?«4tataa filaćaaa ▼ tatavmi. Štev. 4. V Ljubljani, dne 10. maia 1930. Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno. Posamezna številka 1 Din. Leto HI. " .......................... Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. • S i Stanovanjsko vprašanje S ii. ma'jem tt. i. je 'uHdinjena vsaka žalSSitta na'jemsrfikoiv '.in hišni laBtnM mo-irejo zoipet svotboldlno TaizpoSiagati s svo ijSmi ihiišaini. iS) iterni dtejsivom je sitojpM te veljave edem najvažnejših .povofirtili /zialkonov, Ikalted je imeil namen izavkaiti 'in ouMrnamjevaDi vse itežke jpo'sleidice, katere so teviirale iiz pomanjkanja sita1* novanj, iz sip'loBne dlraginje, katera se Se ipo voljni pojavijala vsepovsod, itudii pirli najemninah za stanovanja. 'Navidezno teiglUedia kakor da bi Mo vse v irediu, kakor dia 'bi Mi zadovoljni' hišni (gospodarji im. pa tudi oni1, kateri v ‘tujih hišah) stanujejo. To se pravi, klakor dla bi bilo idovoEj stanovanj' na irazpolago, da si vsakdo more stanova-nfie izlbratf. po svojih prilikah, razmerah in željah in Ikakor da1 bi bile najemnine primerno nizke lin v skiaidh z dohodki onih, katerim sreiča mi dlana, da bi stanoval pod lasttnioi sitlreho. (Miislm, da miti eno itn miti dlnuigo ni! slučaj. Z ukinitvijo dtanovamjsko-izašlčitheiga. zakona stanovanjski problem ni prišel' z dnevnega reda ipa tudi ,ne v Itak - razvojni. Stadij, da M se automatično sam 'naprej reševal Dva momenta je itlretoa stalno imeti1 pred očmi. (Prvi moment je tai, dd morajo najemnine biti v 'skladu z dohodki .najemnikov. Danes to mi slučaj1. Ako morda ni mnogo slučajev odpovedi slta-•novartf radi neplačevanja najeminine, še to ne znači, da vsakldb najemnino lahko ipHačiije. Je pač tafkb: v vsakem gospodarstvu je stanovanje prvo in gre pred 'Vsemi dlrUlgimi poltirebščinamii. Vsakdb vse stori, da si zagotovi stanovanje in če tudi mora še tako visoko najemnino plačevati. To stoti ma Skodlo dtnuiglih potrebščin: na škodo prehrane, na Skoido ikiuiMuirnilli potreb, na škodo fizičnega Utrjevanja zdravja itd*. Stanovanje je predpotgdj zdraviju in napredku za posameznika in cdolta iFomanjkanje vsakega stanovanja je 'zllo zase. Isto izlio pa je predrago stanova-nje, Ikatero ima pogOsto v sebi več nevarnejših momentov, kakor dejstvo bi-di sploih brez Vsake strehe. Oni činite-iji, kateri morajo vedno imeti v mislih socialni in gospodarski dObrObit prebi-valstva, me smejo pustiti te M'tKkia, kako se bodlo ralzvijaile najemnine sedaj, ko je vsaka tudi najmanjša zaščita od-padia. 'Brezbrižnost v tem pogledu bi mOgla resno zopet postaviti na dlnevni red vprašanje ponovne zaščite stanovanj. iRravijo, da je normalno, ako 15 do 20% dohodkov odpade na stanovanje. To je morda v redlu' pni mre jenih dlraginijskilh prilikah, ko človek: pnibMž-mop za1 vse življenjske potrebščine potroši sorazmerno enak del. Ta odstotek dlrži tudi samo Itakralt, ako so dohodki razmeroma visoki, odnosno vsaj taki, kateri odgovarjajo povprečnilm im Vselm iČjaJi ste, da je bla v Ljuibliaini ustanovljena Osrednja protitulbeilkiuilozna liga, katera naj preko krajevnih lig m poverjenikov organteira šm sistematliSno voldi hoj proti jetiki iMarisfJkdlo je pri temi zamahnil z roko, češ, društev je že več1 kakor preveč, boj pirotii jetiki mora voditi država te svojih sredstev in podobno. Vise to je lepo. Vendar pa vemo, da je jetika splošna ljudska bolezen, katera nobeni osebi pai tudi nobememlU' kraju! ne prizanaša in je zato morda tudi socialno najbolj »piravilSna« (bolezen, ker ne igleda ne na levo irt ne na desno, ne prizanese niti življenjskim potrebam. Će pa so danes delavčeve plače za 30%' in več odstotkov nižje Ikakor pred vojno, odstotek, ki je pred vojno veljal kot normalen za najemnino stanovanja me dlrži: l,n mora biti v tem razmerju nižji Visoke majemmine imajo nObroj. kvar-bih posledic. iSitramke se morajo zadovoljevati z mallimi stanovanji me glede ma Število in sesltalvo dnulžinlsktih članov. Kakšne mevamnosti . so tu .podane v zdravstvenem pogledu, zlasti ako so med sltamovafci Oselbe, katere boCujejo ha jetiki alt so drujgalče islabe konstitucije! Talka stanovanja so pravo gnezdo za najrazličnejše bolezni. Nujna maša gospodarska in socialna potreba je, da jmamo izldrav marod. 0 moralno kvarnih posledicah .trikih stanovanj miti ne govorimo, ker so' preveč jasne. Najmanj kar morajo večje im industrijske občine storiti je, da v interesu svoje zdravstvene in socialne politike vodijo prav Kmiteiitedvmo brigo o višini najemnin ter da. si v ta namian nalože zanesljivo evidenco. iMešfini fizikati morajo svoje udejstvovanje v tej smeri pojačM, ako hočejo,! da od teh dejstev zdravstveno stanje prebivalstva me bo OgroŽevamo. ‘Z 'ukinitvijo stanovanjsko zaščitnega zrikoina so seveda odpadle mnoge ugodnosti iza zidavo novih Mš. 'Zlasti- izigle-dla, idk bodo v stanu zidati le premož-mejši Sloji in oni, k{ iimajo na ratzpolrigoi za'dosti kapitala, ki bi ga investirali v izigradbo. DosekJalj so zlasti večje Občine iprevlzemale jamstvo za kredite, potrebne .za zidavo stanovanjskih (hiš. Ni gotovo, riko in v kateri meri bodo občine tudi še v bodoče mogle v tej smeri podpirati Stavbno delavnost. Bati se je, da bo tozadevna -skrb Občin popustilai Vse (te okoliščine morajo imeffi za posledico 'Zmanjšanje 'Stavbne delavnosti, ker prilike še niso (dozorele tako, da bi bil v stavbe investirani kapital 'zadostno siguren, Ida bi 'pii'mašril vsaj take Obresti, katere sigurno prinašajo investicije drugam. Će te posledice nriStopijo, ise je briti clbčultiljivešje breziposelnosti v stavbni Stroki in v indusMjah, katere 'izdelujejo Stavbeni materijal Stavbena inldluistritiai je. itudii del inarodnega gospodarstva in potrebno je, da povizdiigi in razmahu te Strdke javnost posveča zadostno paž-mjo. Triko se iz Okimitvijo stanovanjskega izakoua odpirajo novi prdblemi, katerim je posvečati prav resno pažnjo, majlmanj tako resno kakor prej stanovanjskemu zakonu in pa Iborbi zai ali prolili ukinitvi tega Izakoma. Stavbena in iz mjo zvezane .industrije morajo dobiti nove razvojne možnosti; v nasprotnem Sluičriju bo Stanovanjska beda zopet 'z vso jakostjo potrkala na vrata. bogaltiniU im niti revežu. Jetika je ena najbolj razširjenih in nevarnih bolezni. Nevarna je zate, ker je nalezljiva, dasi je 'ozdravljiva. Ona je tudi najbolj' skrita in Zahrbtna bolezen. iZa oglom čaka, da potem (kar. naenkrat udari. Ker je ta bdliezn 'socialna, (ljudska bolezen) ker je izalhiibtna im im' človeka obletava tisoč in -tisoč nevarnosti lOkmžitve, zato je tej bolezni treba posvečati posebno pažnjo. Im kalkolr se mizar ne briga im ne mOre brigati za to, kaj im kako dela čevljar, rili en čevljar ne za to, kaj dela drug .čevljar, talko se tudi obstoječa društva ne brigajo ali se brigajo samo od časa do časa za posamezen slučaj in ne sistematično in vsestransko po gotovem nriČrtu. Zate je ravno za boj proti jetiki potrebno prav posebno društvo, katero 'ima. santo eno nalogo: napovedati jetiki Vsestranski boj im ta boj fuldi do konca izvesti. Triko društvoi je absolumlto im najboOij potrebno. Ni kulturne države im naroda, ki ne bi na prav široki podlag); organizirali 'razna idrOštva 'za (zatiranje jetilke. 'Tudi mi smo kulitumno dovoli zreli, da tako potreba uvidimo. Res 'je. Predvsem se mora država brigati za zatiranje jetike. 'PTedivsem mora to storiti s svojo zidravstvemo zakonodaja. V dirulgf. vrsti pa mora dati na razpolago zadostna (denarna sredstva, svojo administracijo in pa svojo državno avtoriteto. Javnost vsega ne stori, stori premalo. Deloma zato ne, Iker ima premalo sredstev, detloma zate ne;, ker problema 'tuberkuloze na-pratn državi izridoStno ne podčrta in od nje me tevojUje to, kar je za zatiranje jetike potrebno. To maloga iima pnoti-friberkuloizma (liga. Ona bo poklicana, da 'Stalno im neprestano državo in tudi druge javne činitelje ma njih dolžnosti opozarja, dri stavlja preiđtoge, da inicijativno sodeluje, ako im kadar bi' me bilo (drugih zalto poklčamih oseb. Država pa ‘tudi me zmore vsega. Otoemim samo primer. Drlža'va more z zakomom predpisati, dri je vsrikoi jetično .obolenje javiti, da je stanovanje razkužiti. IV krajM maj bo slab ali brezvesten' zdravnik, mirno bi šeffi preko te svoje zakonite dolžnosti. Ako pa bo v kraju poslovala liga, bo pristojne oblasti na vse to opo'-Koria, ker bo v ligi 'gotovo kdo, ki bo videti veliko mevarnolst za okolico, ako se na (primer stanovanje ne razkuži1. Liga imia dolžmosti 'nadzirati, v koliko se irrizmi predpisi, ki so namenjeni zatiranju jetike, 'Spoštujejo dm izvajajo. Jet/fca je v glavnem botezen delavca im njegove družine, dasi s tem mi re- MlnijstrStvo za itrgavtimoi iim mdristirijo je izdelalo mofv projekt obrtaega, zako-ma. Ta projekt olbravmava tudi o mnogih važnih' materijah iiz delovnega prava. V čl. 160—li77 govori o pomenu obrtnega pomožnega osobia In o delovni pogodbi, V či. 178—2112 o učni pogod bi in učnih odnošaiifi, v ČL 019—(231 o Obrtnih nadaljevalnih šolah, v ČIL 1232—206 o delavskih knjižicah, v čl 248—25S o delovni pogodbi zasebnih nameščencev, v čl. 256—259 o delovnem redu v tovarnah, v Čl 260—270 o obrtnih sodiščih, v ČL 300—301 ter 314-319 o prisilnih In svobodnih strokovnih organizacijah pomožnega osobja. Delavske organizacije so zavzele do iteih materij .-na 4. fcolngresu delaviskih zbopnic v 'Beogradu svoje mačeilmo stališče iim tudi podrobno izdedale1 svoje konkretne zahteve k posamezmim vpra-šamiem. Ob priliki ankete o reviziji mui-darskega zakona SO' se mekafera (Vpra-šainlja, kakor m. pr. vprašamje delovne pogodbe, ponovno ipodrdbrno dbdelala. 'Razpravljajoč o novam projektu obrtnega zakona, se morajo naistomitii vsled tega ma že dovršenoi delo m enostavno plrimierjati v kotlko odgov arija ta o'smu-tek v takrat sprejtih resoducioah Ern Člankih -izraženemu stališču. Tu opozarjamo samo na nekatera najvažnejša dejstva. čenb, da med dkugimi Stanovi te bolezni mi. Delavec preživlja dan v slabih, 'temnih im nezračnah delavnicah, om pride v stik z raznima tvarinami, ki škodljivo vplivajo na njegov organizem im 'povzročajo jetično obolenje ak pa odporno moč telesa zmanjšajo, da se prej okužL Delavec 'ima slabo plačo, da si me more privoščiti 'pravega stanovanja, da si ne more s športom an z drugimi sredstvi utrjevati zdravja, Radi slabe plače je prehrana delavca in družtne slaba, kar zmanjšuje odpor in telesno jakost dseb, da postanejo ikaj lahko podvržene 'jetfiki ProtitmbePkufazna liga. ima zato ravmo namen, da išče Im ugotavlja vzroke jetičnih obolenj ,im dri z vsemi dopustmimi, denarnimi, moiralmi-mi in rivtanitativnimi sredstvi odstranjuje vse, kar povzroča jetično ob od e-nje. Plrotditulberioulozna liga. n. pr. mora voditi boj za 'strogo uvedbo 8 lutnfikav ker vemo, da počitek delavcu utrjuje zdravje im s tem zmanjšuje nevarnost jetičnega obolenja. Protitribericulozma liga je društvo. To se prrivi: sllonii na načeto prostovolljne-ga sodelovanja članov. V tem je njeni poiseben pomen in posebna moč. Mi vemo, da je zasebna delavnost mnogokdaj več vredna in učrinlkoviitejSa, kakor mrzila dm mrtva turadha delavnost. Delavdi morajo v protiitu berkuloznih ligah sodelovati. Vemo-, da me morejo sodelovati z denarnimi zneski, toda njih izkušnje, njfih (polznanlje prilik im razmer v tovarnah in delavnicah, pri posrimez-ilh bolnih delavcih, njih razumno gledanje ma prilike, more stvari prav zelo 'koristiti. Delavci morajo Miti v ligah dobri 'svetovalci. Brez njih sodelovanja bi bito delo Ig v prid delavstvu zelo otežkočeno. ako ne sploh nemogoče. Zato smo prepričani, da bo delavstvo majjaČji faktor, ki bo v prollitulber-kuloiznih iliigrih sodeloval'. 1. Načelno je treba vz/tratjati na stališču, dri bi se mioirate obravnavati zakonska materija, ki revidira .in dopolnjuje dle facto revizijo zakona o zaščiti delavcev, v enotnem zakonu. Že sam fakt, da se podrejajo po novem zakonskem o-smrtlkiu n. pr. svobodne strokovne orgamizadije madzorstvu: ministlr-sltva trgovine in industrije, kaže, kako zelo bazira ta osnutek na Ideja, da je treba soioidlno izaščito zrikonodajno' in upravno parcelizirati in ministrstvo za socialno politiko likvidirati. 2. Će se z načelnim' stališčem', da. je trebal vse te materije iz Obrtnega zakona lizlločiti1, ne Ibd moglo prodreti, je treba delati ma Izpremembe sedanjega Osnutka v sledečih pravcih: ¥ pogledu delOvme pogodbe je treba definirati pomen kolektivne pogodbe. Glede Odpovednega roka ,navadnim delavcem mi v osnutku nobenega mimi-mallnega odlpOvednega rOka, ki M veljal kolt jus cogens, temveč se lahko z dogovorom ali itMOvtti'im redom odpovedmi rok skrajša ma mimimUm rili pa sploh ukine, kakor se to sedaj z delovnim redom prakticira1. Jasno je, da prevaljuje to glavni del podjetniškega rizika, za katerega dobiva odškodnino1 pOcKj'eltnilk, ma ramena delavstva. Odpovednim rokom je posvetiti maljvečjo pažnjo im je določiti gotove mimimailne odpovedne roke iz značajem prisalne-g.a prava, ki maj se večajo po letih zaposlitve dčlatvcev v podjetju, da v Slučajih krize ne bodo metala podjetja na cesto v prvi vrsti 'Starejšega idelav- Protitnberkulozna liga K novemu projektu obrtnega zakona PrlpraTljajte se za kongres v Mariboru! Siva iz velikimi irodbinami, ,Ui. •sa .težje poiščejo dinugih šiužlb,‘kakotr mlajši iri samski. Najmanje, kar naj Im: se Skuša!!© pri'‘tem doseči, bi bil sledeča.tekst; »‘Delovno raamenie, sklerijeno ali na-daijevano brez do-ločbe čalsa, se sme razdreti z odpovedjo po nasBednjih do-iočilih: a) delovno irazmeilje, ki je trajalo manj Ikoit 'trti mesece, z odpovedjo na 7 dni; Ib) delovno naizmedie, ki je trajalo že M mesece, z odpovedjo ma 14 dini, ako ®re ,za samca, z odpovedjo na mesec dni, ako 'gre za glavarja rodbine. Odpoved ma mesec dni velja brez ozira na rolk zaposlitve in druge okoi-irtostii, ako je plača odmerjena po mesecih ali letu. iZaupniiiku, 'izvoljenemu: po zakona o izašoiti delavcev, se sme odpovedati služba šele potem, ko je ugdtovljeno po inspektoiljU' • dela, da je prenehala njegova furfkoija koit delavski zaupnik.« Določbe načrta v pogledu plačila In odpovedi 'službenega stanovanja zado-vtpUrtjejo. Otvoriti bi bilo treba vprašanje četudi minimalnih plačanih dopustov za pomožno delavstvo. Določbe, o vajencih so pomanjkljive v sledečih pravolih: iRegisiter vajencev bi se morali voditi pri posebnem odboru javnih borz dela odnosno morda pri Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Predsednik Centralnega odbora za posredovanje dela ije izdal iniciativo' za organizacijo uradov tza poklicno izbiro pri javnih borzah 'dela. K te: iniciativi smo zavzeli stališče, ki ga, prdagamo v vašo inliotmacijo. Izredno važno je, da se vrši pregled čez vajence pri socialno poMtionlJh inštitucijah in ne pri Obrtnih žadruigahi, kakor je to v projektu. Le ©d socialno političnih inlštitucij iši moremo obetalti, da 'bodo posegla vmeis v slučajih:, ko zapošllutje en mojster 3 pomočnljke in 10 vajencev, kakršnih je pri nas mnogo, četudi je to po sedanjem zakonu nedopustno, ker virše kontrolo. nad’ vsem tem Obrtne zadruge, ki pa niso sposobne naštolpati prOti interesom svojih članov. Glede omejevanja: števila vajencev smo 'mnenja, Ida u'e prav, če se vieže to omejevanje na posebno odredbo ministrstva, (kakor je to 'v zakonskem osnutku, ‘izdano na predlog organoiv poklicne izbire, v vseh slUčajOh, kljer gre za Omejevanje iz dnugih razlogov in ne) liz iražflioga, ker je valjencev pri enem mojstru toliko:, da je ižključeno1, dla Ibi se imog®' pravilno iznčiti. Anomalijo, 'da je irazmerje med mojstrom In pomOonlikii na eni strani in vajenci na 'drugi št rani kakor 1:10, pa je treba z zakonskim iteksltoim preprečiti. Predlagamo, da Ibi se postavila kOt norima, da isme limeti mojster, če dela brdz po'-močnikov, po enega vajenca, a na vsaka dva pomočriilka še po enega vajenca. Pri tej inormii Ibi se v 9 letih število kvailfidiranilH delavcev (podvojilo, kar je vsekakor dovolj. 'Večje število va-Sencev bi se smido dolvoliti le lizjemo-ma za one obrtne panoge, kojih znanje mote vajencu korištiti tudi, če pozneje mi zapošlen v posip, katerega se je tiz-uičil. <01. 179, ki idolOča, idla mora ‘imeti vajenec 4 razrede Osnovne šole, da mora biti pismen, da ga mota pregledati pred vstopom v šolo šolSki zdravnik, da se osnuje po naredbi, ministra za trgovino posčben zavod za poklicno izbiro, je trdba v celoti spremeniti Zahteva po 4 razredih osnovne šole ižkijuodie od obrtnega pouka veliko število, mladine po Selih, kjer ni štiri-irazredbih osno\mih šol. Zdravstveno preiskavo vrše v Sloveniji že dosedaj zdravniki delavskega zavarovanja, kar se nam ždi praktično, ker. je ceneje, IkakOr da Ibi obnavljali to šolski zdravniki. O .zavodu za poklicno izbiro smo že govorili. Glede obrltno naadijevdlnlh' 'šol (je naše mnenje, da se pravi nalagati ta bremena 'Občinam iravno toliko, Kakor ne dajati liim nikakjh sredstev za vzdrževanje. V vseh novOh zakonih se nalagajo clbčinam Vsa mogoča in nemogoča bremena, v finančnih zakonih pa se jim jemljdjo še tista sredstva, s katerimi so Občine dosedaj (razpolagale. Če zakonodajalec ne zna najti za kako stvar kredita, takrat- napiše, da bodo vzdrževale to stvar Občine. Po našem mnenju je edino pravilno, 'da se vzdnžnje-jo obrtno nadaljevalne šdle liz istih fcre-d'itnlih virov, kalkor šolstvo spldb,'to je 'iz državnega budžeta. IDoSolčbe glede obtiskovanija šole med ddlovnum čaSOm..so pravilne In ddbre. ■Dosedarije Obrtno šolstvo je /ravno s 'tem, da je dotočilo, da se ima vršiti pouk v. Obrtno nadaljevalnih šolah 'izven šolskega pouka, tako da predstavlja ne samo za učenca, temveč tudi za učitelja nadure, Silno podražilo pouk v teh šolah, italkoi da pomenli osebna režija v naših' Obrtno nadaljevalnih šdiah razmetavanje denarja, kljub temu, da za te šole ni nikdar nikakih rednih fcredi-tov in da so navezane na miloščino in pOdpoire. V tem pogledu pomeni novli osnutOk korak na bolje, ker dOloča pouk za učence med rednim delovnim časom. Pouk pa mora biti med rednim delovnim časom tudi za učitelje, vsled česar mora biti med! osnovnim šolstvom in obrtnim šolstvom tesnejša or-ganična vez, kakor jo predvideva za-fcon. V šdlSke Odbore:, kjer so zastopani po besedilu čl. 929 razen enega uradnika sami poslodavci, pa nimamo pravega zaupanja, da bi zplii energično streti prdtiitendence, ki -Bodo poskušale vsakoUdrat ito, 'kar je pravilnega v določbah o Obrtnem šolstvu, razdreti. Glede" delavskih knjižic je pripomniti, da so izdajale doslej delavske knjižice občine. Nobenega razloga rti, da ha j Izdajajo te knjižice v bodoče obrtne zadruge. To: bi le povečalo zlorabe, ki ,se od posloidavske strani z delavskimi knjižicami tudi proti inteincijam zakona lahko vrše. :V splošnem je celi ta odstavek nepotrebna inovelizacija določb o delavskih knjižicah iiz zaikoha o zaščiti delavcev, ki bi lahko iz Obrtnega zakona izpadla, če bi se izdal pravilnik k delavskim legi.timaoijam v smislu (Zgoraj citiranega zakona. Določbe 6 delovni pogodbi zasebnih nameščencev so dobre. K določbam o delovnem redu je pri-pomnifci, da poslabšujejo sedanje stanje ko oidcibnuje delovni red1 predhodno inšpektor ddla, ki ima poleg tega zakoniti osnutek za delovni red, vsied česar lahko na sestavo delovnega reda via faloti upliva tudi tamt kjer za to nima 'zakonite možnosti. Treba bi bilo gledati. d’a se ne samo sedanje stanje obdrži, temveč zasliši pred odobritvijo delovnega reda tudi delavske zaupnike M. sela Hedaur. urada dela a Parizu Mednarodni 'Urad dela v Parizu je lilmel dne 24. laprilla svoje 48. zasedanje v (Parizu. Na tej svoji seji je Mednarodni urad tdela razpravljal o svojem' proračunu in o poročilih, ki bodo predlo^ ženi Mpravnemu svetu. Generalni ravnatelj IMIUD, (Albert Thomas, je stavil zahteva po zvišanju proračuna.za teto 1930., in sicer od 8,868.000 frakov na 9,942.000 frankov. To povišanje uteme- ljuje s povečanjem obsega dela. Veliko zanimanje vlada za poročila © fconven-cBjah, ki so bile sprejete na dosedanjih zasedanjih iMIUD v Washčnigtoiniu in Ženevi. Za eno med. najvažnejšimi konvencijami 'Smatrajo ono o osemurnem ••delavniku. Konvencija še mi stopila v veljavoi. Iker jo niso še vse države članice 'MOD ratiifidirale. (Angleški minister dela, gospa Bond Fiekl. je na tej seji izjavila-, da je bil osemurni tdelav- j siavfi flOIetmice obstoja MlUD. Za to 10-nik predložen v Angliji 'Spodnji zborni- | letnico je Prad! izdal prav lično knjigo o ci, da to konvencijo ratificira. (Sedanje I svojem deltu. (zasedanje MOD je namenjeno Itudi pro- ' . . ;r 'ij:.::' Trboveljska iz svojih milijonskih dobičkov lahko poviša plače rudarjem IPornotvno, skefro 'v vsdki številki na-išega lista prinašamo Obupne socialne dike. iz rudarskega živi jenja dm opozar-(jamo' na sramotne mezde tar dokazujemo, da je TriboveljSka premOgoikopna družba bogata dovolj, da Ibi lahko zvišala mezde. Dobrega zagovornika naših’ zahtev smo dobiti sedaj tudi v reviji »Naša dioba«, ki je v svoji četrti številki priobčita pold naslovom »'Raoijonalizacija v Slovenski proldtukciji premoga in nje Ikotnidtiii« razpravo gospoda Franceta Sevniga, v kateri prihaja do utemeljenega zrikljtulčka; da bi Trboveljska samo na račun racijonalizacije lahko povišala mezde rudarjem za 24%. Priobčujemo razpravo v cdlotti z želijo, da •jo naši rudarji dobro pročitaj©. Obenem pa priporočamo tovarišem, da se na-roče na »Našo dobo«, ki redno prinaša zanlimive razprave in poročila socialne to gospodarske vsebine. — Članek gospoda Sevniga se glasi: . Pradtulkoija premoga. zavzema v industrijski produkciji Slolvenije brez dvOma prvo .in naljvalžnejše mesto, tako glede količine kakor tudi vrednoslti. N‘a pnemogovneml bogastvu Stovenije sloni iv znatni' meri maš industrijski 'napredek, zato ne gre hvala samo zgOdo- producija. prodaja vinskemu razvoju, da je dravska banovina naijbdlj industrijalizirana ’ .pokrajina naše države, temveč je k temu pripomogla Okolnost, da odpadeta ina Slovenijo' dve petirii vse .premogovne produkcije v naši državi. če pa (govorimo o slovanski premogovni industriji, tedaj moramo vedno upoštevati, da je v( prvi vrsti mišljena Trboveljska premogokopna družba, ki eksploatira najboljše in najbogatejše mudnike (Tirbovelje, Zagorje, Hrastnik, Kočevje, Rajbanburg in Laško) s 85% Skupne slovanske produkcije, idočim odpade na vse ostale irtUdnike le 15%. Druga karakteristika, ki (jo1 moramo Upoštevati, pa je dejstvo, da se v Sloveniji producira predvsem irjavi premog, medtem ko 'znaša produkcija liig-ttita le kakih 8%, produkcija črnega premoga pa je Itako malenkostna, da škoro ne pride v pdštev. Iz 'Obsežnega statističnega gradiva, ki se inanaša na slovensko premogovno industrija, navajamo v naslednjem le nekaj (zanimivih podakav, k! se nana-šaO'o na 'racionalizacijo produkcije in na njen finančni efekt Razvoj produkcije in oddaje premoga v isflovanSkih premogovnikih je bil zadnja leta inastedmji (v tej statistiki ni upoštevatna imafeinkostna produkcija črnega premoga): izkupiček (povlpr. cena 1923 1,696.956 Iton 1,509.583 ton 336.4 miilij. Din 222 Din . 4924 (1,897.028 i» 1,674.048 .» 411.5 1» \yti 246 » 1926 1,802.973 :» 1,637.815 » 394.7 1» » 241 » 1926 '1,676.983 !»■ 1,552.089 » 339j8 i» 219 » 4927 <1,909.081 i» 1,731.230 » 350.0 i» r» 202 » 1928 1,(866.389 i» il,'805.813 i» 331.3 > » 184 » 1929 2,293.330 i» 2,118466 » 385.1 » 182 » Gornji podatki nam kažejo, da se Je produkcija po zastoju v 1. 1926. (to je v letu deflacijske krize) občutno dvignila (ter Je zlasti v minulem letu poskočila za preko 400.000 ton. Mafen-kostno nazadovanje produkcije v (letu 1928. je te posledica veBkih zalog, .ki so jih Imeli premogovniki iz prenaglo natrašle produkcije v letu (1927. Prodaja premogu pa se je od teta il'926. Stalno dvigala ((razlika med! produkcijo in prodajo Hzfvira te llaštne porabe (rudnikov in izgube • zaradf pokvarjenega premoga na! izailolgalh, pri čemer je (Upoštevano 'tudi povečanje ali Zmanjšanje zalog). 'lzklup ček prodanega premoga je lanli zopet dosegel 386 milijonov Din, (torej vsoto', ki ima v Slovenskem 'gospodarstvu goitOvoi prav vidno vlogo. (Za presojo finančnega uspeha pa so (posebno zanimSvii pOdaltki o gibanju povprečne cene za prodani premogi. Od teta 1924. je Ita.cena v Stalnem naZaldovariju. ZnattnJ padec jpovPreČne cene v 1 1926. je vsekakor iše posledica deflacije, kli je pofvizračla splošno nazadovanje cen. Naš idlinar je Sicer že leto prej dlošegefl sedanjo stabilizirano višino, vendar •smo tudi v drugih panogah Opažali, dla so se cene prilagodile spreirnenijienf vrednosti 'denarja te -/ nekem (časovnem (razmahu. Toda povprečna cena1 je lani znašala 'le še !182 Din za fonoi. Kolikor mam (je (Znano, je nazadovanje povprečne prodajne cene v prvi vrsti posledica znižanja cen železnicami, ki so poleg 'industrije naljvečl odjemdlec, saj prevzamejo polovico vsega raizpodož-IjiVega premoga. ITo (Znižanje povprečne cene pa je bilo te imogoiče. Iker se je v premogovnikih, zlasti onih, ki pripadajo Trbo-velljslkii premogokopoi družbi, izvedla dalekosežna radionalizađ'ja produlkcije, ■zlasti v iroVih, kjer je kopanje premioga v veliki meri mehanizirano'. Danes so 'slovenski premogovniki; večinoma pre-SkrlbljeUi z majmddlernejšimi (inistalacija-(ufi,-pripravami ta stroffi, za kar so bite potrelhne prav znatne investicije. Kako se je ita mehanizacija produkcijskih naprav Izkazala v produkci# sami, nam mazomo kažejo nalsledmij podatki: in da (oblasti arbitražno pravo v orne- povprečno izvršenih produkcija na skupni zaslužek povprečni zaslužek jenem obsegu. Ravno delovni: red bi bi v 1. zaposl. del. posadov (šihtov) delavca in posad delavcev delavca na posad lahko poizkusna tačka arbitražnega 1923 112.578 3,678.625 0.47 tone 1(70.4 milij. Din 48.20 Din razsojanja v urejevanju mezdnega raz- 1924 12.759 3,954.999 0.48 » 2032 1» 1» 51.40 » menja. 1925 13.390 ■ 3,940.503 0.46 » 203.0 l»' i» 51.30 » Določbe o Obrltmih sodiščih so ddbre, 1926 110.032 12,867.050 0.58 » 136.9 |» !» 47.70 » samo da mi razumljivo, zakaj so pri do- 1927 8.782 2.624J782 0.73 (» .129:5 |» » 49.30 » bro lizvedleni organliZadlji. Obtitrtih so- 1928 8.645 21,646.452 0.70 1» 134.1 » 1» 50.70 » diišč potrebna še poisebna sodišča po 1929 10.076 3,245263 0.71 » 167.4 '» 51.50 >» izaldlruigalh, 'ki iiimiaio. enako .sestavio m Produktivnost rudarjev se je v letih na idari Ite neznatno dvignil, in sicer te 192a—1927. v zvezi z racionalizacijo na (viiišino te d. 1925. obratovanja znatno dvignila. Medtem ko je 1. 1925. odpadlo na enega rudarja na dan 0.46 tone nakopanega premoga, se je (leta 1927. ta kvota dvignila na 0.73 tone In! je lani znašala 0.71 tone. Povprečna produktivnost rudarjev se je torej zadnja leta povečala za preko 50 %). Ta pojav Opažamo kot posledico (racionalizacije (obratovanja tudi v (drugih (državah, Ifoda s to razliko, 'da: je drilgod (povečanje produktivnost imelo iza posledico tudi Zboljšanje mezdnega položaja delavstva, medtem ko se je pri nas povprečni .zaslužek rudarja Povečanje produktivnosti rudarjev je povzročilo občutno znižanje produkcijskih stroškov, kajti mezdna tangenta znaša v naši produkciji premoga nekaj nad 40 % izkupička za prodani pre-log. Odpira pa se nam vprašanje, v čigavo korist je Silo to znižanje produkcijskih stroškov. Povprečne delavske mezde so oStaHe skolro nespremenjene In so danes ma isti višini kakor leta 1925. JČisti. dobiček podjetij (se je sicer dvignil, (toda (tudi ito povečanje čistega dobička predstavlja (te majhen deli ma-teriallnega efekte racionalizacije. Če Štev. 4., »DE^0,<_______________________________________________________________________ Stran 3. pogledamo bilance Trboveljske premo-gokopne družb©, ki reprezentira, kakor omenjeno, 85 % vse slovenske premo-' govme industrije, vidimo, da se je njen čisti dobiček v letih 1925,—19127. gibal okrog 38 milijonov Din in se je šele v L 1928. dvignil na 44 milijonov. 'Ves ostali efdktt raofonaiilz-acije se iz-JpaJža torej rv tnazaidovaniju ipavtpfrečine cene iza prodani premog, Iki je Seta ,1905. anašaiia 241 Din iza itono, Lani pa ile še 182 Din, torej iza 05 % manj, Ker pa so cene premogu za inldusltrijo in idruge prtivatae ikorisamercte ostale v izadnjJi fleth sikoro nespremenjene, moramo sklepati, ida so Mie izniiižane prodajne cene predvsem železnliiSkii npnatvii, in. sti-car še v 'znatno 'večjem razmerju, kakor je padla povprečna prodajna cena. Ta rezultat v narodno-gospodarskem pogledu id razveseljiv. Efekt racionalizacije 'bi moral Iti v pravičnejšem razmerju na korist vsem interesiramim faktorjem, to je delavstvu, železnicam, privatnim konsumentom in {podjetnikom. Tako pa delavstvo nima skoro nikakega dobička od povečane povprečne produktivnost in tudi industrija mora kot drugi največji konsu-ment premoga še danes plačati za premog skoro isto ceno kakor pred leti. To nam daje povodi Hc razmišljanju baš V sedanjem' 'tremrtlkiU, ko smatrajo že-feranioe, d)a so mpravičene izahitevafti od premogovnikov ponovno znižanje oen, in je zaradi tega prišlo že do spora med premogovno linidustilnijo m žetezniško nlprava Da ne igre ;tu za malenkostne razlike, nam potrjuje preprost račun. Drli povprečni prodajni ceni iz i 1926. 'Oko se je splošni nivo cen že povsem prilagodi povečani kupni mo® diimair-‘ja), (torej pri ceni 219 Din za tono, bi bil liZkupiičelki za prodani ikremog lani za 78.8 miillijona Din vččji, (kakor je (dejansko znašal pri povprečni cenli 182 Din. Ta razlika, 78.8 'nfJlijona JDto,.predstavlja efdkt iracionalizacije, ki bi ga bilo trelba pravično razde®ti. Ako bi polovico te vsote (34.4 milijona Din) porabili za zboljšanje mezdnega položaja rudarjev, tedaj bi bila lani povprečna mezda lahko za 24 % višja, vrhu tega pa bi ostalih 34.4 milijona Din lahko porabili za priMižno 10-odstotno znižanje prodajne cene nasproti 1. 1926., In sicer v enaki meri železnicam In tudi ostalim konsumentom. Še itediaj, če 'Vzamemo za podlago računa ponovno znižana povprečno ceno iz 1. 1927. (200 Din), ibi pril enakem računu dobili molžnoslt IS-odštatnega zvišanja mezd in 4 Vi Odstotnega znižanja povprečne prodajne cene. Danes pa, je položaj tak, (da železnice v olbMoi znližanja cen eskomplarajo poleg producentov skoro ves efekt iradiomalizacije, medtem ko rudarji in ostali konsumenti nimajo skoro nlkakih koristi. omogočiti živUjenje mudarškim djnužli-nam, dokler se ne bi ponovno začelo z delom. Prav tako bi Ibilo potrebno zaščititi rudarske družine pred evenituel-mimii deložacijami iz stanovanjsktih hiš. , 2. Pri ureditvi spora oziroma določitvi cenie premogu je treba skrbeti za to, da se delavske plače ne Jbodo Zmanjšale, da eventnelno znižanje cen premogu ne (bodlo plačati delavci Z zni- žanjem mezd. Tudi za to (je intervencija in vmešanje centralne državne uprave v ta spor meobhodno patrlbno,. Ko Vas še enkrat opozarjamo na resnost Situacije in nujnost, da se reši* to Vprašanje. Vas prosimo, gospod predsednik. da sprejmete izraz našega spoštovanja. Živko Topalovič 1. r. Zastopniki rudarjev. Osnutek novega poselskega reda Olovno skovkino bratovske sklodnice 'Bratovska sMadnica je imela v ne-deljo 27. aprila t. I. {svojo glavno sikup-Sčino, katere se je udeležilo 50 delav-slkilb lim 17 pddjettniških delegatov. Dan pred šHupŠČino so 'se sestali delavski »delegati na posvetovanju in se zedinili za enoten nastop. Tako .skupno sodelovanje je pokazalo lep uispefi, ker je skupščina vsled tega bila zelo Ikrdtkal. Bratovska škladnica je bila po računskih zaključkih v bolniški: panogi aktivna, v nezgodni pa pa Sivina. .Nevarnostni razred 'rudarskih podjetij se je zvišal' od 64 na 65, plavžarska podjetja pa od' 52 na 53, da se tako doseže ravnovesje nezgodnega zavarovanja. Od de- lavskih predlogov so bili sprejeti sledeči: iz dtzgodine blagajne se dovoli svota 35.000 Din za podpore rentni-kora. {Upravnemu odboru se je naročilo, da pripravi načrte za postavitev lastne stavbe (Bratovske Skladnice. Tudi je bil Sprejet predolg, da se v novi zakon vnese določba, da ima žena, poročena z zavarovancem, pravico do pokojnine, ako je bil miož zavarovan eno leto po skteplu zalkona brez ozira na Starost. (OStalli delavski predlogi, ki se tičejo novega rudarskega zakona, so bili zavrnjeni, ker se jim je protivila deloda-. jalska delegacija. .Poslallii pa se bodo I prtejtojnemtu ministrstvu. Ljubljanska borza dela je Sklicala dne 2. maja t. '1. enketoi, na kateri se je razpravljalo o osrtutku novega zakona o poslih. Ankete so se udeležite med drugimi tudi Narodna strokovna 'zveza po tajniku Kravosui, Strokovna komisija po tajniku Jakominu lin Jugoslovanska 'Strokovna zveza. Anketo je vodil predsednik ljubljanske borze dela g. Popo-'v(č, referent je bil še® borze dela. tov. Žužek. Enlketa je (ugotovila, da je osnu-itok novega poseltskega reda .preceij (sličen Staremu redu, ki je pri nas v veljavi. Po novem, poseliskem redu je Odpovedni rok za obe stranki 14-dneven, če ni drugače diolgovorjeno ob vstopu v službo. V novem' poselskem redu je predviden dopust in Sicer 'po dveletnem islužbovanju en teden nepretrganega dopusta, Za kateri čas gre poslu poleg plača tudi hranama v višini pol-mesečne plače. Po 10 letihi Službe ima ipdsel pravico idb Odpravnine in sicer četrtine letne plače. Odpravnina se za vsako madaljno teto zvliša za 5 %. Nova je oblika pOselske knjiži'Ce, ki predvideva, da se v nljo zapiše pri vstopu v službo tudi dogovor sprejema v služba Proti tej noviteti so se izrekli zastopniki poslov in so se postavili na stališče, naj se služlbehe pogodbe ne vpišejo v knjigo, temveč na posebno pdla Enke-ta je naročla borzi dela, naj izdela na podlagi razprave svoje mišljenje k novemu pOseiskemti redu in ga pošlje ministrstvu za socialno politiko. — Ob tej phlliki izražamo svoje 'začudenje, kako si prisvajajo' borze dela dolžnost, da etiketirajo o poseliskem redu. Zakaj, imamo Delavske zbornice. Po deio-Ikrogu, ki ga imajo (borze dela, razpravljanje o poselskem redu sploh ne spada v njihov delokrog. Delavske zbornice same bi morate zastaviti svojo besedo, da bi se v talko važnih vprašanjih ne šlo preko njih. Sedaj .sta se dogodila že da silUčaja, da je tako enketo sklicala borza dela in ne Delavska zbornica. Narodno-strokovna zveza Rudarji se obračajo na vlado za pomoč Posebna delegacija rudarjev se je vpričo težkega položaja, ki je nastal v cev ir jih -TPD, podala v Beograd in z zastopniki Centralnega sekretarijata DIZ iZročilla miPlstrskemu predsedniku generalu Živkoviou nasiliednjo spome-nioo: »DoVodjujemio si Vas opozOriti na zelo resno in težko Situacijo, v kateri se nahaja 'delavstvo v premogovnih revllirjiih Trboveljske premiOgoikopne družbe. Tam je {zaposlenih 9000 'rudarjev, z ve-1’lk'iim (Stevlom družinskih članov, slku-paj oikoili 35.000 prebivalloev. (Med promettnimi minisitrstviom. in Trboveljsko premogoklopnio idružbo je nastal spor zaradi cene premogu. Dobavljanje premoga drž. železnicam' je prenehalo in družba je od' tega časa naprej začela Omeje vati kopanje premoga: 1. v mesecu februarju je delalo 9000 rudarjev nameslto 24 samo 19 dni, vsled česar so 'izgubili rudarji na 'zaslužku vsak po 5 dni, to je Din 1,800.000; 2. v mesecu marcu je delalo 9000 rudarjev namesto 26 dnli samo 18 dni, Vsled česar so izgubili vsak po 8 dni, preračunamo v dinarje Din 2,880.000; 3. v mesecu aprilu je 'delalo 9000 rudarjev samo po 2 idil na teden in znaša Skupna izguba na zaslužku, ki jo Utripe rudarji, da danes Din 1,440.000. S 1. aprilom Se je popolnoma prene-haUb z 'dčlolm v hrastniškem revirju!., Ikjeir je zaposlenih '1200 rudarjev, ki so »Staili vsled ustavitve dela brez vsake-ga Zaslužka. (Sporedno z uštavlitvijo dela, oziroma omejitvllo dela v zadnjih 'treh mesecih, te Trboveljska premojgolkopna družba ustavila (tudi- izdajanje žvljenskili potrebščin iz svojih 'Skladišč' in je prekili-ealla garancijo za kredit rudartjev pri Privatnih 'trgovcih. Deset tisoči rudar- skih družin trpe ‘Strašno pomanjkanje. Na toi, da bi zaposlili rudarje pri drugih rudnikih, ni Piti misliti. Pollidžaj je .tem' ‘težlji. Iker rudarske IbraltovSke Skladnice niso vezane s splošnimi (delavskimi zavarovalnimi (Ustanovami, one same pa nimajo nekakega sklada za (podpiranje nezaposlenih, kakor jih predstavljajo 'Skladi, ki ,z njimi razpollaga ministrstvo za socialno politikio in borza dela iza podpiranje ostalh brezposelnih idelavcev. Ta težka izkušnja mas zopet uči, da je (treba že vendar enkrat popraviti staro napako, ki se je storila na ta način, da se je rudarje Oziroma rudarsko zavarovanje iztočilo iz Ostalega zavarovanja. Saj nima smisla, da se iz sptošnega zavarovanja, katero obsega danes 700 tisoč delavcev, iztoči majhno 'število okrog 60.000 rudarjev. In 'vendar je baš v rudarstvu maj* 1 2 3 večkrat opažati (katastrofalne {pojave Vsled padanja ali dviganja cen premogu in z olzliirom na vremenske prilike. Trelba Ije nuditi rudarjem v revirjih nujno pomoč in jih rešiti pred katastrofo. 'Rudairj' se ne morejo vmešavati v ciprašanje spona med družbo in pro-mdtnim ministrstvom radi cene premoga. Tolda oni 'imajo pravico pričakovati od (države naslednji dve Stvari: d. Da! se jim1 Vse dotlej, dokler traja ta spor in nezaposlenost, z javnimi sredstvi pomaga, da bodo mogli živeti. Trboveljska dnUŽba je dala v ta namen Din il,000.000,—, to pa je pri velikanskem Obsegu nezaposlenosti kaplja v morje. Brezpogojno 'bti bito potrebno, s 'sodetovanljem banske Uprave, poklicnih Zbornic in rudarske organizacije sestaviti odbor, kateremu naj bi se dala na razpolago primerna sredstva lin kii imeli Organizirati podporno akcijo in KONGRES V M ARIBORU Tajništvo je že irazposlato prvo. oktrOžritoa z navadili, kako pridobiti čiimveč ludeiležnlkov za naš kongres, ki bo letaš 7. in 8. septembra v Mariboru. Podružnice so že pridno na delu in tekmuje jo l med seboj, katera bo letos odnesla prvenstvo1. Vse so že pričete j z inalhinalnimi akcijami in pnidoblva-mtem prispevkov izai podporo najrev-nejšim. Nekatere podružnice (bodo tekom maja ali junija priredite' posebne prireditve v ta namen. Članstvo Samo pa je z navdušenjdm 'sprejeto vest, da pohliltimio. leltois k našim severnim bratom, v olbmiejni lin) mactomailho zavedni Maribor. Centralia je tudi pridno na delu in |je že vaMa, zunanje goste, ki so vsi 'Obljubiti svojoi ud'eležbo. Kakor vse kaže, bo iletolšmjii kongres eden naših inajviečjiilh, mogočna manifestacija nactonaHnegai ideHavstva. Letos bomo na kongresu pozdravili brate .iz Srbije in Hrvatske-. Že sedaj imamo ijaVijene delegate 'Jz Beograda in Zagreba, do kongresa pa ise tjaviijo gotova tudi drugi. Tudi iCeškošlovenska obec d^linicka 5lz ! Pnage bo odposlala svoje zastopstvo, ' da nam Ida nove Site in imdči za, nada-llljevanje inašega težkega 'dela. Maribor-ska podružnica pa je v majžiiValhneljšem delu, Iker1 hoče pripraviti kongres naij-temeljitejše. Smiatramo za potrebno, da ponovno opozorimo vse naše podružnice ‘in1 vse ČlanstVo: Prijavljajte se za pofliet v Mai-irllbon agitirajte med inaišimi prijatelji, štedite denar! Pohitite v drugo pne-stoifltooi Slovenije, pohitite' med nase severne brate, ki vas čalkaljo in vas- bodo bratski sprejeli. 7l -lin 8. septembra vsi do zadnjega! v Maribor ! NAŠA NOVA POSTOJANKA V BEOGRADU Ni dolgo temu, ko je bil naš pred« sednik tov. Juvan v Beogradu. Tam v naši prestolici je poiskal naše tovarU še, ki so brez organizacije. Pogovoril se je ž njimi, jih navdušil za organizacijo, dal potrebna navodila in jim na« ročil, da mora tudi v Beogradu dobiti NSZ svojo' podružnico. Naši tovariši so šli na delo, imeli so seje, sestanke in na velikonočni ponedeljek so skle* nili, da ustanove v Beogradu Narodno strokovno zvezo. Pravila za novo organizacijo v Beo« gradu so vložena. Kmalu bodo potr« jena in vrši se ustanovni občni zbor. Takrat prične nova doba za našo or« ganizacijo, ker pričnemo z ofenzivo iz Beograda proti jugu. Delavstvo je v Srbiji nacionalno in razumljivo je, da z velikim veseljem pozdravlja novo nacionalno organizacijo, v katero bo vstopilo in ki mu bo vodnica. Naše nove prijatelje v Beogradu, ki stojijo na čelu našega pokreta, iskre* no pozdravljamo. MARIBOR (Naša podružnica je prirekUia ivt nedelja '13. aprila prvii večji članski sesta-mek po 'Občnem zibana N društvenih prostorih se je ta dan zbralo prav lepot 'število Članov, ki so prišli, da slišijo poročilo svojega strokovnega tajnika tav. Kravosa fe Ljubljane. Sestanek je otvori predsednik tov. (Saje, ki je poi-zdravil vse navzoče dni posebno pa centralnega tajnika tov. Kravosa, kateremu je podal besedo. Tajrtik tov. Kravos ie v skoro poldrugo (urnem govoru orisali položaj (delavstva v Jugoslaviji in pogledal inefcolllko tudi po svetu naokrog. Po poročilu o stanju delavstva se je idatakinli tudi' pereče točke, kako je naše delavstvo organizirano. Zaključek je bi strahovat. Navzočim ni šlo v glavo, ida vzffife veliki1 mizeirliji, ki vlada med nami, nimamo vsaj polovice vsega delavstva 'organiziranega. In vendar je tajnik dokazal, ida je temu tako. Govornik se je pečal podrobneje tudi iz ostalimi vprašanji, posebno pa se je bavi z vprašanjem kongresa, ki bo letos v Mariboru. /V debati, ki! je sledila poročilu tajnika, se je pokazalo, dta so člani NSZ v Mariboru samli 'zreli možje im fantje, ki bodo šli kot apostoli med meorganizirdnoe ter jih privedli v organizacijo. Mariborska podružnica se pridno pripravlja iza delegatski izbor in kongres. Gdbarave seje obravnavajo samo to vprašanje. iSklenillo se je, ustanoviti več samostojnih odsekov, tako n. pr. prehranjevalni, stanovanjski, ve-sellčnli, izletni itd. 'V teh odborih bodo poteg obartalkiav sadleJllovdli tudi člani sami, ki se izredno zanimajo za kongres im katorilhi želja je, da bodi kongres v (Mariboru veličasten. Vsa napredna javnost pa z zanimanjem štedi ddllu naših tovarišev (in- je že v naprej obljubljeno, dia bo vsa napredna narod-no zavedna ■'mariborska javnost sodelovalna s svojim prisostvovanjem na fcdnigresu narodnega delavstva. NOVA PODRUŽNICA NA VRHNIKI Dober naš prijatelj nam je pisal z Vrhnike in potožil o mizeriji tam* kajšnjega delavstva. Odkrito nam pi* Se in pove, da je delavstvo primora* no iskati izhoda v organizaciji, Piše nam in vprašuje, če je mogoče družin* skemoi glavarju živeti s 180 dinarji mesečno in plačati vrh tega še stano* vanje. In teh 180 dinarjev mesečno se šteje že med boljšo, plačo, kaj pa šele drugi, ki ne zaslužijo niti toliko. To« varišu smo povedali, da se delavstvu danes me bi godilo talko sftalbo, če Ibi bilo močno organizirano. Tovariš nas je razumel in šel na delo. Ne bo dolgo, ko bomo imeli tudi na Vrhniki svojo postojanko in zbrali okrog sebe one, ki nočejo živi v grob, one, ki hočejo za pošteno delo pošteno plačilo. Usta* novitev nove podružnice na Vrhniki je v teku in upamo, da bomo kmalu lahko stisnili rok svojim novim tova* rišem. VEVČE _____ Pri nas huda prede. Ni dolgo tega, ko smo par dni neprostovoljno poči' vali, že krožijo novi glasovi, da bomo spet šli na dopust. Saj ne bi nič to* drnjali, če bi bil ta dopust pošteno plačan. Na neplačan dopust pri teh mizernih plačah pa res ne gremo rad«. Vevška papirnica dela z nami, kar se ji ljubi. Prav dobro ve, da je delav* stvo zapustilo svoje strokovne orga* nizacije, da ni zaščiteno in da je zato mogoče udariti po njem. In ker ve to. nas tudi prav pridno biča. Pa če nas tudi boli, se še ne spametujemo. V klerikalni organizaciji se med seboj kregajo, gospodar pa gleda to početje in čaka prilike, da ostane delavec brez vodstva, potem bo naš dopust podaljšan. Edina, ki se resno briga za naše težave, je še Narodno strokovna zve* za, ki budno pazi na naše razmere in nas vzame v zaščito, ko vidi, da je to potrebno. Tudi pri zadnji redukciji se je NSZ resno zavzela za nas in smo ji zato hvaležni. Podružnica NSZ bo v kratkem imela svoj članski sesta* nek, na katerega opozarjamo vse član* stvo. Ko vas pokličemo, pridite vsi In vse, da se posvetujemo o korakih, ki jih je treba podvzeti, da se vevška ne bo lilglrala z nami In našim življenjem. Povejte to tudi drugim sotrpinom in jih pripeljite na sestanek. Sestanka se bo udeležil tudi delegat centrale, ki nam bo poročal o položaju delavstva in drugih važnih stvareh. MEDVODE Odlbom 'tukajšnje podružnice je na svoji zadnji seji Sklenil Sklicati v kratkem članski sestanek, da informira članStvo o položaju delavstva in o. drugih važdh vprašanjih. Na tem sestanku se bo ituldi članstvo* pogovorilo o izletu v Maribor, Iker je odbor mnenja, da se mora letošnjega Ikortgresai tudi delavstvo iz IMedvod udeležiti v večjem številu. Piri‘tej priliki naj omeni-mlOj da se tukajšnje delavstvo bore malo birlilgia za Svoo ongartzacio. in da je treba nekatere iSkoiro 's silo 'gnati na sestanke. To ne' dela časlt našemu stanu. Pomislimo isamo, kako nam igre, poi-tem Ibomo videli, če je odbor upravičen', da nas graja iradi malornarmotsti ali ne. Tovariši, nekaj več zavednosti in odločnosti, ipa bo šlk>. STRAŽIŠČE Naša podružnica že precej dolgo ni imela sestanka, 'zato ga bo Sklicala v čim najkrajšem času. Sestanek je potreben radi pogovora o izletu v Mari-Iboir. Nalša podružnica je (bila še na vsakem kongresu častno zastopana in bo tudi na letošnjem. Nekateri člani so pričeli že s štedemijem in hodijo manj1 v gostilno. Ti člani nam služijo lahko za vzor in dobro bi bilo, da jih posnemamo. Nič ni lažjega kolt prištedilti 'denar za enkratno večje potovanje. Ob nedeljah ga pije človek pol litra manj in v par nedeljah je potreben denar tukaj. Samo na ta način smemo pričakovati, da nas bo reis veliko šOlo v (Maribor. Kot slišimo se ituldii Kranjčani pripravljajo na ta izlet. Naša Gorenjska gotovo tudi letos ne bo zaostala za drugimi kraji, posebno ne, ker čdjemo, da bodo šili naši vrli Jeseničani v večjem (številu v Maribor. Na' sestanek bioldoi člarti vabljeni pismeno in jih že v naprej prosimo, da se ga udeleže, ker bo prišel tudi delegat centrale, da nam poroča o akfcudnih delavskih vprašanjih. DOLENJI LOGATEC IP6 dolgem čašu tse oglašamo tudi mi enkrat. Pri nas ni poisdbno novega. Naš odbor je v 'zadnjem času nekoliko zadremal, pa pričnemo v; kratkem z rednim delom. Odborniki so se te dni sestali in se posvetovali p zadnji okrožnici centrale. 'Brez dvoma se bomo tudi mi iz Logatca udeležil kongresa v Mariboru. V priihiodnjiih dneh bomo imeli članski sestanek, 'ker ga že dolgo pogrešamo. Odbor bo povabil tiudi delegata iz lUjulbljaine, da nam pove kaj novega. iClami bodo na sestanek pismeno vabljeni in upamo, da ne bodo vabila preizrii. Skrajni čas je, 'da pričnemo tudi n* z delom, da nas solsedje na 'Vrhniki ne dohitijo. Slišimo, da se tamkaj ustanavlja naša nova podružnica. Poznavajoč Virlbničane se res bojimo, da bomo oštali za rtjimi. Tovariši zdramite se in na delo, kongres je pred urmi. SENOVO Dragi tovari!š urednik! Pišem ti z okorno rolko, ki ni vajena peresa, temveč krampa, pa upan, da mi oprostiš in priobčiš teh par vrstic v našem priljubljenem listu. Srce me boli, ko vidim, kako malo se nekateri brigajo za našo origarilizaoijo. Edini, kr se za njo briga, četudi mu ni potrebna, je naš prljub-Ujemi zdravnflk dr. Benedičič, ki je posvetil ves svoj prosti čas nam rudarjem. In srce ime boli, ko vidim, kako hvaležnost izkazujemo temu našemu iskrenemu prijaltelju. Na vse njegove klice ostajajo rudarji gluhi in se ga spomnijo, ko je sila velika in ko vedo, da bo edino g. 'doktor lahko pomagal. iMar ni Škoda, da je toliko rudarjev izvem organizacije in dla oni,-ki so or-ganMranli, ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Kje je odbor? Zakaj ne skliče sestanka, 'da se odkrito pogovorimo in povemo vsakomu — kar mm gre? Že dolgo nismo imeli prilike slišati naših voditeljev iz Ljubljane, zakaj se jih ne povabi. Vidiš, dragi tov. urednik, sltav-Ijam sama vprašanja v trdni veri, da ml kdo iz Senovega odgovori. Te pozdravlja Tvoj prijatelj. ZAGORJE V nedeljo 27. aprila je imela podnuž-nioa Narodno strokovne: zveze v Zagorju ‘Svoj članski sestanek, ki se je vršili- v Sokolskem domu. Na sestanku, Iki je bil prav dobro obiskan in katerega so se udeležili 'tudi zastopniki podružnice te Trbovelj, je poročal tov. Kravos o nalogah in ciljih NSZ. V nrav živih barvah nam je predoči vse trpljenje delavstva, vso- mizerijo, ki jo preživlja danes naš delavec in nam pojasni Ob koncu govora, kje je rešitev. Zt odločno besedo je poudaril, da ne sme biti 'tarnanja, me preklinjanja, ne malodušnosti Delavec se mora zavedati samega sebe, mora vstopiti v veliki krog orgamizirancev in tam se neha babje tarnanje. Tam' se prione imi-'Slliiti In delati načrte za boljšo bodočnost S pozivom, naj bodo vsi organi-Eliranči apostoli delavstva dn naj gredo med meorganiziranioe ter jih privedejo,' v vrste NISIZ, je tov. Kravos zaključil svoj govor,, nakar je govorit še tov. Pavel Dornik za Trbovlje din tov. Kušar te Zagorja. 'Lepo uspelo izlboirova-nj;e je 'zaključi toV. Dolar, predsednik NSZ v Zagorju. TRBOVLJE Dragi) tovariš urednik Ko' sem zadnjič poSM svoj 'dopis, v katerem sem 'ti mailio potarnali, nisem mislil, da ga boš objavil. Zato sem bil s itovariiši vred zdllo vzradolščen, 'ko sem 'bral naš glas Iz Trbovelj. 'Vesel mas, da si mam dal malo prostora, da potožimo maše gorje. Se večje veselje si nami napravil s 'člankom O' iSibiriji pri nas. Pa je res Sibirija, in še kakšna. Poskušaj! Ker smo se organizlralli, da'zalščitimo svoja prava, da izboljšamo svoj položaj), pa me morda maslino, me, povsem tako kot nam' zakon dopušča in samo z zakonitimi sredstvi, 'je maistal ogenj v strehi Dufciičevega podjetja to že padajo žrtve. Kot prvi je zletel te podjetja naš agilni odbornik, blagajnflkov namestnik. Temu očita podjetje lenobo, češ, da ne hodi na šihte! Da, ljudje božji, pri vsej tragiki smo. se smejali. Komaj po' dva dni delamo na teden, pa bo človek še sam praznoval, sil moreš miLSMi kaj takega! Mi pa vemo, kje čevelj žuli podb jetj'e. Naš odbdmik Z. ni ‘len, o ne, ampak se zaveda, da je Ipo zakonu podjetje dolžno plačati |za nadure 50% , ker je (zakon o zaščiti delavcev še v veljavi, lin ker je eldltoi, ki se je upal dvigniti svoj Igttlas za Svojo pravicoi, lop, pa na cesto. Kaj bo puntar v podjetju. lin da iie Itemiu tako, nam priča to, da se širi kot lavina1 po obratu glas, kdor je orginižiratn — gre od1 nas. Delavstvo pa še ni spregovorilo zadnje besede. lOno' Se pridno organizira in jih prlihaja vedno več v naše vrste. Pa ni samo ta slučaj itafco kričeč, jih imamo pri nas celo kopico. In za vse se bomo pobrigali, da izve javnost. Pa tudi marsikaj drugega bomo povedal, kar ne bo podjetju viseč. Pa čakamo še, naji se bolo viriti naprej. Čudimo se /TPD, da je dala Dulkrču v eksploatacijo svoje bogastvo lin mu dopustila, da je ustvaril ■tukaj idnugo Silblirtjo. iDeiaji, garaj in molči1, če ne greš. To 'je parola priga-njačev .podjetja, katerim je delavec še vedno te uboga para, ki ne sme dvigniti svoj glas proti krivicam. Delaj to molči! Tu Se odpuščajo dtelavoi brez vsake krivice, sprejemajo pa se novii, Ako samo v mislih črhlneš proti podjetju, že izletiš, dinugi, ki je še nedolžen, pride na tvoje mesto. Koliko časa bo tam, miJhiče ne ve. Pisali smo nalšii: oen-tralH to to prosili za pomoč. Pa tudi tebe, tovariš urednik, prosimo, ne za-pusti nas in nam daj vedno kak kotiček' na razpolago, da poVemo svoje gorje. Za prihodnjo številko ti .bom opisal vso lepoto tega našega kotička, te nriše SMriije, katere na«' reši Bog. Polzdraviljeia — (Rudar. LITIJSKO DELAVSTVO V OBUPU Iz vrst litijskega delavstva smo pre-jeili ta dopis, ki ga v celoti1 objavljamo. Kot strela z jasnega neba je udarila v nedeljo med nas časopisna, vest o veliki redukciji, ki se nam bliža. Begali smo semtotia kot kmet pred hudo uro. Pirej vesela Litija je maertkrat Ob- ' Stala to od ust do ust je šlo vprašanje: kaj sedlaj? Mii smo vedeli, da gre z naročil prav težko, saj je v pisarnii večno tarnanj© o tem', vendar nismo ni z daleka misBi, da bomo tudi tukaj delavci žrtve slabih' gospodarskih! razmer. In vendar bo tako. Mč se ne da Utajiti. Nalša centrala z Dunaja je dala nallogi, naj se obrat reducira ta vrže na cesto nič manj [kot 400 delavcev. Štiristo ljudi, ne vštevšli družinske 'člane, bo na 'Cesti brez kruta v tej ispllošnll gospodarski krizi. Ni čudo, da je vse (zbe-gano ta vse satno taram ter čaka usodnega udarca. V soboto se je odpela! naš ravnatelj g. Preiss, ki dobro pozna ratemere to kateremu bi bilo težko odpustiti naenkrat tako število delavstva, na Dunaj, da skuša ob dvanajsti uri rešiti, kar se ireSiti da. Z veliko neštrip-nostjo čakamo sedaj njegovega povrat-Ika to njegovih 'usodnih besedi Kakor se tolažimo iz odhodom g. ravnatelja na Dunaj, tako ma® ne tolaži vest, ki Prihaja liz pisarne, da že prlipravtjajo seznam onih, Ikli bodo odpuščeni. ISO naših tovarišev je hiloi že odpuščenih, pa ti so nrnlli kmietje to se jim redluk-Cija ne bo iravno preveč ipOznala. Teh pa sedaj ni več mnogo v itovarnli d!n pridemo na vrsto mi, Iki smol pravli industrijski 'đefavci, navezani samlo na kruh, ki ga iddbiiimoi v tovarmi Kaj bo z nami, če se nam ta kruh odvzame? Kam: bomo Šli v tCj ve'Iki brelzpdsellnoštiii? To so 'vprašanja, ki si jih Stavljamo 'dan za dnem in ki mas molre tudi v spanijiu. Tovariš urednik, kaj pravHIŠ, bo 1 kake pomoči, da me bomo ostali z otroki na cesti. 'Smemo fi pričakovati pomoči naše organizacije? Nas bo znala uspešno braniti ta ščitki? Piri mas smo imeli slab delavski pralzinlilkL Kar se je prej šušljajo, (se 'je poZneje govorffloi ta je postalo' (dejanje. Cez noč je pnišllo gorje na nas lin .to gorje to treba Odplravitil Kako, svetuj nam tovariš urednik to nas pouči. Te pozdravlja — starti znanec. Narodna strokovna zveza je že od nekdaj opozarjala litijsko delavstvo, naj bo SUječe. Ko se človeku predobro godi', pozabi na svoje dolžnosti. Im tako je litijska delavstvo' pozabilo ma dolžnost}, ki jih 'uma do organizacije. Udarec je sedaj tu. Armada raztresena in le malo vas je, kfi ste ostat organizaciji zvesti, le malo, 'ki niste verjeli, da bo vse 'dni sijalo sotoce. Nam se zdi,, da je 'redukcija le pretveza za znižanje delavskih iprejemkov, ker od' nekdaj že pravijo gospodje, ki vedrijo in obffiačftjo v 'tovarni, da soi vriši zaslužki veliki in da jih ne Zmorejo. Na to smo vas opozarjali dolga teta. 'Iln ma kar smo vas opozarjali, je sedaj tu. Treba bo sedaj dejanj, da vsaj nekoliko ublažimo nesrečo. Zato ti dajem, dragi tovariš, dober Svet. Predvsem naj se zberejo delavci v svoji' organizaciji. Kot piščeta, ki ob nesreči poiščejo kokljo to se stisnejo k njej, tako naj se 'delavstvo Ob tej hudi urii 'zbere y 'organizacijo lin tako skupaj zbrani bomo lažje raizmišUijalk kako Odsitranitl ipretečo nevarnost. Bo-di ti to ostali cirigartižE'rani zvesti naši 'Bani prepričani, da bo Narodnoi stro-ko vna zveza 'tudi v item sldčaju storila svojo polno dolžnost. Ti si eden naših najstarejših v tovarnlL Spomni se onih časov,, ko je divjala redukcija med' vami, kdo vam .je prihiteli ma pomoč. Ne bolni ponavljal, 'da ne ho samohvaila, ti to dobro veš Dn 'zato povej vsefm: Narodna strokovna zveza nas ne zapusti'. Naša prva dolžnost' pa je, da pridete ’vSi na sestanek, Iki ga bomo sklicali v 'kratkem, da se na njem posvetujemo o preteči nevarnosti. IBoidfi! pozdravljen'!' 'NAŠI RUDARJI NA SV. PLANINI Prvega maja smo prav zgodaj vstal, četudi mas mliSo budile Običajne vsako lelfine budnice naiših godb. Vse je bilo 'tiho, vse pusta 'Se maralva nli kazahu prijaznega ‘lica in ivlse je 'kazalo, 'da bomo imeli pust, deževen dan. Pa vremena se imismo usltrašli, popotno palico v rolko ta '»inuidksaCk« na hrbet, pa sme jo Udarili v hrib. Nismo hodit dobro urot, bo se nam ie posmejalo sollnce ta ma!s s svojo porednostjo valbilo višje ta Višje, lin šh smo, šli za 'soltacdm, ki je stalo tako visoko to mas 'talko prijalzino valbilo. Ni nas Mio malo. Pred nami generali fa Trbovelj, iLcik ta iZagoirja, za njimi ml poM'evnejši ta tudi počasnejši. Sicer so nekateiraiilkiom očitali, da nam je mast •branila navkreber, pa to so govor* le suhci, ki niso ivedeh, da je na Kleku prav prijetna postajica z dobro postrežbo, prijaiznim birtom ta gioStlnlcairisa Nfč ne de, če smo prišli na 'Sv. Planino skono mro pozneje nego ob določenem času, zato pa nismo planili v gostilna, ker smol bili 'za prvo silo že '»pokrOf-tani«. Pavle že ve, da je tako. Po pičlih dveh uricah prijetne hoje Ob prijetneta razgoivormi o mteeriiji ru-dalrjCv, o nazavedhostl istih, o Vseh križih ta težavah, ki spremljajo rudarja skozi cele veke, smo ‘veirtdar dospeli prav na vrh hriba. In 'tu smol se oddahnili, Itu smo dali hvalo materi na-rraivli, ki se je odela za prtvi maj v prelepo novo oblačilo to bila Vsa. kolt nevestica mlla'diaL Na vrhu smo bili skoro ves dan ob majtepšem vremenu ta majživahnejši zabavi, .daleč od sveta, dateč od skrbi. Vsaj ta dan smo hoteli biti prošti spon, prosti težkih misli, sami svoji v pridepi naravi. Naša pesem je mogočna orila raz hrib to nosila naše pozdrave onim, ki Za praznik niso' vedeli. Naši rudarji -so tetOs dostojno ta lepo pinznovaH praZnlk Dela. Nič hrupa, nič igoidbe, nič 'sho^a, nič veselic, nič zastav, 'samo prijateljski izlet v naravo, prelepa našd ipesean ta koštrtunčefk, to je Mil letos 'na|š rudarski praznik. In Vsi razigrani, vsi veseli, vsi ‘po-mfajeni smo se vračali proti zatohlim ddmicivom. Na Kleku še kratek oddih, še zadnja pesem' to zaključili smo dan našega praznika. lELOI ( Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.