JUTRA
Telefon;
Uredit. 440 Uprava 455
Cena! Din
Leto II. (IX.), štev. 296
Maribor. oondeS?ek 31. decembra 1928
izhaja razu« nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri R*2«n prt po*ln*«n ček. cm. v Ljubljani it 11.409 Volj« (Mračno, pr«jem*n v opravi ali po pciti 10 Dm, dovtcvijan na 6om pa IS Din
rn mirnim i mrM
U redni&tvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eeatait.13
Oglasi p« tarif«	.	.
Og!a«s ({M-ajenM tod agt«Mi oddalek .Jutra- v Ljub!)«!!, PnimM tdM Ut*
Po padcu najreakcijonar-nejšega režima
UGIBANJA V PRIČAKOVANJU PRIČETKA KONZULTACIJ NA DVORU. — NAPORI HEGEMONISTOV.
Leto kriz in nasilja
Letošnja bilanca naše države v političnem, gospodarskem in kulturnem oziruvje porazna. Družba beograjskih hegemonistov, slovenskih klerikalcev in bosanskih muslimanov, ki jo je povzročila, se je pri svojem, za narod in državo pogubnem delu popolnoma raz krinkala, da se ne sme na njo pozabiti in se ji ne sme nikdar odpustiti. Nikdar! Nc — dokler bomo trpeli vsled poskdic njenega dela in tudi pozneje ne. j-.o jih bomo preboleli. Oblastižeij-nost ja združila vse nepoštene in nasilne elemente. Voditelja in predstavnika združene reakcije sta radikal Velja Vnkičevič in klerikalec dr. Anton Korošcc.
Pod tem vodstvom je oblastniška družba po vrsti teptala temeljne pravice in zahteve .naroda in države, mnogoštevilne vladne krize so pa pokazale: da sc zametujejo tudi vsa nadela parlamentarizma. Pri nas že dav-!o ni več merodajno to. kar se sklene la sejah poslanskih klubov ali v skupščini. Merodajni so nočni sestanki po ljiznih vilah in predmestnih gostilnah, ljcr imajo pri vinu važno besedo tudi (Sebe, ki še nikdar niso prestopile pra gi skupščine. Usoda naše države se dlločuje pri skrivnostnih obiskih iti sfcstankih. kakoršnih ne poznajo niti istave, niti običaji kulturnega sveta.
Prva v rekordni seriji je bila kriza 11 januarja, ko je odstopil minister dr. irpaho. Ta kriza se je zavlekla do 8. flbruarja, ko je Vukičevičeva vlada dstbpila. Radič bi bil lahko tedaj talci sestavil delovno vlado in je poka-al tucli svojo pripravljenost za to ')bnovil se je pa stari režim 23. fe-ruarja. Tajne sile so na svoj način opet pomirile sprte beograjske politi-e. Zakulisni špekulanti in spletkarji o se zbali za hegemonijo, ki jih tako cbro redi, in svoj strah so znali prelesti na voditelje obeh srbijanskih po-Itlčnih taborov — na radikale in demokrate- Uspešno so jim pomagali klerikalci, ki so največja opora Vukiče-fica,
Tudi zarotniški krog, iz katerega je izšel Puniša Račič, je bil že zgodaj na delti. Svpjc namene je imel že sklenjene. Nenadoma se je 13. marca raznesla vest. da sta umorjena Radič in Pri-bičevič. Povzročitelji te vesti so hoteli, vedeti, kako približno bi učinkoval resnični atentat. Ker je bilo nezadovoljstvo z vlado od dneva do dneva večje, so se koncem aprila začele napovedovati spremembe. N. pr. 25. apr. •— generalska vlada. Glavni namen teh napovedovanj je bilo sugeriranje nezadovoljnim demokratom, da je vsekakor boljše z Vukičevicem kot pa s kakim generalom.
Potem je sledila serija krvavega lasllia. Zvečer 30. maja je bil po beo-frajski’’. ulicah Povodom dijaškega piote"ta radi /andarskega nasilja po-k°lj. kakoršnega ni bilo od padca Obrenovičev. Kakor v univerzo, tako
BEOGRAD, ?'	Pozornost vseh
političnih kroge	osvečena danes
demisiji vlade, ki je včeraj izročil kralju 'dr. Korošec.
O načinu rešitve krožijo najrazličnejše vesti. Okolica Vukičeviča zatrjuje kompaktnost trojne koalicije, ki bo v razpletu krize nastopala enotno. Vendar demokrati popolnoma izključujejo ustoličenje »trojke«, ker bi bilo to v dijametralnem nasprotju z vzroki krize, ki so jo izzvali demokrati zato, da se doseže sporazum z Zagrebom in prečanskimi pokrajinami. Demokrati bi smatrali povratek »Trojke« za največjo provokacijo KDK in napovedujejo dalekosežtie posledice, ki bi izvirale iz take provokacije. S sigurnostjo pričakujejo reden razvoj krize in domnevajo, da bosta k posvetovanjem za sestavo nove vlade pozvana v Beograd tudi oba voditelja Kmečko-demokratske koalicije, Sv. Pribičevič in dr. Maček- Prepričani so dalje, da je s krizo otvorjena tudi pot novemu fežimu, ki bo v rokah demokratov in KDK.
Istočasno pa so seveda na delu tajne sile, ki skušajo uveljaviti Vukičeviča, ki se ob boku slovenskih klerikalcev čuti neomejenega gospodarja situacije. Njegovi pristaši pričakujejo, da se bodo kombinacije Davidoviča s KDK ponesrečile in da pride do razkola v demokratskih vrstah. Dr. Marinkovič se je trenutno umaknil v ozadje, njegovi pristaši pa so popolnoma solidarni z Davidovičem.
Razširjene so tudi verzije o končen tracijski vladi, ki jih predvsem širi sedanji režim, češ da je potrebna nova vlada vseh strank, ki bo izglasovala proračun in nato izvedla volitve. Vendar za koncentracijsko vlado ni razpoloženja, kajti KDK izključuje sleherno možnost sodelovanja s predstavniki koalicije z dne 20. junija. Z raznih strani se forsira formiranje nevtralne vlade pod vodstvom kakega neparlamentarca ali generala. Ti krogi povdarjajo in utemeljujejo potrebo nevtralne vlade z dejstvom, da so politične razmere v državi tako razdrapane, da je kaka druga vlada sploh nemogoča. Bodoče stvari bi mo gla rešiti le vlada, sestavljena deloma iz nevtralcev, ki se v sporu med Beogradom in Zagrebom niso eksponirali, deloma pa iz ljudi, ki uživajo zaupanje KDK. Nevtralna vlada naj bi razpustila skupščino in razpisala nove
Potem je prišel višek — zločin 20. junija. Vukičevičeva vlada je demisijo-nirala šele 4. julija in.začela se je komedija — ne kriza. .Dne 27- julija je bil pa obnovljen stari režim z dr. Korošcem kot predsednikom vlade.
Dr. Koroščeva stranka je izdala leta 1923 brošuro »Sodite po delih!« V tej brošuri se mnogo govori o velesrbskem programu radikalov in citirane so tudi sledeče zanimive proroške besede:
»Korupcija, protisociainost, kapitalizem — to so nosltelji te velesrbske
volitve. Nova skupščina pa bi nato izvedla sporazum in revizijo ustave.
To vse pa so seveda le kombinacije, o katerih ne ve nihče, kako in v koliko se bodo uresničile. Gotovo je samo to, da je v vsej srbski javnosti nastopil splošen preokret in prevladuje mnenje, da je sedanjo skupščino treba razpustiti in razpisati volitve.
S].cer je vladalo danes v beograjskih političnih krogih splošno mrtvilo, kajti kralj še ni sprejel ostavko vlade. V razpletu krize torej ni bilo nikakih dogodkov in je situacija še docela nejasna. Pač pa se povsod vrše živahna posvetovanja in vsi listi v prestolici objavljajo dolge komentarje. »Politika« pravi, da je režim »Trojke« nemogoč, ker bi pomenil naj nes^ečnejšo kombinacijo po 20- juniju. Težišče situacije se je preneslo na KDK in od nje zavisi razvoj in rešitev krize, ki bo zelo dolgotrajna, ker se bodo konzultacije zavlekle. Eksperimenti z nevtralnimi in koncentracijskimi vladami pa so nepotrebni, ker je jasno, kaj hoče in kaj zasleduje KDK.
Davi se je dr. Korošec mudil v pred sedstvu vlade in novinarjem prepovedal zbiranje pred predsedstvom. »Politika« ga radi neumestne prepovedi ostro napada, češ da se doslej še ni noben, niti domač niti tuj predsednik vlade spozabil tako daleč, zlasti pa ne predsednik, ki bi bil sam novinar in član novinarskega udruže-nja. »Politika« zaključuje oštevanje s konstatacijo, da je povod njegovemu nerazpoloženju le političen neuspeh, zlasti pa, ker se kriza ne razpleta v smeri,, kakor bi njemu ugajalo. ^Korošec je sestavil sedanjo vlado 17. julija 1928 ob 5. popoldne in bil njen predsednik celih 175 dni.
V 1856 slučajih prot! 1636
slučajem iz 1. 1927 je v preteklem letu posredoval rešilni oddelek mariborskega gasilnega društva. Povprečno 220 slučajev več kakor lansko leto. — Nasproti tem številkam pa so posredovali gasilci v 42 slučajih in sicer samo v 28 slučajih radi pož;-ra in požarne nevarnosti; vsa druga (14) posredovanja se nanašajo na živinske in avtomobilske nezgode. V pre teklem letu jc torej imelo gasilsko društvo samo malo polsa, zato pa je bil rešilni oddelek toliko bolj obremenjen. Požrtvovalnemu moštvu rešilnega oddelka, ki je v pretečenem letu absolviral tako veliko nalogo, vsa čast in priznanje.
od Slovencev lioče za njo, naj gre. Posledice bo nosil sam!«
Klerikalci so šli z njo in za njo. Niso šli s Pašičem, niso šli s Protičem ali z Ljubo .Jovanovičem — počakali so ravno na Vukičeviča, ki je uvedel v stranki in državi tako slabe metode, kakor še nihče drugi. Naj se klerikalcem izpolnijo lastne besede: Sodite po delih [ Posledice naj nosijo sami.
Državljani Jugoslavije imamo za
Urtoui na krouih nebotičnikov
Praktični Amerikanci so sedaj tudi že uresničili legendo o visečih vrtovih Semiramide v metropoli Novega sveta, na krovih njujorških nebotičnikov. Še pred kratkim so bili vrtovi na krovih hiš le redke prikazni. Danes pa se pri ureditvi krovov novih nebotičnikov in drugih hiš skrbno gleda na njih praktično uporabo za vrtove, in število vrtov na krovih raste neprestano. Zlasti izkoriščajo krove tudi revnejši stanovalci, da si na krovih napravijo prostor za oddih. Spanje v prenapolnjenih in soparnih stanovanjih iim je postalo nemogoče, ma+ere z otroci so začele iskati rešitve na krovih. Delavcem po dnevnih naporih nudijo ti vrtovi hladen in zračen odpočitek- Iz črne zemlje vrtov na krovih Njujorka se dvigajo bosketi in grmo-vi, nasadi pisanega cvetja, vodopadi in kaskade žubore, kipi odsevajo iz temnega zelenja, in petje ptic-pevk se veselo oglaša gori v nebotičnih višinah. In še več! Sredi vrtov na ogromnih nebotičnikih najdeš tudi že gostilne, natakarji hitijo sem in tja, krožniki in čaše žvenketajo in vesela godba vabi na ples. Na tisoče obiskovalcev je v teh gostilnah, ako hočeš dobiti prostor, si ga moraš vnaprej rezervirati. In sediš tam pri čaši vina sredi pravega raja, tvoj pogled plove preko morja krovov do rek, ki se daleč spodaj vijejo kakor srebrni pasoviL Poseben čar dobivajo pa nebotičniki: šele, ako je vse pokrito v prozorno meglo, in ko nad vrtovi razlivajo elek-l trične žarnice magično svetlobo. Tako1 služijo krovi amerikanskih nebotičnikov kot razvedrilo siromakom in bogatašem.*
Lou;ensteinoua imouina
Poklicani poslovni ljudje se še vedno! mučijo z raziskovanjem denarnega po-1 slovanja kapetana Alfreda Lčhvensteina/ znanega belgijskega bogataša, ki je pa-1 del v morje s svojega aeroplana 4. julija t. 1., ko je letel preko Rokavskega preliva. Neki prijatelj Lowensteina iz Londona je izjavil, da bo izgubil več mesecev v Belgiji, predno si pride na jasno s celini stanjem stvari. V Bruxellesu trdijo, da je Loweusteinovi vdovi, njenemu sinu in rodbinskemu zastopniku-advoka-tu popolnoma točno znana skupna vsota po Lovvensteinu zapuščene iinovine, da pa ostane vse to rodbinska tajnost, ki ne pride nikdar v javnost. Oporoka umrlega bogataša je bila sestavljena leto dni pred njegovo smrtjo in proglaša Lowensteinovo ženo za univerzalno dedinjo vsega premoženja, ki znaša baje dve milijardi 762 milijonov dinarjev.
Kritika.
Včeraj sta bili v gledališču pri preml-jeri; kako je?
Je dosti interesantnih momentov . . .
In dolgočasnih ur.
V pretečenem tednu
; e varnostna straža brez detektivov aretirala 21 oseb in sicer 7 radi potepuštva, * 66 radi razgrajanja in pretepov, 2 zaradi prepovedanega povratka in po enega radi tatvine, goljufije, telesne poškodbe, tajne prostitucije, vlačugarstva, beračenja in nevarne grožnje. Prijav pa je bilo 69 in sicer: radi prekoračenja avtopred-pisov 11, radi cestnopolicijskega reda 10, radi nevarne grožnje in prekoračenja po-ic. ure po pet: radi tatvine 7, radi kaljenja nočnega miru 4; po 2 slučaja radi prostitucije, kršenja nedeljskega počitka in izgub; po 1 slučaj radi goljufije, žaljenje vojaške patrulje, nedostojnega vede*--nja in najdbe in 10 radi različnih zadev*
svojo in državno korist najboljše novoletno voščilo in zaobljubo: Nikdar ne pozabimo, kar delata Vukičevič in £o vdirali žandarji tudi v skupščino. 1 centralistične radikalne stranke. Kdor dr. Korošeci
V L. C ^ :	.'i i i*»	'd
aagiagfiJiTA^igsa	l*;	-	^^^^^«ais3g>g^ispafgw	;,*r	.	«-yy»r-*i{g.
Novoletni stanovanjski film
KRIČEČE RAZMERE, KI JIH PRINAŠA NOVO LETO ŠIRŠIM SLOJEM.
»Veselo in srečno novo leto!« je pri nas že od nekdaj običajen pozdrav in voščilo, ki ga je deležen v večji ali manjši meri vsak zemljan. Kakor se je pa na svetu sčasoma vse spremenilo, tako so zginile tudi lepe navade starih časov in tudi vsa voščila in prisrčne želje so dandanes dosegle štadij minimalne možnosti uresničenja. Čas nevzdržno drvi in danes prav ničesar ne vemo, kaj bo jutri... »Kriza, kriza« kriza«, slišiš povsod in v tem znamenju so tudi letošnja novoletna voščila- Kratek sprehod v mariborska predmestja te seznani s kričečimi razmerami, ki jih še vedno prinaša Novo leto našim »širšim slojem«.
*
V stari predmestni pritlični hišici stanujejo. V temnem podstrešju je za stranko adaptiran zasilen prostor, zakajen od železne peči, ki služi družini 6 oseb istočasno za kuhinjo, pralnico/ shrambo itd. Luknja, ki bi nekdaj jedva zadoščala za kurnik, nudi številni obitelji že tretjo leto vsaj zasilno streho. 75 Din plačuje oče — pomožni tovarniški delavec s tedenskim zaslužkom 160 Din, ki komaj zadoščajo za kruh, krompir, zelje, repo in fižol, na meso niti misliti ne morejo. •. Dva manjša črvička spita pri roditeljih, 2 večja pa na tleh, postlanih s cunjami... Z novim letom jim grozi deložacija, ker gospodinja zahteva mesečnih ,100 Din! Oče pravi, da tega ne zmore in z nepopisnim strahom pričakujejo »novoletna voščila« hišne gospodinje. •.
*
V isti ulici stanuje železničar z ženo, materjo in 5 otroci v vlažni, dvoriščni sobi, ki je obenem kuhinja. Splošen nered, krog in krog zasilna ležišča in za-duhel zrak, to je dom lačnih otročajev v starosti pol leta do 8 let. Mnogobrojna družina napolnjuje sobo do zadnjega kotička. 140 Din zahteva hišni gospodar z novim letom, ali pa — ven!
♦
V nekem kletnem stanovanju sredi mesta stanuje v 1 sobi in kuhinji točas-no brezposeln potnik-invalid z ženo in 2 otrokoma. 1. februarja naj plača 25% povišek, skupno 200 Din, z Novim letom Pa bodo izčrpani zadnji prihranki. Obup se polašča bedne družine ...
Vdova s 3 otroci si je pred leti priborila sobico s kuhinjo za 200 Din, kar je
pri mesečni penziji 600 Din mnogo. Z novim letom naj plača 300, ker gospodar zahteva povišek radi — hišnih popravil-*
Državni nameščenec z ženo, otrokom in svakinjo zaseda slabo dvoriščno stanovanje z 1 sobo, kabinetom in majhno kuhinjo za 400 Din, z r.ovim letom zahteva hišni posestnik — vojni bogataš — 33% povišek, češ, da je to »v skladu s sodnijsko kalkulacijo predvojne najemnine«.
*
Brezposeln trgovski sotrudnik, vdovec z 2 otrokoma, ki je že čuval svojo borno imovino pod državnim mostom, obhaja praznike na nekem hodniku, ki mu ga jc dal usmiljen posestnik .na razpolago do Novega leta. Hčerka je v bolnici, ker se je pod mostom za čas deložacije prehladila, sin je nekje za vajenca, oče pa ne more dobiti službe. Sedaj išče kupce za svoje pohištvo, da bo hodnik do Novega leta prazen. Kaj bo potem, pa še sam ne ve. Vsekakor lepa perspektiva za Novo leto!
•
Uradnik II. kategorije si je v eri stanovanjskega urada legalno pridobil stanovanje 3 sob in kuhinje za 500 Din, kar mu je nemški hišni posestnik pozneje zvišal na 650 Din. Pred nekaj tedni mu je naduti Nemec namignil, da mu z Novim letom brezpogojno odpoveduje. Edina novoletna želja uradnika je, da doseže odgoditev vsaj do — majmka-Pravijo, da je uradnik žrtev domenjene akcije nemških hišnih posestnikov, morda celo na migljaj iz Gradca: Kdo ve? *
»Vagonar.ii« so res izginili, vendar so še polne stare, nezdrave barake in dragonska kasarna na desnem bregu Drave, kar dokazuje, da še stanovanjska kriza kljub zidanja novih palač in kolonij ne bo kmalo odpravljena. Hišni posestniki zagotavljajo, da stojimo pred popolno likvidacijo stanovanjska zaščite. Sicer se mestna obč'na trudi, kljub^temu ostajajo ekonomsko slabejši vedno na cedilu...
*
Ko bo po dolgih letih stanovanjska mizerija s pomanjkanjem stanovanj in eksploatacijo najemnikov likvidirana, takrat še le smemo res upati na »vesela in srečna leta«!
Mariborski m dnevni drobil
mariborsko glečališeč
REPERTOAR:
Pondeljek, 31. decembra- Zaprto.
Torek, 1. januarja ob 15. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava. Kuponi. Znižane cene. — Ob 20- uri »Bajadera«. Prvič v sezoni. Gostovanje gosp. Nerata.
Sreda ,2. januarja: Zaprto.
Četrtek, 3. januarja ob 20- uri: »Bajadera««, ab. C. gostovanje g. Nerata. Petek, 4. januarja: Zaprto.
Sobota, 5- januarja ob 20. uri: »Dobri vojak Švejk«, ab. B. Kuponi. Gostovanje g. Daneša.
Novo leto v mariborskem gledališču.
Na novega leta popoldne ob 15. se vpri-zori bajm> in zabavna otroška igra »Janko in Metka«. Zvečer ob 20. bo prvič v tej sezoni nad vse priljubljena opereta »Bajadera«, kjer bo nastopil znani operetni tenor g. Nerat.
Gostovanje ljubljanske opere v Mariboru. Drugič se nudi Mariborčanom prička, da jim pride ljubljanska opera gostovat, tokrat z dvema čisto modernima stvarema. Ljubljančani bi dali Stravinskega »Oedipus rex« in Osterčevo »Iz komične opere« še pred 15. januarjem, seveda^ le, če bo hiša popolnoma razprodana. Zato se začne predprodaja vstopnic takoj in se zaključi že 6. januarja-Ako do tega dne hiša ne bi bila razprodana, se seveda gostovanje ne bo moglo ,vrši'ti. Cene: Sedeži od 75—10 Din, sto-ijišča od 10 do 6 Din, abonenti imajo 10% popusta, vendar le do 5. januarja.
Koncert pianista Vietinghofa. Pester in nad vse skrbno izbran spo-jfed koncerta slavnega pijanista barona [pfl&tola IV16ft i n g h o f f a bo zadovoljil
vsako še tako razvajeno uho, na drugi strani pa bodo imeli popoln užitek od tega koncerta tudi vsi tisti, ki so v glasbi takorekoč še začetniki. V prvem delu sporeda bo Vietinghoff igral Preludij s fugo in koralom od Mendclsohn-Barthol-dija in nad vs" interesantne Schumannove »Otroške scene«, v katerih nam komponist muzikalno slika celo čudovito otroško doživetje in pojmovanje življenja in njegove okolice- Drugi del je posvečen Chopinu ter se bo v tem delu izvajalo pet najboljših njegovih del deloma v predelavi Vietinghoffa samega. Tretji del večera tvori daljša kompozicija Musorgskega »Slike iz razstave«. Veliki komponist je v tem delu opisal nekatere osnutke in dela svojega prijatelja arhitekta Viktorja Hartmanna. Arhitektonska dela v muziki, gotovo interesanten poizkus, ki se je skladatelju tudi v Polni meri posrečil. Poslednja skladba sestoji iz deseterih delov, od katerih ima vsak drugo karakteristiko. Vsekakor bo to eden najinteresantnejših koncertnih več rov, kateremu bo dal pijanist Vietinghoff z vsemi odlikami, ki tega umetnika dičijo, še posebno svojo noto. Želeti bi bilo, da ne bi nihče zamudil tega koncerta, ki bo umetniško na visoki stopnji, poleg tega pa prijeten in zanimiv. Koncert bo v petek 4. januarja. —
Najnovejše knjige
v veliki izbiri po najnižjih cenah so kot primerna darila na razpolago pri Tiskovni zadrugi — Aleksandrova cesta 13.______
Posebno opozarjamo na najnovejše publikacije Tiskovne zadruge kakor: No-vačanova »Celjska kronika« — I. del — Herman Celjski, Jaroslav HaŠek »Svejk« II., dr. Bogumil Vošnjak: U borbi za uje-dinjeau narodnu državu. — .
Mariborski občinski svet.
Nadaljevanje X. redne seje mestnega občinskega sveta se bo vršilo v sredo, dne 2. januarja ob 18. uri v mestni posvetovalnici z istim dnevnim redom. —
Ljudska univerza p Mariboru.
Najveselejši in najzabavnejši večer bo gotovo prireditev znamenitega humorističnega pisatelja in predavatelja, dr. Alfred Moller-ja. Njegova gesta, naglas besede, živahna mimika, vse to vzbuja med slušalci najveselejše razpoloženje. V predavanju »humor in komika« ima zbrane prave bisere svetovne humoristične iiterature- Dr. Moller je za največje mesto pravi dogodek iti se še ni zgodilo, da ne bi imel razprodane dvorane. S predprodajo vstopnic se je pričelo (ga. Zl. Brišnik in g. Hofer). —
Naši poljedelski delavci v Nemčiji.
Več sto naših sezonskih poljedelskih delavcev, večinoma Prekmurcev, se je zaposlilo letos preko poletja in jeseni v Nemčiji. To je bila najugodnejša zaposlitev naših delovnih moči v tujini. Uredila se je sporazumno med našimi in nemškimi oblastmi in so bili naši delavci deležni istih mezd in pravic kot domači- Transporte je odpravljala mariborska borza dela, sprejemal jih je pa nemška delavska centrala, koje delegat g. Weise se je pesebno zavzel za to akcijo ter jo tudi osebno vodil. Zasluge za uspeh so njegove. Sedaj se je vrnil zadnji transport, zaposlitev je pa zagotovljena tudi za prihodnje leto. —
4vtobusj na Silvestrov večer.
Nocoj imajo vsi mestni avtobusi po daljšano vožnjo do 22. (10.) ure. Od 22. do ene ure pa vozijo samo avtobusi proge 1 in 2. —
Izkoriščanje stanovanjske bede.
Ugotovilo se je, da izkoriščajo stanovanjsko bedo mnogi zakotni pisarji, k. vlagajo proti plačilu na mestno občino neprestane prošnje za stanovanje- Take prošnje se ne bodo upoštevalo, temmanj, ker mestna občina, kakor je že ponovno razglasila tačas nima stanovanj na razpolago. —
Zbornična uradna dneva v Mariboru in Celju.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da odpade radi novoletnega praznika zbornični uradni dan v Mariboru 2. januarja. Prihodnja zbornična uradna dneva bosta v torek, dne 8. jan. v Celju in v sredo, dne 9. jan- v Mariboru. —
Učenka je Izgubila
v soboto zvečer na Aleksandrovi cesti svojo črno ročno torbico. Najditelj naj napravi otroku veselje ter odda torbico pri policiji. —
50 pomožnih delavcev
dobi delo v livarnah v Franciji. Reflek-tanti naj se javijo pri borzi dela, ki odpremi transport v Francijo- —
Dober kiparski prvenec.
Srednješolec B. Gv a r d i j a n č i č je kot svoje prvo kiparsko delo ulil glavo L- N. Tolstega. Delo je posrečeno, originalno zasnovano ter izraža prav dobro to, kar je bistvo velikega misleca — silnega iii blagega. Po prvencu se obetajo mlademu kiparju umetniški uspehi. — Delo se razstavi v izložbi Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti. —
Onesvestil so je
Avgust Pelko, star 19 let, po poklicu čevljarski pomočnik. Na Tržaški cesti je nenadno omedlel. Prepeljan je bil v bolnico. —
Po tla&u Splavarske ulice
je padel delavec Zorec Franjo ter sc močno poškodoval na zatilniku in na glavi- Padel je radi opolzke steze. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. —
Izseljevanje iz naše države.
Po statistiki izsljeniškega komisarijata v Zagrebu se je meseca oktobra izselilo iznaše države v prekomrske dežele 2178 oseb, t. j. za 128 več kakor v oktobru pr. 1. Iz Hrvatske in Slavonije se je izšel. 764, iz Vojvodine 450, Dalmacije 430, Slo venije 336, Srbije 91, Bosne in Hercegovine 83 in Črngore 24 oseb. Največ jih je odšlo v Argentinijo, namreč 1342, v Zedinjene države 451, v Uruguay 147, Kanado 117, Brazilk v Čile 40 itd.
Najzanimivejša knjiga,
ki jo je kedaj izdalo kakšno jugosloves-sko> založništvo, je gotovo najnovej?e delo dr. Bogumila Vošnjaka: »U borbi ;a ujedinjenu narodnu državu«- V tem zi naše razmere naravnost epohalnem delu objavlja pisec svoje velezanimive vtise in opazovanja iz dobe svetovne vojne in ustvarjanja naše države, kar zanima vsakega izobraženca. Skoro vsi izvodi imenovane knjige (broš- 120 Din, vezana 140 Din), ki jih dobivajo knjigarne od založnice Tiskovne zadruge, se sproti razgrabijo, kar je pač najboljša priča za veliko aktualnost Vošnjakovega dela. Knjiga se dobi tudi v Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. —
¥s! na Silvestrovo Sok@Sa v veliki dvorani Uniona
  f    ——---------------———    ....	u
Akademski venček v Kazinu.
Društvo jugoslov. akademikov v Mari boru priredi svoj tradicijonelni ples 5. januarja v vseh prostorih Kazine. Nameravani veliki akademski ples v Unionski dvorani je društvo vsled raznih neprilik moralo odložiti na prihodnje leto- Naj bo tudi letošnji akademski venček v obliki družabnega večera rendez-vous vse mariborske inteligence. Vabljeni so vsi obiskovalci tradicijonelnega akademskega plesa in vsi prijatelji jugoslov. akademske omladine. Posebna vabila se ne bod._ razpošiljala. —
Zahvala.
Tovariški odbor gasilskega društva in njegovega rešilnega oddelka se tem potoni najtopleje zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem, ki so s svojinr denarnimi prispevki odnosno velikodušnimi darili omogočili tako impozantno božičnico našim vrlim gasil cem.
Pevsko društvo »Luna« preredi drevi v gostilni Resnik »Pri ze lenem travniku« na Meljski cesti Silve strovo zabavo s petjem, godbo in ple som. Začetek ob 19. uri. —
Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, ska ulica 15. —	\
Kavarna Jadran bo na Silvestrovo v cvetju. Naši glea-liški igralci pa bodo uprizorili dve šai-vi enodejanki in peli operetne pesmi. 2^9 Srečonosne so srečke drž. razred, loterije, ki jih n« bavite pri blagajni glavne pošte Mai-bor.	234
Podaljšana policijska ura. Policijska ura za vse gostilne iti k« varne v območju mesta Maribor je p-dajšana za nocojšnjo noč do 3. uri zj-traj.	25*1
Družabni večer ISSK Maribora. Državni prvak, hazena ISSK Maribt-ra, priredi 12. jan- ob 20. v dvorani Z? družne gospodarske banke družabni v<-čer s plesom in prosto zabavo. 253
Proti zaprtju in hemeroidam,
proti težavam v želodcu in črevesji, proti otekanju jeter in ledvic, trganju r križu in boku, naj se jemlje narav« Franc-Jožefova voda večkrat na dai, ker je odlično olajševalno sredstvi. Zdravniška raziskovanja bolezni „ spodnjem delu telesa potrjujejo, da d& luje Franc-Jožefova voda vedno dobm in blažilno. —
Logika.
Marička, rdečelasa, toži materi, da se ji sošolke smejijo radi rdečih las.
— Otrok, lase ti je dal — kakršni so — sam Bog in kar Bog da, je dobro.
— Mama, zakaj pa potem ti lase jarvaš?
Čigav je denar?
Gospodična Ančka Skok, ki študira cinematografsko šolo, sedi s svojo ma terjo in babico v prijetnem kramljanji. Vstopi pismonoša in zakliče: »Poštna nakaznica — dve sto dinarjev — alimenti1 za gopodično Skok.«
►Gospodična Skok, to sem jaz!« je ušlo vsem trem damam istočasno i* ust..,
ii
Pozimi pri »Kapeli
Radenski vrh in Paričjak, Kapelski; ] lepših, veseleč se, da so preživeli za nje Turjanski in Rihtarovski vrh so imena ; nevarni čas božičnih praznikov. Steza,
ipnih obmejnih stražarjev in čuvarjev, ki jih je narava Slovenskim goricam postavila na njihovo severovzhodno straf?, da čuvajG in zabranijo vsakemu nepoklicanemu tujcu dohod do njih. Kdor je prehodil vse najrazličnejše predele naših Slovenskih goricah v vseh štirih letnih časih in dodobra pozna vso njihovo ljubkost in krasoto, različnost njihovih dolinic in goric, pa pride z železniške postaje Slatina-Radenci h »Kapeli« in se ozira s planega prostora, ki, ves obdan od vinogradov, leži okolo masivno zidane, ve lezanimvie cerkve Kapelske, dobi takoj utis, da je hotela stvarnikova roka vse ono, kar tako lepo in prijetno odlikuje Slovenske gorice, tu okoli »Kapele« na majčkenem prostorčku še enkrat združiti in kakor v kalejdoskopu na eni sami točki v veliko veselje in uživanje pred-očiti onemu, ki tu zapušča ta krasen kotiček naše lepe slovenske zemlje.
Ko zapade sneg in so vse ceste, poti in steze, ki vodijo preko goric radijalno sem h »Kapeli«, dobro izvožene in iz-hojene, in narod, svež, zdrav in vesel, praznuje’ svoje božične praznike in prehod iz starega v novo leto, pa zasije zimsko solnce in razsvetli vso pokrajino, da se vidi petindvajset božjih hramov, tisoč in tisoč'belih hišic, zasneženi vinski grički, širno, valovitemu morju podobno Prekmurje, tedaj vlada pri »Kapeli« zdrava zima v vsem svojem sijajnem veličanstvu. Narod prihaja semkaj molit.; ne zato, ker ga vabijo zvonovi; ne zato, ker jd to njegova dolžnost; zato prihaja v ta božji hram, ker je hoja semkaj zanj naravno opravilo, naraven del njegovega življenja, zanj ravno tako potreben, kakor obkopovanje vinogradov, krmljenje živine ali delo v gozdu.
.Zima je. Toda tu pri »Kapeli« vidiš sama rdeča, zdravja prekipevajoča lica; slišiš prepevati ptičji zbor, kakršnega bi po zimi zaman iskal drugod v naših kra-jh in občuduješ cvetlice, ki drugod zmrzujejo, tu pa rasto in cveto.
Turjanski vrh se v stranski panogi znižuje proti Prekmurju; to je RaČjek ali Rački vrh. Qba tvorita velikanski amfiteater, kolega obiskovalci lahko sede v senci vinskih trt. V »grabi«, v ktero prehaja, je dosti mlak in bojda tudi rakov; ni čuda, da se najprikupljivejša domačija na Račjeku imenuje Mlakarjeva; svetla, sredi žlahtnih sadnih dreves, vrh skrbno obdelanega vinograda.
Če dospeš sem na božični praznik in vstopiš, sedi oče Mlakar sam za mizo in »šteje« v bukvah, ki jih je ravnokar prejel iz I.jubljane ali iz Celja; v kajbici, ki visi blizu reči na steni, pa mu drobi drobne pesmice, grli in ga razveseljuje rrtilcvidno grlica, njegova edina družica.
Vse drugo je že odšlo v cerkev h »K&-pe)i«. Le na čednem dvorišču raca ra-cžk s svojimi družicami, vsi v tako pi-1 zimi. sanih oblekah, da divje race nimajo,
ki pelje z Račkega vrha v Turjansko grabo, je že gladko ohojena. Sanke najrazličnejših oblik in sestavov drčijo sedaj tu doli, med tednom, v delavnikih pa frče pisanke, zvezki, knjige in katekizem no zraku in snegu, da se vzgojitelj v šoli ne more zdržati grajalne besede nad deco, ki prihaja vesela, zdrava, rdečelična k njemu učit se za življenje. V tem amfitetatru greje solnce kaj toplo tudi po zimi- Liščki so že davno odleteli iz drugih naših krajev na jug; vsaj v Gorico. Tu pa sedi družina štirinajst članov tega ptičjega plemena v sijajnih, pisanih zimskih kožuščkih in prepeva, ne meneč se ne za zimo, ne za hrušč in trušč preglasne mladine, poskočne pesmi kakor v ljubi vigredi. Malo više gori pa rastejo in cveto cvetlice, da misliš, da si sredi pomladi. Ne samo hijacinte, primule, oleandri in pelagonije so; . tudi Amaryllis Belladonna s povešenimi suličastimi listi cvete v krasnih cvetih, tako' živordečih kakor pravi karmin, zraven pa simbol mladosti in lepote. Ktera hoče postati nevesta, je ne sme gojiiti sama; kot častni kras poročnega dne jo mora dobiti kje drugod. Beli cveti, majhni in okrogli, zlasti pa popki se kaj lepo blišče med vedno zelenim, drobnim Ustjem; tu pri »Kapeli« cvete sedaj sredi zime, čislana mirta (Myrtus rommanis)
moramo najresnejše dvomiti že z ozirom na klimatične in druge Marsove razmere, imajo ta bitja čisto druga razvojna pota kakor mi, čisto drug jezik in je tudi docela izključeno da bi imela iste radio-aparate in znake, kakor jih imamo na zemlji. Svetlobni signali pa bi imeli efekt tudi samo tedaj, če bi »ljudje« na Marsu mogli spoznati, da so to umetno ustvarjeni pojavi v svrho občevanja z njimi. Po tej poti torej ni pričakovati, da bi kdaj dospel do cilia.
Drugačno je pa vprašanje poleta v vsemirje. Reševanje tega problema je silno težavno, ker je tu treba rešiti celo vrsto postranskih vprašanj:	vprašanja
konstrukcije aparata, vprašanje gonilne snovi, vprašanje premaganja privlačnosti naše zemlje, vprašanje preskrbovanja z zrakom in s toploto v brezzračnem prostoru absolutnega vsemirskega mraza itd. Vsa druga stranska vprašanja pa bi se dala končno le rešiti, če bi se enkrat rešilo glavno vprašanje: vprašanje gonilne snovi. To je tista kljuka, na kateri visi še danes ves problem. V tem oziru so bila izrečena že nešteta mnenja, vendar je žalibog resnica, da doslej takega sredstva še ne poznamo, odnosno ga morda poznamo, ne moremo ga pa uporabiti, Da bi se dalo potom raketnih eksploziv doseči energijo, ki bi zadostovala za polet v vsemirje, je skoro popolnoma izključeno. Nasprotno pa je verjetno, da je pravilna ona hipoteza, ki pravi, da bi bila taka snov lahko radij. Količine radija, ki bi zadostovala četudi le za mal
Da zvedo bodočnost, posebno pa vre- poizkus, pa ne zmore ves naš svet. Na
me za prihodnje leto, »postavljajo luk-Na sveti večer ali pa na predvečer sv. Lucije (12. dec.) napravijo iz razrezane čebule dvanajst čebuljnih obročkov in jih kakor skodelice, potrošene s soljo, postavijo po vrsti na mizo; prva je januar, druga februar itd. Drugo jutri si jih ogledajo in »bajajo« vreme za vsak mesec iz soli, kakor se je pač v vsaki čebulični skodelici preko noči izpreme-nila. Če ostane suha, znači to suho vre-
to bo mogoče misliti komaj tedaj, ko radija ne bomo več merili po centigra-mih in po miligramih in po milijonskih cenah.
Z radijem zaenkrat torej ni nič.
Druga predvidena energija, ki bi morda zadostovala za pogon aparata za vsemirje, bi bila sproščena atomska energija. Tudi to poznamo, vemo, da eksistira, sprostiti pa je še vedno ne znamo, ker je za razbitje atoma potrebna zopet
me; če se je raztopila, znači vlažno j druga, ogromna sila, ki presega naše vreme. »Letos so dobro bajali«: januar moči. Da bi rešili ta problem, grade se-
bo suh, februarja bo snežilo, marc, april, maj bodo deževni; od druge polovice junija naprej bo suho vreme-Tako so » bajali« pri »Kapeli« v zimskem času že pred več kot tisoč leti; v še mnogo večji meri, od tega se je samo malo še ohranilo. Pa vendar hrani Kapelska župnija še vidne znake onih časov, sedaj po zimi pokrite z ledom in snegom: Kocjanovo gradišče, obdano z visokim nasipom in globokim jarkoma; Atilov grob z velikimi, neizkopanimi zakladi in z njegovim grbom, sedaj vzidanim v steno gosposke hiše na Turjan-skem vrhu. Kadar je zima pri »Kdpeli«, v dolg>h zimskih večerih, ve domače ljudstvo o vsem tem mnogo pripovedovati. Taka je zima pri »Kapeli«. V Horvatovi gostilni lahko poceni ješ najbolje pečene piščance; doli v Radencih pa se lahko koplješ v mineralni vodi — po
Dr. Fr* M.
ms&stms*
&ovck in vaamlrF«
POIZKUSI STIKOV Z BRATI NA MARSU. — VPRAŠANJE POLETA V VSE-
W	M,RJE*
Hrepenenje človeka, da bi se osvobodil zemeljske teže in splaval v neskončno prostranska vsemirja, je staro kakor je star človek. Že najstarejši narodi, o katerih komaj vemo,'da so eksistirali, so se ukvarjali s takimi sanjami. V staroindijskih »vedah« imamo poročilo o magu, ki se je dvignil k solncu in postal božanstvo. Slične pripovedke pa poznamo tudi iz egipčanskih papirusov in az-teških vozlopisov. Zvesti tej vroči želji človeštva so ostali tudi začetniki in utemeljitelji naše današnje evropske kulture, stari Heleni in Rimljani.
človek našega časa no pričakuje uresničenja svojih želj po potovanju na bližnje in daljne sosede naše zemlje od črne magije, čudežev in nadnaravnih moči, kakor njegovi predhodniki. Današnji človek misli hladno, realno, znanstveno. Po odkritju mnogih tehničnih čudes, ki so preobrazila ves način življenja, je prišla ura, ko je bilo mogoče tudi znanstveno pristopiti le reševanju problemov medplanetarnega prometa.
Stotine uglednih mož najeksaktnejših znanosti širom sveta se pečajo s tem vprašanjem in dan za dnem so išče za-
daj v švicarskih gorah napravo za lovljenje električne sile bliska. Učenjaki
domnevajo, da bo ta sila zadostovala za razbijanje atomov in za sproščenje atomske energije. Če se to zares posreči, ni izključeno, da dobimo s tem toliko iskano silo za pogon vsemirskih aparatov. Tudi to pa je zaenkrat samo hipoteza.
V zvezi s tem, dasi ne spada v to kategorijo, je končno tudi najnovejši izum raketnih avtomobilov in letal. Poskusi z avtomobili, ki so se doslej vsaj deloma dobro obnesli, se bodo v bližnji bodočnosti ponovili z letali. Če se bodo obnesli tudi ti in če bodo ustvarljivi načrti, o katerih sanjajo Oppel in drugi konstruk-terji ter bo z njimi omogočen letalski promet iz Evrope v Ameriko po stratosferi, bomo s tem bogatejši za mnoge dragocene izsledke. V iste svrhe bo služila tudi Goddardova raketa, če pride kdaj do njene realizacije- Ker je pa zelo malo upanja, da bi z zemlje odposlana raketa, četudi razmeroma majhna in brez pasažirjev mogla v resnici zapustiti zemljo in se preriti do vsemirske sproščenosti, se je pojavil v zadnjem času nov predlog. Po tem predlogu bi se zgradilo v višini, ki bi bilo določeno izven stratosfere, umetno vzletišče za vsemirske rakete, nekaka umetna luna. Ali in kako je ta problem rešljiv, pa na tem mestu ne moremo razpravljati; zašli bi predaleč.
Na docela novo podlago pa postavlja ves naš problem epohalno najnovejšo iznajdbo nekega angleškega znanstvenika, ki pa žal Še ni uradno in definitivno potrjena in overovljena. Po pičlih vesteh, ki so doslej prodrle v javnost, gre iz že davno postavljene, toda pozneje omalovaževane trditve, da povzročajo privlačnost neznani žarki, katere izžareva naša zemlja, da, omenjeni znanstvenik je sestavil snov, ki teh žarkov ne prepušča in snov, ki se nahaja nad to tvarino — nima teže. Če je ta iznajdba realna, bo s tem rešen najtežji naš problem- Polet v vsemirje bo kmalu postal prav taka realnost, kakor poleti naših aeroplanov po zraku in naši potomci bodo lahko hodili na počitnice na sosede naše zemlje: na mesec, Mars, Venero
i.	t. d.
Iz neodreienega Primorja
grinjalo poslednje tajne, ki še zakriva pot do pozitivnega uspeha.
Kot nekak uvod k reševanju potovanja na planete so se pojavila pred leti prizadevanja, stopiti v stik z eventualnimi našimi brati na Marsu potom svetlobnih in radijskih signalov. Poskusi svetlobne-’ ga signaliziranja in brezžičnega brzojav-ljanja na Mars, ki so bili izvršeni v zad-njh letih, so dobro znani tudi najpreprostejšim bralcem našega dnevnega časopisja- Tak poizkus brezžičnega brzo javljanja na Mars je bil ponovljen na Angleškem celo letos, pred nekaj meseci. Obnesel sc seveda ni, kakor tudi ne nobeden poprejšnjih, kar pa. je popolnoma razumljivo. Za občevanje potom svetlobnih signalov in radio-depeš sta potrebna namreč vedno dva: eden na zemlji drugi na Marsu, ki morata biti oba na enaki stopnji kulture, ki morata imeti oba enake oddajne in sprejemne aparate, spoznali iste signalne znake in končno celo isti občevalni jezik. Da pa je to docela nemogoče, o tem bi bilo pač
Za lavna dela na Goriškem so dovoljeni štiri milijoni lir in za nabavo potrebnega žita in krme je nakazala vlada tri milijone posojila, da bi se tako pomagalo prebivalstvu do dela in zaslužka ter bi se kmetovalcem šlo na roko, da se preživijo in obdržijo živino čez zimo. Fašistični hijerarhi vedno naglašajo to in na fašističnem občnem zboru v Gorici je tajnik Caccese zopet na vse pretege hvalil Duceja, kako da skrbi za goriško obmejno pokrajino. Ali novo leto je tu, Pa še ni n kjer napovedanih javnih del in o pomoči kmetovalcem ni ne duha ne sluha!
Iz Istre. Seljak Grga Brajkovič iz Rovinjskega sela je imel plačati v Rovinju 90 lir za nekake takse. Denar je izročil svojemu znancu Ivanu Predenu, ki je uslužben pri okrajni sodniji. Ta pa denarja ni izročil na pristojno mesto in Brajkovič je dobil nov poziv za plačilo taks. Stvar se je motala dalje in slednjič je prišel Preden pred sodnike, ki so ga obsodili na 6 let, 9 mesecev in 20 dni zapora. — Po istrskih selih so stanovanjske hiše že silno slabe- Ljudje nimajo denarja niti za najnujnejše potrebe in tako ne moreja popravljati hiš, dasi bi to radi storili. V Medulinu je umrla Milka Radoševičeva. Prišle so sosedinje in sosedi, da prečujejo noč pri mrliču. Komaj so se zbrali, pa so se vdrla tla in mnogi so padli na sode in druge priprave. Nekatere ženske so bile precej ranjene
Obr1’ in trgovino v slovenskih rokah
no deželi bo fašistični režim polagoma popolnoma ubil. Na vse mogoče načine šikanirajo obrtnike in trgovce, predpisujejo nove peči, krčmarjem zapirajo lokale po cele tedne ali mesece in na podle ovadbe, ako pri trgovcu odpade kale listek -s tega ali onega predmeta, je že kazen tu. Oblagajo pa ene in druge s takimi davščinami, da ne bodo mogli več dolgo izhajati. Fašizem izvaja pač svoj sklep: iztrebiti slovenski živelj.
Papež se zanima za tržaško pristanišče. Tržaški škof dr. Fogar je blagoslovil novo motorno ladjo »Vulcania«.
škoda izgubljati besede. Čeprav so morda na Marsu nam podobna, intelektualno | Pri čaju je povedal navzoči gospodi, da in tehnično razvita bitja, o čemer pa \ se papež zanima za delovanje tržaškega
pristanišča ter njega vsakokrat, ko ga poseti, vprašuje o prometu, o plovbi, o izseljevanju itd. Papež najbrže čita o Trstu in njegovih težavah dolga poročila v listih, pa vpraša, kakšna je resnica. Škof mu ne more poročati nič dobrega. Kako pa je z zanimanjem papeža za fašistično izganjanje slovenščine iz cerkva v tržaško-koprski škofiji? Nad 160 duhovniških mest je praznih. Polagoma prihajajo laški duhovniki med cerkvi tako udano slovensko ljudstvo! Kako in kaj se pomenita o tej pereči zadevi papež in tržaški škof?
V Dalmaciji je prebival v davnih, temnih časih ilirski rod, ki je dal — tako se, zdi tržaškemu »Piccolu« — deželi tudi ime. »Piccolovi« zgodovinarji in jezikoslovci pravijo, da izvira ime Dalmacija iz ilirskega glagola »djelati«* Tako so hoteli »Piccolovi« učenjaki dokazati, da Dalmacija že po imenu ni naša, pa so se kruto vrezale in osmešile fašistične šalo« barde, kajte »delati« je pač le naš izraz.
V Gorici je 1220 balil in 870 avangvar-distov, 1000 malih Italijank in 340 mladih Italijank. Balilski dom v goriškem mestu bo velik, baje največji in najlepši v vsej Italiji. Gotov bo prihodnjo spomlad. Te' fašistične organizacije stanejo Gorico: ogromno denarja. Fašistični voditelj! zahtevajo vedno več in namestnik občinskega načelnika, ki je regnikolo, mu nakaže, kar baš hoče, vsled česar se podeštat (po imenu), stari Giorgio Bom-big praska za ušesi in včasih bridko vzdihne: kam bomo prišli z mestnim gospodarstvom pod fašistično sekiro!
O gorlških Bricih piše neki »gospodar^ ski veščak« v tržaškem fašističnem glasilu, da so nevedni in da pridelajo samo toliko, kolikor jim zemlja sama da. Nadalje pa pripoveduje, da so briške čreš-nje dobro znane na Dunaju, v Nemčiji, v Poljski in v Rusiji, kamor dohajajo sveže in nepokvarjene. Ali ne priča to dovolj, da znajo »nevedni« Brici sadje prav dobro gojiti? Če se bodo »fašistični gospodarji« mešali v slovensko kme- ■ tijstvo, bodo kvečjemu kaj pokvarili, dobrega ne morejo, storiti nič, ker nič n* znajo.
/ilvejster u 6žln§ hilSI
na PdlirjI
Rejsna no smejšna prpovejst pohrskega Tijeka.
Blo ie u testem čosi, ko ni blo žito u klosi, ko sn jas nošo še hločke na precejp s plotnejno šnajtiedro, diiza-sukano, glih tak ko naš damoč petlin. Služo sn za požrešnejža pr pohrskem brodnari, ko ni meo nej bronda nej flosa.
Na Silvejstrovo popougne so se usi služauniki tak hilali s svajim dejlom, dč je blo do jožne že use fertik. Todi mi laužemki smo pomogali vujci Mar-keji stejlo u štolo nosit, žvino foutrat 110 napojat. Usok je meo svajo gajžlo, uposi smo pa koštali todi vujčevo ta prejk krez hrbet no douta po zodni lici. Druge dnejve so šli služauniki^ u coklah no u delauskem gvanti h jož-ni u hijšo, na Silvejstra so se pa lejpo kup spucali no prezejo oblejkli. Usi so bli tak neko zamoukli no tazik videt. Todi mi škroci smo bli no molo bol angelcom podoubni no smo se držoli vujca Markeja ko ceki kouže. Z jem smo šli u služauno hijšo za velko krušno pejč, ko je stola za vrotami glih poulek vure. U pejči so se cmorili debejli štori. Gr na pejči se je druge dnejve sošiu ouvs, na rontah pa mokr hlopčanskt gvant. Nes so ble ronte prozne. Vun z očinega šiiblca je pr-bizlau srajčnik no splejzau vujci na ko lene, druga dvo broteca sta se posadila na usok kraj moužeka na klop, jas pa hajdi gr na pejč. Ko je vujc uzeo fajfco no toboček u roke, je zapeo:- »Lejpo je pozim, za pečjo sedim, bosem pipico, pa tobok kadim- Krmim žvinico, hodim u cerkvico, tam bouga jas hvolim nb častim«. Daromoutno je reko: »Moji otročiči, nes vam bom po-vedeo testo storjo o krolu Matjdžu«. Usi smo napejali svaje mlode vuhe no zijali u vujca. Ko je prišo na rižo še »Stroh u Stčrem grobni«, — bom no drugo kret prpovejdvau — je prnesla Gejta bejli prt, dč pokrije služauno mizo u koti spoud pod božičnimi joslcami-Todi dejkla je hudo vlejlda storjo na vuhe no je bla zavolo tega bol počos-na pr dejli. Pa pridejo noša moti jo pr-gojat, da mare začet nčsit gobance, šorkle 110 meso na mizo. U mroki so prkreusali služauniki edn za drugim no sejdli za mizo. Usok je našo na svajem ploci svoj tol dobroute. Na vogli pr okni je sedeo vujc Marka, za jem pa fortnaprej za zidom: fice Komor, kravor no štrajhokr Imerločn, hldpca Mčha n* Ramasnik, žomaštra Zepa no Tijza, na dougem stoli prejdi pred mizo pa Gejta no svijerica Cila. Mi lauženki smo jedli s kindro Mijco u otroučjem štiblči. Moti so hilali kuhat no pečt, oča so pa lejtne rajtnge za složaunike kup pisali. Svajo jožno smo mi hitro pobčsali no s pounimi vustami bezgali nazaj u služauno hijšo. Tu je Ramasnik že gloncau svaje ramčnike. Usi smo ga obstopili nb k6-ma čokali, dč jih napnč. Dejkla pržge luč no jo obejsi u srejdi lejštrenka. »Daber večer!« — »»Boug daj!«« Mouži nb ženske še jejo 110 pijejo pr mizi, no se o usčh rččah pogovdrjajo, samo dč bol tiho. Imerločn je naprovo glih nč širšk nb glabak požir vunta z buče, kb se odprejo vrote štiblča. Na progi se prkbže visaka, kostejna moška postova črnih očejs, z molimi čr nitni rtisami, kb pr zamurci zasvedro-nimi Ižsami. Naš oča! »Marka, pridi! Marka ustone, gre. nb vrote u štiblc se zaprejo za jim. Bla je pout k lejtni spouvedi krez use, kb je služaunik med lejtom dariga al liudiga storo. Na* oča so usdkiga pravično presodili- Usok služaunik je dobiu do pijke use tak u gnbiji kb u očitni besejdi, bla luba ali huda. Zavolo tega smo se ga bali, pa ga tbdi rodi mcjli usi, otroci nb služauniki. Usim je biu »naš bča«. — Marka pride nazaj, pa Mčha gre, no tak je šlo naprej do Imerlbčna nb do svijarice Cile; Spouved je minila nb prišla je dara vola.
Mijca nb Gejta prneseta večirjo na mizo, bča pa prjoznih lic nb bučo vina. »Daber vččer, moji ludi!« »»Boug daj, oča!«« Zaj pridejo todi moti, ženkica glotkige ilca, plavili
očejs, u lubek tiasmejh zaokroženih vust: »Daber večer, lubi moji!« — »»Boug daj, luba moti!«« Moški so potisnili še tobl cou h mizi, otroci smo se pa lovili okol moterc 110 se skrivali za jehovo junko, dč smo jčh skor narobe nesli. Oča sedejo za mizo, za jej-mi pa usi ti drugi. — »Oča naš, kiri si u nebejsah . . . boug nam požegnaj, troštar svejti duh, svejti Šentjonš 110 svejti žegn boži ostone naj pr nas! Amen.« Honi so jedli nb pili nb f°rt-nofbrt bol glasni postojali. Imerločn se je flisik prpraulau za olimpijbdo u Hamštrdami. Mi škorci smo todi jedli nb fortnofbrt bol žlobudrali, de so nas moti mogli po viistah pačkat.
Po večirji sta oča nb moti pokleknila na šamrl, otroci pa na klop, poulek mize. Modlili smo roženkranc nb lč-tanije useh svejtnikov. Imerločn je že na kraj rožnkranca zadrejmau, pr lč-tanijah pa že koj u spoji cdrejkau. Ko smo rekli že »amen«, 110 so oča že uzeli bučo, de grejo^v klejt, je Imerločn še zmirom u spoji ugojau: »Proj-si za nas . . • usmijli se kres nas^. . .. projsi za nas . . . .« Usi, todi oča no moti, smo se tiho hihetoli 'no so s prstom na vustah edn drugemu kozali, dč ga niši ne smej zbudit. U čosi, kb so bli 6ča u klejti, je nas Ramasnik hitro postovo u tri riže u sredi hijšo. Imerločn je pa zmirom bol glasno vlejko svajo drejto pr mizi. Vrote se odprejo, oča stopijo u hijšo. Ramasnik:	»Pozdraulena naš oča nb noša
moti! Zahvalimo se za use daro, kb smo u totem lejti pr vas mejli. Kčne nam zamirite, če učosi nismo keka kaj prau naredil. Boug vam daj še dougo lejt srejčno na tem svejt živejt!« — Oča: »Hvola lejpa za tole besejde 110 za vošo zvejsto dejlo! Usi dejajLmo zatou, de pošteno živimo, nb živimo drgoč zatou, de pošteno dejlaradj Za-vejst, de člavek stori svojo douznost, je narbolš? plačilo no narlejpši odliko-voje!« Ramasnik nategne ramonike nb cejla hiša poje: »Kolko koplic, telko lejt boug nam daj na svejt živejt!« U koti za mizo je Imerločn na dougo nb glabako uzdehno. Uzdigno je svajo kuštravo glavo, pogledau okol sebi. počosi ustau nb pršleprau vun za mize u našo srejdo. Biu pa ni brez muh u glavi. Ramasnik: »Imerločn, Imerločn;« Usi drugi: »Prosi za nas, usmili se kres nas!« Pbkno je mejh nb po cejli hiši se je razliu smejh. Imerločn: »Hm-tat-ta, hm-ta-fa, krova je breja, hun-dar-tar, hun-dar-tar, tejle bo mejla! Ha-ha. juhu, juhe, lušno je!« Oča: «Imerločn je že zapeo, zaj pa še mi tč drugi, kiri keka znomo! Prpravi se, Ramasnik, jas začnem! Naš mozi-kont je že daro vedeo, kira je očina narlubša pejsm 110 jfc koj naprej po-tegno — hm-ta, hm-ta, hm-ta-drdta:' »Jas sn luštn joger, imom šamborja, imom zauber dekle z gurniga kroja. Tam, kb drenje cvejte nb sc zeleni, u tčstem kroji majo dekle spi.« — Zaj je Imerločn pošiglau z lejvo očejso na Cilo, s tb provo pa ošvrkno Zepeja pa zino: »Jas še eno vejm.« — »»Daj jo, daj! Ramasnik bo peglajtau««- Imerločn razvlejče vuste:
»Cilka maja, ko si strila, dč h žagbrji u bajto greš!
Tam boš grila ulovila — holadrfja,
ti prisežem!, A! zaj vejš?
Vsoko kret se boš jokala, ko boš grila povijala — libla, hiija, no boš rekla: Zepa moj, le poslušaj, gril je tvoj!
Več ne vejš, dč Imerločn, lubi tebe, mblo miš?
Biu sn zmirom dojsti sočn zaj pa proviš: vuh me piš!
Cila se je za Gejto skrila nb kri jej lice je oblila. U tem je že Gejta vidla, dč jo Mčha zalejzuje s svajimi sivimi očeisami, pa ga je hitro piknila:
»Moj fant tia gbr u Klopni vrh gre, zelen kloubuček na glauco de, tri krive fedre noter ima, dč se zmed useh pozna.«
Fice Juri Komor, na toti svejtjmišo no kršen biu u Skomrah, je zakrolo nč kos Vodouniga Jurja.
Ta stori Marka je pa tak zapeo: »Jezikou ne zavirajo, kb brodnara obirajo, dč bn je testi žlcht hudir, ko goni z hijše lejpi mir.
Krivica se pousod godi, po cejlem svejti se mori.
Še bouga dau na križ prbit je farizejski jezik zvit.
Še polka, še bolcar 110 polštertonc! — Pounouč! — Vura je dvanajst odbila. Tijek:	»Ste dabri a: hudoubui,
ste mi prjotli al sovrbžniki, vam usem vunšam prau srejčno 110 vesejlo uou-vo lejto!«
Nastanek filma
TVARINA IN DRAMA - REŽISER IN VODJA SNIMANJA - ARHITEKT -
SNIMANJE.
Mnogo je ljudi, ki prav pogostoma obiskujejo kinematograf, to razmeroma ceno, a le delno nadomestilo gledališča/ ki pa nimajo niti od daleč pojma, kako dolga in težka in draga je procedura, predno je gotov film, ki traja morda uro ali kaj več.
Komerdjalni svetnik T. Bachrich je imel v dunajski »Uraniji« prav zanimivo predavnje o tem predmetu; kratka vsebina tega predavanja naj bralca pouči o nastanku filma.
Grof Montecuccoli je svojčas trdil, da je treba imeti za vojno prvič denar, drugič denar in tretjič denar; ista trditev velja za dotičnika, ki hoče vstvariti dober film, saj stane taka stvarca »samo« od 1 do 8 milijonov Din. Težkoče nastanejo takoj pri izbiri tvarine. Podjetnik se mora vsekakor ozirati na okus kino-publike kar v eni polovici Evrope. Ni namreč dovolj, da ugaja film enemu velemestu in njegovi neposredni okolici, kajti dohodki, ki bi mu jih prinašal film, nikakor ne bi dosegali izdatkov, ki so bili potrebni za njegovo vstvaritev. Tudi časovni milje je jako velikega pomena; so dobe, ko »gredo« vojaški filmi, v drugih ugajajo ljubezenski sižeji, zopet v drugih športni, i. t. d. S političnimi filmi in s takimi, ki tudi rahlo cikajo na nemoralo, je velik križ, ker se vrši v različnih državah stroga filmska cenzura. Umetnika, ki poda tvarino filma, je tre ba plačati in so honorarji zelo različni; gibljejo se med 10.000 Din tja do težkih milijonov.
Ena poglavitnih oseb pri sestavljanju filma je režiser, ki more napraviti iz najslabše tvarine velefilm, ali pa iz najboljše neuporabne skrpucalo, ki mora takoj po rojstvu med staro šaro. Izbira režiserja je tudi iz drugega ozira jako težka in delikatna stvar, saj »dela« eden zelo naglo in so vsled tega režijski stroški razmeroma majhni, drugi pa za vlačuje še tako kratek film do neskončnosti in narašča režija do neverjetnih vsot.
Druga silna važna oseba je vodja sni-
manja; njegova naloga ni lahka. Skrbeti mora za stranske vloge, za statiste in za vso tehniško stran snimanja. Malih in velikih skrbi ima ta gospod ogromno. Važen faktor je nadalje knjiga, v kateri je zabeležen natančen načrt snimanja; to knjigo sestavita navadno režiser in dramaturg. Ves film se razdeli na nekaj sto delov, ki se sestavijo v skupine z ozirom na kraj, kjer se snimanje vrši. Vsi prizori, ki se odigravajo v parku, se snimajo zaporedoma oni v sobani ravno-tako itd. Kajti bilo bi ueracijonelno tekati z osobjem in materijalom neprenehoma iz kraja v kraj, kakor se dejanje v istini vrši.
Veliko vlogo igra arhitekt, ki napravi načrte za stavbe in jih tudi izvrši, izbira pokrajine, jih korigira v zmislu tvarine filma itd.
Ko so vse te predpriprave končno dovršene, bi lahko pričelo snimanje, ako ni morda glavna igralka nepričakovano zbolela, ako ne bi arhitekt zaostal s svojim delom, ako bi vreme ne nagajalo itd. In ker je teh »tako« silno dolga vrsta, mora imeti režiser jeklene živce in mora biti opremljen z vrečo Jobove potrpežljivosti. Ko pa je ves aparat res tako daleč, da se more snimanje pričeti, se izvrši to delo najprej glede vseh onih prizorov, v katerih nastopajo glavne osebe, ki se potem takoj odslove, ker ni vseeno, plača li podjetje glavnim igralcem dva ali pa tri tedne po morda 58 tisoč Din. honorarja na teden.	t
Ko je snimanje izvršeno, je treba film-ski trak razrezati in je treba posamezne prizore, ki so nutnerirani, pravilno sestaviti. Ko se tako nanovo sestavljeni trak prvič projicira na platno, se navadno pokažejo — napake. Da se te odpravijo, je seveda potrebno, da sc posamezni prizori z napakami znova snimajoi Končno eliminira podjetje posamezne dele prizorov, ki niso bistveni in čijih izostanek ne moti poteka igre. po negativu se napravi gotovo število posnetkov, nakar se šele poda film na potovanje v svet.
Iz filma
Jackle Coogan, ki je postal filmski junak že v času, ko še njegovi vrstniki posedajo po šolskih klopeh, je za Božič prispel v Berlin z mamico in vso rodbino. Na kolodvoru mu je občinstvo priredilo navdušen sprejem. V Berlinu bo nastopil v nekem varijeteju v centru mesta- Jackie bo zapel nekaj pesmic, ves njegov nastop pa ne bo trajal nad četrt ure, za kar bo prejel nič manj kot
60.000	Din. — Charlie Chaplin je dobil novo partnerico Virginijo Cherril, ki bo nastopala že v prihodnjem Chaplinovem filmu. Virginija doslej še ni sodelovala pri filmu, ker ji je bogata babica pretila, da jo 1k> razdedinila. Izkazalo pa se je, da je Chaplin močnejši od babičinih milijonov. — Prevelika popularnost *je čestokrat lahko usodna. Slavna filmska 'gralka Grete Garbo je za Božič obiskala svoj rodni kraj, kjer so jih priredili kra lievski sprejem. Množice so razbile steklo njenega avtomobila, samo da bi io bolje videle, kar je izzvalo pri umetnici živčni napad. Policija je morala s silo razgnati množice, ki niso prenehale vzklikati slavni igralki, Četudi so intervenirali pendreki.
800.000	zajcev in deset milijonov kil«, gramov govedine. Pa to še ni vse! Pojedli so dalje na_ Angleškem 10 milijonov, kilogramov pudinga in preko milijon kilogramov suhega grozdja ter 6 milijonov hektolitrov mleka. Z vseh strani sveta so ogromni parobrodi prinašali kolonijalno blago v vrednosti preko dveh milijard. Kar pa tiče pijače, to je vina, piva, likerjev in šampanjcev, so potrošili na sveti večer Angleži dve milijardi dinarjev. — Tudi Pariz je pospravil za praznike silne količine jedače iti pijače, Samo mesenih klobas je šlo v francoski prestollci samo na božični večer po Krlit 30-000 kg. jetrnih klobasic pa tudi 20.000 kg. S temi klobasami bi v obliki verige lahko oklenil cel Pariz in tlakoval celo velikansko šetališče »Champs Elises«.
Božični želodci
Po točnih statitičnih podatkih potroši angleški narod za hrano na božič preko deset milijard dinarjev- Ni čuda, če pomislimo, ,da zakoljejo za ta praznik v Angliji okrog 600.01)0 gosi in puranov,
1,500.000	fazanov, rac in piščancev,
Kaj vidi?
Na oddelku za utnobolne zdravnik pacijentu:
— Ali vidite bete miši pred očmi?
— Ne.
— Bele zajce, kaj ne.
— Ne, ne.
— Mogoče osla •
— Ne, sedaj ničesar.
— Kaj ničesar? vzklikne zdravnik ter stopi bližje.
— Da, sedaj vidim starega osla.
Povsod enaka.
Jaka jo primaha s pogreba svoje Žend' Ko prisopiha do svoje nove hiše, ravnokar prileti s strehe opeka. Jaka Pa Pri-pomne resignirano: »Torej je moja star* že gorj!«
V MaribVru, 'dne 31. XI!. I92§/
taarffiorsM V F C F P V T K Infra.
Stran 5.
Kitajska demokracija
VELIK IN TEŽAK PREOBRAT. — OD DIKTATURE DO DEMOKRACIJE-
Kitajska republika je postala dejstvo meščanska vojna je končana. Velesile bodo polagoma priznale Kitajsko preurejeno državo, ki ima že položeno temelje ljudovlade. V ogromni deželi, ki je poznala samo samovoljo generalov in uradnikov, to ni bilo lahko delo.
Kitajska sploh ni imela enotnega državnega pojma. Bilo je od najstarejših časov do sedaj, do nove dobe več držav v državi. Take države v državi so bile najstarejše rodbine in posamezni generali in oblastniki s svojimi pristaši in provincami. Zloraba oblasti je postala no i ma.
Vse to se bo sedaj predrugačilo. Uprava se bo iz temelja preuredila idejno in praktično. Centralna vlada v Nankingu se dobro zaveda, da je treba ljudstvo za svobodo najprej vzgojiti, da se bo svojih pravic zavedalo in da bo razumele ideje velikega preobrata. Narod, ki je bil tisočletja brez moči, ne more v enem skoku doseči demokracije. To je odločanja v svoji državi. Vzgoja k samostojnosti in odgovornosti se mora vršiti po načrtu. Sedaj vlada revolucijonarna stranka Koumintang, ko bo pa vzgoja že dovolj daleč napredovala, bo pa misija stranke končana in oblast se bo izrodila narodu.
Oče kitajske revolucije je pokojni Sun-Jat-Sen, ki je kot zdravnik in politik stitd’ral v Ameriki in Angliji. Njegov ustavn» načrt predvideva peterovrstno oblast-10 državno moč: zakonodajno, iz-vtšP.io, pravosodno, preiskovalno in nadzorstveno. Državni svet ima 12 do
16 članov. Iz svoje srede izbere ta svet pet voditeljev prej navedenih oblastnih poslov. Državn5 svet je vlada. Državni predsednik ima teoretično iste pravice kot drugi člani državnega sveta.
Prvi predsednik je sam Šang-Kai-Šek. Sedaj, ko je preobrat v razvoju, je predsednik kitajske države to, kar je v Turčiji Kemal paša. To je diktatura, ki pa ima od Mussolinijeve to razliko, da hoče biti samo prehod k popolni svobodi. Kitajska revolucijonarna narodna stranka se noče in tudi ne da primerjati s fašizmom. Fašizem hoče biti nekaj trajnega, za javno in politično življenje je postavil dogme- Koumintang pa hoče izvesti samo prehod v demokracijo. Svojemu položaju in programu ne_ pripisuje nobene trajnosti, marveč celo želi, da bi stranka naglo končala svojo nalogo, ali da bi se prehod v demokracijo naglo izvršil.
Sedaj se tempo preobrata in prehoda ne da uganiti. Iz moderniziranja, ki se je naglo izvršilo po mestih in tudi po manjših južnih krajih, bi se dalo sklepati, da bo šlo vse zelo naglo. Ta sklep je pa mogoče prenagljen, ker nam je velik del kitajskega sveta popolnoma tuj. Bogzna, kako bo kitajski sever sprejemal vse reforme, kako se bo ločil od svojih tisočletnih običajev! Negotovo je še, kakšna bo prehodna diktatura, ali trda. ali zmerna. Glavno in najvažnejše je to, da je srečno končana meščanska vojna. Mir bo najboljša opora velikega preporoda.
Spart
Razuoj zimskega športa u 51oueniji
Zimski šport je sicer naš najmlajši šport vendar se že nadvse povoljno razvija in prodira v vse sloje naroda. Zimski šport postaja pri nas že pravi narodni šport. Da je temu tako, se imamo *zahval!ti predvsem ugodnim temperaturnim razmeram in še ugodnejši formaciji terena, ki je izrazito alpski. Turisti-ka, predhodnik zimskega turizma, ki je s smučarstvom v nerazdružni zvezi, ima svoje začetke že pred desetletji, ko so prvi planinci opozorili javnost na bogastvo krasot naših gora, ki razen po razsežnosti v ničemer ne zaostajajo za najbolj privlačnimi svetovnimi zimskošportnimi torišči v Švici, Avstriji, Tatri in drugod. Takrat naši planinski pijonirji niti pomišljali niso na turizem v zimi. Toda na severu smo imeli učitelje, ki niso poznali ovir snega in ledu. Na smučeh so osvojali strmine in posečali zasnežena kraljestva gora, ki so se nam zdela v zimi nepristopna. Vzgledi severnjakov so dobili tudi med našimi turisti posnemevalce in kmalu so bila v Sloveniji zimskim športom utrta tla.
Po prevratu se je smučarstvo skokoma razvijalo, danes pa imamo že tri odlična središča, ki bodo v doglednem času postala pomembna tudi za inozemstvo. Kranjska gora, Bohinj in Pohorje so mednarodna turistovska torišča, toda
njih vrednost je v zimi premalo cenjena-Propaganda v inozemstvu je tako skrom na, da nas prevpije poslednje laško kopališče, razen tega pa se stalnih poset-nikov renomiranih letovišč: Chamonixa, Davosa, Semeringa, Tatre ne more pritegniti samo s časopisno reklamo. Doma je športu naklonjeni tisk razvoju zimskega športa največ doprinesel, zlasti pa so mnogo storila prvo društva, ki so si nadela težavno nalogo, vežbati in vzgajati smučarski tečaj. Prvi so pri nas poizkusili Nemci, kasneje pa so se pričeli zanimati športno prosvitljeni Slovenci. Polagoma je smučarstvo zavzelo tako razsežnost, da lahko trdimo, da bo postalo narodna športna panoga. Na Gorenjskem hodi že šolska mladina k pouku, na Notranjskem pa kmetje v cerkev na smučeh. Ako bi pri nas oblasti hotele posvetiti ravno tej športni panogi več pozornosti, bi v tujsko prometnem oziru vsa dežela mnogo pridobila. Tujce je treba zainteresirati, kar uspe le z dobro organizirano reklamo, predvsem pa s sliko in filmom. Največjo uslugo smu-čarstvu, zlasti pa tujskemu prometu, bo storila »Skala* ki pripravlja krasen film Julijskih alp v zimi in po leti.
Glavna ovira, da se inozemstvo premalo zanima za naša turistovska bogastva, je vprašanje komforta, ki ga zaenkrat še ne moremo nuditi v toliki meri kot drugod. Mi sami smo skromni In hvaležni, da imamo toliko, kolikor smo ustvarili z lastnimi napori in sredstvi. Letoviščar ali turist-tujec pa zahteva udob nost: dobre komunikacije, prvovrstno hotelsko postrežbo, najhitrejše poštne
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
DRUGI DEL.
Stephen je ooiegnit iz'žepa listnico In Izvlekel Iz nje sv-. j potni list. Častnik ga je vzel ter stooil r.aprej v vežo, da bi bil bližje luči.
»Potni listi se ponarejajo danes na veliko,« je dvial še predno ga je odpil. Potem je doknmsht površno pregledal.
»Vaša ženu ie tudi tu?«
»Da.«
»To tu mena slika?«
»Da.«
Stopil je s potnun listom še bližje k luči in strmel v Janino sliko- Slika je biia površna — kakor so že slike za potne liste, mladega moža je pa očividno prevzela. Še enkrat dolg pogled na njo, poleni je pa vrnil potni list.
To mi še ne zadostuje,« je menil. »Hi-
zveze. luksuzne prireditve itd. Vsega tega naša skromnost ne zmore, radi česar bodo naše gore še dolgo navezane na domačine. Torej jim je treba posvetiti še več pozornosti. Naj ne bo nikogar med Slovenci, ki bi ne poznal gora v zimi, najlepše krasote, ki jo je naklonila priroda človeštvu. Preženite pomislikei Za previdne ni v gorah nevarnosti. Vsi smučarji pa itak ne morejo postati rekorderji, kar je prepuščeno le nekaterim, izkušenim in spretnejšim. Tudi stroškov se ne plašite! Enkratna oprema zadostuje za vedno. Stroški izletov pa so manjši, kakor v slučaju obiskov kavarn in gostiln- Korist zdravju pa je neprecenljiva. Skrb za zdravje naj odtehta vse predsodke in smučarstvo bo šlo v razvoju še dalje, dokler ne bomo postati enakovredni našim učiteljem. Takrat bo zvedel za nas tudi ostali svet in to bo za tujski promet največja in najboljša reklama.
lahka, nagajal je le nekoliko sneg. Vsekakor so rezultati zelo dobri in je pričakovati še večje uspehe na juniorski tekmi- Popoldne so se vršile zabavne ghym khana smuške igre.
ISSK Maribor-zlmsko-sportnl odsek.
Članstvo obveščamo, da je tudi Podravska podružnica SPD v Rušah dovolila članom ISSK Maribora 50 odstotni pri obisku Ruške koče. Olajšave veljajo samo za časa zimske sezone in imajo pravico samo člani, ki se izkažejo z klubskimi izkaznicami.
Snežne prilike na Pohorju
so se zadnja dva dni znatno izboljšale. Smučarji nas obveščajo, da je v času, ko je v Mariboru deževalo na Pohorju zapadel visok sneg in da sta smuka, zlasti pa sani, zelo ugodna- Bojazen, da se bo moralo sankaško tekmo radi južnega vremena preložiti, je torej popolnoma odstranjena .
Sodniški zbor za sankaSko tekmo na Pohorju.
Presednik sekcijski načelnik g. G o I u-bovič, častna predsednika g. Lesjak in g. ravnatelj Toman; sodniki na startu: gg. ravnatelj Pišek, Roglič, Baloh; na cilju: gg. Videmšek, Sepe c, Lavrenčič; zdravnii gg: dr. Černič, dr. Robič in dr. S t a * mol.
Smučarski tečaji na Pohorju.
O božičnih praznikih je priredil JZSS na Pohorju dva kurza: začetni tečaj na »Mariborski koči«, ki ga še vodi dr. St. Kmet in nadaljevalni tečaj na Klopnem vrhu pod vodstvom saveznega krmarja g. Tavčarja iz Ljubljane. Udeležencev je bilo precej, razveseljivi pa so uspehi posebno v nadaljevalnem tečaju na Klopnem vrhu, kjer so večinoma samo mariborski srednješolci, 30 po številu. Uspeh je naravnost preseentljiv- V nedeljo, 30. t. m. so udeleženci tečaja priredili interno smuško tekmo od planinske koče na Klopnem vrhu v smeri proti lovski koči in na levo navzgor skozi gozd nazaj do koče in sicer dvakrat. Dolžina proge je znašala približno 5.5 km. Tekmovalo je 15 udeležencev, od katerih so 4 izstopili- Rezultati so sledeči:
1. Pahor Drago (SPD) 38.08;
2. Neumann Bogomir (SPD) 38.18;
3. Priveršek Tonček ISSKM) 39.36;
4. Mušič Ljuban (SPD) 40-35;
5. Šoštarič Ivo (SPD) 40.35;
Prvih pet je dobilo lična darila, dar g- Tavčarja, oskrbnice gdč. Pepce Dolin-škove in SPD v Mariboru. Proga je bila za povprečno starost udeležencev
m
Srečno in veselo
Novo /eto/ |
vsem odjemalcem
ft
KARO
tt
industrija čevljev Koroška cesta 19
26 J8
Slepar s 45 Imeni
Francoska policija je zalotila spretnega mednarodnega vlomilca in sleparja, ki se je selil iz mesta v mesto, iz države v državo in goljufal nemoteno. Vsa prizadevanja kriminalnih organov, da bi drznega sleparja iztaknili, so ostala dolgo vrsto let brezuspešna. Oblasti so vedele, da gre za nejrafiniranejšega prevaranta ki se je sploh kedaj pojavil na zapadu in mu posvetila mnogo pozornosti, dokler mu končno niso prišle na sled in ga aretirale. Slepar se je izdajal pod različnimi imeni in imel nešteto legitmacij. Zadnja leta je vedril po evropskih velemestih in se skrival za 45 različnim! imeni, ki so onemogočala, da bi izvedeli njegovo pravo ime, kajti razpolagal je s številnimi oblastno potrjenimi dokazili Po dolgem raziskovanju se je izkazalo, da je spretni možakar Romun in njegovo pravo ime Fromescu, do&m ga je francoska policija zasledovala pod imeni Charles Dupont in de la Tour. Kasneje pa se je doznalo da je nosilec teh imen ena in ista oseba, ki je identična tudi s sleparstvi, ki so bila izvedena tudi pod 43 drugimi imeni. Prijeta sta bila tud! dva njegova sotrudnika, ki ju je izsledila privatna policija in detektivi. Izdala pa jih je iz maščevalnosti neka ženska.
Gosi
Gosi so £e od nekdaj najbolj spoštovana perutnina. Stari Egipčani so :’ib žrtovali bogovom, Grki boginji Jnnoni. Stari Rimljani so jih smatral za sv?te živali in jih v velikih množinah negovali na Kapitelu. Zelo so jih cenili tudi Ga’ci. Za njih je bila gos kraljevska jed, razen tega pa je bilo razširjene praznoverje, da bodo potomci onih, ki jedo gosi, postali čez sto let penasti V srednjem veku je gosi nadomestil pri velikih svečanosti r-av, vendar je gos ostala Še nadalje delikatesa. Od takrat imamo tudi Slovenci zeio v časteh Martinovo gos.
ša je že obkoljena, sedaj jo pa moram še preiskati-«
»Zakaj pa?«
»Saj vendar veste!« je zopet vzrojil.
Oče Hanrahan je pristopil za korak bližje.
»Ko pridete enkrat na to, kako pomoto in krivico delate pred poštenim človekom, upam, da boste našli tudi primerno opravičilo, za sedaj pa nimam upanja, da bi spremenili svoje vedenje.«
Prepovedujem si Vaše vmešavanje«, je odvrnil mladi mož razvneto. »Imamo in poznamo preveč ljudi Vaše vrste, «i prikrivajo marsikaj s svojo duhovniško obleko- Oba vesta prokleto dobro, da sta tu skrila Johna Maddena! Svetujem, da ga takoj in brez vsakega besedičenja izročita!«
Bilo je, kakor da odmeva Maddenovo ime še nekaj trenutkov po veži, ko je bilo izrečeno. Stephen se je komaj premagal, da ni pogledal očeta Hanrahana.
Stari Troy se je počasi umikal do vrat, kjer se je pokazala njegova žena. Iz temnega okvirja se je še vedno videl samo njen bledi obraz- Ko se je Troy premaknil, se je oficir naglo obrnil. Ma« hal je z revolverjem, kakor nervozna dama s svojo pahljačo.
»Vi, Vi, tu! Za sto vragov, ali ne boste ostali na tem mestu, kjer ste!« je vpil-»Stopite tja nasproti! — Sem! Tu sem
— k meni!«
Ko je izkričal tri različna povelja, /le da bi razložil, katero se naj izvrši, je poklical od zunaj vojaka, ter mu zabičal, naj pazi na starca- Troy-ja je stresel za ramo ter robantil, naj si — za sto vragov
— stara kost dobro premisli, predno se še gane.
Prvič se je Stephen resnično zavedel, kaj pomeni vojna za ljudi, ki stojijo sredi nje. Mladega moža je radi njegove zmedenosti skoraj obžaloval.
»Ničesar, prav ničesar ne vemo tu o
Maddenu«, je dejal mirno- Hotel je pomirjevalno vplivati na oficirjeve žive«, zdelo se mu je pa, da še vedno doni ropotanje iz Janine sobe.
»Ime Vam pa očividno ni tuje?«
»Seveda ne, tudi ne glede na to, da ste mi to ime dvakrat imenovali.«
»Potem Vam bo najbrž tudi znano, da poveljuje leteči koloni, ki je na delu okrog Corka in Waterforda. Njegova tolpa je danes na cesti med Coppoqul-nom in Villierstownc{h ubili tri naše ljudi- Najbrž boste trdili, da niste o tem ničesar slišali.«
»Ničesar«, je dejal Stephen.
»Iz zasede so jih ustrelili. V hrbet, seveda! Lopovi!«
»Ali za Boga«, je rekel oče Hanrahan, »to je vendar dobrih dvajset milj od tod!«
»Še več v«* dvajset mHj>«
(CsHe prihodnjič.)
Snežni čevlji, galoše najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih cenah prodaja tudi na veliko Jos. Moravec, Maribor, slovenska u!. 12. Najstarejša po-pravljahiica za gumi čevlje.	1848
Stanovanje,
2 sobi, kuhinjo, predsobo, kopalno sobo z električno razsvetljavo, iščem s l. februarjsm 1929. Naslov pove uprava »Večernika«.	-ISO
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. ,X
Velika Izbira sukna
za moške ■ n ženske plašče od Dih 50 — naprej pri I. Trpinu, Maribor, Gh /ui trg 17.	XX
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din 'C-38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popra-.vilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	2232
2517
NAZNANILO!
Cen enemu občinstvu sporočam, da sem v Tattenbachovi ulici št. 14 nasproti Narodnega doma ©SworaCa
delikatesno trgovino
Cenjene odjemalce zagotavljam, da se bom potrudila jim čim bolje postreči z vedno svežim in dobrim blagom.
Za obilni obisk se priporoča
EMA STARČEVA
za nakup in prodajo posestev, hiš, vil i. t. d. v Mariboru,- SloAenska ulica 2, se je
: > preselila
na Aleksandrovo cesto 18, II. nadstropje.
Sedaj ugodno naprodaj enonadstropna hiša z vrtom za 150.000 Din, dalje 2 nadstropna stanovanjska hiša za 40t’.006 Din	2547
Vabilo
Splošno obrtno društvo za Maribor in okolico priredi v soboto, dne 5. januarja 1929 v Gambrinovi . . . dvorani prijazni
Družabni večer
s plesom
na katerega vabi vse člane društva z njihovimi družinami, kakor tudi vse prijatelje obrtniškega stanu.
Začetek ob 20. uri Vstop prost
ODBOR
ZSISS
PUMSCTML STTEKIO m ZADOSTUJE!
Temeljni pogoj dobrih očal in zboljšanje vida je pravilno sedlo. To uvi-■ jite takoj, če si nabavite
Petelnova očala z Zeist-punktal steklom
Sobo- in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. ,2.v	2231
Učilišče
■ praktičnega 'šivanja, urezovanja in u-. metnega strojnega vezenja priredi tečaj- Pismene in ustmene prijave spre5 jema Justi Gabrenja, Maribor, Kralja Petra trg 1.	•	2504
Snežne čevlje, galoše, avtopneumatiko
vulkanizira po novem amerik. načinu po nizki ceni F. Dolenc, vulkani-zacija, Aleksandrova cesta 35, dvorišče.	2474
Danes zvečer
KJ
Domače in inozemske časopise
naročate najbolje pri tvrdki Hinko Sax, Maribor'; Grajski trg.' Sprejemajo se inserati za vse časopise. 5202
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nie." Shramba • koles in • motorjev- črez zimo. Vse to izvršuje najkulantneiše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Lepo sebično sobo v Maistrovi ulici š hrano oddam gospo, dični takoj ali s 15. jan. Naslov pove uprava Usta.	2525
Hišo,
eventuelno hotel ali gostilno v Mariboru kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Kupim hišo«. r ' 2523
Krasna vr itarija
ugodna lega in lepa hiša z lokalom v Mariboru na prodaj. Cena po dogovoru. Naslov pove' uprava lista. 2492
Popravilo snežnih čevljev in galoš
z. najnovejšimi »Rudol« preparatmi po nizki ceni _ sprejema Rudolf Moniac, Jurčičeva 9.	2367
Meblovano sobo
v sredini mesta oddam gospodu ali gospodični. Naslov pove uprava lista-
2526
Ta najnatančnei5a Umerjena očala so nujpopol-neita opora. Špeeljalna delavnica za očesno optiko pod vodstvom diplomiianega optika E. PEYELK. absolventa strokovne visoke šole za optiko v Jeni.
J. PETELN
Maribor, Gosposka S
Naznanilo!
Podpisani Ferdo Tomažič sporočam tem potom, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Beti Tomažič.
Ferdo Tomažič, gostilničar, ZS5.
IMS
Dovoljujem si mojim cenj. odjemalcem naznaniti, da je dolgoletni potovalni zastopnik firme, Tlieo Seitiz na g Dunaju in Kreuznaclliu na Rajni
~ 9- Josip Mascha
s 1. januarjem 1929 pristopil v isti službi k moji firmi, ter vljudno prosim, da se mu izkaže popolno zaupanje.
Petar J. Mir t
kr. dvorski dobavitelj
MARIBOR
M	• I • .	■	------
Nasn&nllo oreselEtve!
Produktivna zadruga mizarskih moistrov v Mariboru, r z z o z
naznanja p. n. občinstvu, da se-1. januarja 1929 radi prezidave preseli iz . Grajskega trga št. 3
"Vetrinjsko ulico Št. 18.
Pohištvo lastnega izdelka v vsakem slo^u od 'najpriprosteiše do naj finejše izvedbe iz mehkega in vsakovrstnega trdega lesa
SnhHnA 12i ej^sotični.h v^t. lesa je na razpolago v največji izDici’ bohdne in strokovne izdelave z enoletnim'jamstvom so samo pri
PriMinl tafimsi mitarsi Di5'sffor. nn.L
MARIBOR, Vetrinjska.ulica 18.
Zahtevajte povsod ..Večernik'
V RESTAVRACIJI PRI
»ČRNEM ORLU“
se vršijo dnevno
Rggiguijojprri
z najnovejšimi aparati in sicer dopoldne od U. do 13. ure. popoldne pa od 16. do 24. ure.
1!
j
m
ŽREBANJE
DRŽAVNE RAZRED. LOTERIJE
I. razreda 17. kola se vrši 15. jan. 1929
Kupujte srečke v kolekturi
Antona Goleža, Maribor
Aleksandrova cesta 42
Kakor se je dosedaj pokazalo so srečke kupljene pri imenovani kolekturi najsrečnejše. - S temi sečkami zadenete lahko v vsakem raztedu znaten dobitek! - V V. razredu pri glavn&m žrebanki [ja 4,200.000 Din
Srečke se na zahtevo pošljejo tudi h> pošti. Naiočite jih lahko vsak čas, zadostuje samo dopisnica
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da z novim letom prevzamem
Kavarno »Evropo”
3=
Moje dolgoletne izkušnje v kavarniški stroki so najboljše jamstvo, da bom cenjene goste v vsakem oziru zadovoljila in najsolidneje postregla.
sl
2537
Za obilen obisk se priporoča
Tine* G/ošljeva
sz
S
m
Srčno voščilo za Novo Isto 1
Alojz in Alojzija Kafer
kavarna »Rotovž«
vsem trgovskim prijateljem, strankam, gostom In stalnim gostom, znancem in prijateljem želč:
JAKOB PERHAVEC
Maribor
Kotovžki tre
Franc Hohnjec
mesarija
Maribor
Dvofakova 4
tovarna za tzdtlovanj« tlkerjav, dez. vin In sirupov.
Maribor
Gosposka ulica 19.
Rajko Zotter
krojač
Maribor
Vetrinjska. 11
Franc Schober
pekarna
Josef VVaidacher
trgovina čevljev in izdclovalnica gamaš
Maribor
Slovenska 6
Maribor
Kralja Petra trg 2
Alojz in Marija Nekrep
gostilna »Pri zlatem konju«
Maribor
Vetrinjska 4
Franc Zidarič
modni salon
Maribor
Stolna ul. 5
Franc in Ivan Bach
mesarija
Maribor
Stritarjeva 27
Pavla Jančar
hotel »Pri zamorcu«
Maribor
Gosposka ulica
Jožef Marek
gostilna
Maribor
Mlinska 15
Franc Amburožič
slikar
Vtlcpraiarna
brata Poiar
Maribor
Grajska ulica 2
Maribor
Tattenbachova ulica 14.
Eman. Ilich
slaščičarna
Maribor
Slovenska S
Adalbert Guzel
veležganjama
Maribor
Koroška 18
Franc Weiler
trgovina z mešanim blagom
Maribor
Glavni trg 10
Alojz Pistotnik
krojaštvo
Maribor
Meljska 29
Ivan Krois
čevljarska delavnica
Maribor
Koroška 18
Franc Travlsan
trgovina špecerijskega blaga, drobnin in pletenin
Maribor
Frankopanova 55
Ivan Plečko
trgovina z mešanim blagom
Maribor
Frankopanova 1
Jožef Draž
mesar
Maribor
Radvanjska 5
Franc Schmiermaul
brivski salon
Maribor
Ruška cesta 2
Alojzij In Ivana Račič
restavracija »Gambrinova dvorana«
Maribor
Anton Marčinko
krojaštvo za gospode, dame in vojaštvo
Maribor
Stritarjeva 18
Alojz Piščanec
trgovina z lesom in kurivom
Maribor
Državna cesta 3
Karol Kresnik
Maribor
Državna cesta 22
Anton in Marija BerantČ
gostilna «Mesto Trst«
Maribor
Tržaška cesta 8
Ivan Sluga
veletrgovina s sirovinami in prevoz tovora
Maribor
Tel. 272
Tržaška 5
S. Amon
trgovec
Ivan Legat
Prva spec. popravljalnica in trgovina pisarniških strojev	,
Maribor
Dvorakova c. 4
Maribor
Tel. 434 Vetrinjska 30
Ivan Sojč
kipar in pozlatar
J. Preac
manufaktura
Anton Auer
tovarna klobukov
Kavarna Tement Julijana
Maribor
Razlagova 22
Maribor
Glavni trg 13
Maribor
Vetrinjska 14
Maribor
Olavni trt 3
Gustav Phillpp
Prvi specialni atelje za črkoslikarstvo
Maribor
Vetrinjska 11
Micka in Mirko Sernc
oskrbnika Ruške koče
Sv. Areh na Pohorju,
K. Granit z
krznar, trgovina z uniformami in čepicami
Maribor
Gosposka ul. 7
Moric Dadieu
mehanik, delavnica za popravila šivalnih strojev, koles in avtomobilov
Maribor
Vetrinjska 11
Ivan Kovačič
steklarna
Koroška 10 Maribor Slovenska 10
J. Hochraiiller
tovarna bučnega olja
Maribor Tel. 339 Pod mostom 7
Gostilna »Pri zlati hruški«
Ana Ferk
Maribor
Frankopanova 2
Prva mariborska delavska pekarna
Maribor	Tržaška cesta 3a—38
Ivan Klančnik
mizarstvo
Maribor
Mejna ul. 6
T
Peter Kolarič
čevljarski mojster
v.n
Maribor
Meljska cesta 33
Alojz in Antonija Senica f
gostilna	.■*
Studenci
Dr. Krekova c. 26
Ivan Kos
mesar In prekajevalec
Maribor
Frankopanova 15
Karl Žerjal
trgovina z mešanim blagom
Jakob Preac
manufakturna trgovina
k);
Franc Balon
gostilna
Ivo Trgo
I. dalmatinska gostilna
Maribor
Ruška cesta 37
Maribor
Gosposka 8
rr.
rrrvs *»*»*«•«
Maribor	v	'	Pobrežje
.... t.: r .tj Avi i n»rm n. i n m..............
Maribor	-V*
Vetrinjska ul. 3
stfflTš:	      rr^r	r	rnr»&	...............Ty'Mm rw a»e 31. m 1923.
-.v':	*.	'M"	’*	-(	.	•	,'*V-i	i,-:.	4"-jr	-	v
Srčno voščilo za Novo le vsem trgovskim prijateljem, strankam, gostem in stalnim gostom, znancem m prijateljem žeSe : aaaA*A*AA*AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaamaaaa			to 1929 9 R si - kAA AAAAAAAAAAA,* AAAAAAA * AAAAAA /
Josip Sulič ; čevljarski mojster, trgovina z lastnimi izdelki * Maribor Aleksandrova c. 30	t, omm. Maribor Korožk® cesfa 9.		M., Renčelj trgovina ž mešanim blagom : ; • • •• • . Maribor Pobrežje
Dragotin Čutič-eva vdova puškar in trgovina s strelivom 1 Maribor Slovenska ul.. 18	Dolček & Marini manutak. j :u trgovina Maribor Gosposka ul. 27	Srečko Pihlar manufakturna trgovina Maribor Gosposka ul. 5	' , Aflton Paš j ' mbdfia' trgovina * K ' ' 1; Maribor Slovenska ul. 4
: Felix Škrabi ; manufakturna trgovina ; Maribor Gosposka-ul. 11	Anton Brauer delikatesna trgovina in zajutrkoVfilnjca » Maribor Aleksandrova 17	Fr. Bernhardov sin Imejitelj; 'Gustav- Bernhard ; steklarna Maribor Aleksandrova c. 17	’ d ; ■ Josip Čebokli : parna pekarna . ..'. it'-' v ' Maribor ' Glavni trg 9 . V. - •. • -■ , - -
i Alojz Rečnik I konces. električno podjetje I Maribor Pobrežka c. 6	JULIO MEINL 0. D. Uvoz kave In taja Maribor Gosposka ulica 7.		... . i. ■*- j Josip Majdič restavracija »Grajska klet« . '• ' - V '• . Maribor Grajski trg ’
Justin Gustinčič kolesa, mehanična delavnica itd. j Maribor Tattenbachova 14	Dalmatinska gostilna »Pri starem mostu« Kazimir Jovanovič- Maribor Dravska ul. 13	Marko Rosaer manufaktura jia debelo Maribor . . .-Tel. 232 Slovenska 13	. ‘ ; •• - - •• - F , Miho Vahtar Atelje za upietn.o knjigoveštvo ■ . izdelovanje okvirjev' • Maribor Gosposka ul. 37 ■ ." * . r ; V . j ; '• ‘
I. mariborska mlekarna Adolf j ^ Bernhard • J I Aleksandrova 51 Maribor Koroška 10	J* KOI modna in konf« Maribor	3 LAH ikdjska trgovina > - Glavni trs 2.		- ■	' • •••••’••-		 —	. 1 y- Josip Mislei pekarni'1 • . ' Maribor Koroška c. 21
Franc Belle • tobačna trafika in trgovina s papirjem ; Maribor Meljska c. 14	Aleks Ledinek krojaštvo Maribor Aleksandrova 17/1-	»Valencienne« atelje za perilo Maribor Gosposka ul. 34		-r;. Franc in Marija Zemljič Hotel in restavracija »Pri črnem orlu« . . ' • ■ ' • ' •• • - : ’ ‘ V; Maribor
			■
Ihl & Kuhar ! modna in’ manufakturna trgovina Maribor : Aleksandrova 9 Prešernova 2	Franjo Majer manufaktura Maribor Glavni trg 9	F. Detiček mesarija Maribor Frankopanova 35 Bctnavska 31	Anton Emeršič vinarna in restavracija . ... Maribor Aleksandrova c. 18
			K
Zlata Brišnik • trgovina s papirjem in galanterijo, ; knjigarna ; Slovenska 11 Maribor Gosposka 34	Vekoslav Gjurin higijenicna brivnica . Maribor Jurčičeva ul. 9	Ivan in Helena Kvas klobučarna Maribor Aleksandrova c. 32	. i Franc Lepoša dvokolesa in šivalni stroji ■ . ■ Maribor Glavni trg 1 ...
		» ,	. .
Josip Šinigoj trgovina i delikatesami '! Maribor Aleksandrova 18	Medič & Zanki družba z. o. z; Podružnica Maribor Glavni trg	M« Klima branjarija Maribor Frankopanova 35	, ’ Josip Škof ; slikar in pleskar . • • ■ ; Maribor Tržaška c. 8
			
Anton Krajcer čevljarstvo j Maribor Orožnova ul. 6	Lina Golob strojna pletarna Maribor Orožnova ul. 6	Franc Kaučič trgovina z mešanim blagom Maribor Gosposka ul. 40	* Ivan Šmid; modno krojaštvo za gospode^ dame in voj. Špecijabst za usnjate obleke Maribor Slovenska ul. 24 * " *
M* Radllovlč I Hotel in restavracija »Kosovo« j Maribor Grajski trg 1	Avgust Žlahtlč trgovina z mineralnimi olji in kemikalijami Maribor - Grajski trg 1	Bogumir Divjak : mehanik Maribor Glavni trg 17	1 - F.ksportna hiša »LUNA« lastnik: A. Pristernik 	, ......	 - 			 Maribor Aleksandrova c. 19
•	Anton In Alojzija Lipovšek gostilna •	• : Maribor Koroška cesta 48	J. Laufer kolonijalno in Špecerijsko blago, hišna in kuhinjska oprava Maribor Aleksandrova, c. 28	Pavel Herlčko lončar in pečar Maribor Tattenbachova ul. 6	.... *• . i Hotel »MERAN« . 1 . i Maribor Aleksandrova cesta
V Maribor u. dae 3.1. XI!. 1928.
sssasra«
Mariborski V C C r? R ^ I' K Mm.
rntrnnrn^msiKr^sasammmmsmsissTjmememrai
^ j ■•».r> ■■*
-:n«asi
Srčno voščilo za Novo leto 1929 j vsem trgovskim prijateljem, strankam, gostom in stalnim gostom, znancem in prijateljem želč: ............. AAAA aaaaaa aaaaaaaaaaaaaaAAAAAAAAAAAAAAAAAAA aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/ :					
Ernst Gert steklarna Maribor Gosposka ul. 13	S. J. Fabjan delikatesna trgovina in zajutrkovalnica Maribor Aleksandrova c. 31		Josip Sternad puškar Maribor Aleksandrova c- 18	• • • • Anton Fideršek j čevljar ; 4 • * « Maribor Koroška c. 43 j •	
Pugel & Rossmao veletrgovina z vinom Maribor Trg svobode 3	Jos. Ullaga nas. J. Szinicz manufakturna trgovina Maribor Aleksandrova cesta 21		M. F. Drčar restavracija "Narodni dom« Maribor	• • Alojz Kočijaš ■ iapetnik in dekorator : • ■ • « Maribor Koroška c. 31 : •	
Albert Cigoj vulkanizacija scientific. — »Conti-nental«-zastopstvo Maribor Kopitarjeva ul- U Podružnica Celje, Breg štev. 14	Tomo Majer kolodvorska restavracija Maribor		Anton Golež prodaja srečk državne loterije Maribor Aleksandrova 42	e » J. N. Šoštarič j trgovina z modnim in manufaktur- j nim blagom J ♦ « • Maribor Aleksandrova c. 13 > 		—	—— :	
A. Brecelj trgovina z lesom, premogom, ap- \ nora i. t- d. Maribor Koroška c. 49	Franc Kormann galanterijska veletrgovina Maribor Gosposka ul. 3		R. Bizjak urar in optik Maribor Gosposka ul. 16	• > • Katica Kotnik-Golob ‘ kavarna »Bristol« : Maribor Vetrinjska 30 :	
Karol Jančič manufakturna trgovina Maribor Aleksandrova cesta 11	Marija Jahn modistinja Maribor Stolna ulica 2		Terezija Paulič gostilna »Pri glavni pošti« Maribor Stolna ulica	Franc Klun j/ mesarija •' s J' Maribor Slomškov trg S	
And. Halbwidl Hotel »Stara pivarna« Maribor Jurčičeva ulica	■ v, f i martbor *•••••*••*•»*•*«*	T1RR1R0R5H	IR T15KRRNF) Jurčičeua ulica 4. A • A m m u , A »	Valei kro Maribor	. jtin Senekovič •<»; jaški mojster !*' Koroščeva ul- 6
Brezalkoholna restavracija »Pri zvezdi«
Maribor
Pod mostom št. 11
Kristina Vollgruber
gostilna In kavarna
Maribor
Frankopanova ulica 17
IVAN PROSENC pekarna
Maribor	Jezdarska	5
Ferd. Kaufraann
glavna zaloga kvasa, trgovina s špecerijami in deželnimi pridelki
Maribor
Kralja Petra trg 1
IVAN FRANZE
pekarna
Maribor Pod mostom 16
Ivan Zamuda
pekarna
Maribor
Frankopanova ul. 9
Parna in kemična pralnica »Ideal«
Centrala: Frankopanova ulica 9 Podružnica: Vetrinjska ulica 7
Maribor
Telefon št. 480
FERDO KOČEVAR
trgovina z dr vami in premogom
Maribor Betnavska 3 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦H
»Magneto« — Karol Dadieu
mehanik
Maribor
Državna cesta 22
O. Horvat
železnina
Maribor
Kraiia Petra trg 6
FRANJO GOVEDIČ
zaloga in izdelovanje čevljev. Speciialist za bolane noge
Frankopanova ul. l0.
JOSIP DOGŠA
čevljarski mojster
Maribor	Tržaška	3
RADO TIPEL
špecijalna trgovina bonbonov
Maribor Kralja Petra trg 9
PETER ANRATHER
čevljarski mojster
Frankopanova ul. 9.
ALBLN KOSEC
trgovina z mešanim blagom
Maribor DržSvtta 24
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦M
FRANJO REfCHER
krojaški mojster
Maribor	Tržaška	IS
FRANC JUG
krojaštvo za gospode in dame. Specijalist usnjatih oblek
Maribor
Tržaška 63
ADOLF POLEGEG
brivec
Maribor	Tržaška	43
»M »»»»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦
FRANC ŽNIDARIČ
krojaška delavnica za gospode in dame
Maribor	Tržaška	65
R. KRIŽNIČ
gostilna »Pri zelenem vencu«
Maribor Danikova 19
JOSIP DIVJAK
krojač za gospode in dame
Frankopanova 27
R. Javornik, Vojašniška ul- 2 (pri drž. mostu) razprodaja svojo zalogo raznih pletenin lastnega izdelka. Primerno za novoletna darila. Sprejema tudi naročila za izdelavo vsakovrstnih vzorčastih in bordiranih plotemn do meri. 2438
r
/vojim
cenjenim gottom
sporočam, da izročim dne 2. jan. 1929 kavarno „Centrai“ novemu lastniku. Obenem si dovoljujem obvestiti svoje cenj. goste, da otvorim v najkrajšem času novo popolnoma moderno opremljeno kavarno v Slovenski ulici št. 2. — Zahvajiujoč se za dosedanjo naklonjenost, prosim, da mi isto naklonjenost ohranijo tudi v bodoče.
Vsem svojim cenj. gostom želim veselo in srečno novo leto!
Loize Strehar
D
ovollulemo si Vas vljudne povabiti
da posetite našo razstavo ter si ogledate različne tipe novih C&4RY/LER”./ey'ifr avtomobilov
<De($ot0
De Solo
v hotelu Union Ljubljana,
od 1. do 4. lan. 1929
Vstop prost.
Generalno zastopstvo
za Slovenilo
Dolenc &Tonnie$
avtoprodajna družba z o. z.
Ljubljana Dvorakova ul. 3. (Obnova)
Tel. int. 2762.
Prod ud of Chrys!er Corporation Detroit U. S, A.
■	''M
'‘A J ■; 'pic-Pt >!•**• *-V	•.*	?	'
■„V.P'
■ iyvrč&: V: v
■ €r;-
I	'
KAVARNA
JADRAN
Na Silvestrovo v cvetju!
Naši priljubljeni gledališki igralci gdč. Udovičeva in Ceplčeva in gg. Skrbinšek in Harastovič bodo uprizorili dve šaljivi enodejanki in zapeli več učinkovitih operetnih pesmi. Razen tega so na sporedu ta večer običajne prireditve J609	Priporoča se za obilen obisk	JOSIP	SEREC.
^KAVARNA
'JADRAN'
Prevzem kavarne
♦
Podpisani vljudno sporočam slavnemu občinstvu, da prevzamem z 2. januarjem 1929 staroznano in priljubljeno kavarno ,,CENTRAL” v Mariboru. Potrudil se bom z vsemi močmi, da ustrežem cenj. gostom v vsakem oziru. Zato prosim, da mi cenjeno občinstvo ohrani izsto naklonjenost in zaupanje kakor ga je užival moj prednik
2536
Z ;odličnim spoštovanjem
FRANC STICKLER
LASTNIK KAVARNE .CENTRAL1 V MARIBORU
GRAMOFON!
od Din 345- dslie
Največja izbira pri skladišču 11.
MEINEL& HEROI.P
Tvornice glasbil, gramofonov in harmonik
R. LORGER
Gregorčičeva 6
Oglejte sl brezobvezno veliko zalogo I Vsa glasbila!
Violine.....od	Din	951—	dalje
Mandoline....od	Din	136*— dalje
Gitare......od	Din	207'—	dalje
Ročne harmonike... od Din 85'— dalje
2529
3433
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria\ Zagreb.
JflKbB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKA UL8CA19
illllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Na drobntfl	TOVARNA	ZA	IZDELOVANJE	LIKERJEV,	DEZERTNIN	VIN	IN	SIRUPOV.	n*	debelo!
»rednlkif Broao.lJ*. Mariboru. Tlaka Mariborska liskama d. d., predstavnik TkR M D A 0 De t e 1 a v Mariboru.