otroškega telesa pospešuje njih pravilno delovanje in da je od tega odvisna ne samo telesna (fizična) ampak tudi duševna moč odraslega človeka.
Vrzeli, ki so nastale med svetovno vojno v zdravstvu ravno dorašča-jočih otrok, so se izpolnile in nadomestilo se je tekom 10 let malone vse, kar je manjkalo naraščaju. Sedaj, se negujejo otroci neprimerno skrbneje in pravilneje z zdravstvenega vidika kot pred 25 leti. Smatra se potrebnim poučiti doraščajoče otroke o postanku in razvoju človeka, kar so deloma prevzele šole.
Kdaj in kako naj starši prično ali dopolnjujejo pouk o prirodnih tajnah človeškega razvoja? Starši bi morali biti pripravljeni in poučeni o tem, kako naj otroku razložijo pomen in važnost spolnega življenja. Mnogo otrok je razboritih, zlasti oni, ki živijo na deželi in se naravno življenje svobodno razgrinja pred njihovimi očmi. Nešteto prilik nudi priroda, katere naj porabi sleherni oče napram sinu, mali napram hčerki, in opirajoč se na množenje rastlinstva ali živalstva, obrazloži, kako povsod iz malega raste veliko, iz zrna kot iz kapljice krvi. Pri tem naj bi nihče ne pozabil na etično vzvišenost človeškosti. Zato naj se ne boje matere, da hi izgubile na svojem ugledu (avtoriteti), ko nastopi razvojna doba otroka in ž njo nujnost pouka o menstruaciji. Mati mora ob tej priliki pojasniti zdravstveno postopanje, da ne ohole deklice v tej dobi na pljučih, živcih, krvi, ali da ne ukrenejo česa napačnega in kvarnega proti naravnim pojavom, kakor se je dogodilo 15 letnemu deldetu, ki si je ob prvi menstruaciji celo uro pustilo teči mrzlo vodo po hrbtu, pa je čez par tednov umrlo za hitro jetiko.
Starši morajo vedeti, da zahteva razvojna doba smotrenega telesnega in duševnega postopanja.' Prehrana, telesna snaga, gibanje pri delu, v naravi ali tudi v zaprtih prostorih, športne in telovadne vaje, za vse so posebna navodila in pravila.
371-
Duševna vzgoja naj se usmerja po zmožnosti otroka; preveč učenja tudi pri najsposobnejših v razvojni dobi ne utrdi možganskega delovanja, utegne pa škodovati razvoju telesa, kar se izraža v slabokrvnosti ali na različnih živčnih motnjah, celo v božjasti. Včasih se duševni napor v razvojni dobi izkaže kvarnim šele od 15. leta dalje. Pred nekaj leti je bilo na mednarodnem ženskem kongresu v O. statistično dokazano, da je za dečke in deklice zdravstveno potrebno, da med 12. in 16. letom prekinejo učenje za eno leto in posvete ta čas telesni vzgoji in spretnosti. Gospodinjska in poljska dela zahtevajo dokaj spretnosti, ki se mora tudi vaditi, kar pa ni mogoče, če je otrok zaposlen s šolskim poukom. Tudi igre naj bi se gojile, ker bodrijo otrokov duh ter ga spodbujajo k izpopolnjevanju. Nekaj staršev je tudi pri nas poizkusilo z enoletnim premorom pri 13 in 14 letnih otrocih. Izkazal se je prav dober uspeh. Starši naj zasledujejo pomanjkljivost konstitucije (ustroja), kar se pokaže posebno v razvojni dobi, ter jo skušajo popravili in izpopolniti s primernimi vzgojnimi in zdravstvenimi metodami.
Duševno zdravstvo (mentalna higijena) predpisuje za razvojno dobo borbo proti slabim navadam čutovnega značaja, kakor so izbruhi nagle jeze, trmoglavost, čmernost, jokavost in drugo.
V	Ameriki in Angliji so že dolgO' posebne šole, kjer se poučuje duševno zdravstvo (mentalna higijena) po najbolj izkušenih metodah. Kako se v Ameriki in na Angleškem otroci varujejo, razumevajo, pravilno razvijajo, je očividno vsakomur, ki je obiskal te države. Odrasli so vedno obzirni, vljudni in potrpežljivo pouče otroka, kako naj se obnaša in nastopa. Skoraj bi kdo mislil, da so tako „razvajeni" otroci precej neznosni. Pa je narobe. V obeh državah so otroci prijetnega, naravnega vedenja, ki jih brž druži v prijateljsko vez s tujci. Naraščaj iskreno ljubi svoje učitelje, ki mimo in ljubeznivo postopajo ž njimi v šolah.
V	omenjenih državah se učijo otroci v nižjih šolah manj kot v evropskih, golovo pa je, da se bolje in ljubkejše vzgajajo, ker se veliko polaga na srčno vzgojo, ki mora ravno v razvojni dobi doseči višek. Učinkovitost takega ravnanja se spozna n. pr. v obrežnih kopališčih; oćividci pripovedujejo, da so bili sredi velike množice otrok, pa niso> nikoli opazili, da bi kateri jokal, kar se pri nas splošno dogaja. Izvrstno in smotreno čuvanje afektov (izbruhov čutenja) ohrani otroäke živce v razvojni dobi v ravnovesju. Zato je značaj tako vzgojenih otrok samostojen, prijeten in zaupljiv. Odrasli so v naslednjem rodu enakega vedenja napram svojim otrokom in tako se vrši vzgoja mirno, brez posebnega truda za lepo in taktno vedenje, ker vsrkava doraščajoča mladina iz svojega okoliša moč mirne, uravnovešene samozavesti.
Stari rek pravi, da mora biti človek svojim roditeljem hvaležen za življenje. Taki so lahko naši starši. Taki bi morali biti naši starši. Toda u večini primerov bi morali roditelji prositi /ivoje otroke odpuščanja, da so jim dali življenje.	(Ellen Key)-
372-
Revež je otrok.
Marija Kme lova.
O
trok je svet zase; otrok je kraljestvo; otrok je veličanstvo; otrok je otrok. Otrok potrebuje vsega človeka; otroka je polna usa hiša; otroka je en sam „zakaj'.	J
Trave se leskečejo v rosi. Pajki mežikajo v srebrnih tenčicah. Mravlje še spijo pod rjavo rušo. Otrok teka na paši za živino, vriska in poje in se plaši šole, ki je lesna in mrka, dasi je stavba trikrat večja od donmče hiše. Pa ondi ni trav in rose, ni srebrnih pajčevin v soncu, ni živih lučk. Je samo črna tabla in zatohli vzduh po kredi. In je „gosposka", urad bres .vca. Revež je otrok.	^
Kuhinja se pari v sopari. Vzduh po kuhi in pomijah in množica muh. Vse-križem olrebki in olupki. Gosposki otrok se motovili okoli, pobere skorjico in jo žveči. Zajutrek se je razlil, mama je zgodaj odšla v službo, služkinja ne utegne. Otrok je lačen. Pa je še daleč do kosila. „Mama!" zakliče. A mame ni. „Kaj sitnaš že zopet! Igraj sel" zasliši, stisne se v kot in sede na tla. „Daj mi konjiča!" „Je zaklenjen v omari." „Pa v sobi hi bil!" „Boš vse umazal."
In je Iroje lepih, svetlih .sob v soncu, a otrok je v kuhinji, da so sobe ciste, dokler se ne vrnejo starši. Revež je otrok.
3.
Ves dan je bil otrok pri knjigah. Dopoldne v šoli, popoldne pri nalogah. Zdaj je večer in je lačen in zaspan. Večerje pa še ni. „Ob sedmih bo, le počakaj!' Pa se same od .sebe zlepijo trudne trepalnice, otrok ohnemore in oblečen zaspi na zofi. Ob osmih ga zbudijo ;siten je in nič mu ni do jedi. Le spal bi rad. 4 mora za mizo, se mora lepo vesti, mora use pojesti s krožnika in karanja in osornih besed ni ne kraja ne konca. Revež je otrok. Sredi noči plane otrok iz spanja. Stra.^ne sanje so ga motile že dokaj časa. Zdaj pogleda, prisluhne. Ropot in topol, lopiilanje z vrali, psovke švigajo ko strele. Očka in^mama! Joj! Otrok zajoka, se skrije pod odejo in trepeče vso noč. Zjutraj se zbudi težke in vroče glave, pozabi nalogo doma, dobi v šoli slab red, ni pazljiv in točnih odgovorov. Le zdeha se mu venomer. Da je lenoba in zaspane, zasliši. In doma je siten in prepirljiv, zadirčnih odgovorov in učenje mu noče v glavo. Nato je kaznovan. Revež je otrok.
k.
In še je revež otrok, ko je v taki lepi oblekici, da se na igrišču niti skloniti ne sme, in še je revež, ko se ne sme igrati z lepimi igračami, ker jih je škoda in jih zapro v omaro „za spomin, ko boš velik". In še je revež, ko priteče poln smeha domov in hoče brž povedati, kako „imenitno" so se stepli iz šole grede, pa mu mahoma zamre smeh, ko lega ne sme povedati, ker se kaj takega pač ne spodobi. In je še revež otrok, ko mora tolikrat .snm ali s služkinjo prebiti večer, ker gredo starši „na zabavo" aH seje; in je še revež, ker ne sme biti to, kar je, — namreč otrok.
Bog pomagaj, križ je z otroki in je križ z nami, velikimi. In vsa nega in higijena i/i skrb in društva za otroka in stoletje otroka je lak majhen, droban pra.šek, če ni v domu duše. plamenčka. ljubezni za otroka v tistem ponienu, ki je edini: da je otrok oirok in moramo hiti z njim majhni, preprosti in do dna potrpežljivi.
73
Poulični otrok.	Marijana K ok al j - Ž e 1 j e ž n o v a.
K
j^oMko jih je, Id se potikajo v brezdelju po ulicah, upirajo poglede v mične izložbe in čutijo na dnu zbeganih dušic: „Manje smo kol drugi otroci, ker to ni za nas." — Zakaj?
„Ne zato, ker so starši iz delavskih krogov, revščina in pijanost vsakdanja, o ne, ampak zato, ker nimam tople sobe, igračk in loruha." Počasi se v teh otrocih začne buditi zavisi do boljše situiranih. Ne vedo pa ti revčki, da marsikateri tistih srečnih otrok nima bogzna kako imoviLih staršev, da pa nosijo ti starši del svojega zaslužka v hranilnico, ne pa v gostilno. Obzorje takih bednih otrok je pač v luči ulice, čim živahnejši je promet,, tem večji je vpliv na otroka, ki se lovi v tem labirintu. Tu stegne ročico, da bi kaj uliradel, tam, da bi dobil kaj vhogaime. Včasih se otrok sam odloči na ta korak, včasih ga prisilijo starši res iz potrebe, še pogosteje pa da dobe kak „dinarček za suho grlo." Policija, poboljševalnica, zavodi, zavetišča in druga humana društva vrše pač svojo predpisano dolžnost. Vprašanje je pa, če \'pUva ta metoda na otroka res vzgojno-materinsko ali samo paragrafsko in odvTatno. Kalvo je tudi otroku ,M je vajen raznih svoboščin, v zavodu? Kaj ni kot ujeti ptiček?
Poulični otrok ne sme nikoli občutiti pritiska vzgoje. V svoji nezrelosli se pogosto razvija ravnolalio v negativno smer kot listi, ki ga prepuščamo ulici sami. Ti drugi se razvijajo v razne lo-iminalne tipe, prvi pa v socijalne nezadovoljneže, ki rovaiijo proti obstoječem družabnem redu. In ni čuda. Dom jim ni dal ničesar, družba pa tudi ne. Sami so s seboj in v vrtcžu hitečili, zaposlenih in neobčutnih ljudi otope, okamene za vse, kar je iznad vsakdajijih potreb.
Poulični otrok je kot brezoiljen noanad. Vajen širokih ulic, pričakuje od njih vse, prav vse. Zalo bi mu morala odpreti ulica miiren kotiček, kjer bi se vsaj za hip oddahnil od dušečega ropota in hitirice ui se potopil v lepše in globlje mish. Modeme države, posebno Nemčija, so odprle nešteto otroških čitalnic in knjižnic v taki meri, da maii-sikje odpade vprašanje šolarskih bibliotek. Tudi Zagreb ima že svojo prvo otroško čitalnico. Čitalnice so pod vodstvom dobrih pedagoginj (praksa je pokazala namreč,, da so žene kot knjižničarke mnogo bolj na mestu kalcor moški), ki imajo poleg predpisanih študij (srednješolsko maturo) še posebno strokovno izobrazbo z diplomskim, izpitom. Specijaliziranje traja 2—4 leta. V taki čitalnici pode oitrok res do izbranega otiva, ki vpliva na njegovo vzgojo in izobrazbo. Na varnem in toplem je pod neoibčutenim nadzorstvom knjižničarke. Prihaja in odhaja po mili volji.
Predavamja s skiopitičniimi slikami, otroške filmske in gledališke predstave, koncerti, obiski miuzejev etc. gotovo tudi povoljno vplivajo na pouličnega otroka, ki je prepuščen sami sebi kakor kamen na poti, v katerega se lahko zadene vsak.
In tak pouličen otrok, ki je navajen na slabo, grdo in žalostno, bi dobil ta:ko vsaj dojem ali zmisel za lepo, vzvišeno, dobro in resnično. Nič ne de, če mu je ulica vtisnila zgodaj svoj pečat v mlado dušo — nikoli ni täko silen (razven pri patoloških in kriminalnih tipih), da bi mu sohična plat življenja ne mogla dati energije za delo in napredek. Ce je izpil čašo pelina prej kakor drug otrok, je bridko; toda za vsalkega otroka bije ura spoznanja, ko-pade zavesa ter se znajde sam: z življenjem, Id je pač tako, da ima dve strani„ kjer si potem človek zgradi svojo prihodnjost.
374-
Mati in^otrok.	Marijana Kokalj-željeznova,
Najtesnejše je sožitje med materjo in otrokom. Otrok se oklepa matere tako dolgo, dokler čuti potrebo; potem — in to maler najbolj boli — se upoti sam na neznano življenjsko cesto. Mati mu splahne y daljno sliko, s katero je doživljal prvö bol ter zaznal prve odtise zunanjega sveta. To sliko nosi s seboj m v najtežjih trenutkih pokleka pred njo, rekoč: „Mati, mati, tako sem žalosten, kajti svet je tako hudoben!" Materina misel ga spremlja povsod. Njeno večno hrepenenje je ob vsaki uri: otrokova sreča. In zato so njene, noči prečute, dnevi zatopljeni v delo. Otroček pa v svojem egoizmu skaklja, vriska in čeblja mimo njenih slirbi in požrtvovanj. Vsak dan ji prinaša novih gibov, besed... Mati ga opazuje z ljubeznijo, včasih celo s preveliko. In če bi talcolc spremljala malega zemljana od prvih dni življenja, bi lahko napisala krasno, zanimivo, zabavno dn zelo konistno knjigo. Nekaj odlomiltov iz te ogr-oiime pestre knjige nam, bo dalo slutiti, kako bogato je otrokovo doživljanje v najranejši življenjski dobi.
Že pri dojenčku lahko govorimo o njegovem svolovnem nazoru, ki je seveda popolnoma materijalistično in grobo realno obeležen. To njegovo svetovno naziiranje je v zvezi z železno voljo ali energijo (mnogi mislijo, da je trma), če je dojenček lačen, joka kar se da in tedaj mu ne pomaga slo dudic ali drugih pomirjevalnih sredstev. Isto velja tudi za pestovanje in drago. Pozneje, ko se že ozira po božjem svetu ia proži ročico za določenimi predmeti, je razjarjen, če ne äobi, kar je želel. Če hoče, n. pr. uro, (ki je višek zanimanja pri vseli otrocih), ga ne bodo odvrnila od njegove namere niti slaščica ali kaka igračka. Vsali predmet, ki ga dobi v zameno ure, trešči neusmiljeno ob tla. Šele ko se začne buditi v otroku oblikovna (ustvarjajoča) fantazija*, otrok spremeni tudi svoje .stališče napram zunanjemu svetu. Prej je bil vlak samo vlak in nič drugega, zdaj pa je vlak vsaka škatlja, čevelj, svinčnik itd. Tedaj tudi začne pojemati „trma" in otroku se da že kaj dopovedati. Okoli 3 in pol do 4. leta se fantazija tako razvije, da si otrok lahko zamišlja predmete, ki jih sploh nima. Orok se igra (igra tako izpolnjuje otroku vso predšolsko dobo) in pravi:
„Tu, na tleh imtmi pet svinčnikov!" Mati: „Kje?" Saj ni res! Ne vidim jih." Otrok: „Samo tako se igram."
Tu nam odkiiiva otrok novo fazo v svojem razvoju: zavoda se igre kot igre; sanj kot sanj; tojej loči strogo realnost od nerealnega (zamišljenega). Pojm „sanje" veže s pojmom posteljica. Otrok: „Veš mama, kaj se mi ie sanjalo!" Mati: „Kaj?"
Otrok: „Aeroplan sem videl. In čisto nizko je letel." Mati: „Res?"
Otrok: „Da, aanpak ti ga nisi videla, ker jc Wl v moji posteljici, ne pa v tvoji."
Sedaj Sto(pajo v njegovo življenje razne zamišljene osebe, duhovi etc. Silno rad gleda ilustracije, pogovarja se z njimi, jih opisuje in posluša pravljice. Sicer se prične zanimanje ža pravljice nmogo preje in medtem ko zanima najprej otroka materijalna stran (kot jed, soba etc.), ima na tej stopnji veselje do samih oseb in dogodkov. Otrok pa ne posluša samo rad piripovedo-vanja drugih, ampak sam rad pripoveduje pravljice. Seveda prikroji po svoje tako, ki jo je shšal in kar še posebno pokaže otrokovo pravo dušo. V
• Psihologi jemljejo starost med 2K in 3 1., kar pa velja samo za prvorojenega otroka.
417
pi-avljdci „Rdeča kapica" je za otroka »koli 3 let najzanimivejše, kaj je nesla deklica v košarici. Njeno srečanje z volkom (kakor tudi scena iz Snegulčice, ko prepusti lovec dekletce v gozdu usodi) vpliva na oitrokovo dušo gotovo grozno, kajti ko pride otrok v svojem pripovedovanju do teh mest, pravi; „Rdeča kaipica (ali Snegulčica) je stekla k svoji mamici domöv." Včasih je pa doživljanje strahu tako silno, da reče otrok: „Jaiz sent slekel k svoji
imamici.
Pozneje šele otrok doume celo pravljico. Praivljice, ki si jih otroci sami izmislijo, so zelo originalne. Njih vsebina je iz neposrednega otrokovega okoliša, toda ne liz neposrednega doživljanja. N. pr. Rožica in ura «ta se glodah. Za je ura padla na rožico dn obe sta se razbili! {Interesantno je, da lastne pravljice navadno končujejo s popolnim uničenjem). V Lej dobi oteok zelo rad rima ,besede, pa tudi take brez smisla, n. pr. pika — mika — slika, — nika itd.
Znano je, da je otrok risar — vse popiše in poriše. Glavna interesna stera so pač hiše, cerkve, vrtovi, mostovi, posehno pa vlalc, avlo,, aeroplan, pozneje tudi «sebe in živali. Vsa okolica živi z ,njimi Mod risanjem govori — torej svoje misli pove in iaoblikuje. Kot risar, tako je ludi gradbenik lin zida, zida neboliičnike, vijadukte in predore. Zelo rad poje, deklamira etc. Da je otrok tudi tvoritelj besed, ni redko. Posebno ko začne govoriti, izmišlja v pomanjkanju besednega zaklada in tvori nove -besede; n. pr. iz glagola „tolči" napravi samostalnik „tolča" za kladivo in drugo.
Posebno vpiašanje v otrokovem žiljenju so vprašanja. O tem bi^ se moglo govoiiiti zelo obšinio. Prvi stadij vprašanj bazira na „kaj je lo?" in bi se mogel primerjati prvi dobi grške filozofije, kjer je bilo načelno vprašanje „kaj je duša, zemlja;" drugo pa je iz dobe vzročnosti ali kavzalitete, ko otrok sprašuje „zakaj", ker hoče prodreti v bistvo pojmov in narave. Otrokova vprašanja pogosto zasupnejo odraslega. Le žal, da mi navadno .smatramo otrokovo nenasitno izpraševanje za grdo navado, ne pa globok vzmet splošnega zanimanja. Sodoben otrok je nenafvadoo „bister" in pogosto bolj po naključju kot smolrcnosti staršev, kajli današnja civilizacija in tehnika sla mnogo bolj priklenili nase otrokovo zanimanje kot pa nekdanje ličanje v sobi. Cc opazujemo prvorojenega otroka, vidimo, da se v empiričnem (poizkusnem) ozini mnogo bolj počasi razvija kot pa drugorojeni. Prvorojeni otrok si mora sam krčiti pot do spoznanja in raznih igric, zabav; medtem ko ima drugo-rojeni lažje stališče: on kralkomalo posnema stai'ejšega. Prvorojeni otrok ima n. pr. šele okoli 2Vi 1. škalljo za vlak; druigorojeni pa že z VA 1. potiska škatljo BI izgovarja: „u ... u". itd.
Kakor je otrok materi • središče njenega življenja, lako je tudi mali „vse" otroku, Vsako presenečenje, igračko, vsak izum in odkritje zaupa najprej njej.
„Mati in otrok" nudila še vedno umetnikom neizčipen motiv, ki je bil že tolikokrat upodobljen v sliki, kamnu in besedi v vseh virajacijah od najbed-nejše proletar.ske do nebeške Matere.
„Mati in otrok" sta ludi važen faktor v družabnem razvoju, kajti dobre matere dado človeštvu velike m«6e. In če dodamo slaro, obrabljeno frazo: „otrok je materina sreča in žalost", pnistavimo še: „da je zakon brez otrok kot dan brez solnca."
Moje šole, ki jo sanjam, ne bo tako dolgo, dokler bodo države doprinašale največje žrtve miliiarizmu. Sele ko bo ta premagan, se bo razvoj tako dvignil, da bo .^vet uvide!, da je najdražji učni načrt — najboljši. Kajti takrat bodo začeli cenili močne človeške možgane in srca kot najvišjo vrednolo družbe.
Ellen Key („Stoletje otroka").
37C,
Beseda materi.	Manica Komanova.
Misli si, di'aga mamica — bodisi že ta ali ona — da zopet sediva tam v Tivolskem parku, tvoj malček pa se motovili pri najinih nogah in brodi po pesku. V duhu te fiujem, kalco govoriš o svojem ljubljenčku in me ponovno izprašuješ:
„Povej mi svoje mnenje! Kako misliš? Rada imaš vse te — le naše malčke, torej govori! Siceir se trudim dan in noč kar najbolj morem, vendar- mi roorda td l^ko svetuješ še kaj boljšega, kako naj ravnam s svojim malim, da bo prav."
Ljuba mati! Problem otroške vzgoje, natančno opisan, bi napolnil debelo knjigo. A meni je odmerjen le pičel prostor. Odgovarjam ti samo na splošno .in povdarjam najvažnejše.
Predvsem vzgajaj z vzglodomi Ogibaj se vsega, kar bi kvarno vplivalo na otroka! Skrbno paai, da te otrok ne zaloti na kaki še tako brezpomembni in nedolžni laži! Ti moraš biti v otrokovih očeh oltar vse popolnosti in le tedaj ti bo omogočena res dobra in uspešna vzgoja otroka. Tudi če bi tvoj ljubljenec kje dinigod, na primer med tovariši, čul in videl kaj napačnega ali grdega, ga bo tvoja beseda takoj ozdravila ter mn pristudila vse ono že samo zato, ker grajaš ti. Gorje pa v takem slučaju, če te otrok ne smatra več za višek popolnosti in žc dvomi nad resničnostjo tvojih besed. Ljubezni do otroka, tebi, mati, pač ni treba priporočati. Varuj se pa, da ne boš ljubila slepo ter omalovaževala ali celo popolnoma prezrla vseh otrokovih napalcl Kakor hitro opaziš na detetu nekaj, kar veš, da ni prav, nastopaj vedno odločno! Boljše je zate in zanj, da ga kaznuješ in ozdraviš ti, nego da bi morali to vršiti pozneje drugi ljudje.
Otrok čeblja najraje z mamico. Zato glej, da se bodo vajini pogovori večkrat sukali okrog tega, kar bo prej ali slej treba detetu vedeti in si zaponmiti. Tako mu boš kar mimogrede najboljša učiteljica.
Da ne postane tvoj pouk malim ušescem presuhoparen, poskusi sem in tja s kako poučno pravljico ali pripovedfco, kateri bo otrok sledil z velikim zanimanjem. Je že tako, otroški duh sili vedno v neki bajni svet. Iz pravljice, ki mu jo poveš, izlušči in povdari potem vse ono, kar veš, da bo dobro vplivalo na otroka. Nauke iz pravljic si dete dobro zapomni in si jih posebno vtisne v mlado srčece.
Ne ljubkuj ga pretirano in ne obsiplji ga z imeni, ki so včasih žc pre-smešna S tem ga razvajaš in mehkužiš. Otrok je v svojem bistvu naraven, nepokvarjen in za svojo dobo dovolj bister, zato brez .pretiranega ljubimkanja kaj hitro uvidi, kdo ga ljubi in mu želi dobro. Moja mati, ki je bila gotovo ena najboljših mater, nas ni nikoli pretirano ljubkovala. Tega se držim tudi jaz. In vendar se otroci vedno radi zbirajo okrog mene. Otrok je po naravi dober. Dober večkrat do smešnosti. Pazi, da te dobrote ne skvariš z napačno besedo ali nepravilnim postopanjem. Lansko leto se mi je na primer pripetilo tole!
Sedela sem v krogu otrok na travi tam pod Tivolskim gozdom. Pogovor je nanesel na hrano. Razlagala sem o kakovosti raznih domačih jedil in naštevala jedila, ki so posebno priporočljiva in zdrava za deco. Pa me vpraša mali fantek: „Ali vi radi jeste češpljeve cmoke?"
„Rada! Češpljevi cmoki so prav okusna in tečna domača jed," mu odgovorim.
Nekaj dni pozneje sem bila z otroki spet na običajnem igralnem piostoru.
377
Tedaj prislopi prej omonjeni fantičdi; dn mi skrivnostno šepne; da ima nekaj
zame. „Pa ne sme nikdo videti," reče dn me vleče iz gruče.
Radovedna, kaj mi bo povedal, stopim z njim za bližnji grm. Deček potegne
iz žepa nekaj v papir zavitega in mli ponudi;
„Nate! Kar hitro pojejte!"
„1, za božjo voljo, kaj pa imaš," vprašam.
„češpljev cmok. Kar jejte! Saj je moj. Namesto treh 'sem pojedel samo dva. Tega sem prihranil za vas. Dajte brž, dokler je še gorak!" Čeravno bi se bila rada zasmejala prav iz srca, vend™ sem skušala ostati resna. Moj ismeli bi namreč napravil na fantička vtis, kalior da nečesa ni storil prav, in on bi bil užaloščen. Da si je pritrgal pri jedi samo zato, da bi razveselil mene, to je za mali, nikdar siti želodček velika žrtev, ki kaže, kako dobro srce je imel ta otrok. In to srce je bilo treba previdno očuvali, da bo ostalo dobro še nadalje. Pohvalila sem ga, ker se je spomnil name, jed pa odklonila z motivacijo, da sem pravkar obedovala tako izvrstno in zadostno, da -bi bila prava požrešnost, če bi zdaj pojedla še ponujeni cmok. ,,Le ikai- rsam ga pojej", pravim. Šel ti bo v slast, ker si opoldan jedel premalo. Jaz pa te imam vseeno rada."
Deček je ubogal brez ugovora. Urno je pojedel cmok ter si obliznil prste. Nato sva se vrnila h gruči, oba zadovoljna.
O otioška duša! Talio odkrita, dobra dn priprosta je in vendar zahteva njena vzgoja toliko pazljivosti in uvidevnosti. Mati, čuvaj ta svoj največji zaklad budno, vzgajaj ga vestno in previdno, ljubi ga ne s slepo, nego s pravo in požrtvovalno ljubeznijo! Le talco boš priborila svojemu _miljencu in sebi zaželjeno blagostanje.
Skrb za otroke izseljencev.	uredništvo.
^ a pobudo Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani so obhajale 29. novembra t. 1. vse župnije Dravske banovine izseljeni-ško nedeljo z namenom, da bi se oživele boljše zveze med našimi izseljenci v tujini in njih «vojci v domovini.	.
Ženski svet se spominja pri tej priliki posebno otrok naših izseljencev, ki žive v tujini, katerim je domovina nepoznana in ki ne morejo pojmovati, kaj je zmisel in ljubezen doi domovine.
Po statistiki, ki jo je na predavanju podal izseljeniški nadzornik, je ostalo okoli ] 00.000 naših odraslih izseljencev po vseh vetrovih svieta. Raztreseni po svetu so tudi njih otroci, ki štejejo tudi, stotisoče. Letošnje poletje je dospelo 200 otrok naših izseljencev iz Nemčije in Holandske na enomesečno letovanje- v domovino. Ob sprejemu smo ugotovili, da manjka tem otrokom naša narodna vzgoja, in pri nekaterih se je videlo, da jim manjka tudi druga vzgoja. Ko so se vračali, je njih vedenje pričalo, da so se notranje obogatili. Seveda vseh stotisočev otrok naših izseljencev ne moremo povabiti na letovanje v domovino, in vendar se bo moralo v tem pravcu nekaj storiti. Kaj bo iz otrok, ki so zrastli popolnoma pod tujim vplivom na tuji zemlji, ko se bodo nekoč vrnili kot dorasli v domovino. Našega jezika ne bodo poznali, našim družabnim razmeram bodo tuji, sami s seboj bodo postali nezadovoljni >in se čutili nesrečne.	:,! :
378-
Otroci naših- izseljencev, ki se bodo vrnili n. pr. iz Argentinije, bodo govorili španski jezik, iz Brazilije portugalski, iz Avstralije angleški, iz Francije francoski, Nemčije nemšld, pri tem ne bodo razumeli jezika svojih očetov in mater. Morda bodo otroci naših izseljencev iz Sev. Amerike po zaslugah naših tamošnjih župnijskih in zasebnih šol govorili vsaj deloma naš jezik, ali mnogo teh ne bo. Mladinski oddelki slovenskih podpornih jednot imajo namreč že svoja glasila v angleščini, angleške, zabavne večere itd.
Ne trdim, da so sploh vsi otroci naših izseljencev prepuščeni tujcem ali pa nikomur. V tem pogledu pričajo podatki:
1.	O t r o C i i m o v i t i h izseljencev, ki so poštah trgovci, podjetniki, posestniki itd. se šolajo. Taki starši skrhe za svoje otroke, šolajo se pa vendarle v tujem jeziku, in ako dobe še tuje državljanstvo, pozabljajo na Jugoslavijo, posebno če se jim godi dobro.
2.	Otroci delavskih slojev, če živijo v slovenskih naselbinah, govore med seboj v mladosti še kolikor toliko naš jezik, vsaj dokler žive s starši skupaj. Ker nimajo svojih šol, se izobražujejo v tujem jeziku in pozabljajo pri tem na svojo narodnost.
Za te otroke naših izseljencev so vehke važnosti zasebne župnijske šole in večerni tečaji za učenje našega jezil'a. Tukaj mislimo, bi Družba sv. Cirila in Metoda imela prihko, se blagodejno vdejstvovati in rešiti mladino naših izseljencev potujčenja.
3.	Otroci umrlih naših izseljencev so najbolj zapuščeni, v izobraževalnem oziru se nihče -ne briga zanje, pa naj žive v tujini ali če so repa-triirani v domovino.
Kako naj poskrbimo za našo vzgojo izseljeniške dece? Morda bi to nalogo prevzela Družba sv. Cirila in Metoda, vsaj, za šolanje naših otrok v Argentiniji in v Franciji.
Domovina se v zadnjem času res zaveda, da ima dolžnosti do svojih izseljencev, ali do smotrenega dela za rešitev našega naraščaja v tujini dosedaj še ni prišlo.
Roditelju.
Hočem, da hrepeni tvoja zmaga in dobrota po otroku, žive spomenike gradi svoji zmagi in svojemu osvobojenju.
Gradi nad sebe samega. Toda prej mi moraš biti zgrajen sam, pravokotno na duši in telesu.
Ne plodi se naprej, nego navzgor. K temu naj ti pomaga vrt zakona. Ustvarjaj večji život, prvo kretnjo, kolo, ki se vrti samo iz sebe — ustvarja jočega Ustvarjaj:
Zakon: Tal(0 imenujem voljo dveh, ki hočeta ustvariti eno, ki bo več kot tista dva, ki sta ga ustvarila. Spoštovanje imenujem zakon, spoštovanje drugega de drugega kot do onega, ki hoče tako voljo.	Nietzsche.
379
Po ženskem svetu.
Mednarodna ženska zveza za mir ia svobodo ie zborovala oktobra meseca v Frankfurtu o. M. V Nemčiji je imelo to mednarodno udruženje vedno malo pristašinj. Našim ženam, ki se udeležujejo mednarodnih zborovanj, je znano, da se kažejo Nemke večkrat kot fanatične nacionalistke predvojnega kova, pa čeprav nastopajo kot mirovne zastopnice. Vendar je tudi v Nemčiji skupina žen, nemška podružnica Mednarodna mirovna ženska liga, ki združuje res prave, nepristranske pacifistke, ki so bile že med vojno izrazite nasprotnice vojskovanja. Um»vno, da jih je nemška javnost od 1. 1915. dalje neprestano napadala in sovražila, toda članice so vztrajale pri svojih nazorih in niso niti za las popnstile. Oktobrsko zborovanje Mednarodne lige je imelo dostojno in času primerno lice: z ozirom na težki gospodarski položaj je odklonilo vse oficijelne sprejeme in bankete.
Na zborovanju so govorile žene iz najrazličnejših držav. Dokazale so, da ni v zgodovini sila nikdar dosegla trajnih uspehov in da prime za orožje le slabič, ki nima poguma in moči, da bi se s prepričanjem in duhovnim orožjem zavzemal za svojo stvar. Propad naše kulture in našega obstoja se bo preprečil le, če se bodo narodi uprli izkoriščevanju kapitalizma in težke industrije ter bodo tudi uvideli, da je zgrešeno naziranje, ki priznava zlato kot edino vrednostno merilo.
Mednarodna ženska zveza za mir in svobodo deluje za medsebojno spoznavanje
narodov tudi s tem, da posreduje izmenjavo učeče se mladine. Ko pride mladi svet v dotiko s tujo deželo, se seznanja z življenjem in kulturnimi vrednotami drugih narodov, pa se mu vzbudi in utrdi spoštovanje do njih. Posebno živahna je izmenjava med Nemčijo in Francijo, Angleško in Kanado. Nemška sekcija Mirovne ženske zveze je priredila letos poletno mirovno šolo ob poljski meji v Löwenbergu. Izbrala si je kraj pač zato, ker smatrajo to obmejno ozemlje Nemci kot sporno. Udeleženke so obravnavale težkoče poljsko-nemškega sporazuma in so prišle do zaključka, da bi se z obojestransko uvidevnostjo vendar dale premostiti. Pri tej priliki se je ustanovila kulturna komisija iz poljskih in nemških članic, ki naj posreduje kulturno spoznavanje na obeh straneh meje. Razpisala je 3 nagrade za najboljše članke o načinu nemško-poljskega sporazuma; udeleže se ga lahko gojenci višjih srednjih šol.
Svetovna mirovna zveza mater in vzgojiteljic. Nemški državni zbor je sprejel predlog, naj se za dobo enega leta ustavi zgradba oklopnih vojnih ladij, prihranjeni denar pa naj se uporabi za dečjo prehrano. Ta predlog je navdušil tudi francoko sekcijo Svetovne mirovne zveze mater in vzgojiteljic. Izročile so vladi spomenico, v kateri zahtevajo, naj se postavi v proračun za 1. 1932. razorožitveno leto. Briand in njegovi ministrski tovariši, parlamentarci in novinarska uredništva prejemajo tisoče dopisnic, ki se z odobravanjem sklicujejo na zahtevo omenjene ženske organizacije.
Vzgoja.
Miklavževa, božična in Kodovna darila naj ne bodo razkošna in premnogovrstna. Silno nespametne so tiste matere, ki dajo ob taki priliki otroku kopico igrač; dete jih nekaj časa ogleduje, pa kaj kmalu jih začne razbijati in po par dneh se ne bo več zmenilo zanje. Raje mu kupi manj; če živiš v lažjih razmerah, ga razveseli s kako igračko tudi druge dni. V deževnih in sneženih zimskih dneh se dete dolgočasi v sobi; včasih imaš ti kako posebno delo in bi rada imela mir; morda je dete bolno, pa neče ostati v postelji: vse polno je takih dni, ko ustrežeš in storiš dobro sebi in otroku, če ga iznenadiš z novo igračko.
Daj otroku žepni robec, da ne bo nosil sveče ali se brisal v rokav in predpasnik, če si ne moreš privoščiti kupljenih robcev, jih napravi sama iz šifona, kotonine ali tudi iz rabljenega perila. Saj je dobra vsaka krpa, le da je čista in določena samo za to uporabo.
„Le čakaj, očetu povem, boš videl kaj bo! Z jermenom te bo pretepel in šel boš spat brez vejene." Tako <n podobno govore matere otrokom, namesto da bi jih kaznovale same, če so to zaslužili. Kaj sledi iz tega? Ako mater mine jeza In ne pove očetu, kakor je pretila, ne bo drugič otrok jemal
380-
njenih groženj za resne in ji ne bo verjel ■več. Ce pa mati očetu pove in če oče otroka kaznuje za dejanja, ki jih ni videl, ga bo morda kaznoval preveč ali tudi premalo. Iz materinih groženj, da ga bo kaznoval oče, bo otrok spoznal, da mu mati ne more nič. Čim dalje bolj ji bo nepokoren, mati pa bo čim dalje boli izgubljala oblast nad njim. Ako otrok zasluži kazen, ga kaznuj sama in z vso resnostjo.
„Šiba novo mašo pole". Če ne pomaga lepa, blagohotna beseda, če ne pomagajo strogi opomini, je treba včasih seči tudi po šibi — pravi marsikatera mati. Pravilno, matere in otroka dostojno bi bilo, da bi šibe sploh ne poznali. Ako res ni mogoče shajati brez palice, jo je treba rabiti le v skrajni sili, drugače se ie otrok navadi kakor osel pa-hce in ne mara nič. -Ako krotijo roditelji otroka vedno s šibo, ne bo nikoli ubogal, dokler ne bo tepen. Otroka ne sme mati (ali oče) nikdar kaznovati po svojem slabem razpoloženju, n. pr.: danes zakrivi dete nekaj malega, mati je že od prej sitna in slabo razpoložena, pa ga kaznuje, morda tudi pretepe. Jutri bo storilo nekaj hujšega, toda mati bo dobre volje, pa ga ne bo kaznovala. Večkrat matere prete otroku s kaznijo, če bo storil to ali to. Otrok se res pregreši, a mati ne izpolni svoje grožnje. Kmalu si zapomni, kako je z materino do-slednjostjo, pa bo drugič šc tako delal. Ali je prav, da otroka za kazen prikrajšamo na jedi? Brez obeda ali večerje ne sme biti nikoli. Pač pa naj ne dobi priboljš-kov, n. pr. za dojužnik mu daješ kruh in jabolko; če ga hočeš kaznovati, mu ne daj jabolka i. si. Zelo izdatno sredstvo, ki nadomesti tudi šibo, je prikrajšanje na kakem' posebnem užitku: Otrok se prav veseli, da pojde kam s teboj; ker se preprešil, mora ostati doma. Ako mu zapretiš, ne smeš nikdar odnehati, pa naj te otrok še tako prosi in naj tebe še tako srce boli. Zato pa zagrozi s kaznijo le v posebno hudih primerih, drugače skušaj opraviti z lepo besedo.
Ne pihaj otrokove iedi! Ce jb ied prevroča, jo mešaj ali pa postavi v mrzlo vodo, da se ohladi. Nikdar pa ne smeš pihati v žlico. Sama ne veš, da si bolna, pa prenašaš bolezenske kali s svojo sapo otroku v jed in potem v usta. Ne pokušaj jedi s tisto žličko, ki bo otrok jedel z njo, ampak z drugo. Neverjetno jc, da se še danes dobe matere, ki vzamejo najprej jed v svoja usta, jo prežvečijo in pomešajo s svojo slino, potem pa otroku v usta! Zato so kmečki otroci bledi kljub zdravemu zraku in dobremu mleku. S takim postopanjem pri hrani odrasli sami ^zastrupljajo otroke!
Nasveti za dojenčka.
1. Pestuj vedno, z obema rokama: na eno naj dele nasloni glavico,? drugo ga drži pod križkom. _2. Obleka se mu ne sme tesno prilegati, da lahko svobodno diha.
3.	Čim se pomoči, ga takoj previj. Otrokovo kožico ceni višje kakor pleničke, ker se vname, pordi in silno peče. Dete joka in tudi tebi uničuje moči.
4.	Nikdar ne nosi pri sebi igel in zaponk, da ponevedoma ne. zbodeš otroka.
5.	Dete naj spi v lastni posteljici, nikoli ne pri tebi, kaj šele pri kom drugem.
6.	Ne navajaj otroka na gobico (cucelj). Ne dajaj mu igrač, dokler se ne zaveda. Dete, ki igranja še ne razume, nese vsako stvar v usta.
7.	Igrače z nestanovitno barvo in take, ki se ne dajo prati, ne spadajo v dojenčkovo ročico.
8.	Ne poljubuj otroka, ne pritiskaj ga k sebi; sama ne veš, kdaj ga lahko okužiš. Tuji ljudje se tvojega otroka sploh ne smejo dotakniti.
9.	Navadi otroka na dolgo spanje. Nikdar ga ne budi, čeprav misliš ,da je gladen. „Spanec je boljši kakor žganec".
10.	Pred prvim porodom si nabavi katerokoli strokovno knjigo o negi dojenčka. Ne zanašaj se samo na nasvete slabo izkušenih prababic, nego poslušaj zdravnika.
11.	Dečie zglavje naj ne bo obrnjeno proti oknu .
12.	Ne draži otroka s šegetanjem, s hitrim menjavanjem luči ali s kričanjem na uho. Vse to je jako nevarno za nežne otrokove organe.
1,1. Ne dihaj v otroka, ne prbližuj se mu k ustom.
Zapovedi za matere.
1.	Kadar sodiš, mish na lastno mladost.
2.	Ako si desetkrat spregledala otrokov pogrešek, ne kaznuj ga pri enajstem — ker si nervozna.
3.	Zahtevaj od otroka toliko takta in zmi-sla za družabnost, kolikor ga imaš sama. Tedaj čim več mogoče!
4.	Ne pitaj otrokovih zvedavosti in vedo-željnosti s praznimi frazami!
5.	Pusti, da te otrok pouči. Ako je otrok izsledil kako resnico, pogovori se z njim o tem z njegovega stališča — otrok se bo s tem dvignil sam pred
seboj.
6.	Ne vzgajaj otroka s tem, da mu neprestano postavljaš druge otroke za vzor.
7.	Bodi nežna, a ne tako, da vzbudiš ne-čirnernost.
8.	Prizanašaj otrokovi sramežljivosti, tudi duševni, in izogiblji se vseh izrazov, ki ponižujejo.
Učite otroke delati! Dolgo je bilo domače delo zaničevano. Naše hčerke, ki so študirale, so vihale nos, če jim je mati rekla, naj primejo za to ali za ono delo in pomagajo njej. Marsikatera mati je čutila tako spoštovanje do hčerkine učenosti, da se ji ni niti upala reči za kako delo. Danes imamo čisto drugo mnenje o domačem delu,
381
danes je gospodinjsko delo častno. Saj se ga uče po šolah in v naprednejših državah zahtevajo žene, naj se gospodinjstvo uvrsti v učni načrt srednjih in visoliih šol.
Delilice se morajo priučiti slehernemu delu, da bodo znale poleg poklicnih dolžnosti izpolnjevati tudi domače. Mati pa mora biti dobra učiteljica in mora vcepiti hčerki ljubezen do dela, da ne bo delala iz dolžnosti nego z veseljem. Šporf, potovanja na prostem so gotovo prepotrebna učeči se mladini, gotovo boli kot ročna dela, ki jih industrija že tako izpopolnjuje. Kaj pomagajo najlepše blazine in prtički, če telo zaostaja v razvoju. Smoter dela je koristnost Ali pa imamo danes mnogo deklic med 12. in 14. letom, ki bi znale lepo krpati, razdirati, likati, gumbe šivati, sploh svojo obleko v redu imeti in si same popravljati, kar je po njih krivdi raztrganega! Učite hčerke delati in jim bodite same vzor. Ne tožite vedno, koliko dela imate. Razporedite si čas tako, da vam bo vedno ostala urica časa za počitek in razvedrilo. Ne pustite, da otroci ^ deklice in tudi dečki! — postopajo po hiši. Dokler so še majhni, naj se le igrajo, ali v vsaki starosti lahko otrok še izvršuje kako njemu primerno delo. Ko pa odrastejo, naj ne bodo več igračasti, nego naj si kratijo čas s stvarmi, ki so kjerkoli v hiši potrebnee. Nekatere matere ne puste, da bi jim hčerke pomagale pri kuhi, češ, da so nerodne, da jim napravijo več škode, kakor pa je delo vredno. Taka mati je slaba vzgojiteljica, ki ne misli na hčerkino bodočnost. Tudi se ne poglobi v dušo mladega
človeka, ki potrebuje mnogo vaje, predno doseže spretnost v kretnjah in delu. Marsikatega gospodinja sama ve, kako ji je bilo nerodno, ko je prišla kot mlada žena na možev dom, pa ni bila od doma vajena samostojnega dela. Vedno je bila v zadregi, če je prišla k tašči, pa ji je bilo prvo življenje celo muka. V gospodinjstvu izurjena nevesta si pa zna takoj urediti dom; če pride v že urejeno gospodinjstvo, se hitro vživi vanje, razume stari, že uvedeni red, pa vendar pokaže s kako malenkostno novostjo v hiši takoj svoj osebni okus in dokaz spretne gospodinjske zmožnosti.
Kaj lil prav? Ni prav, da se dandanes često brez potrebe zanašajo ljudje samo na javno dobrodelnost, na usmiljenje in sočutje. Tako smo se tega že navadili, da nimamo več zinisla za lastno odgovornost in ponos. Kolek za otrokovo izpričevalo -stane S Din. Za dojužnik mu dajemo slaščice, vodimo ga v kino, v gostilno ga jemljemo, za Miklavža ga razkošno obdarimo ^ ne sramujemo se pri tem, da plača občina za nas 5 Din.
Kolikim staršem je otrok v ponos. Vse bi mu dali — le šolskih knjig mu ne morejo kupiti in šolnine ne morejo plačati. Morda-je otrok edinec, morda si roditelja privoščita marsikaj — toda: naj da nekaj tudi država in občina... Vse to ni prav, ^ ni častno, ni pošteno. Pustimo podporo onim, ki so jo res bolj potrebni. Izdatke za šolo smatrajmo za tako nujne kakor za vsakdani! kruh in obleko. Saj gre vse za otrokovo bodočnost
Kuhinja.
Apetit naše šolske mladine je kaj raznolik, kar je odvisno seveda od različnih okoliščin, predvsem od telesnega -ustroja, klime, prehrane, prav mnogo pa od vzgoje, kajti že od rane mladosti moramo naše otroke vzgajati v pravilne jedce. Ne samo pravilna prehrana glede množine in kakovosti, marveč tudi pravilno zaužita hrana je predpogoj otrokovega zdravja, njegovo zdravje pa predpogoj telesnega in duševnega razvoja.
Predvsem mora imeti otrok pri jedi čas in mir. Ne dovoli, da vstaja tako pozno, da mora pogoltniti kar mimogrede prevroči za-iutrek. Tistih pet ali deset minut, ki jih poleži predolgo v postelji, mu ne bode prav nič koristilo, pač pa mu bo hlastno zaužiti za-jutrek škodoval in otrok bo postal nervozen. Iz tega razloga ne dovoli, da otrok, komaj da priteče iz šole, sede k mizi, kjer člani rodbine morda že zajemajo juho. Uredi, če je le količkaj mogoče, čas obeda tako. da si bodo tvoji šolarji lahko še umili roke in obraz, počesali si lase in preobleki! suknjič ali odložili šolsko uniformo (naše srednješolke morajo namreč nositi vse enake črne halje čez obleke). Ta kratek
odmor zadostuje, da se otroku umirijo živci, da se pojači obtok krvi. S šolsko haljo odloži marsikateri otrok vsaj za čas obeda šolske skrbi. Zato med obedom ne izprašuj otrok o šolskih uspehih in neuspehih. Navadi jih, da se bodo neuspehov izpovedali že pred obedom in si olajšali vest. Pametna očetova, dobra materina beseda bo ustvarila otroku duševno ravnovesje, ki je potrebno, da bo kosilo teknilo. Pogovor med obedom naj bo prijeten, vesel, a miren. Ni samo neolikano, temveč tudi nezdravo, če govoriš s polnimi usti. In kakor že tolikokrat, ponavljamo zopet, da predpisi bon tona niso zgolj kaprice, ampak imajo prav po-gostoma higijensko bazo. Ce govoriš, medtem, ko žvečiš, površno grizeš, goltaš prevelike kose, zajemaš preveč zraka. Zato tudi predpis bon tona: Žveči z zaprtimi usti! Pravilno držanje vilic (s hrbtom navzgor!) onemogoča otroku, da bi nosil v usta prevelike založaje, ki jih ne more temeljito prežvečiti in premešati s slino. Iz istih razlogov nikakor in pod nobenim po-Koiem ne dovoli, da bi se otroci med jedjo bavili z drugimi stvarmi, n. pr. da bi brali, ponavljali lekcije, pisali naloge ali da bi se
382-
igrali, kajti prebavljanje ie za organizem delo, pritisk krvi je jačji, in zato ie treba, da se duševno delo omeji. Nervozni, slabokrvni otroci naj po obedu za kratko dobo ležejo.
Jedilni list za otroke naj bo kolikor mogoče pester. Ne zahtevaj, da bi otrok s tekom večerjal vsak dan isto večerjo. Otroci, ki hodijo v šolo, lahko jedo vse, če nimajo predpisane posebne dijete. Njih organizem potrebuje vse snovi, ki jih potrebujejo odrasli. Cim -bolj boš izpreminjala jedilni list, bolj boš organizmu dovajala vsakovrstne soli in vitamine. Ne huduj se nad otrokom, češ, da je izbirčen. Dobro vzgojen otrok ni izbirčen, ampak njegov organizem se pov-vsem pravilno upre enolični prehrani, ki mu ne , zadošča. Skrbna mati mora stalno nadzirati tek svojih otrok, in temu teku pri-tnerno sestavljati jedilni list. Pravilno mora menjavati mlečno kuho z zelenjadjo, testenine in jajca, skromno mora uporabljati meso, samo sadja sme dovoliti v izobilju. Pažnjo je treba polagati tudi na letni čas, kuhati v vročini lahke in hladne, v zimi bolj izdatne in mastne jedi, dodajati več olja na solato, in kruh obilnejše mazati z ma.slom. Najbolj sigurno in najbolj poceni bo sestavila skrbna mati jedilni list za svojo deco, če bo kuhala to, kar ji o vsakem letnem času nudi narava. Spomladi jajca, mlado ze-lenjad, krešo, špinačo, motovileč, kiselico, regrat, poleti mnogo sadja, vse vrste ze-lenjadi, lahko meso (piščeta, jagnjetino), vedno pa mnogo mleka. Posebno tam. kjer smo navadili otroke na mleko kot pijačo, moramo paziti, da se jim ne upre. Zato ga moramo podajati na najbolj različne načine, zalivati z njim zelenjadi (špinačo, kolerabe, ohrovt, ^korenje itd.). V mleko ukuhamo lahko riž. zdrob, ovseno in proseno kašo, rezance, kakao, čokolado, ovomaltine ali damo poleg katerekoli žgance. Okus mlečnim jedem izpremenimo tako. da dodenemo enkrat vanilijo, potem nastrgamo pomarančno ali limonovo skorjico, ali pa sesekljane rozine, arančine, ukuhane češnje ali drugI kompot, ali pa potresemo jed z nastrgano čokolado, cimetom ali medenim štrukljem, ki se prav posebno poda mlečni kaši. Primešamo jim lahko tudi sok od različnih kompotov, ali pa damo kuhano sadje ali sadni sok poleg mlečne jedi na mizo. Zelo radi imajo otroci, če nakopičimo na mlečno jed špansko peno, ki jo lahko zmešamo z nastrgano ali raztopljeno (nad soparo ali v posodi z vročo vodo) čokolado
ah pa potresemo s sesekljanimi orehi, lešniki ali mandlji in postavimo še za 10—15 minut v odprto pečico, da se naredi malo skorjice po vrhu. Špansko peno napravimo najlepše na ta način: Stepi beljake v prav trd sneg. Medtem deni na vsak beljak 5 dkg sladkorja in 1 žlico vode v kozo, postavi na mil ogenj, da se raztopi, potem pa naglo povri, da se potegne krepka nit. Tedaj zlij vreli sladkor v trdi sneg, stepaj naglo in močno, dokler se zmes ne ohladi. Tedaj mora biti tako gosta, da stoji, če si vse prav naredila. Tako špansko peno lahko nakopičiš na vsakovrstno kuhano sadje, ki si ga razvrstila po ognjavarni skledi, namazani z maslom ali ličnem pekaču. V tem slučaju ■odtehtaj sladkor že preje, skuhai z njim sadje, poberi ga iz sladkorja, slednjega pa pokuhaj, da se potegne nit in ž njim stepi trdi sneg. Tudi to jed nekoliko popeci. Je cenena, redilna in gre mladini v slast. Kapitel zase so male južinice, ki jih dajemo otrokom v šolo. Sadje, presno maslo in marmelada, pa tudi skuta (domač sir) s smetano, soljo in kumno so najbolj prikladni za te prigrizke, prav nič pa gnjat, klobase in slično. Slabokrvnim otrokom priporočajo tudi sardine z obilnim oljem. In sirova prehrana? Moj Bog, saj imajo predvsem sadje. Spomladi naj grizejo redkvice, mlado repico, vse salate in nič iim ne branimo, če sežejo kdaj pozimi v skledo m pokusijo surovo kislo zelje ali repo. Zelo zdravo je vse to v majhnih količinah. In paradižnikov jim dajte, pa če hočejo kumar in dinj in sladkih lubenic. Nikar pa ne silite otrok s sirovo prehrano, ki iim ne gre v slast. Organizem se jih brani, in menda že ve zakaj.
Nikar pa ne pozabimo, da je skoro vsak otrok rojen estet. Le poglejte ga. kako nebogljen-ček že sega po vsem svetlem, živem, pisanem, lovi metulje, trga rože, sega po zvezdah in gleda v solnce. Ne pozabimo, da tudi otroku bolj tekne, če sta krožnik in skodela cela, nič oškrbljenega, žlica blesteča, prtiček snažen. Nekoč... Povedati sem vam mishla povest. Pa sem že itak preveč napisala. Samo še to. Ne dejte, koliko je vaš otrok, ampak kaj je. Rajse manj, a tisto redilno, tečno, okusno. Mnogojedce si sami vzgojimo, če jim dajemo hrano, ki ne vsebuje zadosti hranilnih snovi, in ker organizem ni zadovoljen, zahteva še in še. Otrok se redi, a zdravje peša. Ne debel, ampak krepak in mišičast otrok je materi v ponos.	A. N.
Knjiga.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani je izdala in založila drobno knjižico, ki obsega dve mladinski igrici Manice Romanove: Sestrin varuh" in „Čarobna košara". Ma-nica je znana prijateljica naše dece. To vedo starši, pa tudi tisti, ki imajo opraviti z
mladinskimi odri. Zato dobiva Manica iie-broj pisem: učitelji, Sokoli, kolašlce in dr. jo prosijo, naj napiše za njih oder primerno-mladinsko igrico. Na tako pobudo sta nastala tudi omenjena dva igrokaza.
383-
„Sestrin varuh" je prizor, ki sta ga sleherni brat ali sestra že često doživela na lastni koži in pri tem izkusila tisto bridkost, ki je neizbežno usojena najstarejšemu otroku: ko je dan najbolj soinčen in se drugi otroci najsvobodneie igrajo okoli hiše, mora on, najstarejši med brati, varovati mlajšega \ zibki. Marsikomu je to skoro najtemnejši spomin iz vseh detiiiskih doživetij. Manica .Komanova je — najbrž tudi po lastni izkušnji — lepo doumela to tragiko malega fantička. Škoda, da je pogrešila v igrokazu umetniško stran: ko bi bila vzela za osnovo trag.ikomiko mesto moralne tendence o ubogljjvosti, bi imela igra še prisrčne!§i učinek. Škoda tudi, da se ji ni otroški slog-tako posrečil, kakor se ji obnese ljudska govorica v igrah in črticah za odrasle.
Ko bi se bila pisateljica še malo pomudila pri rokopisu, bi bila gotovo naredila še nekatere potrebne vejice in popravila grde germanizme: imam nalogo za napraviti, to se izplača, izgleda. Čutila bi bila, da kmečki otrok ne gre „k Pavlu n a obisk" nego v v a s in še kaj podobnega. „Čarobno košaro" je napisala Manica „po zdravstvenih navodilih dr. Misa". Naročene, tendenčne stvari je težko pisati. Vendar moram priznati, da se je Manici še dovolj posrečilo. Kitice z napevi po narodnih pesmih bodo živahnost povzdignile. Dočim je
„Sestrin varuh" scenično lahko vprizorljiv, bo dosegla „Čarobna košara" dramatični in s tem tudi tendenčni učinek le z zelo spretno režijo in dobrimi malimi igralci.
P. H.
KNJIGA.
Otrok v predšolski dobi. Spial dr. B. D raga š. Založila Družba sv. Mohorja. Ta mesec izide prekoristna knjižica, kakoršne smo si matere že dolgo želele, Pisatelj pravi v uvodu, da ,,je bilo doslej osredotočeno vse zanimanje oskrbe bolj na dojenčka in nam manjka knjig, ki bi obravnavale oskrbo malega otroka... Oskrba in higijena predšolskega otroka je potrebna zato, da materam in nam zdravnikom nagradi ves trud, ki smo ga imeli, da ohranimo dojenčka zdravega. Druga misel-vodni^ ca je bila, da dobimo v šolo zdrave in duševno posobne novice." Knjiga obravnava higijeno, vzgojo in prehrano deteta od prvega do sedmega leta, dobo, o kateri nam niso doslej zdravniki skoro še nič pisali. Tudi matere so se zanimale le za nego dojenčka, čeprav imajo še večjo skrb z otrokom, ki je shodil, se vedno vrti okoli njih in je bolj kot dojenček izpostavljen telesnim in duševnim nevarnostim. Knjižica ie opremljena z ljubkimi domačimi slikami. Prav toplo jo priporočam materam in očetom.	P. H.
Umetnost.
Koncert „Mladinskega pevskega zbora Tr-"bovlie-Vode". Slučaj je hotel, da pišem ravno v številki, posvečeni otroku, o doživetju lepote, ki so nam ga dali otroci. •Srebrnočisti dečji glasovi, bogat, topel in nežen materijal v izbranih, otrokovi sposobnosti in otrokovi duši primernih pesmicah — kako bi se ob tem sozvočju ne oglasil v nas optimizem življenja, po katerem je človeku dano, da išče lepote in da jo hvaležno prejema. Da pozablja vse, tudi težo dni in žalost srca. Odkrito povem, da sem ob tem mladinskem koncertu prvič jasno spoznala, kaj je mla dinska pesem, mladinska kompozicija. Izvajanje je bilo tako precizno in sigurno, da bi zadovoljilo pač tudi strogega glasbenega kritika. Name, ki nisem kritik, ki nisem niti to, kar se imenuje „muzikalen človek", je delovala poleg same čistote in miline glasov predvsem prisrčna, iskrena in živa, življenjsko resnična interpretacija pesmi! Našemu Adamiču, ki je bil — kot smo čutili pač vsi — 'na tem koncertu mladine po pravici najmočneje zastopan, je bilo gotovo v zadoščenje in zadovoljstvo, ko je čul, kako prejema otrok njegove darove, kako jih razume.
Poleg estetskega je bil zame ta koncert mladine svojevrstno pedagoško "doživetje. V jčasu, ko toliko govorimo o učitelju vzgo-
jitelju, ko ob vsaki priliki povdarjamo vzgojno misijo šole, v času, ko nam križev pot povojne generacije kriči po vzgoji človeka, vemo, kaj pomenja vzgoja k lepoti, k umetnosti, k pesmi, ki govori slehernemu srcu njegovo besedo. Vemo, kaj je žarek svetlobe za kraje, „kjer je črni dim, črna fabrika pod njim."
Vam, trboveljska deca, in vašemu učitelju hvala iz srca! Tako iz vsega srca, kot jo dajem vsakemu glasniku lepote. Tako iskrena in topla, kot je pesemca vaših grl in vaših dušic. Morda vas je za pot in za misel, da gojite mladinsko pesem, da jo prinesete k nam, nagradil obisk in sprejem, morda razkošno veselje in priznavanje na koncertu, morda žarek, ki je zagorel v očeh vaših bratcev in sestric, rožice, ki so
vam jih dali---. Jaz vam rečem le:
hvala!
„Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce ne smehlja"
tako ste se nam predstavili. Naša srca pa so zaslutila že ob prvih glasovih:
Vi ste pa iz tistih dni, ko se solnce zasmeji, ko se pesmice zbudijo, ko se slavčki oglasijo ...
Anica Černeieva.

VSEBINA 12. ŠTEVILKE:
DETETU. — Pesem. — (Anica Cemeieva) ....	us
TEBI, DETE. - (UredüiStvo)....................M
NJIM BOŽIČ. ~ (Gastav StrniSa»............ .....j5
RSMA S POTA. — (Anka NikoUfieva)........................^
LEVSTIK IN OTROCI. (Maria BoräniVova)...... '	jsi
PfiAVICA OTROKA. (Angela Vodetova).........!	3»
O DOLŽNOSTIH DRÜ2INE IN DOMA DO LASTNIM OTROK. — (Dr' Steoko
Qo«ala> ............... ,	JSX
NARAVNA ALI UMETNA HRANA. ~ (Dr. B. Dragaä)..... ' ' ' '	Ä
KAJ MORA VSAKA MATI VEDETI O ANGLEŠKI BOLEZNI OTROKA. — (Df Ai
Konwalinka - TaviSarjera) ................................3ii
O PUBERTETI ALI SPOLNEM DOZOREVANJU. — (Dr. Pran Ober) , .	iS
O RAZVOJNI DOBI OTROKA. — (Dr. E. Jenko - Oroyerieva)	371
POUUCNI OTROK. — Marijana KokalJ-Zeljernova)............'m
MATI IN OTROK. — (Marijana Kokalj-Zelieznova)...........j»
BESEDA MATERI. — (Manica Komanova)....................m
SKRB ZA OTROKE IZSELJENCEV. — (Urediiiätvo)........ ...	m
IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Vzgoja. — Kuhinja. — Knjiga. — Umetnost . .	3St SLIKE: E. Justin: slika na platnicah. — Fr. Gorše: Materinstvo. — NaSi.kralieviiS.
MODA. — KROJNA POLA. — ROČNA DELA.
„ŽENSKI SVET«
lEtaiia vsak masvc v LlubUaai. Letna naročnina Dla prtMfllM mt «r—. četrtletna Din 16—. Za Italijo Lir 29— (▼ razproda» iio2LM iTink). za U. S. A. DoL za Artcentlno Pes. «—. za A^strUt Sek. 10*—, ostalo Inozemstvo Din 85.
UrednlftTo In uprava t Tavčarjevi ulici 12/IL
Izdala KonsordJ Jtmski Svet" v LlublJanL - Za komordl la
nrednlitvo odeovoma Marica Bartolova.	i
Tisica« J. Blasalka nasi.. Univerzitetna tiskarna d. d, v LjnMiMri.
Oiteovoreo Janee Veliar.	«
PLATNICE
za „Ženski svet" za vse letnike ima v zalogi
KmiGOVEZNICA J. DEŽMAN
Ljubljana, Wolfova ul. 8 cena platnicam z vezan Din 18-— (brez ptäiiie)
"	W . W u	» 18"- |>	H
naiia za pnlsfe	!•- „
Izvrfaje *st lmji8«*eSta dela, vezavo vstk kilig io revij pe lutni vezavi in v orl|^ndm pMiice.
Delo solidno in cene nleke.
Spavaj mirno — poleg tebe je najboljši prijatelj otrok
DEČJE MILO
MERIMA