NAŠ ČASOPIS Vsem ženskam, zlasti pa materam, čestitamo za 8. marec in za materinski dan. IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXV, ŠT. 230 FEBRUAR 1997 Slavistarja na nucama Najlepše je, kadar se človek lahko nasmeji sebi in svoji neumnosti, vendar je običajno to tudi najbolj boleče. Ampak tako je življenje, ki poganja svet, da se ne ustavi. Torej: jeseni je stekel obsežen krog kandidiranja za novega odgovornega urednika Našega časopisa, postopek, ki je lahko formalnost, lahko pa tudi ni. Pokazalo se je, da to ni bila zgolj formalnost. Spodaj podpisani se je prijavil na razpis, ker je bil prepričan, da lahko še nekaj časa plodno soustvarja javno podobo o Vrhniki in drugi treh občinah, kakor jo že sedem let doslej, brez posebnih pomislekov in pripomb. Toda papeževa mula brcne tudi po sedmih letih in se je zgodilo, da je formalnost postala zaplet. Kot je videti, se je na eni strani organizirala zasebna inicijativa, kot se je organiziralo že nič koliko zasebnih inicijativ v slovenskem medijskem prostoru, saj se tako pravi dogodiščinam pri časopisarjih in televizijcih. Usoda velikih medijskih projektov je znana: propadla sta kar dva državna dnevnika na zasebni podlagi. In tudi pri kakšni televiziji so številke zašle krepko v rdeče polje. Časopis, ki ga držite v rokah, pa je delno občinski, še bolj pa, kakor kaže, tudi od vseh ljudi, ki ga berejo. Doslej smo ohranjali zdravo razdaljo do vseh in tako naj bo tudi v prihodnje, pri čemer imajo vsi možnost v njem priobčevati tisto, kar imajo ljudem povedati, brez razlike. Za urednike pri časopisih se ve, kako je z njimi: morajo biti vešči vsaj pisanja in branja, če naj uspešno opravljajo svoje delo. In imeti morajo nekaj več izkušenj s pisanjem kot je analfabetski tečaj pri kakšni ljudski univerzi. In že zaradi stroškov, ki s takim časopisom nastajo, nekaj izkušenj, da ne trpijo občinski proračuni bolj, kot je nujno. Vendar je del lokalne politične publike sodil, da «slavistarja na nucaja«, kot je bilo pred leti rečeno v komediji, ki so jo hodili vsi gledat in se smejat, ko so se direktor in delavski svet v neki tovarni šli neposredno demokracijo, kajti kadar človek govori od srca, ne potrebuje pravopisnih in ne slogovnih pravil. Blekne, kar niu pade na pamet. Iz tega izhaja, da v naši javni besedi ni kodeksov in pravil, kajti bolj ko mu zabelim, boljše bo jezil. Po odzivih pri glasovanju nekega decembrskega večera, ko je juha v gostilni čakala, da se ohladi razprava, sem tudi prepričan, da je nemara papeževa mula brcnila po sedmih letih, ker prej ni imela prilike. Papeževa mula dolgo pomni. Stvari v majhnem svetu, kjer je lahko odmev na pisanje tudi brca v zadnjico, kajti če pero lahko ubija, ubija tudi jezik in dolga noga, so bolj zapletene kot v svetu, kjer pri medijih ne poznaš svojega bralca od blizu. Besede je treba modro postavljati. In se zaplete od časa do časa, ko z vso pravico hočeš reči bobu bob. Tukaj urednik niha med pripadnostjo kraju in med nespodbitno resnico, kadar krajevni veljaki zmagujejo v neenakem boju s pametjo. Tako se je v tem mesecu v eni naših občin zgodila velika razprava o mnenju, ki zadeva zasebno lastnino, ki ne nazadnje ni obvezujoče za sam postopek. Kraj je zdaj razcepljen med lastninobranilce in lastninojemalce. Po svetu se ve, kako je s temi rečmi: vsa evropska levica bolj kot ne zagovarja državno lastnino, ki naj prevlada nad zasebno in to je njeno demokratično mnenje, s katerim zmaguje ali propada na volitvah. Evropska desnica zagovarja zdravo konzervativnost, ki se kaže v tem, naj vsakdo ima pravico do svoje zasebne lastnine z določenimi omejitvami, ki jih predpisuje država po svojih interesih, trgovanje tudi z zemljišči pa je stvar kupoprodajnih in darilnih pogodb in dedovanja. V naših tranzicijskih razmerah, kjer telo še vedno nosi premajhno demokratično glavo, pač nekoliko pomešamo politične strani neba in se nam zgodi, da desnica zagovarja, kar bi morala zagovarjati levica, pri čemer se o zadevah ne damo poučiti pri pristojnih službah ali pri pametnih in o zadevah poučenih ljudeh. To je se iz tistih časov, ko je bilo vendar vse vnaprej dogovorjeno in je vse prerekanje in javno debatiranje služilo javni podobi demokratičnih odnosov. Problem je tudi v tem, da Prepogosto prevlada argument glasnejšega in ne argument Pametnejšega. Če sem spočetka povzel iz tiste komedije o minulih časih, da »slavistarja na nucaja«, tudi pravnika ne potrebujejo in ne zdravnika in ne kemika in ne veterinarja, ne avtomehanika in ne vodovodarja itd. Saj smo tako pametni, da znamo in zmoremo vse sami. V družbi »Sam svoj mojster« torej lahko odmro prav vsi Poklici. Kdo tako misli? Vem pa ne povem, ker bi bila jeza Poetika. TONE JANEŽIČ v. d. odgovornega urednika IZRAZI ZAHVALE vsem, ki so kakorkoli pomagali pri sanaciji požara Ob katastrofalnem požaru našega centralnega vrtca na Vrhniki se v lastnem imenu zahvaljujem vsem požrtvovalnim gasilcem vrhniških prostovoljnih gasilskih društev ter gasilcem poklicne gasilske brigade iz Ljubljane. Zahvala velja tudi vsem staršem otrok, krajanom, mladim in neumornim vzgojiteljicam in varuškam, ki so skupno nesebično reševali, kar seje rešiti dalo na mestu samega požara. Ob tej priliki pa bi se tudi zahvalil vojakom slovenske vojske, ki so pomagali pospravljati opremo prve dni po požaru. Še enkrat vsem hvala. ŽUPAN VRHNIKE VINKO TOMŠIČ : Nadaljujejo se dela semaforizacije križišča Tržaške ceste z Ulico 6. maja Konec novembra je bil položen asfalt na prenovljenem delu Ulice 6. maja, kar naj bi bil povod za začetek del postaviteve semaforja na križišču ter ostalih spremljevalnih del. Vendar je sneg vsa dela ustavil. Prav sedaj pa smo opazili, da se dela nadaljujejo. Vsa dela dosedaj je izvajalo Cestno podjetje Ljubljana pod investitorstvom Direkcijo za ceste Republike Slovenije. Tudi vsa nadaljnja dela pri postavitvi semaforja bo izvajalo Cestno podjetje Ljubljana. S preureditvijo križišča se je spremenil tudi režim vhoda in izhoda ter parkiranje na Trgu Karla Grabeljška. Tako je bila v ponedeljek, 24. februarja 1997 začrtana nova talna signalizacija na tem parkirišču. S.S. BOROVNICA Praznik z opero S 5. marcem, ko bodo šolarji iz turističnega krožka borovniške šole predstavili Vodnik po Borovnici, s tekmo med znanimi Borovničani in podjetniki v petek, 7. marca zvečer in z nastopom ljubljanskega opernega ansambla, ki bo v Borovnico prinesel Rossinijevega Seviljskega brivca, bodo Borovničani praznovali svoj tradicionalni občinski praznik. Več o praznovanju in borovniških zadevah na 8. strani. Uredništvo Našega časopisa lahko pokličete tudi na mobitel številka 0609/650-186. Naslednja številka Našega časopisa izide 27. marca Športnik Vrhnike za leto 1996 Športna zveza Vrhnike bo v torek, 4. marca ob 20. uri v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki podelila priznanja najboljšim vrhniškim športnikom, ki so v letu 1996 postali državni prvaki. Obenem bodo podelili ustne pohvale vsem mladim perspektivnim športnikom številnih vrhniških klubov. Najbolj slovesen trenutek pa bo razglasitev ŠPORTNIKA Vrhnike za leto 1996. Na prireditev ste vabljeni vsi ljubitelji športa na Vrhniki, saj imamo zopet precej državnih prvakov v številnih športnih panogah. Šport pa postaja tudi ena večjih promocij Vrhnike sirom Slovenije in lahko rečemo še širše. VABLJENI! BW»;«» m Ne bosta zasipala! Krajanom KS Drenov Grič-Lesno Brdo je prekipelo: na razširjeni seji sveta KS, ki se je udeležilo veliko jeznih občanov in kopica državnih funkcionarjev in inšpektorjev so rekli, da lastnika zemljišč kljub vsem odločbam še kar naprej z elek-trofiltrskim pepelom zasipata zemljišče, česar ne bodo več dopustili. Na sliki je sporno zemljišče. Več o tem na notranjih straneh. IGRE BREZ MEJA 1997 Brišegredo v Budimpešto Vsem dokaj dobro poznana evrovizijska TV serija Igre brez meja vsako leto ponovno doživi velik odmev med gledalci. Slovenija je bila lani med najuspešnejšimi nastopajočimi, letos pa sta se šestim evropskim državam pridružili še Francija in Nizozemska, V začetku letošnjega leta je bilo med 40 slovenskimi kraji, prijavljenimi kandidati za tekmovanje, izbranih devet, med njimi za nas precej nepričakovano tudi naša vas Briše pri Polhovem Gradcu. Briše ležijo v neposredni bližini Polhovega Gradca, v katerega KS spada. Skoraj 40 hiš s približno 170 prebivalci je raztresenih po precejšnji površini. Složno delo vaščanov se odraža v štiriletnem uspešnem delovanju lastnega turističnega društva, ki nam za igre daje polno podporo. Ker nas je moralno, in upamo, tudi materialno podprl še župan občine Dobrova-Hor-jul-Polhov Gradec, smo podpisali pogodbo za udeležbo na igrah. Izbrali smo ekipo po pet deklet in fantov ter kapetana, za katere menimo, da se bodo zavzeto in vestno pripravljali. S treningom* smo že pričeli. Da bomo popolnoma vsestransko pripravljeni, bo potrebnega precej odrekanja in napora vseh pet mesecev. Snemanje tekmovanja bo potekalo v začetku julija v Budimpešti. Kar najbolje želi- mo zastopati ne samo svoj kraj, ampak tudi Slovenijo. Tak projekt je seveda velik finančni zalogaj (po izračunu okrog 21.000 DEM), ki ga sami oziroma TD ne bomo mogli pokriti. Ob tej priliki sporočamo vsem morebitnim pokroviteljem, da jih bomo imeli možnost vključiti v kratek predstavitveni film ali Internet. Vidimo se v Budimpešti. Janko Dolinar 4. IZREDNA IN 19. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA Za takojšnjo sanacijo pogorišča 10 milijonov tolarjev m 1 ■ Wffl. Vodstvo zasedanja vrhniških svetnikov Del svetnikov na drugi strani. V četrtek, 30. januarja je bila napovedana 19. redna seja občinskega sveta občine Vrhnika. Glede na katastrofalni požar v vrhniškem vrtcu pa so svetniki najprej imeli 4. izredno sejo Na njej so svetniki bili seznanjeni z razmerami, ki so nastale v zvezi s požarom centralnega vrtca na Vrhniki. Župan je prisotne seznanil z zadnjimi dogovarjanji ter predvsem z aktivnostmi za iskanje nadomestne lokacije za varovanje otrok. Ravnateljica vrtca Matilda Hafner pa je prisotne seznanila z aktivnostmi ob reševanju pri požaru ter z osnovno preskrbo otrok: hrano in namestitev v prvih dneh v šoli. Ljubica Lukan pa je navzočim poročala o aktivnostih ob iskanju nadomestne lokacije ta varstvo otrok, ki naj bi sprejela vse otroke na enem mestu. Tako je bilo podanih pet ponudenih in preiskanih lokacij: 1. vrtec Bežigrad in vrtec Vič za 8 oddelkov (problem prevoza otrok) 2. Gostišče Močilnik - Marin-čič v I, nadstropju 3 oddelki 3. Gasilski dom Verd 4. Hotel Mantova (zaradi slabega stanja - potrebni veliki prenovitveni posegi) 5. vojašnica na Stari Vrhniki z enim celotnim objektom, kjer so minimalni posegi, z ločenim vhodom. V razpravi, kije sledila, so bili vsi enotni, da je potrebno za varstvo 256 otrok poskrbeti čimprej in enotno, ob tem pa razmišljati za izgradnjo novega vrtca. Stroka pa naj odloči ali montažnega ali zidanega. Na koncu izredne seje so svetniki soglasno sprejeli dva sklepa: 1. V proračunu Občine Vrhnika za leto 1997 se uvrsti investicija za izgradnjo novega vrtca v višini 70.000.000 SIT 2. Za sanacijo pogorišča in pripravo začasnih prostorov se v proračunu občine Vrhnika zagotovi 10.000.000 SIT. Takoj po izredni seji so svetniki nadaljevali z 19. redno sejo. Soglasno so sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Glasbene šole Vrhnika, ki se nanaša predvsem na novo zakonodajo in ni bistvenih sprememb pri organizaciji glasbene šole. Nato so svetniki sprejeli tudi formiranje cen za program vrtca, kije odvisen od inflacije cen materialnih stroškov in rastjo plač delavcev v vrtcih po kolektivni pogodbi. Cene programov vrtcev na Vrhniki se bodo tako usklajevale tromesečno, za kar so svetniki pooblastili župana občine. Župan Vinko Tomšič je svetnike seznanil z načinom plačevanja dolga IUV Vrhnika, ki ga to podjetje ima do Komunalnega podjetja. V dogovoru z obema strankama bo IUV poravnala dolg za nazaj najkasneje do konca leta 1997, tekoče obveznosti pa bodo plačevali sproti. Pri naslednji točki dnevnega reda »Ponudba za sodelovanje pri skupnem projektu Notranjski radio« se je razvila živahna razprava. Vsi razpravljavci pa so bili kar nekako enotnega mnenja, da bi Vrhnika lahko imela svojo radijsko frekvenco in bi s tem lahko razširili medijski prostor. Soglasno pa so zavrnili ponudbo za sodelovanje pri skupnem projektu »Notranjski radio«. Preveriti je tudi potrebno, ali je frekvenca še rezervirana za Vrhniko in pod kakšnimi pogoji se lahko ponudi za komercialne namene. Na eni izmed prihodnjih sej pa naj se obravnava tematika »Vrhnika -mediji«. Po naslednji točki je informacijo o neuspešnem postopku imenovanja odgovornega urednika Našega časopisa posredoval Zmago Solina. Poudaril je še, da samo občina Borovnica ni dala soglasja za imenovanje Toneta Janežiča za odgovornega urednika. V razpravi je prevladalo mnenje, da se postopek za imenovanje ponovi, še prej pa naj se poizkuša spremeniti odlok, da bi občina Vrhnika kot ustanoviteljica imenovala urednika, ostale tri občine soustanoviteljice pa bi dale samo neobvezno mnenje. Predlagali so tudi, da naj se o različnih predlogih za imenovanje urednika odloči in razpravlja komisija za Naš časopis, kjer so člani vseh štirih občin. Tako bo Naš časopis še naprej kot v.d. odgovornega urednika urejal Tone Ja- Pomoč vrhniškemu vrtcu po požaru Na sončno nedeljo 26.januar-ja je pogotel vrtec na Tržaški. Ostali smo brez strehe oziroma brez drugega doma za malčke. Začasne prostore, kamor se bodo preselili 1. marca, nam je uspelo pridobiti v zelo kratkem času. Z manjšo adaptacijo sanitarij in razdelilno kuhinjo bo enota »Barjanček« na Stari Vrhniki 1, na območju vojašnice sprejela vse brezdomce iz centralnega vrtca, še več. V času velikega povpraševanja staršev po varstvu v našem vrtcu bomo lahko sprejeli še dodatnih dvaindvajset otrok v starosti od 3 -7 let. Malčki do treh let so se desetega februarja že preselili v obnovljene prostore na Tržaški, ki jih je požar le delno poškodoval. Naši otroci bodo v začasnih prostorih do izgradnje novega vrtca. Vsi zaposleni si zelo želimo, da bi bil novi vrtec sodoben z veliko telovadnico, predvsem pa dovolj velik za sprejem vseh, ki varstvo na Vrhniki potrebujejo. Za prehrano bodo v tem času skrbeli v gostišču »Močilnik« skupaj z našimi kuharicami. Zajtrke in kosila bodo tudi razva-žali v jaslične oddelke in enoto »Barjanček«, saj v vrtcu nimamo ustreznega vozila za dodat- S.S. ne prevoze. Matilda Hafner Akcije po pogorelem vrtcu Kot vemo, je v nedeljo 26. januarja pogorelo tričetrt vrhniškega centralnega vrtca. Za 256 otrok je bilo potrebno najti prostore za varstvo. Že prvi teden po požaru so v osnovni šoli v telovadnici in enem razredu našli varstvo za najbolj nujne primere. Nekaj otrok so dodelili v enoto vrtca Poštna ter v vrtec na Hribu. Za dva oddelka jasli pa so hitro usposobili eno tretjino nepogo-renega vrtca. Z obema rokama so sprejeli tudi ponudbo gostilne Močilnik Janija Marinčiča, da lahko preselijo celotno kuhinjo k njemu in tako se v Močil-niku že pripravljajo obroki za vse enote vrtca iz Vrhnike. Kuhajo preje zaposleni v centralnem vrtcu, pri razvozu prehrane pa pomagajo tudi zaposleni v gostilni Močilnik. V Cankarjevem domu je bil zbor staršev otrok, kjer so bile poleg staršev tudi vzgojiteljice in varuške. Vodstvo vrtca in predstavniki občinske uprave so jim razložili, kako so se odločili rešiti varstvo za vse otroke. Sprejeli so ponudbo vojašnice Vrhnika, da se ena izmed stavb, kije najbolj primerna, usposobi za začasno varstvo vseh otrok razen jasli. Ravnateljica Matilda Hafner je povedala, da bodo otroci 3. marca ob 5.20 sprejeti v obnovljenih in za varstvo pripravljenih prostorih v vojašnici Vrhnika, bivši 530. Učni center. Obnovitvena dela so resnično potekala hitro. Številni obrtniki so zastavili dela in prostori že dobivajo podobo vzgojnega vrtca. Dela so izvajali pleskarji, mizarji, vodovodarji, zidarji, elek-tričarji ter seveda nepogrešljive vzgojiteljice in varuške, ki že opremljajo prostore, vse za ponedeljek 3. marca, ko bo po zagotovilih vse nared za sprejem otrok. Starši, ki bodo vozili otroke v začasni vrtec, bodo imeli posebni vhod, ločen od vojaškega. Tudi sami prostori vrtca so že ločeni z ograjo ob bližnjih vojaških objektov. Torej začasni vrtec bo odprl vrata 3. marca ob 5. uri in 20 minut. Ob vseh delih prenove prostorov za začasni vrtec, pa se že vrstijo sestanki, pogovori in dogovori za izgradnjo novega vrtca. Župan Vinko Tomšič je že sklical gradbeni odbor, sestavljen iz strokovnjakov gradbenih strok, da bi čimpreje rešili in se dogovorili o novem vrtcu. O vsem pa bomo prav gotovo še pisali. S.S. INFORMACIJA O AKTIVNOSTIH OD REFERENDUMA DO DANES Graditev nove šole Doslej so opravljene so geološke in geomehanske raziskave. Na podlagi zazidalnega načrta je bilo 27.1.1997 izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo šole s športno dvorano, - izdelan je projekt nasipava-nja in projekt temeljenja, - opravljen je javni razpis za izvedbo nasipavanja in predo-bremenitev na področju zazidalnega načrta šole po projektu pripravljalnih del, - za izvedbo tampona in pre-dobremenitev je bil na razpisu izbran izvajalec, ki bo, če bo vreme dopuščalo, pogodbena dela dokončal 15.4.1997, - biro Primis je pripravil idejni projekt širitve Kolodvorske ceste, - v izdelavi je lokacijski načrt širitve Kolodvorske ceste, - s sektorjem za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport je projektant pripravil 5 možnih rešitev za izgradnjo športne dvorane (prostori za pouk so bili usklajeni poleti 1996); gradbeni odbor je 14.1.1997 izbral eno izmed predlaganih rešitev; na podlagi te odločitve je pripravil idejni projekt (arhitektura, strojne in elektro instalacije), - izdeluje se projekt za gradbeno dovoljenje za šolo s športno dvorano (konec marca). Ocenjujemo, da vse aktivnosti potekajo v skladu s sprejetimi terminskimi plani. Oddelek za družbene dejavnosti Sanacija požara Komunalno podjetje je pričelo takoj sanirati pogorišče, ko so ga kriminalisti zapustili. Uradno so tudi potrdili, da je požar nastal zaradi elek-trične napeljave. Pospraviti je bilo potrebno tudi še nekaj dobre opreme, katero so vojaki znosili v kletne prostore šole. Skupina otrok v novem varstvenem prostoru: telovadnica osnovne šole. Za dva jaslična oddelka pa so usposobili nepogoreli del centralnega vrtca. Polna dvorana Cankarjevega doma na zboru staršev otrok Zagotovitev nadomestnih prostorov Prisotne so informirali o vseh aktivnostih ravnateljica Matilda Hafner, ^»rfya oddelka za družbene dejavnosti Ljubica Lukan, župan Vinko Tomšič, pomočnica ravnateljice VVZ Erika Slatnar in predsednik sveto staršev Aleksander Šuštar. Pogled na sanirano pogorišče in del vrtca, kije ostal še cel. Notranjost začasnega vrtca, ko se je oprema razdeljevala v posamezne °ddelke. Parkirni prostori pred stavbo »novega« začasnega vrtca, kjer bodo st"rši pripeljali svoje otroke. stavbo vrtca, kije ograjena pa bo možna dostava le za hrano ter ostale nujne stvari. v sliki in besedi.... Takoj, ko je bilo ugotovilje-no, da je objekt na Tržaški c. 2 a, zaradi požara neuporaben, smo pričeli z iskanjem rešitve za začasno nastanitev otrok, saj smo vedeli, da v ostalih enotah VVZ Vrhnika ni prostih zmogljivosti ter da Cankarjeva šola lahko ponudi svoje prostore na Tržaški c samo določenemu številu otrok in še to samo za določen krajši čas. Pri iskanju primernih prostorov smo preverjali naslednje možnosti: - Nastanitev otrok v prostorih vrtca Ciciban za Bežigradom in Zarja na Viču, kamor bi lahko namestili skupno 8 oddelkov. Sicer ugodna varianta je bila ocenjena kot neprimerna zaradi vsakodnevnega prevažanja otrok na relaciji Vrhnika -Ljubljana, - Nastanitev otrok v dvoranah gasilskih domov na Vrhniki in bližnji okolici ter v dvoranah krajevnih skupnosti. Varianta je bila ocenjena kot neustrezna, ker bi v vsako od dvoran lahko začasno nastanili največ 2 oddelka, kar bi povzročalo velike kadrovske - organizacijske težave, dodatno k temu pa bi bilo treba vsako od izbranih lokacij adaptirati, kar bi povzročilo velike stroške, - Nastanitev otrok v opuščenem hotelu Mantova. Varianta je bila ocenjena kot nesprejemljiva zaradi stanja objekta, ki je potreben popolne obnove, dodatno pa tudi obnove kuhinje, pralnice in sanitarij. Visoko ocenjeni vrednosti potrebnih vložkov v adaptacijo je treba prišteti tudi visoko najemnino in nadomestilo zaradi izgubljenega prihodka od morebitnega oviranega poslovanja, - Nastanitev otrok v prostore restavracije Močilnik. Varianta je bila ocenjena kot zares skrajna možna rešitev, saj bi lahko organizirali 6 oddelkov, toda obstajali so pomisleki zaradi dejavnosti, bližine Ljubljanice in podobno. (G. Jani Marinčič je ponudil v souporabo svojo kuhinjo in pomoč pri zagotavljanju prevažanja hrane za celoten VVZ, saj je zgorela centralna kuhinja, v kateri so kuhali za vse otroke v enotah Tržaška, poštna, Hrib in tudi za Župnijski vrtec.) Že 29.1.1997 smo se s prošnjo za pomoč pri zagotovitvi prostorov obrnili na poveljnika vojašnice Vrhnika, g. Petra Palčiča, saj smo predvidevali, daje v kompleksu vojašnice tudi nekaj nezasedenih objektov. Pogovori in pogajanja so potekali zelo hitro in uspešno, saj smo si, skupaj s predstavniki Ministrstva za obrambo že 31.1.1997 ogledali objekt ter 4.2.1997 podpisali najemno pogodbo in objekt tudi prevzeli. Predstavniki vojašnice so pokazali veliko dobre volje in posluha pri iskanju najboljših in najbolj praktičnih rešitev, tako da smo že naslednji dan v vojašnico lahko pripeljali izbrane obrtnike, ki bodo prostore pre-belili, potrebam otrok prilagodili sanitarije, z lesenimi okvirji zavarovali radiatorje in bojlerje ter cevi, položili topli pod, postavili ograjo okrog vseh površin, ki jih bodo uporabljali otroci ter utrdili dovoz, parkirišče in igrišče. Enota Barjanček, kot so ga imenovali, bo za otroke odprla vrata 3.3.1997. Občinska uprava Občine Vrhnika Na podlagi Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) ter Pravilnika o vzgojnovarstvenih družinah (Uradni list RS, št. 64/96) ter v soglasju z ustanoviteljem Občino Vrhnika VVZ Antonije Kucler Vrhnika objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro nosilca izvajalca vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstveni družini 1. Predmet razpisa je izvajanje vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstvenih družinah. 2. Vzgojno varstvena družina bo izvajala celodnevni javni program, ki traja 6 do 9 ur. 3. Vzgojnovarstvena družina se organizira na domu vzgojitelja, pomočnika ali zasebnega vzgojitelja, za največ sedem otrok prvega starostnega obdobja, v starosti od enega do treh let. 4. Ponudbi je treba priložiti dokazila o izobrazbi ter dokazila o izpolnjevanju naslednjih pogojev: - razpolaganje s prostori, ki ustrezajo normativom in standardom, predpisanimi za prostore, ki se uporabljajo za vzgojo in varstvo otrok v vzgojnovarstvenih družinah, - da v primerih, ko nosilec izvajanja ni lastnik oz. edini lastnik stanovanja, katerega prostori se bodo uporabljali za vzgojo in varstvo otrok, predloži pisno soglasje lastnika oz. vseh solastnikov, da se lahko prostori uporabljajo v ta namen, - da v primeru, ko se stanovanjski prostori, ki se bodo uporabljali za vzgojo in varstvo otrok, nahajajo v večstanovanj-ski hiši, predloži pisno soglasje vse lastnikov, da se lahko skupni prostori ter skupni deli in naprave večstanovanjske hiše uporabljajo za ta namen in - da predloži pisno soglasje vseh po polnoletnih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, da se strinjajo z opravljanjem vzgoje in varstva otrok na domu. 5. Ponudniki lahko vse informacije dobijo na sedežu VVZ Antonije Kucler Vrhnika, Tržaška c. 2a, v roku 10 dni po objavi v Našem časopisu. 6. Program v vzgojnovarstvenih družinah se bo začel izvajati s 1.7.1997, oz. po dogovoru. 7. Kriteriji za izbiro so izpolnjevanje pogojev. 8. Odpiranje ponudb in izbira nosilcev bo opravila posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki VVZ Antonije Kucler Vrhnika in predstavniki Občine Vrhnika, v tednu po poteku roka za prijavo. 9. Z izbranimi nosilci izvajanja programa bo VVZ Antonije Kucler sklenil pogodbo o vzgoji in varstvu otrok v vzgojnovarstveni družini. 10. Pogodba se bo sklenila za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja oz. po dogovoru. 11. Prijave z dokazili se sprejemajo do 31.3.1997 v zaprtih ovojnicah, z oznako »NE ODPIRAJ - VZGOJNOVARSTVENA DRUŽINA«, na naslov VVZ Antonije Kucler, Vrhnika, Tržaška c. 2a. 12. O izbiri izvajalcev programa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15. dneh od odpiranja ponudb. VVZ Antonije Kucler Vrhnika Na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) in Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) objavlja Občina Vrhnika JAVNI RAZPIS za dodelitev koncesije za izvajanje programa za predšolske otroke na območju občine Vrhnika 1. Predmet koncesije je javni program, ki traja od 6 do 9 ur in se lahko izvaja dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično. 2. Pogoji za opravljanje dejavnosti so določeni z Zakonom o vrtcih ter Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (kader, prostor, oprema). 3. Ponudbi je treba priložiti dokazila o vpisu v razvid oz. potrdilo, da je vložena zahteva za vpis v razvid. 4. Koncesija se podeljuje za izvajanje programa za predšolske otroke na območju občine Vrhnika. 5. Koncesija se podeljuje za nedoločen čas, od sklenitve veljavne koncesijske pogodbe. 6. Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe oz. pred začetkom izvajanja programa mora koncesionar pridobiti pozitivno mnenje strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje o ustreznosti programa. 7. Z izvajanjem koncesije, ki je predmet tega razpisa, mora koncesionar pričeti z dnem 1.9.1997. 8. Vse informacije so ponudnikom na voljo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, pri ge. Lukan. Rok za vse informacije je 7 dni po objavi v Našem časopisu. 9. Zainteresirani morajo oddati ponudbe v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - KONCESIJA VRTEC«, najpozneje do 11. marca 1997 do 10. ure, na naslov Občina Vrhnika, Tržaška 0.1, Vrhnika. 10. Javno odpiranje ponudb bo opravila posebna komisija, ki jo imenuje župan, 11.marca. 1997 ob 13. uri v sejni sobi Občine Vrhnika. 11. O izbiri najboljšega ponudnika bodo kandidati obveščani v 15. dneh od javnega odpiranja ponudb. Občina Vrhnika Le eno je potrebno Le eno je potrebno; ljubiti! Ker ljubezen bljižnjemu ne prizadeva hudega. Ljubezen daje. Menimo, daje dobro imenovati ljudi in podjetja, ki so se v odzvali v akciji Radia Ognjišča »STREHA ZA MALČKE« za pogoreli vrtec na Vrhniki. S pomočjo Radia Ognjišče, ki je bil pobudnik akcije in TELEKOMA SLOVENIJE, ki je darovalo za tri dni ( 11.,12. In 13. februarja) telefonski priključek in »telefonsko številko« na Občino Vrhnika, kjer je potekalo dežurstvo od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. To »krizno« telefonsko številko so na Radiu Ognjišče objavljali tri dni vsako uro in spodbujali ljudi za pomoč malčkom brez strehe. Ni nam znano, koliko ljudi posluša Radio Ognjišče, niti koliko jih je slišalo ta klic v stiski, vsekakor se je v tej akciji zbralo 471.000,00 SIT. Vsem spodaj imenovanim se v imenu malčkov, staršev in osebja zahvaljujemo - soorganizatorji akcije: SKD Vrhnika. »A-EN-TER« VRHNIKA, Kopališka 9, VRHNIKA SLOVENSKA KARITAS - LJUBLJANA MEŠANI PEVSKI ZBOR - DRENOV GRIČ, VRHNIKA »JEM« ELEKTRONIK, JELOVŠEK FRANC, DRENOV GRIČ BAŠKOVČ ANTON - PEKARNA, Prisojna Pot 4, VRHNIKA GOSTILNA in MESARIJA, KAVČIČ MARJAN, DRENOV GRIČ VINKO TOMŠIČ, Idrijska 23, VRHNIKA MIZARSTVO - NOVAKI, LOG, Loška c. 21, VRHNIKA KRAJEVNA SKUPNOST - DRENOV GRIČ »CITROEN« MERLAK , DRENOV GRIČ 99, VRHNIKA »KEKSARNA« ADAMIČ JOŽE, Stara Cesta 21, VRHNIKA Družina ALJUKIČ, Kopališka 9, VRHNIKA MARIJA TOMŠIČ, Idrijska 23, VRHNIKA »ŽGANJEKUHA« KRZIČ, Ob Potoku 8, VRHNIKA ANDREJ KOS, OBČINA VRHNIKA HELENA LIKAR, Vrstna c. 14, LOG, BREZOVICA ROBERT PENKO, Usnjarska 2, VRHNIKA »MIZARSTVO« JANEZ ROŽMANEC, Robova 5, VRHNIKA SLAVI DEBELJAK, PODGORA 6, STARI TRG pri LOŽU PEREGRIN STEGNAR, TURNŠE 5, DOB ANGELCA POPIT LOG c. Dol. Odreda 4, BREZOVICA METKA DROBNIČ, Levstikova 18, LJUBLJANA MARIJA PIRNAR, Reška 13, LJUBLJANA MARIJA TURK, Tovarniška 25, RADOMLJE KATARINA MARTINJAK, HOMEC VIII/8, RADOMLJE REZKA KAVČIČ , Ulica bratov Čevuljev 11, LJUBLJANA ROZIKA PEŠAK, Bezenškova 43, CELJE MARIJA ZELENC, H0TEDRŠICA 28, HOTEDRŠICA NIKA BERAVS, Cankarjeva 26, RADOVLJICA MARIJA PERPAR, NA DELIH 3, LJUBLJANA ŠENTVID Družina POVŠE, NOVO POLJE, cesta XVI/1, LJUBLJANA POLJE ANGELA MARČIČ, SP. DUPLJE 57, DUPLJE ZORA PLAVC, Tomažičeva 9, KRANJ MARIJA ŠTRUKELJ, Bregarjeva 29, LJUBLJANA MARIJA ZABAVNIK, Steletova 19, KAMNIK ANICA PERHAVC, Steletova 19, KAMNIK IRENA PRAŠNIKAR, VIR, Parmova 7, DOMŽALE N. N. ooddano v Župnijskem uradu LJUBLJANA- BEŽIGRAD Položnice brez zneskov so želeli: ZINKA SOJER, NA PESKE 6, NOTRANJE GORICE MARIJA ŽNIDARIČ, NA PESKE 6, NOTRANJE GORICE SAMO LEBAN, C. Alojzija Travna 12, JESENICE S hvaležnostjo: RADIO OGNJIŠČE, TELEKOM SLOVENIJE, SKD VRHNIKA Ne najdem pravi besed, s katerimi bi se lahko zahvalil vsem Vam, ki ste prisluhnili moji življenjski zgodbi na Notranjskem radiu v dobrodelni akciji »300 glasbenih želja za Damjana« in mi bili pripravljeni pomagati. Zahvali se pridružuje tudi voditeljica in organizatorka akcije Daša Košir. Damjan Lumpert Nove igrače za otroke pogorelega vrhniškega vrtca Lastnik podjetja »SVET NEPREMIČNINE« Sandi Kogov-šek je v sredini februarja ravnateljici vrtca Matildi Hafner izročil številne nove igrače za otroke, ki jim je ogenj uničil vrtec in tudi precej igrač. Podjetje SVET NEPREMIČNINE je igrače v vrednosti okoli 150.000 SIT nabavilo pri grosist UNICA iz Postojne ter jih namenila otrokom iz pogorelega vrtca. Na krajši slovesnosti so si predstavniki podjetja ogledali prizorišče požara ter se z ravnateljico pogovorili o nastalih težavah. Samo podjetje je eno največjih slovenskih nepremičninskih agencij, ki ima že štirinajst zaposlenih. Sedež podjetja je v Ljubljani, poslovalnice pa so še na Vrhniki, Logatcu in v Kranju. So tudi podpisniki nepremičninskega kodeksa, v katerem so med ostalim potrjene vse pravice uporabnikov nepremičninskih storitev. Že dejstvo, da se agencija drži kodeksa, ie velika garancija za vse stranke, ki velikokrat z nezaupanjem zro v svet nepremičnin. Samo delovanje z nepremičninami zajema naslednje dejavnosti: - poslovanje z lastnimi nepremičninami, - dajanje lastnih nepremičnin v najem, - poslovanje z nepremičnimi za plačilo ali po pogodbi, - agencijsko posredovanje v prometu z nepremičninami, - upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi. Kot je razvidno, je delo agencije izključno na področju nepremičnin, zato poizkušajo strankam ponuditi pravzaprav vse, kar je povezano z njihovim delom. Tako strankam ponudijo klasično posredniško prodajo, s pridobitvijo vseh dokumentov potrebnih za izvedbo posla - od zemjiškoknjižnih izpiskov, potrdil o zazidljivosti, izvedbe vseh pogodb, sodnih centrov ter do vpisov v zemljiško knjigo. Prav tako lahko po naročilu in pooblastilu stranke pridobijo zemljišča, lokacijsko in gradbeno dokumentacijo ter razne idejne zasnove. Vsa ostala svetovanja pa so brezplačna. Sami v podjetju pravijo, da morajo zaživeti s krajem in tako je padla odločitev, da pomagajo vrhniškemu vrtcu z nakupom novih igrač, ki bodo prav prišle ob vselitvi v prenovljene prostore za 256 otrok v vojašnici na Vrhniki. S.S Dobrodelni koncert Otrokovo delo je igra, za katero potrebuje prostor, ki ga uporablja tudi takrat, ko so starši v službi. Zelo pomembno pa je, da se otrok tedaj dobro počuti in daje na varnem. Tudi mi smo imeli prijeten in velik prostor za igro — VRTEC. 26. 1. pa nam je ogenj uničil vse naše igračke in izdelke. Tudi prostorov, za katere smo se vsa leta vsi trudili, da so bili lepo urejeni in domači, ni več. Ko so otroci opazovali ognjene zublje, ki so uničevali njihove igralnice, sem pri mnogih opazila solze. »Kaj pa moji copatki?« »Kje se bomo pa sedaj igrali?« »Zakaj nam vrtec gori?« Taka in še mnoga druga vprašanja so postavljali, ki so mi segla do srca. Tistega, kar je ogenj uničil nam in našim otrokom, ne bomo nikoli več videli in nihče nam tega ne more vrniti. Upamo pa, da bo nekoč na sedaj žalostnem pogorišču zrasla nova, velika hiša, ki ji bomo spet lahko rekli VRTEC. Vse tiste, ki želite dobrodelnost združiti s poslušanjem postnih pesmi, vabimo, da se v čim večjem številu udeležite dobrodelnega koncerta Župnijskega pevskega zbora sv. Pavla z Vrhnike pod vodstvom s. Bože Čotar in Otroškega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi gdč. Mojca Oblak. Koncert bo v soboto, 15. 3. 1997, ob 19.30 v župnijski cerkvi sv. Pavla na Vrhniki. Cena vstopnice, ki jo bo mogoče kupiti v predprodaji na agenciji Pav ali Com Tar ali pa pred koncertom v cerkvi, bo 1000 SIT. Ves zbrani denar bo namenjen za izgradnjo novega vrtca na Vrhniki. Odprt je tudi poseben žiro račun na Občini Vrhnika »STREHA ZA MALČKE — pomoč po požaru« številka: 50110-630-4810204. Vzgojiteljica Agata Petkovšek DOBRODELNI KONCERT za POGORELI VRTEC V SREDO, 19. MARCA OB 19. URI, NA SV. JOŽEFA DAN, STE VSI VABLJENI NA KONCERT V CANKARJEV DOM NA VRHNIKI. CELOTNI IZKUPIČEK JE NAMENJEN ZA GRADNJO NOVEGA VRTCA. NASTOPAJOČI: DESA MUCK IVAN HUDNIK ČUKI ADI SMOLAR Narodno zabavni ansambel KRIM Oktet VAJEVCI ter PEVSKI ZBORČEK IZ VRTCA. Z njimi se bo pogovarjala DESA MUCK. Pritegnili bodo tudi petju s ČUKI. POVEZOVALEC: JURE SESEK VSI NASTOPAJOČI ODPOVEDALI SO SE HONORARJU SCENO PRIPRAVLJAJO MALČKI IN NJIHOVE VZGOJITELJICE IZ VRTCA Vstopnice po enotni ceni 1000,oo so v prodaji pri Turistični agenciji PAV, pri »Črnem Orlu«, in v Cankarjevem domu pri blagajni. VAS S HVALEŽNOSTJO ORGANIZATORJI: NASTOPAJOČI RADIO OGNJIŠČE ZKO - VRHNIKA SKD - VRHNIKA MALČKI IZ VRTCA IN VZGOJITELJI PRIČAKUJEJO Izgradnja novega vrtca ZADNJA NOVICA NEKATERIH NE USTAVI NOBENA ODLOČBA Krajanom Drenov Grič -Lesno Brdo je prekipelo: ne bosta zasipala V torek, 25. februarja, popoldan je bila sklicana izredna razširjena seja sveta Krajevne skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo. Povod za sklic je bilo nezadovoljstvo krajanov, še posebno pa najbližjih sosedov, do lastnika zemljišč na obeh straneh ceste pri odcepu na Lesno Brdo. Nezakonito posegata v prostor in ustvarjata nekakšno deponijo elektrofiltrskega pepela iz ljubljanske toplarne. Očitki so padali tudi na svet KS, da ob tej problematiki ne naredi vsega. Na seji je sodelovalo precej zainteresiranih krajanov ter najbližjih sosedov, ki jih najbolj prizadeva ta problematika, člani sveta KS ter povabljeni inšpektorji za kmetijstvo, okolje in prostor enote Vrhnika in republike Slovenije, Upravne enote Vrhnika, predstavnica Primisa, zakonca Jelnikar in sredstva javnega obveščanja. Na začetku je vsem prisotnim o problematiki spregovoril predsednik sveta KS Drenov Grič — Lesno Brdo Franc Jelovšek. Med drugim je povedal, da so se s problematiko ukvarjali večkrat na sejah sveta KS, tudi na dveh sejah občinskega sveta so postavili vprašanje, do pravega nezadovoljstva in vrelišča med krajani pa je prišlo na zadnjem zboru. Vendar pa pravega odgovora in prave informacije od vseh odgovornih služb niso dobili. Vedo samo, daje bilo izdano lokacijsko dovoljenje za delo na stanovanjskem zemljišču, ki meri 37,5 metra x 97,5 metra, vendar brez vseh ostalih gradbenih in drugih dokumentov, kjer bi lastnik lahko izvajal dela. Ne glede na to, pa so se dela izkopa zemlje in šote nadaljevala ter venomer širila na obeh straneh ceste. Izvajal seje zasip z elektrofiltrskim pepelom iz ljubljanske toplarne, ki tudi ni imel prave študijske ocene, ali je ta pepel radioaktiven in nevaren zdravju krajanom tega konca. Nato so spregovorili povabljeni inšpektorji, ki so vsi zatrdili, daje resnično izdano lokacijsko dovoljenje, ni pa gradbenega dovoljenja in so po svojih pooblastilih in zakonskih določilih dela ustavili z odločbo. Na desni strani za »Kržičem« pa mora izvajalec del zemljišča spraviti v prvotno stanje. Ne glede na to, pa se dela nadaljujejo in kot inšpekcijske službe fizično ne morejo in ne smejo ustaviti del. Spregovorila sta tudi zakonca Jelnikar, ki sta zatrdila, da zemljišče sanirata in meliorira- Novinarka MAGA, zakonca Jelnikar in nekaj krajanov Drenov Grič — Lesno Brdo na zboru krajanov. Predstavniki uprave enote, PRIMISA ter inšpekcijskih služb so krajanom najprej obrazložili vse dosedanje postopke, ki so jih vodili pri nastali problematiki nasi-pavanja s pepelom. Istočasno z iskanjem nadomestne začasne rešitve za otroke iz pogorelega vrtca smo se vodstvo vrtca in oddelek za družbene dejavnosti oz. občinska uprava intenzivno ukvarjali tudi s pripravami za izgradnjo novega vrtca. Ne samo zaradi tega, ker je začasna rešitev dejansko začasna, saj je v najemni pogodbi zapisano, da se najem v trajanju šestih mesecev lahko samo izjemoma podaljša. Tudi zaradi tega, ker želimo in moramo malčkom zagotoviti prostore, ki so v skladu s predpisanimi standardi in normativi ter veljavno zakonodajo, vzgojiteljem pa omogočiti normalne pogoje dela. Nismo pozabili niti na vse tiste starše, ki zaradi nezadostnih kapacitet svojega otroka niso mogli vpisati v VVZ Antonije Kucler. Večino osnovnih elementov za izgradnjo vrtca smo v teh dneh že določili, na še odprta vprašanja bomo dobili odgovore v naslednjih dneh, saj se 26.2.1997 sestane Odbor za izgradnjo otroškega vrtca na Vrhniki, dan kasneje 27.2.1997 pa še Občinski svet Občine Vrhnika. V odbor za izgradnjo vrtca je župan imenoval: Grom Ra-doslava, Kolodvorska 17, Vrhnika; Lah Janeza, Cankarjevo nabrežje 1, Vrhnika; kot predstavnika strokovne javnosti Matildo Hafner, ravnateljico VVZ Antonije Kucler; Dobrovoljc Andreja, Ledina 12, Vrhnika -predstavnika staršev VVZ Antonije Kucler, Ota Prebila, Loš-ca 48, Vrhnika in Vinka Biz- ta, ker je bilo sedaj ena sama mlaka in ga želita vzpostaviti v pravo kmetijsko zemljišče. Res je tudi to, da nimata gradbenega dovoljenja, vendar pa so projekti in študija narejeni ter vloženi za pridobitev gradbenega dovoljenja. Spregovorili so jezni krajani in vsi so bili enotni v svojih razpravah, da je narejena velika ekološka škoda s takim posegom v naravo, tudi njih se ni nič vprašalo za soglasje, dela se izvajajo ponoči in se s tem kali nočni mir, pepel se raznaša vsepovsod, cesta je večkrat v obupnem stanju, gradbišče je črna gradnja, ni prave študije o ustreznosti ali neustreznosti pepela glede škodljivosti zdravju, tudi odvodnjavanja ni, zato to že čutijo bližnji sosedi, ob tem pa so inšpektorji premalo naredili in bi morali bolj energično ukrepati. Po skoraj štiriurni razpravi in prepričevanju bi zelo težko ocenili in napisali nekakšne zaključke ali celo zahteve. Vendar pa je znano, da so inšpekcijske službe ustavile in prepovedale vsa nadaljnja dela izvajalcev, v tem času pa tečejo zakonski roki za izvršbe in ostale sankcije. Svet KS Drenov Grič — Lesno Brdo pa je le sprejel neko moralno mnenje in ugotovitve: • iz obeh strani (inšpekcije, izvajalec) je bila podana informacija, kako so tekle in se odvijale stvari, • izvajalcu se apelira, da dela po zakonu in predpisih ter da resnično ustavi vsa dela, • ljudi v KS so složni in ne marajo nikakršnih prepirov in velikih posegov v naravo, • tudi vsi postopki bi morali biti vodeni pravilno, Upravna enota Vrhnika pa bi morala krajane bolj informirati o tej nastali situaciji, izvajalec del je resnično vse postopke speljal napačno ter dela izvajal brez gradbenega dovoljenja, • inšpekcijske službe pa naj po svojih predpisih in zakonih naredijo vse, da se dela ustavijo,' zemljišče spravi v prvotno stanje, o vsem pa naj obveščajo tudi svet KS, da bodo lahko oni naprej informirali krajane. Prav gotovo pa je, da celotna zadeva še ni zaključena, da je volk še vedno lačen, koza pa cela. Kako se bodo stvari zapletale, pa bomo zanesljivo še pisali. N. Č. jaka, Kopališka 4, Vrhnika. Na podlagi vseh evidentiranih potreb (sprejeti in odklonjeni otroci zadnjih treh let in še posebej v šolskem letu 1996/97), ocenjujemo, daje potrebno graditi vrtec z dvajsetimi igralnicami za cca 350 otrok v dnevnem varstvu. Nadomestiti je potrebno celotno enoto Tržaška, to je skupno 12 oddelkov za 224 otrok, od tega 4 jaslične oddelke (x 12 otrok) in 8 oddelkov za drugo starostno skupino od 3 do 7 let (x 22 otrok) ter zagotoviti še dodatnih 7 igralnic za 114 otrok, od tega 4 jaslične in 3 igralnice za starejše otroke. Za dnevno varstvo potrebujemo 19 igralnic za normiranih 329 otrok ter še eno igralnico za skrajšani program male šole. Kuhinja mora biti centralna. V njej se bo, tako kot dosedaj, pripravljala hrana za lastne potrebe in za druge odjemalce, ki imajo svoje prostore v ločenih zgradbah - to je enota Hrib (3 oddelki - 66 otrok), enota Poštna (5 oddelkov + razvojni oddelek -100 otrok) ter po pogodbi Župnijski vrtec (2 oddelka -45 otrok). Ta centralna kuhinja bo imela kapacitete za pripravo 540 kosil. Novi vrtec mora imeti tudi centralno pralnico z zmogljivostjo pranja in likanja za vse tri vrhniške enote - novo Tržaško, Poštno in Hrib - to je 9 jasličnih in en razvojni oddelek ter 18 oddelkov od 3 do 7 let. Vsi ostali prostori se programirajo v skladu s standardi in normativi, upoštevajoč število oddelkov in število otrok v novi enoti Tržaška. S temi številkami je določena velikost objekta, saj se na otroka računa 6,5 - 7 m2 notranjih in 15 m2 zunanjih površin. Lokacija novega vrtca bo na, območju sedanjega. Za lažje odločanje o tem, ali bo objekt zidan ali montažni, smo zbrali naslednje podatke: montažni objekt je pritličen in ima glede na potrebno površino enkrat večji tloris od bivšega, pridobljena cena objekta tip Marlesa je 1.100 DEM/m2; zidani vrtec bi gradili v obliki P%1 (pritličje plus eno nadstropje), bil bi eventualno pod-kleten, ali delno podkleten, kar teoretično pomeni pol manjši tloris in je glede na zahtevane zunanje površine ugodnejši, pridobljene cene gradbenih firm so 1.100-1.200 DEM/m2, trajanje gradnje je sicer odvisno od letnega časa, za montažni objekt traja cca 6-7 mesecev, za zidani objekt pa cca 8-10 mesecev. Zgoraj nevedena dejstva govore v prid klasični zidani gradnji. Groba ocena izgradnje takšnega vrtca je slabih 283 mio SIT. V to ceno so zajeta vsa gradbena in obrtniška dela, instalacija in kompletna zunanja ureditev brez opreme in igral. Ocenjujemo, da bi v proračunu občine Vrhnika v letih 1997 in 1998 morali zagotoviti slabih 35 % tega zneska, saj finančno konstrukcijo sestavljajo tudi sredstva zavarovalnice Triglav, sredstva podjetij in posameznikov, ki se zbirajo na posebnem žiro računu ter sredstva Ministrstva za šolstvo in šport. Če bodo vse priprave potekale po planu, bomo z gradnjo vrtca pričeli septembra 1997, februarja 1998 pa bo zgrajen do tretje gradbene faze. Oddelek za družbene dejavnosti Uredništvo našega ■ časopisa lahko pokličete ■ 1 tudi na mobitel številka ' i___________ > 0609/650-186 Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Vrhnika V DECEMBRU 1995 je občina Vrhnika v glasilu Naš časopis objavila SKLEP o pristopu k izdelavi strokovnih podlag za spremembo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Vrhnika. Spremembe in dopolnitve naj bi zajemale predvsem prostorski del plana, zato so bili občani pozvani, da pismeno spo-roče eventualne interese za spremembo prostorskih planskih odločitev občine. V času do decembra 1996 je občina prejela preko 100 pobud, ki se nanašajo predvsem na spremembo kmetijskih zemljišč ali gozda v stavbno zemljišče. Biro Primis, Tržaška c. 23, Vrhnika, ki je na podlagi pogodbe izvajalec naloge, je pripravil strokovno gradivo, iz katerega je razvidna pobuda, odnos pobude do sedanje opredelitve zemljišča v planu, predlog nove razvrstitve (besedni in kartografski del) in način urejanja (PiA). Osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Vrhnika se po predhodnem mnenju Odbora za kmetijstvo občine Vrhnika javno razgrne in obravnava v krajevnih skupnostih. Istočasno se osnutek sprememb in dopolnitev pošlje v mnenje Vladi R Slovenije in po pridobitvi mnenja usklajen z morebitnimi zahtevami, mnenji in pripombami, prejetimi v času razgrnitve, predlaga občinskemu svetu v potrditev. Zaradi dolgotrajnega postopka priprave sprememb in dopolnitev plana se občani pritožujejo, saj za nekatere pobuda predstavlja uveljavljanje gradnje stanovanjske hiše na že pridobljenih zemljiščih slabše kvalitete (II. območje). Manj pomembne so pobude, ki uveljavljajo spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna, zaradi neprimerno višje vrednosti stavbnega zemljišča, ki pa so se ne glede na to, objektivno presojale. Spreminjanje prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana občine je zahteven postopek, saj glede na Zakon o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84), zahteva vključitev vseh sredin, ki določajo, varujejo in upravljajo z ustvarjenimi in pridobljenimi danostmi. Posebna pozornost je namenjena predvsem varovanju kvalitetnih kmetijskih površin, ki jih je stihijsko prostorsko načrtovanje v preteklosti vse preveč namenilo pozidavi. Taki nameni so prisotni še vedno in zelo pogosto. Občinska uprava Občine Vrhnika ob tej priliki sporoča občanom, da so bile njihove pobude za spremembo in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana občine že obravnavane in da bodo z osnutkom sprememb in dopolnitev prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana seznanjeni, predvidoma v mesecu aprilu, ko si bodo dokumentacijo lahko ogledali v svojih KS in v prostorih Občine Vrhnika. Občinska uprava Mrliška vežica v Verdu Naš časopis naj deluje tako kot dosedaj Vse štiri občine, za katere izhaja NAŠ ČASOPIS -Vrhnika, Borovnica, Brezovica in Dobrova - Horjul -Polhov Gradec, so že v letu 1996 sprejele odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila NAŠ ČASOPIS, kije podrejen novemu Zakonu o informiranju v naši državi. Prav tako so vse občine sprejele tudi ostale pravne akte za nemoteno delovanje Našega časopisa, kot so: programska zasnova, cenik oglasnih sporočil,sporazu-me o sofinanciranju glasila,... Po odloku pa so vse občine morale imenovati svoje člane v Komisijo za izdajanje glasila Naš časopis. Po večmesečnih postopkih je komisija pričela delovati v mesecu februarju, ko je imela dve seji ter izvolila predsednika komisije, ki je Leopold Blaznik iz stranke SDS, drugače pa stanuje v Dragomerju. Člani komisije so bili tudi enotni, da Naš časopis mora izhajati v taki obliki kot je bilo dogovorjeno in sprejeto na vseh štirih občinskih svetih, saj so povsod časopis vzeli za svojega in ga nenazadnje vsi bralci vsakič nestrpno pričakujejo. Komisija je sprejela tudi ugotovitveni sklep, da po odloku komisija ni pričela delovati pravočasno, da pa bo odgovorna za celotno izdajanje, finančne zadeve in programsko zasnovo le od konstituiranja komisije naprej. Prav tako je potrebno med občinami uskladiti enotno sofinanciranje časopisa, da ne bi prišlo do nesoglasij, ob tem pa upoštevati naklado za posamezne občine in število strani za posamezne občine. Enotni so si bili tudi, da je potrebno napraviti analizo financiranja za leto 1996, kar naj bi bila osnova za pripravo proračuna prihodkov in odhodkov za leto 1997. Prav tako pa je treba razčistiti in to čimprej, nesoglasja glede izbire odgovornega urednika, ki ga svetniki občine Borovnica niso podprli. V sami Borovnici pa poiskati še druge, zlasti mlajše dopisnike, ki bodo lahko postali stalni sodelavci Našega časopisa. S.S. Poslanska pisarna na Vrhniki odprta Podpredsednica in poslanka državnega zbora Republike Slovenije, prof. dr. Helena Hren Vencelj je na Vrhniki v stavbi Občine Vrhnika odprla POSLANSKO PISARNO. Uradne ure bo imela vsak PONEDELJEK od 8.00 do 9.00 ure. Takrat jo lahko tudi pokličete na telefon 755-121, interna 212. Občani, ki bi želeli razgovor z njo, se lahko prijavijo v tajništvu župana občine na telefon 755-157. V državnem zboru pa jo lahko dobite na telefon št. 1257 329. Na vprašanja krajanov Verda o morebitnem rušenju mrliške vežice, kar bi se na željo nekaterih moralo že zgoditi, posredujemo nekaj podatkov: Še vedno nismo pridobili dokumenta o lastništvu zemljišča, ker državni organi še niso končali denacionalizacijskega postopka. To je glavni vzrok, da je gradnja obstala, čeprav imamo uradno overjene dokumente lastnikov, ki so nam podarili to zemljišče. Zadeva je v postopku in upamo, da jo bodo pristojni organi rešili do spomladi in bomo tako dobili vse potrebne dokumente in letos gradnjo dokončali. Dograditev objekta je nujno potrebna že zato, ker so bili lani vsi pogrebi opravljeni iz cerkve sv. Antona. Sakralni objekt pa ni namenjen kot poslovilni objekt od pokojnika pred pogrebom. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo g. župniku za razumevanje. Doslej so krajani za gradnjo mrliške vežice zbrali 5.559.500,00 SIT. 131 krajanov je že v celoti poravnalo svojo obveznost, 22 jih še ni vplačalo ničesar, preostali pa že večino. Med tistimi, ki še niso plačali ničesar, pa niso taki, ki bi to obveznost zelo težko poravnali. Od zbranih sredstev smo že plačali prispevek za spremembo namembnosti zemljišča, načrt, zidavo poslopja in ostrešje, elek-troinštalacijo in še nekaj manjših stroškov. Ob tej priložnosti prosimo vse krajane, ki svoje obveznosti do mrliške vežice še niso poravnali, da se odločijo za odplačilo. Tako bomo z gradnjo lahko nadaljevali takoj, ko bomo pridobili vse potrebne dokumente. Krajevna skupnost upa, da bodo neplačniki toliko razumevajoči do sokrajanov, ki so zadevo vzeli resno, da bodo spoznali potrebo po mrliški vežici in takoj pričeli vplačevati svoj delež in ga je večina tudi že odplačala. S tem prispevkom obveščamo krajane Verda o poteku gradnje in zadržkih, ki so nastali med gradnjo. Upamo pa, da bomo v najkrajšem času vse težave premostili. KS Verd IZ POSLANSKIH KLOPI Iskanje širše podpore? Kronologija dogajanj v državnem zboru (DZ) v januarju in februarju je pestra. Najprej smo 30 dni čakali, daje predsednik republike imenoval mandatarja. Po potrditvi mandatarja dr. Janeza Drnovška z glasom prebeglega poslanca Pucka in po aferi o podkupovanju seje začelo dogovarjanje z mandatarjem o sestavi vlade. Po poslovniku DZ mora mandatar najpozneje v 15 dneh predložiti predlog za imenovanje ministrov. Mandatar si je z dogovarjanji želel pridobiti širšo podporo, zato seje dolgo pogajal z vsemi strankami. Postopno so odpadle ideje o sestavi vlade s strankami pomladi, saj je bila vsaka nadaljnja mandatarjeva ponudba za te stranke manj ugodna. Tako je propadla tudi Podobnikova ideja o sestavi vlade narodne enotnosti. Šele tik pred iztekom časa je mandatar sklenil koalicijske pogodbe s Stranko upokojencev (DeSUS), Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) in Slovensko nacionalno stranko (SNS). V taki koaliciji naj bi dobila sorazmerno največ resorjev ZLSD, najmanj pa stranka upokojencev. Predlagani kandidati za ministre so bili: mag. Anton Rop. (LDS), dosedanji minister za delo, družino in socialne zadeve, za isto mesto, mag. Franci Križanič za ministra za ekonomske odnose in razvoj, mag. Mitja Gaspari (LDS) dosedanji minister za finance, za isto mesto, Metod Dragonja (LDS) dosedanji minister za gospodarske odnose, za isto mesto, mag. Jožef Školč (LDS) za ministra za kulturo, Polonca Dobrajc (SNS) za ministrico za notranje zadeve, Boris Sovič (ZLSD) za ministra za obrambo, dr. Pavle Gantar (LDS) dosedanji minister za okolje in prostor, za isto mesto, mag. Janez Kocijančič (ZLSD) za ministra za promet in zveze, dr. Slavko Gaber (LDS), dosedanji minister za šolstvo in šport, za isto mesto, mag. Janez Kopač (LDS) za ministra za zdravstvo, dr. Lev Kreft (ZLSD) za ministra za znanost in tehnologijo, Zoran Thaler za ministra za zunanje zadeve, Igor Bavčar (LDS) za ministra brez resorja, ki naj bi bil odgovoren za lokalno samoupravo, Janko Kušar (DeSUS) za ministra brez resorja, ki naj bi bil odgovoren za koordinacijo na področju socialnega varstva, Borut Pahor (ZLSD) za ministra brez resorja za evropske zadeve, mag. Jože Protner za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Aleš Zalar za ministra za pravosodje. Na predstavitvah je bilo potrjenih 12 od 18 kandidatov, pri glasovanju o listi kandidatov za ministre v DZ pa lista in dobila podpore. Zato je moral, kot določa poslovnik, mandatar sestaviti novo listo kandidatov, pri čemer pa seje v 10 dneh, ki so mu bili na voljo, vezal z Ljudsko stranko (SLS) in ob podpori DeSUS-a predložil novo listo kandidatov. Na novi listi so kandidati, ki jih je že predlagal (Rop, Gaspari, Dragonja, Školč, Gantar, Gaber, Thaler, Kušar) poleg kandidatov, ki jih je predlagala SLS: dr. Marjan Senjur (minister za ekonomske odnose in razvoj), Ciril Smrkolj (minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Mirko Bandelj (minister za notranje zdeve), Tit Turn-šek (minister za obrambo), Tomaž Marušič (minister za pravosodje), mag. Anton Bergauer (minister za promet in zveze), dr. Marjan Jereb (minister za zdravstvo), dr. Lojze Marin-ček (minister za znanost in tehnologijo) in mag. Božo Grafe-nauer (minister brez resorja, za področje lokalne samouprave). Analitiki političnega dogajanja v Sloveniji si po padcu predlagane vlade dr. Janeza Drnovška niso enotni: nekateri menijo, da je to poraz predsednika Liberalne demokracije, drugi pa pravijo, daje to spretna igra, s katero sije dosedanji mandatar zagotovil še 10 dni časa, da bi pritegnil v vlado še katero izmed tako imenovanih pomladnih strank in si tako pred Evropo nataknil masko legitimnosti. Tudi sredina izdaja Neue Zuericher Zeitung navaja, daje bila neizvolitev prve Drnovškove vlade pripravljena igra, s katero je mandatar, kije bil v časovni stiski, pridobil še teden in pol časa, daje za sodelovanje pridobil Slovensko ljudsko stranko in s tem širšo parlamentarno podporo. Dr. Helena Hren-Vencelj TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA vabi NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR v torek, 18. 3.1997, ob 19. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki Poleg običajnega dnevnega reda vam bomo predstavili še: — dejavnost TD Blagajana — bogastvo kulinarične ponudbe vrhniških gostincev —■ založniško dejavnost — spominke Za prijetno vzdušje bo poskrbela folklorna skupina Li-gojna s svojim programom. Vabljeni vsi člani in prijatelji TD Blagajana! Predlog programa TD »Blagajana« za leto 1997 Delovanje društva Osnovni cilji društva ostanejo tudi v letu 1997 naslednji: — razvoj turizma in promocija kraja — pestra in aktualna turistična ponudba — skrb za okolje in olepšava mesta z okolico — jačanje društvene dejavnosti in vzpodbujanje turistične miselnosti pri občanih — informacije v smislu zbiranja in posredovanja vsem zainteresiranim oziroma potencialnim turistom Izgled in urejenost kraja Urejenost Vrhnike in okolice jc osnova za turistično ponudbo kakor tudi za prijetno bivanje občanov. Že tretje leto zaporedoma je Vrhnika dobila priznanje za tretje oziroma drugo mesto na republiškem tekmovanju za urejenost kraja. Za prvo mesto pa se lahko potegujemo le, če bomo uredili staro mestno jedro (Stara cesta). Za dosego tega se bo društvo prizadevalo pri krajevni skupnosti in občini za dosego ugodnih pogojev občanom in podjetnikom, ki bi se vključili v obnovo hiš in okolja. — Nadaljevali bomo z akcijo ocene najlepše urejenih hiš, vrtov, pročelij, ulic in zaselkov. Organizirali bomo tudi zanimiva predavanja s področja urejenja okolja in gojenja okrasnih rastlin. — Pripravili bomo predloge za nove peš in kolesarske poti v okolici Vrhnike. — Nadaljevali bomo s postavitvijo turističnih tabel, kažipotov in markacijo poti. Turistična ponudba Promocija Vrhnike in organizirana skupna turistična ponudba ostaja tudi vnaprej osnovna naloga TD, s katero želimo privabiti čim večje število izletnikov in turistov na Vrhniko. Za dosego tega cilja bomo poizkušali izpeljati sledeče projekte: — izdelali bomo ovojno mapo za zloženke, informator in propagandni material — ponatisnili do sedaj izdane zloženke na boljšem papirju oziroma v kvalitetnejši obliki (dodan tudi slikovni material) — pripravili in izdali novo zloženko o najdbah v Ljubljanici. — izdali miniaturne zloženke črtic I. Cankarja. — nove razglednice (ponatis) — glede na finančne zmožnosti bi prevedli Informator in posamezne zloženke v tuje jezike — nadaljevali bomo z aktivnostmi na področju organizacije izletov s kompletnim programom, s posebnim poudarkom na šolskih izletih, kar zahteva več usposobljenih vodičev. Zato bomo organizirali tečaj za lokalne vodnike — izdelali bomo zaščitni znak TD in s tem obeležili 100-letnico razglasitve blagajane kot zaščitene rastline in 110. obletnico društva, ki bo leta 1998 — v sodelovanju z občino Vrhnika in študenti Fakultete za arhitekturo bi izdelali idejno ureditev parka Močilnik, Retovje, Starega malna in Trojice —»za delovanje turističnega podmladka na šoli I. Cankarje v šolskem letu 96/97 s strani TD organiziran 80-urni krožek »Turizem in mladi«. — tudi v naslednjem letu bomo delovali na sejemskem področju. Argonavtski sejem je postal tradicionalen in vsesplošno vrhniški. Realizirali naj bi idejo o sodelovanju z mestom Argos. Organizirali bomo tudi spomladanski, kmetijski, Miklavžev in novoletni sejem. Predstavili pa bi se tudi na sejmu Alpe Adria — v letu 1997 pa bi naredili korak naprej za oživitev trga za sodiščem. Prireditve naj bi pripravili skupaj z glasbeno šolo in ZKO. Vlaganja in obnova turističnih točk — Za leto 1997 se predvideva ureditev naslednjih objektov: — obnova mlina v Starem malnu, za katerega je žc pridobljeno lokacijsko dovoljenje in načrt — zaradi boljšega naravnega videza — obloga s kamnom zunanje strani jezu v Starem malnu — ureditev travnika pod mlinom za piknik prostore, uvedba režima za organizacijo piknikov — izdelava vhoda v prvo nadstropje koče in ene sobe v prvem nadstropju. Potrebno je urediti za gostinsko dejavnost ločene WC prostore. — nadaljevali bomo z urejanjem parkov na Trojici in v Močilniku ter obnovo podpornega zidu ob poti na Trojico. — za urejeno in nemoteno sejemsko dejavnost se predvideva izdelava 10—15 novih strojnic Društvena dejavnost — sodelovali bomo s TZS in se vključevali v njene akcije — še naprej bomo vodili iniciativo delovanja notranjske regije ali priljubljanske regije s ciljem skupnih nastopov in promocije — aktivnost članov društva bomo vzpodbujali z raznimi akcijami in prireditvami ter na ta način skušali pridobiti nove člane društva — vso pozornost je treba posvetiti vključevanju mladih in delovanju turističnega podmladka na šoli — sodelovali bomo z organizacijami v kraju, kot so ZKO, Športna zveza, DPM in drugimi. TD Blagajana OBČNI ZBOR GASILCEV IZ BEVK Predstavitev novega prapora in biltena Gasilci iz Bevk letos praznujejo 85. letnico ustanovitve svojega društva. Zato je bil tudi redni letni občni zbor prepleten z mislimi in nalogami, kijih bodo bevški gasilci imeli v letošnjem letu. V jubilejnem letu so imeli občni zbor v petek, 21. februarja v njihovem kulturnem domu. Zbora so se udeležili številni domači gasilci, med njimi precej mladih gasilcev, številni gostje z županom Vrhnike na čelu ter predstavniki sosednjih gasilskih društev. Za otvoritev občnega zbora so poskrbeli domači najmlajši gasilci s kratkim kulturnim programom. Nakar so bila podana poročila o delovanju in organiziranju bevških gasilcev v letu 19%. Predsednik gasilcev iz Bevk Vinko Keršmanc je med drugim poudaril: »Leto 1996 je bilo za nas zelo delavno, saj smo delovali na različnih področjih. Operativci so se udeležili številnih vaj, tekmovanj, poskrbeli so za tehniko, orodje in opremo, zelo aktivno pa smo sodelovali v republiški vaji »Potres 96« ter občinski vaji »Verd 96«, uspešno smo izpeljali vaje strojnikov ter bili na srečanju žensk gasilk in gasilskih veteranov. Uresničili pa še nismo naše velike želje izgradnje novega gasilskega doma, kar pa ostaja naloga še naprej zelo aktualna. Finančna pomoč župana Vrhnike ter obrtnikov in podjetnikov iz Bevk je omogočila, da samo v PGD Bevke uspeli v obliki biltena predstaviti zgodovino in delo našega društva. Ta pa ni majhna, nasprotno je velika, nepretrgana, delovna, natančna in dosledno vodena. Upamo si trditi, da je malo društev v Sloveniji, katera imajo vse podatke o požarih in nesrečah in tudi o ljudeh, ki so društvo vodili in usmerjali po pravi gasilski poti. Naši gasilci so to uspeli in opravičeno smo lahko ponosni na njih. Bilten je nastajal kar nekaj časa, da so se zbrale vse slike in besede v taki obliki kot je pred nami. Po podanih vseh poročilih so občni zbor pozdravili vsi navzoči gostje: predsednik občinske gasilske zveze Ivan Turk ter njen poveljnik Pavle Bizjan, predstavniki gasilskih društev, namestnik poveljnika občinske civilne zaščite Viktor Razdrh in nazadnje župan Vrhnike Vinko Tomšič. Med drugim je pouda- Uredništvo našega časopisa lahko pokličete , tudi na mobitel številka 0609/650-186 • ril: »Prav vesel sem, ko na občnih zborih posameznih gasilskih društev vidim veliko predstavnikov tudi sosednjih in ostalih gasilskih društev iz naše občine, kar pomeni, da ste zelo povezani med seboj in vedno pripravljeni medsebojno sodelovati. Pridružujem pa se tudi čestitkam vsem ostalim ob 85. obletnici delovanja ter seveda ob izdaji vašega zgodovinskega biltena, ki je odraz zanesenega aktivnega delovanja bevških gasilcev skozi vsa leta obstoja.« Nato je sledila predstavitev biltena, katerega avtor je bil domačin Peter Mirkovič. Vsem navzočim pa je povedal, da je bilten resničen dokaz zgodovinskega prereza delovanja bevških gasilcev od leta 1912 naprej. Pri zbiranju slikovnega in pisnega gradiva pa so pomagali sami vaščani, saj so bila vrata povsod odprta in vsak je hotel kar največ pomagati. Največja zasluga pa gre sedanjemu predsedniku Vinku Keršmancu, kije vseskozi nesebično stal ob strani in veliko pripomogel, da je bilten zagledal luč sveta. Gasilsko društvo Bevke je tudi nato podelilo zahvale za finančno pomoč ob izidu biltena, te so prejeli: Okrepčevalnica pri Špilaku, Detelj s.p., Gojenje in prodaja šampionov, Adaptacije in vzdrževanje d.o.o., Opus d.o.o., Foteljlček s.p., Mizarstvo Žirovnik, Avtoelcktrika Na-rtnik, Avto servis Marolt, Stavbno ključavničarstvo Okorn, Likar d.o.o., Elektromehanika Trček, VMV d.o.o. in Občina Vrhnika. Za pripravo, oblikovanje, strokovno vodenje, tiskanje in izdajo pa so pohvale prejeli: tisk Vinko Nagode, tehnična ureditev Milan Turel, strokovno vodenje Peter Mirkovič in Vinko Keršmanc. Ob tej priložnosti pa so gasilci Bevk podelili še posebno pohvalo Petru Mirkoviču za njegov velik prispevek pri izdaji biltena ter Marjanu Lenarčiču za izdelavo osnutka novega grba, ki bo krasil prapor. Na končuje predsednik gasilcev iz Bevk predstavil program dela za leto 1997, ki se nanaša predvsem na aktivnosti ob 85. jubileju društva ter nov statut gasilskega društva Bevke. Nov statut so domači gasilci soglasno sprejeli ter s tem tudi novo ime društva, ki se glasi: PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BEVKE. - Kot je pri gasilcih navada, se je zbor zaključil z veselim druženjem in z zelo dobro obaro, ki so jo pripravile domače gasilke. O prireditvah, ko bodo v mesecu maju blagoslovili nov gasilski prapor ter v mesecu juniju slavili 85. obletnico, bomo prav gotovo še pisali. S.S. 119. občni zbor PGD Vrhnika Občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Bevke Predstavitev novega praporja in zgodovinskega biltena gasilcev Bevk Avtor biltena Peter Mirkovič prejema pohvalo od predsednika PGD Bevke Vinka Keršmanca P I Z Z E R I J A PIŠEK FRANC, TRŽAŠKA 6, VRHNIKA Tel.: (061) 754-100 ■a S? Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije podaljšuje rok za prijavo na razpis za zakup zemljišč, objavljenem v tedniku Kmečki glas, dne 13. nov. 1996. Prijave sprejemamo 30 dni po objavi. V petek, 7. 2. 1996, je imelo društvo svoj redni letni občni zbor. Poleg vseh članov in pionirjev so bili na zbor vabljeni predstavniki GZ-Vrhnika, vsa gasilska društva sektorja Vrhnika, predstavniki treh KS — v občini Vrhnika, skupščine občine Vrhnika, ministrstvo za obrambo, postaja policije, OŠ — CZ Vrhnika in naš cenjeni župan Vinko Tomšič. Dnevni red zbora je obsegal 12 točk, nekatere od teh so pač take, da gredo hitro od ust in skrajšajo časovni potek zbora, ostale pa so bolj zanimive, saj obsegajo poročila (predsednika, poveljnika, mentorja pionirjev, blagajnika in nadzornega odbora). Potem je sledila razprava na poročila. V razpravo so se vključili gostje zbora. Iz raspra-ve je bilo slišati, daje društvo po gospodarski plati zelo delavno, da pa bi moralo po operativni plati še kaj postoriti, tu so mnenja enotna, povečati članstvo. Tudi sodelovanje z drugimi društvi bi moralo biti še bolj čvrsto, omenjeno pa je bilo s strani MZ Obramba, da bi lahko društvo najavilo obisk, ogled kasarne na Vrhniki in ob tej priliki stkalo vezi tudi na tem področju. Kar bi vse pozitivno vplivalo na aktivnost in delo odruštva. Upamo, da se bo vse to realiziralo, da bo ob večjem številu članstva društvo še bolj delavno. Društvo je v letu 1996 izvedlo zabavno prireditev (gasilsko veselico), izstržek pa koristno porabilo za obnovo ostrešja na domu. Da pa bi prazno blagajno spet malo napolnili, oziroma vsaj dno pokrili, je društvo ob novem letu 1997, obiskalo gospodinjstva na Vrhniki, jim podarilo koledar za leto 1997 s tako zbranimi prispevki občanov pa smo dokončno poplačali popravilo ostrešja in vrnili vsem upnikom zaupana sredstva. Vsem darovalcem prispevkov, najsi bodo finančni ali v blagu, se s tega mesta društvo najlepše zahvaljuje z dobro mijslijo, da ima društvo med občani res veliko simpatizerjev in podpornih članov. Tudi po operativni plati je bilo leto 1996 za društvo zelo delovno in aktivno. Poleg društvenih vaj smo sodelovali tudi na občinski vaji v mesecu »požarne varnosti«, »Potres — Verd 96« z dvema desetinama, pionirji pa so si vajo ogledali in njen potek z zanimanjem spremljali, verjetno pa z vaje odnesli kak koristen element dela v takih elementarnih nesrečah. Delo v društvu pa je predvsem odvisno od ljudi, ki delujejo v društvu, po operativni ali upravni plati, zato so bila ob tej priliki na zboru podeljena priznanja za dolgoletno službovanje v gasilskih vrstah. Ta priznanja so za 10, 20, 30,40, 50 in celo 60 let bila podeljena in istočasno povedo, da so v društvu ljudje, ki so vstopili v gasilske vrste že rano v otroških letih, ko so še hlačali po naši prelepi slovenski zemlji, nezavedajoč se, kaj pomeni biti gasilec in koliko časa bodo vztrajali v tej humani organizaciji. Vsem, ki so to priznanje prejeli, lepe čestitke, da bi mladi vztrajali še mnogo let in da bi se starejši ob njih veselili in doživeli še mnogo zdravih let. Vsem, ki pa ste še mladi gasilci, pa želimo, da greste po poti vaših predhodnikov in da vztrajate, saj biti gasilec je vrlina, katere nima vsak. Zato istočasno vabimo vse simpatizerje do gasilskih vrst, da se nam priključijo oziroma včlanijo v naše društvo. Tudi to je želja oziroma glavna točka v planu za leto 1997. Tako dragi občani in občanke, toliko o delu društva v letu 1996. Upamo pa, da bo leto 1997 za nas še bolj uspešno, saj je ob večjem številu članstva tudi delo lažje obvladljivo in bolj uspešno. Tako uspešno pa smo zaključili tudi naš občni zbor, ob dobri kapljici in kranjski klobasi, z dolgim klepetom s prijatelji gasilci in gosti zbora. Vsi Vam pošiljamo lep gasilski pozdrav. V službi ljudi — na pomoč! Gasilci PGD Vrhnika Zapisal: Vinko Pečar MATERINSKI DAN TEGA DNE, 25. MARCA V TOREK, ob 17. uri, STE VABLJENI V MALO DVORANO CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI VSE MAMICE, BABICE, DEDKI, OČKI, BRATCI, SESTRICE, VARUŠKE IN VSI PRIJATELJI NAŠIH NAJMLAJŠIH, da prisluhnite njihovi pesmi, igrici - nastopu, v znamenje hvaležnosti vsem, ki jih imajo radi. Organizator: mati Osem let moderne socialdemokracije na Slovenskem V teh dneh mineva 8 let, odkar je bila 16. februarja ustanovljena Socialdemokratska stranka Slovenije. Ustanovitveni zbor SDZS (Socialdemo-kra-tske zveze Slovenije) se je v veliki dvorani Cankarjevega doma, že omenjenega dne, pričel ob 17. uri. To je bilo prvo pravo rojstvo neodvisne politične organizacije po revoluciji. Pri nastanku prve moderne (social-demokratske) stranke je bil za mnoge najbolj zanimiv razplet okoli »ujetosti v SZDL«. Zbor je sprejel modro formulacijo, kije v bistvu pomenila umik od organizacijske ujetosti. Odločil se je namreč, da bo SDZS pristopila k SZDL, ko bo o tem »odločalo celotno članstvo SDZS«. Slavonostna govornika sta bila France Tomšič in dr. Jože Pučnik. Prvi je postal tudi prvi predsednik sodobne slovenske socialdemokracije. Domači mediji so o tem dogodku poročali veliko bolj prikrojeno kot tuji. Le-ti so bil seveda mnogo bolj objektivni od domačih in so uvideli ter podčrtali pomen ustanovitve nove stranke. Jasno jim je bilo, da gre za povsem neodvisno po- litično organizacijo. Le dobro leto pozneje je prva politična stranka, ki je nastala v času slovenske pomladi, skupaj z drugimi strankami DEMOS-a zmagala na prvih demokratičnih volitvah in kot vladna stranka bistveno pripomogla k uspešni osamosvojitvi Slovenije v letu 1991. Postopna rast moči Socialdemokratske stranke Slovenije, zlasti v zadnjih treh letih, ni posledica slepega zaupanja, ampak zaupanja, prodobljenega na podlagi konkretnega dela, sposobnosti reševanja tudi najtežjih družbenih problemov na pošten način in prevsem pokončne ter ponosne drže slovenske socialdemokracije. Praznovanje osme obletnice SDS pa pomeni nadaljevanje slovestnosti, ki smo ga pričeli vrhniški socialdemokrati že lansko leto ob 120 letnici rojstva največjega slovenskega pisatelja in utemeljitetja slovenske socialdemokracije našega rojaka Ivana Cankarja ter 100 obletnici socialdemokracije na Slovenskem nasploh. Za OO SDS Vrhnika dr. Marjan Vezjak Slotvuskit ljudska stranka Slovenska ljudska stranka Podružnica Vrhnika Vljudno vabi na: Večer z dr. Janezom Podobnikom, predsednikom državnega zbora RS. Prireditev bo v torek, 11. marca 1997 ob 19.00 uri, v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki. Predavanje dr. Berte Jereb, predsednice upokojenske zveze pri SLS Priznana zdravnica bo spregovorila o raku, diabetesu, boleznih srca in ožilja ter predstavila projekt nacionalne pokojnice. Predavanje bo v četrtek, 20.marca ob 20.00 uri, v Kulturnem domu v Bevkah. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBMOČNEGA ODBORA VOJNIH VETERANOV JANEZOM ČERINOM Veterani rabimo svoj prostor V sredstvih javnega obveščanja je bilo leta 1996 precej polemik o statusu vojnih veteranov naše mlade države ter o problemih, kijih veterani čutijo vse od vojne za Slovenijo naprej. Največ kritik so veterani namenili vladi, kije premalo ali skoraj nič naredila za vlogo in status veteranov v sedanjem življenju, ki pa so v boju za osamosvojitev Slovenije naredili resnično veliko. Tudi območni odbor združenja vojnih veteranov Vrhnike in Borovnice se je aktivno vključil v razreševanje te problematike, predvsem prek njihovega združenja na nivoju Slovenije. Za razgovor o delovanju območnega odbora ter problematiki vrhniških in borovniških vojnih veteranov smo zaprosili njihovega predsednika, stotnika Slovenske vojske Janeza Cerina. Borovničan Janez Čerin je bil že od leta 1987 zaposlen v takratni TO ter vseskozi aktivno sodeloval v pripravah in vojni za Slovenijo. Leta 1990je bil namestnik načelnika manevrske strukture narodne zaščite, v času vojne za Slovenijo pa poveljnik zavarovanja vojaškega skladišča v Borovnici ter obenem opravljal kontrolo teritorija območja celotne Borovnice. Od leta 1992 — od ustanovitve učnega centra na Vrhniki — pa je v vojašnici na Stari Vrhniki še danes. DOGODKI V VRHNIŠKI VOJAŠNICI IVAN CANKAR Veterani Vrhnike in Borovnice ste se organizirali v območno združenje vetarov vojne za Slovenijo leta 1995. Kakšen je osnovni namen vašega združenja?« Najlažje vam odgovorim, če citiram prvi člen statuta ZVVS, ki pravi: »Združenje veteranov vojne za Slovenijo je društvena nepolitična organizacija, ki združuje vse udeleženke in udeležence vojne za Slovenijo, ki so kot pripadniki TO, policije, civilne obrambe, kot prostovoljci sodelovali v pripravah in neposrednih aktivnostih v vojni za Slovenijo 1991. »Temeljni namen združenja je seznanjanje javnosti z dosedaj manj znanimi in neznanimi dogodki in vlogami naših članov v pripravah in neposrednih aktivnostih v vojni za Slovenijo, organiziranje spominskih svečanosti ob obletnicah pomembnih dogodkov v času osamosvajanja Slovenije v letih 1990—1991, sodelovanje s podobnimi organizacijami v domovini in tujini ter seveda ustvarjanje pogojev za izboljšanje materialnega in pravnega statusa veteranov vojne za Slovenijo. Poleg navedenih nalog ste na ustanovnem zboru 22. 2. 1995 sprejeli tudi naloge, ki so specifične za območje Vrhnike in Borovnice? Res je. Poleg splošnih, s statutom opredeljenih nalog smo si zadali predvsem pridobiti čim več veteranov v naše združenje, zagotoviti spominskemu znaku Vrhnika-Logatec 1991 status spominskega bojnega znaka MORS, pridobitev ustreznih prostorov za delovanje OO ZVVS Vrhnika-Borovnica in seveda skrb za prizadete v vojni za Slovenijo ter zbiranje arhivskega gradiva. Kako se je mogoče včlaniti v ZVVS in koliko članov je v OO ZVVS Vrhnika-Borovnica? Član ZVVS lahko postane vsak, ki izpolnjuje s statutom ZVVS določene pogoje. Poglavitne pogoje sem navedel že ob vašem prvem uprašanju. Vsak zainteresiran mora najprej izpolniti zato predpisano prijavnico, ki jo odda g. Stanki Dre-nik, tajnici območnega združenja na izpostavi za obrambo na Vrhniki (pri Črnem orlu) Cankarjev trg 4. Prijavnico je mogoče oddati tudi meni osebno ali kateremu od članov predsedstva območnega združenja. Naj ob tem poudarim, da smo člani predsedstva območnega združenja izbrani po teritorialnem načelu ravno zato, da imamo kadrovsko pokrito celotno območje bivše občine Vrhnika. Vsak zainteresiran pa naj pokliče po tel. 755-718 g. Drenik ali 754-131 J. Čerin, K. Nikolavčič. Poudarjam pa, da je včlanje- nje v ZVVS prostovoljno in da ni vsak veteran vojne za Slovenijo 1991 avtomatsko član ZVVS. Trenutno šteje naš OO 220 članov, vendar jih kar nekaj še ni plačalo članarine, ki znaša za leto 1997 2000 SIT. Denarje treba nakazati na sedež ZVVS Rojčeva ul. 16 v Ljubljani. Tudi višina članarine in način plačevanja sta na neki način neprimerna in tudi to bo treba v bližnji prihodnosti urediti. V letu 1996 smo bili priča ma- ranih? S strani predsedstva ZVVS si je na tem področju največ prizadeval generalni sekretar združenja g. Drago Bitenc, kije tudi pravnik. Komisiji vlade za pripravo zakona o vojnih veteranih je bilo posredovanih več amandmajev na predlog zakona in pripombe na osnutek predloga, vendar niso bile sprejete. Kje pa vi vidite glavne probleme vrhniških in borovniških veteranov v sedanjem trenutku? cehovskemu odnosu vlade in parlamenta glede reševanja status-no-pravnih problemov veteranov vojne za Slovenijo 1991. Kako to vi, kot predsednik OO ZVVS Vrhnika-Borovnica in dvestodvaj-setih članov, komentirate? Odgovor na to vprašanje bi začel malce demagoško z Leninovim citatom izpred mnogo let, ko je nekje zapisal, da revolucija žre svoje otroke. Jaz pa pravim, daje v zadnjih treh letih slovenska država začela zreti tiste, ki so za njeno rojstvo bili pripravljeni žrtvovati svoja življenja. Najboljši dokaz, da je temu tako, je v letu 1995 sprejeti zakon o vojnih veteranih. Po tem zakonu nimajo pravice do statusa veterana vsi, ki so bili angažirani po 18. 7. 1991 pa do odhoda zadnje enote JA iz Slovenije, pripadniki MSNZ 90, razen tistih, ki imajo po statutu ZVVS status »organizatorja«. Nemalo je primerov, ko so ljudje, ki so bili angažirani v enotah TO in drugih obrambnih strukturah nekaj mesecev pred vojno za Slovenijo in po njej izgubili svojo dotedanjo zaposlitev in jim je bila odvzeta socialna varnost. Še več, nekateri so bili prvi na seznamih tehnološkega viška delavcev. Takih primerov je tudi na našem območju kar nekaj. Pri vsem tem država ni storila ničesar, da bi, če že ne zagotovila, pa vsaj preprečila izgubo socialne varnosti omenjenih ljudi. Hkrati pa lahko vidimo, kako je država širokogrudna glede reševanja statusnih vprašanj tistih, ki so leta 1991 aktivno sodelovali v agresiji na Slovenijo. S tem mislim na vse tiste pripadnike JA, ki se niso odzvali takratnemu pozivu predsedstva R Slovenije in prestopili k slovenskim obrambnim strukturam. Svež primer mojim trditvam je prizadevanje generala J A Konrada Kolška za pridobitev slovenske pokojnine in podobne primere bi še lahko našteval. Nenazadnje, tudi poskusi deskriditiranja predsednika ZVVS g. Srečka Lisjaka, češ, da je vojni zločinec, hkrati pa ne-odzivanja države na take trditve, je dokaz mojim trditvam. Ali ste veterani sodelovali pri pripravi zakona o vojnih vete- Kot sem že omenil, večina problemov predstavlja za nas neustrezen zakon o vojnih veteranih. Naslednji problem pa je prostor za delo OO ZVVS. Pri tem naj povem, da nam je KS Vrhnika ponudila prostor nad salonom LIKO Vrhnika, vendar ga je treba še dokončno urediti, kar pa je povezano s finančnimi sredstvi. Pri pridobivanju prostora nam po svojih močeh pomaga tudi vrhniški župan g. Tomšič in tudi posamezni občinski svetniki tako vrhniške kot borovniške občine. Ob tej priložnosti bi želel poudariti pripravljenost na sodelovanje s strani županov občin Vrhnike in Borovnice in večine članov svetov obeh občin; navsezadnje je med njimi kar nekaj članov ZVVS. Upam, da bo takšno sodelovanje in razumevanje za veteransko problematiko s strani omenjenih tudi v prihodnosti. Verjetno boste kmalu sklicali programski zbor? Če bodo aktivnosti za pridobivanje prostorov potekale po načrtu, bomo letošnji programski zbor pripravili v drugi polovici maja, ker bi hkrati odprli tudi lastne prostore. Če pa zaradi objektivnih razlogov odprtje prostorov ne bo mogoče do konca maja, bo letni zbor v jesenskem času, najpozneje konec septembra. Res je, da so programski letni zbori ponavadi konec tekočega ali v začetku prihodnjega leta, vendar nam vsebina stalnih nalog OO ZVVS Vrhnika Borovnica dopušča časovni zamik. Bi na koncu najinega pogovora želeli še kaj sporočiti vrhniškim in borovniškim veteranom? Ob tej priložnosti pozivam vse veteranke in veterane vojne za Slovenijo, ki še niso naši člani, naj se nam pridružijo, hkrati pa prosim vse tiste, ki imate kakršno koli pisno, tonsko ali slikovno gradivo, da le-tega hranite, saj bo kmalu začela z delom naša komisija za zbiranje in hranjenje gradiva iz obdobja 1990/91 in v perspektivi načrtujemo izdajo zbornika, ki bi bil poleg veteranom namenjen tudi širši javnosti. Pogovor vodil Simon Seljak L-~-i 1 "XXI " Od leve: brigadir Marjan Balant, podpolkovnik Bojan Končan, dosedanji poveljnik, in RobertPuš kot novi poveljnik govori svojim vojakom in starešinam. Predaja dolžnosti V Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je v petek, 31. 1. 1997, na svečanem postroju poveljnik 54. okmb, podpolkovnik Bojan Končan, ki je bil tudi poveljnik vojašnice Ivana Cankarja predal dolžnost poveljujočega. To pomembno dolžnost je prevzel stotnik Robert Puš. Slovesno zamenjavo dolžnosti je vodil poveljnik 5. Pokrajinskega poveljstva slovenske vojske brigadir Marjan Balant, ki mu je tudi izročil priznanje (zlato plaketo Ljubljanske pokrajine) za uspešno vodenje in poveljevanje enoti, ki je postala ena izmed najboljših enot slovenske vojske. Podpolkovnik Bojan Končan se je zahvalil vsem pripadnikom oklepnomehaniziranega bataljona za njihov delež pri uspešnem delovanju enote in jim je zaželel obilo uspeha tudi v prihodnje, hkrati pa upa, da se bo nadaljevalo dosedanje odprto, bogato in raznovrstno sodelovanje pripadnikov vojašnice Ivana Cankarja z meščani Vrhnike. Samuel Lajevec Vrhniška prisega 16. b NZP V dopoldanskih urah prijetnega sončnega februarskega dne je na obrobju Ljubljanskega barja v zavetju smrekovih in borovih gozdov Oljske gore, na najstarejšem radarskem položaju Slovenske vojske, priseglo 29 pripadnikov stalne sestave 16. bataljona za nadzor zračnega prostora. Prisega stalne sestave omenjene enote je bila že druga te vrste v njeni kratki zgodovini. Prireditev je bila še posebno svečana, ker je bilo podeljenih tudi šest bronastih medalj slovenske vojske najzaslužnejšim pripadnikom. V osrednjem slavnostnem govoru je poveljnik 16. b NZP, podpolkovnik Samo Godec, čestital starešinam in med drugim dejal: »Številne naloge, ki ste jih opravili, pripričlji-vo govorijo o vaši učinkovitosti, sposobnosti in predanosti svojemu delu. Vas, pripadnike enot nadzora zračnega prostora, odlikuje visoka stopnja bojne pripravljenosti in stalna, skoraj 100% operativna pripravljenost vaših tehničnih sredstev, radarjev in drugih tehničnih sistemov za podporo, kar omogoča Slovenski vojski sta- Vojaki si z zanimanjem ogledujejo razstavo o pesniku Simonu Gregorčiču. Prisega je bila na radarski postaji Ljubljanskega Vrha. len nadzor zračnega prostora RS in dostopa do njega. Vi ste prva bojna straža Slovenske vojske, njeno oko, ki vidi ponoči in skozi meglo. Velika večina med vami še nikdar ni bila omenjena, pa kljub vsemu, ravno vi, neznani pripadniki stalne sestave Slovenske vojske s svojim strokovnim znajem in vojaško izurjenostjo največ prispevate v procesu izgradnje obrambnega sistema.« S. L. REORGANIZACIJA 530. UČNEGA CENTRA SLOVENSKE VOJSKE Vojaki ves vojaški rok v vojašnici Vrhnika V aprilu 1992 je vojašnica Ivana Cankarja na Vrhniki sprejela prvo generacijo vojakov, v takratnem na novo formiranem 530. učnem centru. Ob prihodu novih vojakov je precej mladih Vrhničanov in okoličanov dobilo službo kot častniki in podčastniki učnega centra. Ti so mlade vojake usposabljali prve tri mesece vojaških veščin ter privajali na način življenja v slovenski vojski. Tako so vojaki v učnem centru preživeli prvo fazo usposabljanja, nakar so bili prerazporejeni v bojne enote sirom po Sloveniji. Tam pa so do konca odslužili vojaški rok. Na Vrhniki so v Učnem centru usposobili 15 generacij vojakov, ko je bila 14. junija 1996 »zadnja« prisega te generacije vojakov. V Slovenski vojski pa seje že v začetku leta 1996 napovedala reorganizacija, ki' je prinesla spremembo, da se vsi učni centri po Sloveniji preformirajo v bojne enote. Tako je bil v gorenjski pokrajini poskusno formiran bojni bataljon, kjer so vojaki enovito služili ves vojaški rok. Na osnovi rezultatov »poizkus-ne« generacije vojakov v bojni enoti so tako vsi učni centri prešli v nove formacije. Tedanji vrhniški 530. učni center vojašnice Ivana Cankarja je v novembru 1996 sprejel »prvo« generacijo vojakov v novi bojni enoti. Tako na Vrhniki ni več 530. učnega centra, ampak nova formacija bojne enote v vojašnici Vrhnika. Sedaj bodo vojaki v vojašnici odslužili ves vojaški rok ter prešli enovito usposabljanje, ki je nekako sestavljeno iz treh faz. V prvem delu usposabljanja vojaki spoznajo osnove vojaških veščin in znanj. V drugem delu se uposabljajo za specifične naloge, ki so določene za vsakega vojaka posebej. V tretjem delu pa se prične skupinsko usposabljanje od nivoja manjše enote do celotnega bataljona. Prav ta zadnja faza pa je podrejena končnemu cilju, daje enota usposobljena kot celota in s tem sposobna samostojnega delovanja na širšem slovenskem terenu. Kot nam je povedal poveljnik vojašnice Vrhnika Peter Palčič, je nova formacija bojne enote moderne oblike, združljiva s podobnimi formacijami v NA-TU, ki naj bi imela moderno opremo in orožje vse po standardih NATA. Čeprav še ni vse prave opreme, pa je bila za častnike nova organiziranost velik zalogaj ter sprejeti so morali številne nove naloge. Zato so se morali sami najprej usposobiti, da so lahko nova znanja že posredovali prvi generaciji vojakov. Ob koncu pogovora nam je poveljnik vojašnice Vrhnika še povedal: »Ob prehodu na »eno- vitno usposabljanje« pričakujemo res veliko. Učni načrti in normativi so popolnejši, izvedli smo ustrezne priprave poveljnikov na vseh nivojih. Postajamo prava vojna enota, z moderno formacijo, s profesionalnim pristopom in ustrezno formacijsko opremo. Sami bomo vsi odgovorni za usposobljenost vojakov, poveljnikov in končno usposobljenost cele enote. Poveljniki končno poveljujejo enotam. Lahko izražajo vsa svoja vojaška znanja in sposobnosti. In prav v tem vidim motiv za uspešno delo in nenezadnje višjo kakovost medsebojnih odnosov.« Ob vsem navedenem pa lahko rečemo, da prejšnji Učni center ni bil »prava« vojaška enota, poveljniki so bili kot »učitelji ali inštruktorji«, kar je bil mogoče nekakšen kompleks. Sedaj pa bodo poveljniki pravim vojaškim enotam in potrebno bo kar hitro prebroditi začetne težave, ki so nastale ob reorganizaciji in spremembi namena celotne vojašnice. Profesionalni sestav vojašnice Vrhnika pa je prav gotovo to sposoben opraviti v čim-krajšem času in postati eno najboljših bojnih enot v slovenski vojski, kot so to naredili s prejšnjim 530. učnim centrom v isti vojašnici. S.S. 8 naš časopis _BOROVNICA POGOVOR Z BOROVNIŠKIM ŽUPANOM ANDREJEM OCEPKOM Nekaj kislih jabolk za letos Približuje se borovniški občinski praznik, o katerega datumu je bilo že nekaj besed tudi v občinskem svetu, ali je datum najbolj primeren. O tem in o nekaterih drugih zadevah v borovniški občini smo se zato pogovarjali z županom Andrejem Ocepkom, ki tudi osebno vodi vse priprave na občinsko praznovanje v dneh okrog 10. marca. O tem,.zakaj je praznik na ta dan in zakaj se nihče ne odloči drugače, je povedal naslednje: »Spominski dan vseh mrtvih je ne nazadnje v začetku novembra, vendar je kar prav, da ostane tudi praznik ob 10. marcu. Imela gaje nekdanja občina Borovnica, nato je izročilo sprejela krajevna skupnost Borovnica in zdaj smo ga od nje podedovali. Velikega nasprotovanja ni, saj še živi veliko ljudi, ki so bili kot sorodniki ali najožji bližnji tistih žrtev, ki so jih ustrelili v Gramozni jami, ves čas pod vtisom tega dogodka in se ga še danes spominjajo z grenkobo. Sloje tudi za nedolžne žrtve, ki so dale življenje ne glede na prepričanje. Po drugi strani pa mora vsaka občina imati svoj dan za praznovanje, da se zave svoje identitete, nagradi zaslužne občane in si pripravi kaj posebnega. Komisija za občinske nagrade je že prejela nekatere prijave za občinske nagrade, ker se bo sestala ta teden, imen ni mogoče izdati. Bomo pa nagrade podelili 10. marca zvečer ob 18. uri v šoli, kjer bo kratka proslava občinskega praznika, zatem pa nastopijo ljubljanski operni umetniki z Rossinjevim Seviljskih brivcem, opero, ki še vedno vnema dlani na velikih odrih. Torej bomo v Borovnico menda prvič pripeljali tudi opero. Postavitev je prirejena za manjše odre, namesto orkestralne je klavirska spremljava, vendar nastopajo najbolj vidni ljubljanski operni pevci. Med njimi Juan Vasle, Slovenec, ki je prišel iz Argentine. Enega od Slovencev iz Argentine je Borovnica spoznala že lani, ko je spomladi nastopil bas-baritonist Marko Fink v župnijski cerkvi s celovečernim kon- Andrej Ocepek certom. Že tedaj so vsi govorili, da gre za dobre pevce naših korenin. Sicer pa bo 10. marca borčevska delegacija položila venec v Gramozni jami, kar je lepa tradicija.« Prireditve se seveda ne začno in ne končajo z enim dnevom? »Začne se že v sredo 5. marca ob 18. uri, ko vabimo Borovni-čane v šolo, kjer bodo člani turističnega krožka predstavili vod- nik po Borovnici in okolici, ki so ga sami pripravili in natisnili. To kaže, da se da tudi na šoli marsikaj narediti, saj so to pokazale lanske obletnice, na primer spomin na dr. Marjo Borš-nik in 120-letnico šole. Vabljeni so novinarji različnih medijskih hiš, vendar tudi vsi tisti, ki jih dejavnost na šoli tudi na turističnem področju zanima. Dva dni zatem, 7. marca ob 18. uri, pa je v šolski telovadnici košarkarski derbi med znanimi Borovnicam in gospodarstveniki. Taka tekma naj krepi duha povezovanja v Borovnici, kjer se zdi, da se ne znamo vedno dobro pogovoriti. To bo tudi otvoritev novega semaforja za prikazovanje rezultatov. Veliko jih je povabljenih, med njimi tudi nekdanji borovniški župnik gospod Jože Stržaj, ki pa se nam je na občini za povabilo zahvalil s prijaznim pisemcem in nam zaželel lepih uspehov.« Na župana oziroma občinsko upravo letijo očitki, da preveč zapravi za to proslavljanje in da bi nemara lahko nastopili tudi domači amaterski umetniki. V Borovnici je seveda več pevskih skupin, tudi moški zbor imamo, ki pa ga pogosto uporabimo ob različnih slavnostnih priložnostih, teh pa ni malo. Tudi pri sosedih imamo na primer vrhniški komorni orkester, ki pa ima tradicionalna nastopa, novoletni in pomladanski koncert. Naj bo torej ob občinskem praznovanju kaj posebnega, saj ne stane veliko, cela opera 200.000 tolarjev. Vprašanje je, ali bi lahko z vsemi izdatki za domače skupine prišli skozi kaj ceneje. Če Borovniča-ni ne gredo velikokrat v opero, naj pa opera pride v nam. Pričakujemo večje zanimanje, saj deluje v Borovnici glasbena šola in bi morala ta glasba marsikoga zanimati.« Nekateri bi rekli: kaj pomaga ljubo praznovanje, ko pa vse drugo narobe gre, in so prepričani, da ni razlogov za veselje? »Saj ne gre tako hudo narobe. Kakor vidimo na občinski upravi, nam dela res ne zmanjka. Zdajle pripravljamo osnutek občinskega proračuna in se iz tega vidi, kako razvejene dejavnosti imamo in koliko je tihega dela, ki ga nihče ne vidi. Bolj vlečejo zadeve, o katerih se veliko govori. Ob vsem svojem delu je bila na primer občinska uprava lani zelo zaposlena z ureditvenim načrtom za Fenolit, vse se je ptoegnilo še v letošnje leto. So pa tudi druge zadeve. Na primer pokopališče, ki je večletni problem in je zdaj videti že večen problem Borovničanov. Prostora na pokopališču je še za kakih pet novih grobov, pripravljenih je bilo že veliko načrtov in noben še ni bil sprejet.« Pokopališče je borovniška sramota, pravijo nekateri. Kako daleč je zadeva zdaj? »Dejstvo je, da smo pri tem v velikem zaostanku, mrliška vežica glede na tisto, kar imajo v manjših krajih, že zdavnaj ni ustrezna. Tam pa imajo sanitarije, prostor za svoje, za pogrebce in vse drugo, kar sodi zraven. Lani je bilo pokopališče prednostna naloga občine, pa žal zaradi nerazumevanja Lika nismo napredovali. Upamo, da bomo letos srečnejše roke.« Govori se tudi o odkupu Cu-kalove stale. Lokacija je sredi kraja in stavba kraju vsekakor ni v ponos. »Na zadnjem občinskem svetu so izglasovali enoletno zaščito, tačas pa bomo poskušali kaj ukreniti. Spomeniško varstvo pravi, da je stavba spomeniško zanimiva. Res je sramota, da štrlijo ven tisti zidovi, in to v najožjem starem borovniškem središču. Je pa res, da bi bil odkup za borovniško občino velik finančni zalogaj. Nekateri pred- FEBRUAR 1997 lagajo, naj se povežemo z državo. Morda vedo, kje ima država denar za Borovnico.« Glede na visoke in hvalevredne naravovarstvene zahteve, ki jih imajo člani občinskega sveta pri obravnavanju zadeve Fenolit, zbuja začudenje dejstvo, da nikakor ne morejo sprejeti odloka o obveznem priklopu in zgraditvi kanalizacije, kar bi bilo nujno z zaščito vodnega vira. Zdi se, da so tisti vodno-zaščitni interesi drugačne narave, se pravi, ozadij, kijih ne poznamo, kot so vodnozaščitni interesi, pri katerih bi uredili nujno potrebno kanalizacijo, ki je dejansko potrebna, da kaj ne zaide v vodo. Ali bo na tem področju letos kaj novega? »Za območje borovniške občine velja stari odlok prejšnje skupne občine, da se morajo vsi uporabniki obvezno priključiti na kanalizacijo, kjer je pač to tehnično izvedljivo. S predstavniki Komunalnega podetja Vrhnika smo sicer že pripravili odlok o prspevku za priključitev, kije bil najprej 1100 mark na hišo, potem smo predlog znižali na 700 mark, vendar predlog v občinskem svetu ni prodrl. Verjetno pa bodo nekoč od občine najbrž tisti, ki vedo, kaj je ekologija in kakšno nevarnost pomenijo fekalne vode za izvir, zahtevali, naj to vendar sprejmemo in tako zavarujemo vodni vir tudi s kanalizacijo v Borovnici, potem ko so primarni vodi že položeni. V zemlji nam tako leži bogastvo, ki pa ga ne uporabljamo.« Tudi ceste niso kaj prida. Nekaj asfalta je bilo lani narejenega, tudi tista v Pekel, ki je bila asfaltirana z dobrimi nameni, verjetno pa je še ostal kakšen kilometer, ki ga bo treba urediti. »Pri vseh teh načrtih je seveda bistvena pripravljenost prebivalcev območij, kjer bomo obvnav-ljali ali asfaltirali ceste: vsaka akcija je zaradi njihovega sofinanciranja odvisna od njihove dobre volje. Vemo pa, daje treba potegniti asfalt v Borovnici Pod goro, od gasilskega doma na Brezovici do Učne, zelo v slabem stanju je Ramovševa ulica. Urediti je treba tudi Za-larjevo cesto od križišča pri Pe-triču do trgovine Jurček, za ta del imamo naročen projekt, decembra smo dobili načrt vseh podzemnih vodov, ki tam potekajo. Vsekakor bo to pomembno, zlasti z ureditvijo križišča pri Petriču, saj moramo otrokom zagotoviti varno pot v šolo.« Tudi nekaj drugih naložb bo? »Vrtec naj bi razširili za dva oddelka, v šoli naj bi imeli računalniški kabinet. Pa še marsikaj, kar se bo sproti pokazalo, bo treba narediti.« Kulturnih objektov ni. Knjižnica se stiska v stari hiši in še bi lahko kaj našteli? »Nekaj možnosti za kulturne dejavnosti je vsaj zdaj nastalo v gasilnem domu na Bregu, v sami Borovnici pa razen šole ni pokritega prireditvenega prostora. Denimo bogata zbirka o borovniškem viaduktu, ki nam jo ponujajo: kam bi jo postavili. Najbrž Borovnica v nekaj letih brez ustreznega kulturnega objekta ne bo mogla biti, namreč brez objekta za glasbeno, gledališko dejavnost, razstave in drugo.« Tole je bliskovit sprehod z županom Andrejem Ocepkom po občini Borovnica pred občinskim praznovanjem. Seveda pa je zdaj in naprej vse odvisno od tega, kako hitro bo sprejet občinski proračun in kako se bodo o postavkah v njem dogovorili. Tisti, ki se spoznajo na take številke, pravijo, da občinski proračun lahko zadeve spodbuja, lahko pa ugotavlja stanje in plačuje, kar je za plačati, kraj pa životari. Modre glave bodo, kot vselej, dognale, kaj je dobro za Borovnico. O tem, kaj se je delalo lani, pa več v prispevku, ki so nam ga pripravili v občinski upravi. Poslovanje občine Borovnica v preteklem letu V letu 1996 je občina Borovnica poslovala v kadrovsko še nepopolni zasedbi, vendar pa smo se vsi skupaj trudili, da bi z razpoložljivimi sredstvi čimveč naredili. Občinski proračun je razpolagal s sredstvi v višini 216 mio SIT. Približno polovico teh sredstev (105 mio) predstavlja vplačana dohodnina občanov, 5,5 mio pa je bilo vplačanih drugih davkov, ki pripadajo občini. Ker s temi viri nismo mogli pokriti vseh nalog, ki se financirajo iz zagotovljene porabe, nam je Ministrstvo . za Finance nakazalo finančno izravnavo v višini 27,2 mio SIT. Iz zagotovljene porabe, kije po izračunih Ministrstva za finance za našo občino znašala 137,8 mio, so se financirali predvsem občinski organi, zavodi na področju družbenih dejavnosti, delno vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Vse ostale naloge pa so se financirale iz drugih virov - najemnine stanovanj in poslovnih prostorov ter kupnine po stanovanjskem zakonu (skupno 10 mio), taksa za vzdrževanje gozdnih cest (1,1 mio), del cene komunalnih storitev (4,4 mio), ekološke takse (5,2 mio), nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (16 mio), sofinanciranje pretvornika (2,9 mio) ter drugih manjših virov. Pomemben vir financiranja investicij pa sto tudi prispevki krajanov za komunalne investicije, katerih višina je določena s sklepom občinskega sveta, iz tega naslova seje v lanskem letu zbralo 3,8 mio SIT. Pregled porabe sredstev za leto 1996: - občinski organi: to so občinski svet, župan in občinska uprava s plačami, materialnimi stroški, nagrade nepoklicnih funkcionarjev, sponzoriranjem, opremo in gradbenimi deli na objektu občine -28,3 mio SIT. - naloge na področju vzgoje in izobraževanja: za osnovno šolo smo zagotovili sredstva za plače za nadstandardno zaposlene v šolski kuhinji, za plače učiteljev angleškega pouka v 3. in 4. razredu, za organiziranje nivojskega pouka pri matematiki in slovenščini (skupno 2 mio); občina zagotavlja del materialnih stroškov za osnovno šolo (elektrika, voda, ogrevanje) v skupni višini 8,6 mio SIT, za glasbeno šolo pa smo zagotovili 113 tisoč SIT, prav tako za materialne stroške. Za druge programe na področju izobraževanja smo porabili 2,6 mio SIT, tako smo omogočili tudi izvedbo treh šol v naravi (3., 5. in 8. razred), v stroških 1,3 mio pa so vključeni stroški učiteljev in vaditeljev. Za bralno značko smo namenili 500 tisoč, za sofianciranje ekskurzij pa 119 tisoč SIT. Celotni strošek prevozov otrok v šolo je znašal 1,5 mio, s septembrom smo organizirali prevoz za otroke na razredni stopnji z delnim sofinanciranjem staršev. Na področju vzgoje predšolskih otrok je v naše vrtce vključenih 160 otrok, nekaj otrok pa je bilo v vrtcu na Vrhniki ter v ljubljanskih vrtcih, celotni stroški so znašali 39,5 mio SIT. Poleg tega smo zagotovili sredstva v višini 0,4 mio za nakup igral, 702 tisoč za letovanje in zimovanje predšolskih otrok, 413 tisoč za prevoze v skrajšan program male šole, 400 tisoč za nakup pomivalnega stroja ter 300 tisoč za nakup računalnika s tiskalnikom. - naloge na področju kulture: zagotovili smo sredstva za nemoteno delovanje knjižnice - za plače in materialne stroške dveh zaposlenih v višini 6,4 mio SIT, za nakup knjig smo zagotovili sredstva v, višini normativnega standarda 1.076 tisoč SIT, tudi knjižnici smo kupili računalnik s tiskalnikom in modemom. Ljubiteljska kulturna društva so v lanskem letu prejela dotacije v skupni višini 432 tisoč, za prireditve pa so prejela sredstva sofinanciranja v skladu s pravilnikom v skupni višini 723 tisoč SIT. - naloge na področju športa: občina naj bi predvsem zagotavljala sredstva za vzdrževanje objektov in za športno rekreativne dejavnosti s poudarkom na množičnosti, skupni obseg sredstev v letu 1996jebil4mioSIT. - na postavki zdravstvo: občina plačuje obvezno zavarovanje za zavarovance, ki nimajo drugega vira za zavarovanje, plačuje obdukcije po nalogu policije oz. sodnika in mrliške oglede, skupno porabljena sredstva v letu 1996 znašajo 1.130 tisoč SIT. - socialno skrbstvo: občina plačuje oz. doplačuje storitve v splošnih zavodih (dom upokojencev) za občane, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, ter plačujejo storitve v posebnih zavodih (varstveno delovni centri ipd.), zagotavlja sredstva za subvencije stanarin, občasne denarne pomoči - poraba v preteklem letu je bila 2,9 mio SIT. Poleg tega delno sofinanciramo tudi dejavnost Centra za socialno delo Vrhnika in humanitarnih organizacij (Karitas, Rdeči križ, Društvo invalidov, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, Društvo zdravljenih alkoholikov, Društvo paraplegikov ljubljanske regije, Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne) - višina sredstev v letu 1996 pa je bila 1,3 mio SIT. - Na področju turizma je bilo za dejavnost Turističnega društva porabljeno 600 tisoč SIT, 241 tisoč SIT za promocijo občine. - Na stanovanjskem programu smo imeli le stroške upravljanja, tekoče vzdrževanje ter obveznosti do republiških skladov, v skupni višini 1,5 mio SIT. - Za regrese v kmetijstvu je bilo porabljeno 4,5 mio SIT, približno 1 mio SIT pa v začetku leta 1997 po programu preteklega leta. - Za naloge na področju gasilstva in civilne zaščite je bilo porabljeno 2,6 mio SIT. - Druga področja, ki se delno financirajo iz občinskega proračuna so še: preventiva in vzgoja v cestnem prometu (165 tisoč), delovanje mladinskih društev (265 tisoč), sofinanciranje političnih strank (770 tisoč), občinski praznik, druga društva (ZZB, ZSČ, ZVVS) ter sredstva Naš časopis (1,1 mio). - Na področju infrastrukturnih in komunalnih objektov pa ima občina kar precej pristojnosti in odgovornosti. Skrbeti moramo za redno vzdrževanje vseh cest (razen regionalne ceste Vrhnika -Podpeč), za kar smo porabili 10 mio, za zimsko službo smo porabili 5 mio, za redno vzdrževanje javne razsvetljave in plačilo elektrike 1,5 mio, za vzdrževanje javnih površin in zelenic 800 tisoč, za vzdrževanje gozdnih cest 1,2 mio, za cestno signalizacijo 282 tisoč ter za pokopališče 1,1 mio SIT. - Investicije in investicijsko vzdrževanje v preteklem letu: asfaltiranje z meteornim odvodnjavanjem in fekalni kanali v cesti je bilo izvedeno na cesti na Malen-ce, odcep proti Pokojišču, pri cerkvi na Pakem ter cesta proti Peklu in v Ohonici. Celotna vrednost investicij na cestah je znašala 28,6 mio SIT. Tudi v letošnjem letu bomo imeli na cestah precej dela, saj je en del lokalne ceste Borovnica - Brezovica pri Borovnici potreben temeljite obnove. V lanskem letu smo pridobili projekte za kanalizacijo, za letos načrtujemo izvedbo in nov asfalt na odseku od Petriča do Jurčka, urediti pa bo potrebno tudi Cesto pod goro od re-gionalke proti železniški postaji. Javna razsvetljava je bila izvedena ob cesti na Malence in proti Pokojišču, v Je-le, ponovno je bil osvetljen podhod pod železnico, ki pelje proti Podgori ter postavka nekaj posameznih luči. Potrebno bi bilo širiti omrežje zlasti ob bolj prometnih in nevarnih cestah - ob Ljubljanski, proti Belemu potoku. Pripravljamo se na širitev pokopališča, ■-stroški v zvezi s tem so v lanskem letu znašali 716 tisoč SIT. Na področju kanalizacije smo pridobili dva projekta za izvedbo, ter očistili kanal ob Molkovem trgu, ki je bil zasut s peskom, skupna vrednost opravljenih del je 2,5 mio. Vodovod - podaljšali smo traso po Za-larjevi cesti (1,5 mio), z gradnjo vodovoda na Dolu pri mlinu pa načrtujemo začeti v letošnjem letu, krajani so pretežni del sofinanciranja že vplačali. V starem delu osnovne šole smo zamenjali okna v zgornjem nadstropju, prav tako v lekarni in v stanovanju nad lekarno, skupna vrednost je bila 5,5 mio. V šoli bi bilo potrebno še letos in v naslednjem letu zamenjati po eno nadstropje oken in tako zagotoviti varnost učencev in tudi prihranke pri energije. Ob pešpoteh je bilo postavljeno nekaj novih ovir za avtomobile. Za telovadnico v šoli je bil kupljen nov semafor, namenjen spremljanju tekem v košarki in drugih športih. Poleg zgoraj navedenih del je bilo iz proračuna financirano še nakaj manjših nalog, ki jih posebej ne omenjamo. Kot ste verjetno opazili iz objav v časopisu, je občinski svet v preteklem letu sprejel sklep o ustanovitvi samostojnega vrtca in knjižnice, kar je pomenilo kar nekaj dodatnega dela pri pripravi in organizaciji poslovanja obeh zavodov. Oba objekta imata tudi prostorske probleme - vrtcu glede na število odklonjenih otrok manjkata dva oddelka, knjižnica pa bi potrebovala nove prostore. Za letos načrtujemo, da se bomo dogovorili in izvedli investicijo v prostore vrtca, kjer bi v naslednjem letu lahko zagotovili tudi prostor za prvi letnik bodoče devetletne šole. Seveda pa še vedno ostaja prioritetna naloga širitev pokopališča, kar pa je odvisno tudi od uspešnosti dogovorov s tovarno Liko. OBČINA BOROVNICA TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA Kako iz finančne zagate? 10. MAREC PRAZNIK OBČINE BOROVNICA PROGRAM TURISTIČNI VODNIK PO BOROVNICI IN OKOLICI bo predstavljen na tiskovni konferenci v sredo, 05.03,1997 ob 18. uri v OŠ dr. Ivana Korošca. KOŠARKARSKA TEKMA MED PODJETNIKI/OBRTNIKI IN ZNANIMI BOROVNIČANI bo navdušila gledalce v petek, 07.03.1997 ob 18. uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca OBČINSKA PRIZNANJA bo podelil župan Andrej Ocepek v ponedeljek, 10.03.1997 ob 18. uri v OŠ dr. Ivana Korošca, v nadaljevanju pa bomo uživali v operni igri SEVILJSKI BRIVEC V organizaciji Zveze borcev Borovnica, v ponedeljek, 10.03.1997, zodhodomob 14. uri izpred OŠ OBISK GRAMOZNE JAME Gioacchino Rossini SEVILJSKI BRIVEC Ta znana komična opera se godi v 18 stoletju v Sevilji. Seviljski brivec Figam se izkaže kot zanesljiv ženitni posrednik, , saj mu s svojo premetenostjo po viharnih zapletih uspe združiti zaljubljeni par Grofa Almavivo in Rozino. GrofAlmaviva ANDREJ DEBEVEC Bartolo, doktor medicine FRANC JAVORNIK Rozina, njegova varovanka DUNJA SPRUK Figaro, brivec v Sevilji SLAVKO SAVINJŠEK Bazilio, učitelj glasbe JUAN VASLE Berta, sobarica MIRJAM KALIN ^ v\ Poveljnik mestne straže TOMAŽ ČIBEJ ^\ Krčmar in notar ROMAN PUŠNJAK /"t"^ X\ VABLJENI ! Knjižnica v Borovnici vabi Prvi začetki knjižničarstva v Borovnici segajo v daljno leto 1870, ko so ljubitelji knjig ustanovili »bralno društvo«; sistematično delo knjižnice se je začelo takoj po koncu vojne leta 1945. Čeprav so bili ti začetki skromni, so dokaz visoke zavesti ljudi, ki so vrednotili knjigo kot osnovni vir znanja in kulturnega razvedrila. Naša knjižnica je dve desetletji delovala kot enota Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Pod njenim okriljem je dosegla zavidanja vreden razvoj in se lahko primerja z nekaterimi občinskimi knjižnicami v Sloveniji. Svetniki Občine Borovnica so lani začeli razmišljati o knjižnici kot samostojnem zavodu in na svoji seji dne 14. novembra tako odločitev tudi sprejeli. Tako se je začel pravni postopek za ureditev statusa knjižnice kot javnega zavoda. Njeno ime je KNJIŽNICA DR. MARJE BOR-SNIK BOROVNICA. Z osamosvojitvijo pa je dobila vrsto *ovih nalog; seveda bo tudi v prihodnje najpomembnejša: izpolnjevati potrebe občanov po knjigi in informaciji, ki jo potrebujejo pri izobraževanju, delu in razvedrilu. Knjižnica skrbno zbira tudi vse domoznansko gradivo, kije pomembno za zgodovino naše občine. Seveda pa brez sodobne tehnologije tudi knjižnica ne bo mogla v korak s časom, zato je začela s pripravami za posodobitev svojega poslovanja, kar bo zahtevalo veliko naporov. V knjižnici posvečamo posebno pozornost najmlajšim obiskovalcem, ki vsak ponedeljek z velikim navdušenjem poslušajo pravljico, rišejo, oblikujejo in bogatijo svojo ustvarjalnost. Tudi v času šolskih počitnic bo v knjižnici zelo zabavno. Poleg gledanja filmovi igranja družabnih iger in reševanja kviza bo tudi tekmovanje v sestavljanju lego kock. Pri tem nam je svojo pomoč velikodušno ponudil gospod Roman Jesenšek in trgovina KOCKA. Zmagovalci bodo za svoj uspeh tudi nagrajeni. Torej, vabimo mlade in starejše, da nas obiščejo, saj v knjižnici lahko vsakdo najde kaj koristnega zase. Pri upravljanju samostojnega zavoda sodeluje tudi SVET, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev knjižnice in njenih uporabnikov. Svet naj bi bil kmalu konstituiran, da bi lahko pričel z delom, kajti za življenje knjižnice je njegovo delovanje zelo pomembno, saj so od njegove učinkovitosti odvisni tudi uspehi knjižnice. Naši uporabniki so sodelovanje v SVETU z veseljem sprejeli. Zaželeno pa je sodelovanje vseh občanov, podjetij, zavodov, samostojnih podjetnikov in posameznikov; nekateri so svojo pripravljenost za sodelovanje že izrazili. Hvaležni vam bomo za vsako pobudo, sodelovanje ali pomoč; zakaj le s skupnimi STROKOVNA LITERATURA: Avison, B.: Irska Bain, O. in Mavrecn Sanders: Ko pride na dan Barcelona Blefsikon interneta Blefsikon okultizma Blefsikon trženja Bosmans, P.: Sreča se skriva v tebi Brennan, B. A.: Prebujajoča svetloba Brooks, M.: Zbližanje in ujemanje Črnko, M.: Moj boj za življenje Ehrhardt, U.: Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod Freemantle, B.: Hobotnica Glušič, H.: Sto slovenskih pripovednikov Hubbard, Rr: Pot do sreče Ivory, M.: Češka močmi bomo lahko organizirali tako knjižnico, ki bo v čast in ponos občini z bogato kulturno tradicijo in bo upravičeno nosila ime velike rojakinje. O svojem delu vas bomo redno obveščali v NAŠEM ČASOPISU, ki smo mu hvaležni, da nam to omogoča. Naloga samostojne knjižnice v občini je, da postane informacijsko središče, ki bo sposobno zadovoljiti vsaj 80= občanovih potreb po knjigi in informaciji. Davkoplačevalci imajo vso pravico, da to od knjižnice zahtevajo; le-ta pa bo svojo obvezo lahko izpolnila, če ji bo ustanovitelj zagotovil ustrezne materialne pogoje za razvoj. Na seji Občinskega sveta, kjer se je razpravljalo: samostojna knjižnica DA ali NE, so se svetniki z večino glasov odločili za samostojnost in zagotavljali, da knjižnica ne bo imela slabših pogojev za razvoj, kot jih je imela doslej. VERJAMEMO, DA BODO OBLJUBO IZPOLNILI. ZLATA BREZOVAR Jermanj, N.: Novo življenje po nu- merološki spremembi Kotler, P.: Marketing managment Košir, M.: Ranfl, R.: Vzgoja za medije Križnar, T.: Mana Lekič, K.: Zdravje iz ljubezni Pennac, D.: Čudežno potovanje Pogovori o drogah Pokorn, D.: Skrivnost dolgoživosti Predpisi s področja kulture Prešernov koledar 1997 Računalniški blefsikon Regionalna geografija sveta Sedej, 1.: Sto najlepših cerkva na Slovenskem Sruk, V.: Leksikon politike Sušnik, T.: Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji Seruga, Z.: Indijanci brez perja Turistično društvo Borovnica se je na začetku leta 1997 znašlo v nepredvidenih finančnih težavah. Urejanje brvi in poti v Peklu je lani terjalo visoke stroške, ki so nastali kot posledica divjanja narave v spomladanskih mesecih. Tako je imelo društvo še v začetku leta 1997 za okrog 400.000 tolarjev neporavnanih terjatev za materialne izdatke, ki vsi izvirajo iz dejavnosti v Peklu. Z vlogami na občinski svet, od katerega društvo pričakuje, da se dokončno opredeli do Pekla in urejanja, ki še ni končano, je na nevzdržno stanje bilo opozorjalo že od poletja, vendar je občinski svet v Borovnici o tem razpravljal šele na decembrski seji. Sklenil ni nič, pač pa se je svetnik Bojan Čebela obvezal, da bo preko sponzorjev poskrbel za pokritje polovice dolžnega zneska. Doslej obljuba še ni izpolnjena. Društvo se prav zaradi tega ni moglo usmeriti na druga področja delovanja, na primer v izdajanje propagandnega in promocijskega gradiva, kar bi bila med njegovimi temeljnimi nalogami, ni moglo skrbeti za izobraževanje članstva zlasti za lepšo ureditev kraja in okolice, vendar je bil v celoti izpolnjen program dodatnih in tradicionalnih dejavnosti društva (dva pohoda, okrog Planine in na Pokojišče, spomladanska prostovoljna očiščevalna akcija, med prireditvami Podoknica Nedeljskega, s katero smo hoteli opozoriti, da je TD v kraju tudi za pestrejše življenje prebivalcev). To stanje je izhodišče za planiranje dejavnosti v letošnjem letu, kar pomeni, da akcij ni mogoče načrtovati brez strahu pred novim finančnim kolap-som. Vendar Turistično društvo Borovnica načrtuje naslednje: Urejanje Pekla. V zadnjih letih gre za kontinuirano obnavljanje brvi in poti mimo slapov v soteski Pekel. Ker se kažejo potrebe, da bi se delo nadaljevalo tudi letos, saj še ni vse urejeno, se bo moralo Turistično društvo Borovnica z občinsko upravo glede na proračunska sredstva dogovoriti o dinamiki del in obsegu stroškov, ki bodo pri tem nastali. Člani turističnega društva so še pripravljeni opravljati prostovoljne delovne ure, kar močno znižuje stroške živega dela, vendar z zagotovilom, da bo občina poravnavala vse materialne stroške obnove. Nekateri objekti namreč kažejo klavrno podobo. Promocija Borovnice V začetku leta je TD s spodbudo in kreativnim sodelovanjem s šolskim turističnim krožkom s simpatijo ugotovilo, da se na šoli razvija dejavnost, ki utegne vedenje o turizmu dvigniti na višjo raven. Turistično društvo namerava na podlagi gradiva, ki je bilo uporabljeno za šolsko publikacijo in dodatnega gradiva še v tem letu pripraviti, vprašanje pa je, ali tudi izdati borovniški Šeruga. 7..: Prijazne poti Vaš datum ključ k usodi Vremenski blefsikon Zgodbe svetega pisma LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Bach, R.: Iluzije Bedier, J.: Roman o Tristanu in Izoldi Camus, A.: Tujec Cankar, L: S poti Christie, A.: Tragedija v treh dejanjih Christie, A.: Žalostna cipresa Cervantes, de M.: Don Kihot Fajdiga, F.: Zob za zob Felc, J.: Preklic obsednega stanja Finžgar, F. S.: Zbrano delo, 14. knj. Grum, S.: Dogodek v mestu Gogi Homer: Iliada Homer: Odiseja Jančar, D.: Veliki briljantni valček Karlin, A.: Urok Južnega morja Karlin, A.: Zmaji in duhovi prospekt. V prospekt bi sodila tudi karta gostinske in trgovske ponudbe, možne pešpoti in kolesarske steze. V končni fazi je priprava knjige o vodnih pogonih v Borovniški kotlini. Turistično društvo se obvezuje, da bo knjigo pripravilo do tiska, če na občinski strani naleti na gmotno podporo v sprejetem občinskem proračunu za natis. S tem bi opozorili tudi na stoletnico prve poti mimo slapov (omenja se letnica 1897). Druga promocijsko pomembna je 140- letnica odprtja proge iz Ljubljane v Trst, ko so začeli normalno uporabljati borovniški viadukt. Turističnemu društvu je bilo predlagano , naj bi v sodelovanju z občino našlo razstavni prostor, kjer bi razstavili zbrano arhivsko gradivo in potem še prostor, kjer bi ga hranili. Za promocijo kraja naj bi poskrbeli z nasad Paplerjevih jablan, kakor je bilo planirano za lani. Nasad naj bi bil na občinskem svetu. Že ta teden bo ogled predvidenih zemljišč pri stebru, kjer naj bi uredili nasad. Pohodništvo Glede na lepe rezultate tudi letos načrtujemo dva pohoda, med prvomajskimi prazniki okrog Planine s piknikom za vse udeležence na stalnem mestu, in 26. decembra tradicionalni pohod na Pokojišče. Letos nameravamo organizirati tudi dobrodošlico za udeležence železničarskega pohoda do Stampetovega mostu. Izobraževanje Letos naj bi pripravili predavanje hortikulturnega strokovnjaka, vendar v sodelovanju z domačim vrtnarjem. To naj bi bil začetek stalne skrbi zaa olepševanja vrtov, balkonov in oken v kraju. Če bi le mogli, naj bi spodbudili urejanje fasad in starih hiš z ocenjevalno akcijo, kjer je to finančno izvedljivo, pri čemer naj bi k večjemu posluhu nagovorili tudi občinski svet. Aprila bo vsakoletna prostovoljna akcija čiščenja okolja. Predvsem bo letos društvo poskrbelo, da ne bo delovalo enostransko, da bo poskušalo k svoji dejavnosti pritegniti tudi druga društva s skupnimi programi, zlasti še kulturno društvo, gasilska društva, planince, jamarje, upokojence in druga društva. Zlasti pa se bo drušvo poskusilo kadrovsko okrepiti z novim vabilom k včlanjevanju. Sodelovanje s kulturnim društvom je letos tudi zahteva velike vsedržavne akcije z naslovom »Leto kulture v turizmu«. Od društva bo terjalo veliko dogovarjanja in iskanja novih povezav. V Borovnici in okoliških krajih naj bi z ustanovami in društvi, lji o tem že razmišljajo, le namestili table slavnih domačinov. Vsekakor bo dejavnosti, če bodo finančne zvezde mile, še več. Z občinske strani prihajajo pobude, naj bi društvo sodelovalo pri organizaciji odprtja tu- Kokalj, J.: Šerpe umirajo počasi Kozak, J.: Zbrano delo, 9. knj. Leroux, G.: Fantom iz opere Linhart, A. T.: Zupanova Micka, Veseli dan ali Matiček se ženi Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača Prešeren, F.': Krst pri Savici Redfield, J.: Deseto spoznanje Sagan, F.: Bežna bolest Shakespeare, W.: Hamlet Sofokles: Antigona. Kralj Ojdipus Stankovič, B.: Nečista kri Širovnik, A.: Bog ima živce Tavčar, I.: Visoška kronika Virk, J.: Zadnja Sergijeva skušnjava Vodnik, V.: Zbrano delo, 3. knj. Wilde, O.: Šaloma Wilde, O.: The Picture of Dorian Gray Zlebnik, D.: Kdo je naslednji OTROŠKO LEPOSLOVJE: Arhar, M.: Zaljubljeni zvonček Benjamin. A.H: Kaj če? ristične sezone v borovniškem koncu z posebnim srečanjem prebivalcev (kot je bila lani Podoknica, ki je lepo uspela), predlagano je tudi, naj bi se vključilo v dobrodošlico Valvasorjevi konjenici, ki letos že pe-tiš prihaja v Borovnico in na koncu leta naj bi sodelovalo pri slavnostni osvetlitvi Borovnici in prvem ponovoletnem kozarčku z voščilom za novo leto 1998. Bevk, F.: Talič, Pestrna Černejeva, A.: Metuljčki Eckert, H.: Zajec in jež tekmujeta Fritz, E.:, Devet zgodb in deseta desetnica Gemmel, S.: Nekoč je bila Hill, L.: Glavna vloga Hill, L.: Labodje pero Hodeir, A. in Tomi Ungerer: Kle- opatra se sanka Jennings, L.: Kam naj se skrije Horacij Jennings, L.: Lizina ribja pojedina Korschunow, L: Kosmatinček Lainšček, F.: Velecirkus Argo Leeson, C: Strašno potovanje Mal, V.: Nedelje nekega poletja Menart Senica, B.: Kadar kukavica poje Prokofjev, S.: Peter in volk Streit, E. in Walter Antowitzer: Skrivnostni načrt Sykes, J.: Dorina jajca NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI DR. MARJE BORŠNIK Prenova osnovne šole Svet staršev Osnovne šole dr. Ivana Korošca v Borovnici je že večkrat obravnaval temo o prenovi osnovne šole. Odločili smo se, da tudi javnosti posredujemo svoje mnenje. Sprašujemo se, ali se tisti, ki se zavzemajo za prenovo slovenske osnovne šole, zavedajo, da z opuščanjem ur pri vzgojnih predmetih si-romašijo vizualne, glasbene, pa tudi druge sposobnosti otrok, ki so v letih zgodnje adolescence za to sporočilo zelo dojemljivi. Vemo, da so te informacije zelo pomembne za razumevanje omenjenih vrednot, s katerimi se bo naš otrok kasneje v življenju srečeval. Vzgojni predmeti ne le, da bogatijo spoznavanja in čustvovanja mladostnika, ampak tudi sprostilno delujejo nanj ob natrpanem urniku z izobraževalnimi predmeti. Poleg tega pa dajejo možnost ustvarjalnosti in potrjevanja vsem učencem, še posebej pa tistim, ki pri izobraževalnih predmetih ne dosegajo boljših rezultatov. Zaskrbljeni smo, kako bo ta novi pouk organiziran. Smo šola na podeželju, ki že za izobraževalne predmete (polna zaposlitev) težko dobi učitelja s primerno izobrazbo. Zato se sprašujemo, kako bo možno organizirati pouk izbirnih (vzgojnih) predmetov, če ne bo za enega ali dva izmed njih prijavljenih dovolj otrok. Kako dobiti učitelja, ki bo pripravljen le nekaj ur poučevati na taki šoli. Na koncu naj dodam, da podpiramo mnenje otroškega parlamenta, naj vzgojni predmeti ostanejo del obveznega predmetnika za osnovno šolo. Se vedno pa se sprašujemo: zakaj prenova osnovne šole in na čigav račun? Da le ne bo na račun naših otrok! Svet staršev Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica Predsednik DU Borovnica Franc Drašler izroča spominsko darilo tajniku ZDUS Francu Satlerju. Poleg stoji Milena Volk. Upokojenci imajo aktiven pevski zbor. Članice društva podeželskih žena so poskrbele za »veseli del« srečanja. Zbralo se je res veliko borovniških upokojencev: večina je tipičnih — nikoli nimajo časa, zmeraj kaj delajo. Na Pokljuki je sijalo sonce VVZ Borovnica, je v š. 1. 1996/97 organizirala samostojno zimovanje na Pokljuki od 12.01. 1997 - 17. 01. 1997. Ravnateljica nam je že novembra rezerviralata termin za 25 oseb.-Prednost pri prijavi so imeli mali šolarji, ki še niso bili na smučanju. Prijavljenih je bili 25 otrok ZimOvanja seje udeležilo 20 otrok (4 iz enote Miš - Maš, 7 iz SPMŠ in 9 iz enote Rega -Kvak). 3 otroci so ostali doma iz zdravstvenega razloga (vodene koze, bronhitis:) Otroke so spremljale tri vzgojiteljice Ivanka Vodeb, Joži Su-hadolnik in Mija Ocepek,ki je bila tudi vodja zimovanja... Lepa sončna nedelja nas je pozdravila ob prihodu, ko smo si napolnili naše želodčke,nas je lepo vreme kar vleklo ven. Odšli smo na daljši sprehod. Ogledali smo si Pokljuko, Triglav, naše smučišče, otroci so bili radovedni, kje bodo spali,zato smo odšli v pension Jelka. Vsak si je izbral svoje ležišče in prijatelja s katerim je spal v sobi.Bili so zelo zadovoljni z novim domom. Vsako jutro nas je pozdravilo sonce, zato smo veliko časa prebili na smučišču, popoldan smo se tudi sankali, zvečer smo imeli različne aktivnosti (srečo-lov, izlet z baterijami ob 19. uri, sankanje ob baklah v večernih urah, ples podelitev diplom) da nam sploh ni bilo dolgčas, je rekla Nives. 50 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV BOROVNICA Največja borovniška stranka srečala Abrahama Društvo upokojencev borovnica je na občnem zboru društva 25. januarja obeležilo 50-letnico obstoja. Podružnica društva upokojencev Borovnica je bila ustanovljena sedma po vrsti v Sloveniji v decembru 1946, kar pomeni, daje naše društvo oziroma podružnica začela delovati med prvimi po končani drugi vojni. V letih 1946-47 je takratna Zveza sindikatov Jugoslavije ustanovila Društvo upokojencev Slovenije s svojimi podružnicami, tudi podružnico v Borovnici. Med 75 podružnicami, kolikor jih je bilo ustanovljeno takrat v Sloveniji, je bila tudi Borovnica. V zapiskih, ki še obstajajo, je Borovniška podružnica v začetku leta 1947 štela 107 članov upokojencev in 115 članov vzajemne samopomoči. Takratni člani so bili predvsem upokojeni železničarji, nekaj delavcev in državnih nameščencev iz kraja in po vojni priseljeni, ki so začasno živeli v Borovnici. Ni zapisano, kdo je takrat vodil društvo oziroma podružnico vse do leta 1952, ko je republiški odbor dal okrožnico, da se pošljejo zapisniki o opravljenih občnih zborih, o pristopu upokojencev v članstvo, plačilu članarine in pogrebnega sklada. Verjetno je bil takrat izvoljen ali imenovan za predsednika podružnice upokojencev Borovnica Anton Stru-melj, za tajnika pa Anton Mazi. Na občnem zboru podružnice Borovnica leta 1955 je bilo prisotnih 98 članov društva, bilje v Mladinskem domu v Borovnici. Leta 1957 je podružnica štela 216 članov. Leta 1958 je bil za predsednika izvoljen Franc Fur-lan iz Laz, in nato leta 1962 Alojz Cerk iz Borovnice. V letu 1962 so se formirali okrajni in občinski odbori društva upokojencev in smo postali podružnica Občinskega odbora Vrhnika. Leta 1974 je podružnica štela 370 članov, leta 1984 409 čla- nov, leta 1988 pa 650 članov. Leta 1975 je bil za predsednka izvoljen Franc Stražišar, leta 1987 pa Karel Mekinda iz Borovnice. Upokojenci in upravni odbori so v tem obdobju zelo skrbeli za svoje članstvo, predvsem v letih od ustanovitve pa do 70-let za večje pokojnine, katere so bile po mnenju članstva nepravilne in prenizke. Precej skrbi so posvetili socialnemu skrbstvu njihovih družin in posameznikom, ki so bili take pomoči potrebni. Skrb so vodili tudi za cenejše prevozne stroške z vlakom ter nabavljali preživnine po znižanih cenah. V tem času so upravni odbori skrbeli za dobavo premoga svojemu članstvu, saj so ga dobavili do 500 ton letno. Posmrtnine so redno izplačevali svojcem umrlih. Tudi za društvene prostore so vodili veliko skrb, saj so s strankami uradovali kar na svojih domovih, ker so bili velikokrat tudi spori in negodovanja prizadetih. Prvi prostor so si upokojenci uredili v gostilni pri Petrovči-ču in čez nekaj časa v prostoru nasproti stare pošte na sedanji Rimski cesti. Po nekaj letih so se ponovno selili k Sviglju, kjer je stanoval tedanji tajnik Anton Mazi. V tem času so si svoje prostore začasno uredili pod starim vrtcem, kjer so bili kaj kmalu zopet odveč, saj so potrebe vrtca tudi te prostore zavzele. Pokojni Franc stražišar, dolgoletni član upravnega odbora in predsednik društva upokojencev, je predlagal takratnemu Zahvale so prejeli: Mekinda Karol, Zalarjeva 32; Sečnik Janez, Ul. Bratov Mivšek; Novak Franc, Ljubljanska; Vadujal Ivanka, Mikuževa 15; Stražišar Pavla, Cesta na Grič 41; Mevec Franc, Rimska; Kocmut Milka, Dražica 5; Brancelj Iva, Breg 20; Volk Milena, Breg 53; Me-jač Tončka, Ljubljanska 1; Mihevc Srečko, Laze 28; Rahne Tone, Ul. Bratov Mivšek 34; Vratuša Herman, Ramovševa 5; Lešnik Silvo, C. pod goro 51; Kajne Joži, Zabočevo 14; Turšič Iva, Breg 34; Dobrovoljc Slavi, Breg 47; Svete Ančka, Dol 71 19. Pirman Silva, Brezovica 46; Debevec Ema, Ljubljanska 15; Stražišar Ivanka, Brezovica 6; Palčič Jožefa, Laze 18; Svigelj Zinka, Dol 35; Turk Rezka, Zalarjeva; Karloci Milica, Rimska 4; Korošec Francka, Brezovica 16; Pelko Franc, Pot naMalence; Škrbec Helena, Miklavičeva 15; Fortuna Zofi, Pako 19; Debevec Franc, Ljubljanska 15; Stražišar Angelca, Zalarjeva 47; Korošec Rozalija, Rimska; Brodnik Oskar, Ljubljanska 17; Božič Angelca, Gradišnikova ZDUS - LJUBLJANA; Osnovna šola Borovnica; Občina Borovnica; Rdeči Križ, Vrhnika; Župnijski Karitas, Borovnica; Društvo upokojencev, Vrhnika; Pevski zbor društva upokojencev, Borovnica; Društvo invalidov, Vrhnika Dvakrat nas je prišel obiskat zdravnik iz ZD Bled. Ob prvem obisku je pregledal vsem orto-kom grlo, ušesa, poslušal jih je kako dihajo, ko je prišel na obisk drugič, je pregledal tiste otroke, ki so kašljali ali jih je bo- lelo grlo. Vseh pet dni nas je spremljalo prekrasno sončno vreme. Temu primerno je bilo razpoloženje otrok in naše aktivnosti. Vodja zimovanja: Mija Ocepek upravnemu odboru, to je bilo 1. 1966, da se od lastnice odkupi Cukalova kolarnica in preuredi za potrebe upokojenev. Z nabiralno akcijo in prostovoljnim delom so objekt v treh letih obnovili. Leta 1981 so dom adaptirali in napravili fasado v obliki, ki obstaja še danes. V letih od 1970 dalje, ko so bili prostori upokojencev urejeni, so svojo dejavnost razširili in organizirali svoj pevski zbor, ki gaje vodil pokojni Ivan Mavec, pripravili so tudi nekaj iger, saj so prostori dovoljevali tudi to dejavnost. Svojo dejavnost so razširili še na izletništvo in rekreacijo, saj so to dejavnost takrat sami organizirali in vodili. Leta 1975 so sprejeli statut društva, kije veljal do 1996, ko je bil sprejet novi in prilagojen sedanjim potrebam. Objavljali so se tudi članki o delu društva v glasilu Upokojencev in kasneje v glasilu Vzajemnost. Tajniške zadeve v društvu je 15 let vodila Ivanka Vadnjal. Leta 1991 so društveno dejavnost prevzeli mlajši upokojenci in izvolili za predsednika Srečka Mihevca. Novoustanovljeni upravni odbor je svoje delo zastavil zelo resno. Formiral se je mešani pevski zbor, ki deluje še danes. Uspostavili so tesnejše stike z Društvom invalidov, Rdečim križem, Karitasom in ostalimi društvi v občini. Društvo je svojo dejavnost krepilo tudi na področju izlet-ništva, saj seje letno organiziralo tudi po 8 izletov po domovini in tujini predvsem po zaslugi naše Milene Volk. Skrbeli so za ostarele, saj so jih obiskovali na domovih in v domu na Vrhniki. Skrb za to in kulturno dejavnost, za organizacijo veselih večerov je z veliko odgovornostjo vodila naša Tončka Mejač. Vsako prvo nedeljo v avgustu smo pripravili srečanje upokojencev v Mavčevi dolini. Na področju tajniških del je skrbela naša Ema Debevec, da so bili vsi dopisi pravočasno oddani, kakor tudi pri vodenju statistike, zapisnikov in posmrtnih zahtev. Da so bili blagajniški posli vestno in ažurno opravljeni, je skrbela Iva Brancelj. Za plakatiranje in propagando je skrbela naša Ivanka Petelin. Društvo je leta 1993 na sreča- nju upokojencev našega društva razvilo nov društveni prapor. Občni zbor društva je na svojem 50. rednem zasedanju izvolil tudi nov upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Upravni odbor Drašler Franc, predsednik Debevec Franc, podpredsednik Debevec Emi, tajnik Brancelj Iva blagajnik Leben Franc, član, zadolžen za izlete Mihevec Rado, član, zadolžen za izlete Trček Joži, članica, zadolžena za izlete Petelin Ivanka, član, zadolžena za propagando Levstik Marija, član, zadolžena za kulturno dejavnost Celarc Vera, član, zadolžena za rekreacijo Rohne Vida, član, zadolžena za pomoč ostarelim Kranjc Joži,član, zadolžena za pomoč ostarelilm Turšič Ivan, član Nadzorni odbor Mihevec Milka, predsednica Vratuša Herman, član Mavsar Tone, član Škrbec Pepca namestnica člana Pirman Silva, namestnica člana Žot Silvo, namestnica člana Častno razsodišče Strožišar Franc, predsednik Karloci Milica, člnanica Turšič Iva, članica Društvo upokojencev Borovnica je ob tej priliki prejelo za visoki jubilej priznanje, in sicer zlato plaketo Združenja društva upokojencev Slovenije (ZDUS-a), katero je podelil njihov tajnik g. Franc Šatler. Zahvalo za delo v organih ZDUS-a je prejela naša članica Milena Volk, zahvalo je podelil g. Franc Satler. Na predlog starega upravnega odbora društva je zahvale za minulo delo v društvu upokojencev Borovnica za nesebično pomoč pri delovanju in razvoju, ter požrtvovalno delo na terenu prejelo več članov in drugih, ki društvu radi priskočijo na pomoč. Franc Drašler Kako smo pomagale našim kolegicam na Vrhnki po požaru pa v naslednji izdaji Našega časopisa Pustno rajanje v TVD Partizan V torek, 11.2.1997 je VVZ Borovnica organiziral pustno rajanje v borovniški telovadnici. Dvorano so krasili otroški izdelki: ilustracije, verige in pustni panoji, pisano pustno razpoloženje pa je pričarala še cirkuška kulisa. Zbralo se je veliko tnaškar, starejših in mlajših. Rajanje pa seje začelo, ko je klovn pozdravil vse navzoče. Maškare smo nato pele, plesale, skakale... Na vrsti je bila modna revija. Prijavilo se je veliko šem in kar težko seje bilo odločiti, katera izmed njih je bila najlepša. Pri tej igri so nam pomagali otroci 'in starši tako, da so na svojo vstopnico napisali, katera maš-kara jim je bila najbolj všeč. Pa je padla odločitev: 1. najlepša: ČAROVNICA, 2. najlepša: PIKAPOLONICA, 3. najlepša: PRINCESKA. Vse tri najlepše so dobile lepe nagrade, ki jih je podarilo šiviljstvo URH d.o.o. iz Borovnice. Brez hrane in pijače pri takem rajanju, seveda ne gre. Dobre krofe so naredile pridne roke Pavle in Mije. Sledile so tekmovalne igre, v katerih so sodelovale majhne in velike šemc. Za nagrade so prejele kresničke. Popoldan seje prevesil v večer. Seme smo se poslovile in odšle na svoje domove, v srcih pa nam je bilo toplo ob misli, da smo danes naredile nekaj lepega. Z vašo pomočjo smo zbrali kar nekaj denarja, ki ga bomo uporabili za kulturne in humanitarne namene: v goste bomo povabili Marka Okorna in Radovednega Tačka in za pomoč vrhniškemu vrtcu. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri tej prireditvi, se najlepše zahvalju- jemo: Jožica Suhadolnik Aktivne počitnice v občini Borovnica Na pobudo Sveta staršev Oš dr. Ivana Korošca Borovnica in Odbora za družbene dejavnosti pri Občini Borovnica je Občina Borovnica pripravila javni razpis za sofinanciranje zimskih počitniških programov. Prispele so tri prijave: šolsko športno društvo, TVD Partizan in Knjižnica Borovnica. Šolsko športno društvo organizira prevozne smučarske tečaje in izlete v Kranjsko goro. Starši plačajo stroške prevoza in vlečnice, Občina pa vaditelje. Kot je povedala vodja ššD, je odziv zadovoljiv, prijavljenih je dnevno od 15 do 40 učencev. TVD Partizan je pripravil zimske počitniške igre (nogomet, namizni tenis, plezanje, gimnastika, 'družabne igre, odbojka, dvoranski hokej), ki se bodo odvijale v telovadnici TVD Partizana in v telovadnici Osnovne šole, in sicer vsak dan od 9. do 15. ure. Cena za starše je simbolična (100 SIT na dan in plačilo malice), stroške vaditeljev pa tudi v tem primeru poravna Občina. V Knjižnici Borovnica bodo imeli šolarji na razpolago več možnosti za zabavo: ura pravljic »Kraljična na zrnu graha«, likovna delavnica, ogledi filmov y video sobi, igranje družabnih •ger, reševanje literarnega kvi-za, tekmovanje v sestavljanju Lego kock (v sodelovanju s trgovino »Kocka«). Posebnih finančnih stroškov pri tem ni, ker so omenjene dejavnosti ovrednotene v rednem letnem programu. Organizatorjem se zahvaljujemo za izvedbo naštetih dejavnosti, učencem pa želimo obilo zabave. OBČINSKA UPRAVA ODMEV Nagrajene maske so se takole postavile za skupinski posnetek. GDBreg Pako vas vabi na občni zbor Pustovanje, ki ga je organiziralo Gasilsko društvo Breg -Pako, je v prostore gasilskega doma privabilo množico pustnih mask. Res je prijeten pogled na zadovoljne obiskovalce, ki veselo rajajo ob zvokih »goveje« glasbe, kot bi se izrazili naši otroci. Vendar pa je tudi glasba naše in vaše mladosti, večno zelene melodije, ki jim bomo tudi sami radi prisluhnili v zrelih letih. In ker pust prežene zimo, smo se vsi skupaj še posebej potrudili in rajali do zgodnjih jutranjih ur. Rezultati odganjanja zime so očitni, sonce nas vsak dan vabi k prvemu delu v vrtovih in sadovnjakih. Tudi z izkupičkom veselice smo zadovoljni, čeprav gostinske storitve po pokritju vseh stroškov (nabava materiala in ansambel) sicer ne prinašajo veliko ostanka dohodka. Na višino dohodka predvsem vpliva srečelov, zato se na tem mestu zahvaljujemo vsem, ki so prispevali dobitke ter seveda tudi vsem, ki ste srečke tudi kupili. Denar bomo namenili za nakup gasilskega vozila, ki si ga že dol- OBVESTILO Krajane občine Borovnica obveščamo, da bo imel kmetijski svetovalec g. Janez Drašler »uradne ure« oz. bo prisoten v prostorih občine Borovnica vsako sredo od 8.00 do 10.00 ure. Ostali čas istega dne bo praviloma izkoristil za obisk kmetij ali terensko delo. OBČINA BOROVNICA OBČANI OBČINE BOROVNICA LAHKO NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1996 ODDAJO V PROSTORIH OBČINE BOROVNICA, KJER BODO DELAVCI DAVČNEGA URADA Z IZPOSTAVE VRHNIKA SPREJEMALI NAPOVEDI 26.03.1997 IN 28.03.1997 OD 13. DO 18. URE OBČINSKA UPRAVA Obisk v Liku Smo šestošolci. Pri pouku tehnične vzgoje se pogovarjamo o lesu, samostojno smo izdelali nekaj iz lesa: ptičjo hišico, avto, mlin, škatlo za pisala. Tovarišica nam je obljubila, da bomo obiskali tudi lesno tovarno Liko v Borovnici. Bili smo zelo navdušeni. V petek, 31.1. smo se ob lOh zbrali pred tovarno. Pri vratarju sta nas sprejela prijazna vodiča in nas popeljala po tovarni. Bili smo začudeni, saj si nismo mislili, daje tako velika. Ogledali smo si obrat za proizvodnjo vrat in stolov. Videli smo veliko sodobnih strojev. Včasih sem bil v tovarni z atom, a takrat so delali še vse ročno. Danes pa so stroji računalniško vodeni, zato je upadlo tudi število zaposlenih. Kar malo smo se namrdnili, ko smo šli skozi lakirnico. Vonj laka nas je omamljal. Joj, kako nam je smrdelo. Rajši se učim, kot pa da bi moral delati v takem obratu. To mora biti zelo nezdravo in zelo naporno. Na tovarniškem dvorišču smo videli veliko viličarjev in tovornjakov. Povedali so nam, da je tovor namenjen na Nizozemsko. Motil nas je tudi hrup, saj smo slabo slišali. Spoznali smo, daje delo v tovarni težko in odgovorno. Za konec pa nas je čakalo še presenečenje. Povabili so nas v jedilnico in nas pogostili s piškoti in ledenim čajem. Vodstvu tovarne LIKO se najlepše zahvaljujemo za lep sprejem, strokovno vodenje, prijaznost in potrpežljivost za nas - otroke. Jernej Sivic Miha Štrukelj go želimo. Zahvaljujemo se tudi sponzorjem, ki so prispevali nagrade za najlepše maske. Ob tej priložnosti bi radi povabili vse krajane, posebej pa še otroke in mladino, da se udeležijo občnega zbora gasilskega društva, ki bo v soboto, 15. 03. 1997 ob 19. uri v Gasilskem domu Breg - Pako, lahko boste izvedeli nekaj podatkov o tem, kaj smo v preteklem letu naredili, predvsem pa naše načrte za vnaprej. Ogledali si boste lahko tudi prostore, ki smo jih pridobili z gradnjo prizidka. Gasilski dom nudi primerne pogoje za zbiranje mladih, športno udej-stvovanje, tudi ljubitelji gledališke igre bi imeli dobre pogoje za delo. Zato vabimo vse, da se aktivno vključujete v življenje in delo kraja. NA POMOČ! Upravni odbor PGD Breg - Pako Razvalina življenja na Bregu V nedeljo, 2. marca ob treh popoldne bodo člani dramske skupine Kulturnega društva Am-brus iz Suhe Krajine v dvorani gasilskega doma na Bregu pri Borovnici uprizorili znano igro Frana Šaleškega Finžgarja »Raz-valina življenja«. V drami nastopa sedem igralcev, režiral jo je Peter Hočevar. Govori o nesrečni ljubezni med Ferja-nom in Lenčko. Njen oče Urh tej zvezi nasprotuje, ker ima Ferjana za pijanca in zaprav-ljivca, hčer bi raje odda sosedu Martinu, ki je spravil posestvo na noge.Toda zakon ni srečen. Zgodba je iz kmečkega življenja, ki ga je Finžgar dobro poznal. Predstava bo prijetna poživitev kulturnega življenja v kraju, kjer je doslej gostovalo že več podobnih skupin. Zato predstavo gledališke skupine iz Ambrusa toplo priporočamo, da se bo videlo, kaj delajo na Dolenjskem. Morda bo to koga tudi v borovniški občini spodbudilo, da bo začel razmišljati o časih, ko so tudi borovniški ali brežanski igralci hodili gostovat naokrog: samo dramsko skupino morajo prej ustanoviti. POPRAVEK V prispevku z naslovom »1.000.000 KG IN VEČ IZDELKOV IZ NEVARNIH SNOVI VSAK MESEC IZ PRIVATNE DELNIŠKE DRUŽBE FENOLIT BOROVNICA«, objavljenem v januarski številki, se je pomotoma prikradla napaka pri citiranju enote mere, ki govori o sežiganju: pravilno je 8.000 kg in ne 8.000 ton. Vaški odbor Breg-Pako »Zmedenost, neznanje ali morda oboje« V članku z zgornjim naslovom, objavljenim v januarski številki Našega časopisa, se je g. Oto Erman, dipl. oec, predsednik Nadzornega sveta družbe Fenolit, d.d., silovito spravil nad članek o delovanju vaškega odbora Breg-Pako, ki je v procesu javne obravnave ureditvenega načrta območja tovarne Fenolit podal svoje pripombe, mnenja in vprašanja. Takoj na začetku svojega prispevka g. Erman ogorčeno podaja zahtevo ...da bi jih (prispevke v časopis) pred objavo morali pregledati ljudje, ki bi popravili vse napake in nelogičnosti.... Kako svobodoumno in demokratično!. Kot da za popravek, odgovor ali kakršno koli drugo reakcijo vendar ni časa tudi kasneje in na koncu koncev smo še vedno v postopku JAVNE RAZPRAVE. V slogu nedotakljivega oblastnika in lastnika (beri delničarja) g. Erman po obširnem modrovanju in analizi stavčne strukture pisanja odbora ter razlagi pojmov in besed iz slovarja tujk, svetuje odboru, naj se raje ukvarja z neko drugo problematiko, urejanjem kraja, družbo Fenolit pa naj pusti pri miru. A kaj, ko je to JAVNA RAZPRAVA O UREDITVENEM NAČRTU - FENOLIT. No, kljub vsemu cenjeni gospod vendar poskuša odgovoriti na nekaj naših »zmedenih« vprašanj. Ampak kaj takega od človeka s tako tenkočutnim občutkom za pisanje in logičnost ni bilo pričakovati. Nikjer nobenega argumenta, dokumenta ali drugega dokaza. Z navajanjem nekaj splošnih podatkov in polresnic, kot je tista o čistilni napravi, ki menda tehnološko onesnaženo vodo očisti do neoporečnosti. Zakaj potem ta naprava nima uporabnega dovoljenja in če je voda že tako očiščena, čemu potem bioreaktor, ki naj bi jo še bolj očistil. Drugih vprašanj in odgovor v stilu prejšnjega v tem prispevku ne bi več ponavljali in s tem utrujali naših bralcev. Na tak nivo polemiziranja se v odboru ne bomo spustili, razumemo pa ta obupan poskus diskriminacije občanov kot manever po obračanju pozornosti javnosti in odbora od trenutno glavnega ekološkega in naravovarstvenega problema našega kraja, katerega rešitev bo imela zelo daljnosežne posledice za okolje, vse nas in naše potomce. Naš namen je pravzaprav ponovno opozoriti javnost, da imamo v naši občini opravka z izredno nevarno kemično industrijo, ki na ljudi in okolje lahko pogubno deluje. Na to kažejo tudi zakonsko določeni ukrepi varovanja pred škodljivimi vplivi, ki s svojo rigoroznostjo pravzaprav največ povedo o nevarnosti tovrstnih dejavnosti. Kaj pa pomeni izguba vodnega vira v primeru kontaminacije, do katere lahko pride zaradi malomarnega delovanja človeka ali naravnih katastrof (potres, požar, poplave), si lahko samo predstavljamo. Svojo bojazen zaradi negativnega vpliva tovrstne industrije utemeljujemo tudi z nezaupljivostjo do vodilnih uslužbencev družbe, ki pa izhaja iz njihovega arogantnega, ciničnega in žaljivega odnosa do odbora, kar na nek način kaže tudi na odnos do širše javnosti. Vodstveni kader Fenolita se očitno ne zaveda, da so samo eden od uporabnikov tega prostora in da se bodo prej ali slej, morali podrediti širšemu interesu kraja, ki pa bo SAM povedal, kakšen je ta interes. Pa še nekaj o članih odbora in dvoličnosti. Varstvo okolja v preteklosti res ni imelo mnogo zagovornikov in kdor se je s tem ukvarjal, je hitro prišel v konflikt s takratnim vodstvom tovarne in oblastjo. Še danes je tovrstna dejavnost, kot vidimo, za nekatere velik kamen spotike. Ne čudi, da so se v sedanjem času odboru priključili bivši delavci in upokojenci, prav tisti, ki vedo, da so mnogi delavci Fenolita zaradi dela v tovarni izgubili najpomembnejše, kar so imeli -svoje zdravje in jih danes skrbi tudi za zdravje svojcev in drugih prebivalcev. Manj razumljivo pa je, da danes nekateri posamezniki (četudi so predsedniki nadzornega sveta ali drugi vodilni delavci) bolj skrbijo za dobiček kakor za zdravje ljudi in čisto okolje in svojo dvoličnost pač uspešno skrivajo za praznimi ob-ljubljarhi. In za konec. Na vprašanje v naslovu prispevka g. Ermana odgovarjamo, daje zmedenost v javnosti (odboru) posledica neznanja in da oboje pravzaprav širi Fenolit sam s svojimi dejanji. Vaški odbor Breg-Pako Pogled na Fenolit in del Brega Le čevlje sodi naj kopitar Če boste zboleli, komu boste prepustili diagnozo - zdravniku ali sosedi? V zadnjem času lahko skozi Naš čLopis sledimo različnim prispevkom, ki se nanašajo na podjetje Fenolit d.d. Plaz prispevkov je sprožila javna razprava o Osnutku ureditvenega načrta našega podjetja. V nekaterih od teh prispevkov se posamezniki zavzemajo za zaprtje ali preusmeritev njegovega poslovanja; v nekaterih pa lahko sledimo različnim »strokovnim« vsebinam. Absolutno ne mislim polemizirati s članki, v katerih posamezniki izražajo svoje mnenje in vizijo razvoja naše občine; Naš časopis je namenjen prav temu - prikazu različnih idej in pogledov na dogajanja in razvoj v naši občini. Toda čemu služi serija tako imenovanih strokovnih prispevkov o nevarnosti fenolov, o vplivih, kijih ima Fenolit na okolje, o problematiki pitne vode itd., pisanih izpod peresa laikov in samooklicanih strokovnjakov in pod pretvezo varovanja okolja? Tako je prišlo in še prihaja do objave vrste neresnic, nelogičnosti, pomanjkljivih podatkov in lažnih trditev o podjetju Fenolit in njegovih vplivih na okolje, zaradi ravnanja s fenoli in formaldehidi. Odpira se prostor, ko lahko vsak, ne glede na svojo izobrazbo in poklic, ki ga opravlja, javnosti priobčuje prispevke, ki bi jih lahko kompe-tentno pisali le biologi, kemiki, zdravniki, fiziki... Gre preprosto za zavajanje in manipulacijo z mnenjem občanov. Ker se serija tovrstnih prispevkov vedno poveča v tistih številkah Našega časopisa, ki izidejo tik pred sejo Občinskega sveta, na kateri naj bi tekla diskusija o osnutku ureditvenega načrta podjetja Fenolit, ni težko ugotoviti, da se bo to zgodilo tudi v tej številki in tudi ni težko ugotoviti, kaj je namen teh člankov. Nismo želeli polemizirati s članki, ki so izšli v prejšnji številki, ker so vsebovali toliko strokovnih napak, nelogičnosti in laži, da bi odgovori in resna strokovna polemika vzeli celo številko in še več. Zato prosimo uredništvo Našega časopisa, da v prihodnji številki prepusti besedo strokovnjakom, da lahko tudi ti podajo svoje mnenje o tem, ali Fenolit predstavlja nevarnost za okolico ali ne. Njihova strokovna ocena je, da Fenolit ni onesnaževalec; le priložnosti, da bi to povedali, je bilo bolj malo in še takrat, ko bi lahko kaj povedali, jih je preglasil vox populi. Temu slediti, kadar gre za visoka strokovna vprašanja, pa je v takih primerih včasih zelo nevarno. Ivan Mohar, Fenolit d.d. Pripravljen osnutek proračuna občine za leto 1997 Svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec bo že na naslednji redni seji (25. februarja) razpravljal tudi o osnutku proračuna občine za leto 1997. V letošnjem letu naj bi imela občina skupaj z republiško izravnavo 413.270.000 tolarjev prihodkov, nekaj presežka, 8.491.000 tolarjev, pa so prenesli še iz lanskega leta, tako da skupna razpoložljiva masa prihodkov za letošnje leto znaša 421.761.000 tolarjev. Prav toliko pa naj bi bilo tudi odhodkov. Za dejavnost občinskih organov in uprave naj bi letos namenili 50.600.000 tolarjev, za vzgojo in izobraževanje 51.900.000 tolarjev, za šport 7.000.000 tolarjev, za otroško varstvo 74.142.000 tolarjev, za kulturo 13.550.000 tolarjev, za socialno varstvo 25.400.000 tolarjev, za zdravstvo 6.270.000 tolarjev, za turizem in drobno gospodarstvo 5.500.000 tolarjev, za požarno dejavnost, zaščito in reševanje 9.000.000 tolarjev, sredstev za krajevne skupnosti pa naj bi bilo 12.000.000 tolarjev. Skupnih odhodkov naj bi torej bilo 421.761.000 tolarjev. B. V. KMETIJI ODPRTIH VRAT PRI JURCKU NE MANJKA GOSTOV V SLOGI JE MOC! Skupna akcija Župnijske Karitas in Rdečega križa iz Polhovega Gradca V današnjem času, ko so »managerji« najpomembnejši ljudje in je vodilo za vsa podjetja in ustanove ustvariti čim večji dobiček, pa četudi sosedovo podjetje zaradi tebe propade zato, ker solidarnosti ni več, so v Sloveniji še širokosrčni ljudje. Mednje sodijo tudi sodelavke Župnijske Karitas in Rdečega križa iz Polhovega Gradca. Zakaj jih omenjamo skupaj? Zato, ker nekatere sodelavke delujejo tako pri Rdečem križu kot tudi pri Karitasu. In ker nas je tako pri eni kot tudi pri drugi humanitarni organizaciji malo, pred božičem pa imamo na našem območju obilico dela s pripravami daril in obiski ostarelih, bolnih, invalidnih in socialno ogroženih ljudi, smo se odločili, da skupaj pripravimo darila in obiščemo omenjene ljudi ter z njimi malo pokramljamo. No, in kaj vse smo naredili! Nekatere sodelavke Rdečega križa so na območju Polhovega Gradca pobirale prostovoljne prispevke in z zbranimi sredstvi smo v trgovinah kupili osnovna živila (moko, sladkor, olje in drugo). Ker pa so denarna sredstva prispevali tudi nekateri podjetniki ter podjetje Mobilles iz Polhovega Gradca, smo nekaj sredstev porabili še za dodaten nakup živil in tako nam je uspelo pripraviti za bolj revne 69 ve-likoh paketov. Za osamljene, ki pa niso v velikem pomanjkanju, smo pripravili 10 malih paketov. Od Mestnega Rdečega križa smo dobili 24 paketov. Nato so sledili obiski po domovih in kar veliko časa smo porabile, da smo obredle razpo-tegnjeno Polhograjsko hribovje. Marsikje smo se ob prijetnem klepetu toliko zamorile, da smo v temi prihajale domov. Še največ časa smo se zadržale pri naših krajanih, ki so v različnih domovih za ostarele v okolici Ljubljane. Tudi v Pred-vor, kjer je eden naš krajan, nas je zaneslo. V domovih za ostare- le smo 7 najpotrebnejšim izročili skromen denarni prispevek. Še sreča, da so bili božičnono-voletni prazniki in da so v naših vrstah predvsem upokojenke, ki imajo avtomobile. Le-te so obiskale največ krajanov in hvala jim za ta dobra dela. Zahvala velja tudi vsem darovalcem. Letos pa si želimo uresničiti še eno obsežno akcijo, ki bo od nas zahtevala kar precej angažiranosti. 6. aprila bomo ob 17. uri pripravili dobrodelni koncert v Zadružnem domu v Polhovem Gradcu. Sredstva, ki jih bomo zbrali z vstopnino (odrasli 1.000,00 sit, otroci do 15. leta 500,00 sit) bomo darovali za invalidne otroke v Bosni. Zakaj ravno njim! Odgovor je razviden iz podatkov, ki smo jih prejeli od organizacije v BIH z nazivom Fond šahidi in invalidi. V času vojne je bilo v BIH ranjenih 18.500 otrok. Sedaj je ostalo 1918 težko poškodovanih otrok (invalidi najvišje kategorije). In kakšno srce bi imeli, če ne bi pomagali staršem teh otrok. Vsi tisti, ki so preživeli strahote 2. svetovne vojne, pravijo, daje to za slehernega človeka največja tragika. Še zlasti pa vojna pusti posledice na otroški psihi. Prisrčno vas vabimo, da se udeležite našega koncerta, na katerem bodo brezplačno prepevali v korist invalidnih otrok naš občan g. Ivan Hudnik ter otroški cerkveni zbor in mladinski zbor Slavček iz Polhovega Gradca. Za vse, ki se koncerta ne bodo mogli udeležiti, želijo pa tem hudo poškodovanim otrokom pomagati, sporočamo, da lahko denarna sredstva nakažejo po položnici na Župnijski urad Polhov Gradec, žiro račun št. 51800-620-336, sklicna št. 05-120115-38-39, namen nakazila - za invalidne otroke v Bosni. Vsem dobrotnikom se že vnaprej zahvaljujemo. Bernarda Rihar ŽUPNIJSKA KARITAS IN RDEČI KRIŽ POLHOV GRADEC organizirata DOBRODELNI KONCERT v Zadružnem domu v Polhovem Gradcu 6. aprila 1997 ob 17. uri. ZBRANA SREDSTVA BOMO NAMENILI INVALIDNIM OTROKOM V BOSNI. Nastopili bodo: Ivan Hudnik, otroški in mladinski pevski zbor iz Polhovega Gradca. Vstopnice lahko kupite eno uro pred koncertom. VLJUDNO VABLJENI Nedeljsko na pravi kmetiji Ko sta Štefka in Andrej Doli-nar iz Stranske vasi pri Dobrovi pred slabimi tremi leti odpirala kmetijo odprtih vrat, nista mogla vedeti, kakšen bo odziv. Po slabih treh letih seje njuna turistična kmetija dodobra postavila na noge in zakonca Dolinar sta postorila že marsikaj, da bi še razširila turistično ponudbo. Lani poleti so pri Jurčku, kot pravijo po domače kmetiji, zgradili lastno balinišče in opremili še eno sobo za goste, tako da jih lahko zdaj naenkrat sprejmejo že štirideset. V toplejših dneh pa jih bodo lahko gostili še več, saj bodo na voljo tudi mize pod bližnjim kozolcem dvojnikom. Kot pravi Štefka Dolinar, se je na njuni kmetiji odprtih vrat najbolj premaknilo, ko so k hiši dobili mobitel. Zdaj lahko posamezne (večje) skupine že vnaprej naročajo nedeljska kosila, posamezniki pa jih lahko seveda dobijo tudi brez poprejšnjih naročil. Pri Jurčku gostom lahko postrežejo s svinjsko pečenko, ocvrtimi piščanci, izmenično pa tudi s potico in flancati. Zdaj so na voljo tudi še krvavice in pečenke, ki pa se bodo v toplejših dneh umaknile domačim narezkom in suhim klobasam. Najbolj živahno je pri hiši ob petkih, sobotah in nedeljah, ko se sprehajalci odpravljajo na bližnji Klobuk ali še više na Toško Čelo. t jt 1iP Štefka Dolinar s sinom Andrejem: telefon je za hišo velika pridobitev. Pri Jurčkovih sta zdaj za delo na kmetiji oba, Štefka in Andrej, otroka Katja in Andrej pa še hodita v šolo. Štefka je bila poprej kar petnajst let zaposlena v trgovini na Dobrovi. V hlevu imajo tačas 10 glav živine in 6 prašičkov, tako da vse meso pridelajo kar doma. Vendar pa, kot pravi Štefka Dolinar, pri turistični ponudbi še niso izčrpali vseh možnosti. Opremiti morajo še del hiše, razmišljajo pa tudi, da bi sčasoma ponudili na voljo tudi prenočišča, saj nekateri po njih povprašujejo že zdaj. Branko Vrhovec Nekdanje kmečko orodje: zdaj samo še v okras. OBVESTILO Obveščamo vas, da se dohodnina za leto 1997 lahko odda v soboto 22. marca 1997 na naslednjih mestih: v prostorih KS Dobrova v prostorih KS Horjul v prostorih KS Šentjošt v prostorih KS Polhov Gradec v prostorih KS Črni vrh Davčni urad Ljubljana Izpostava Vič Rudnik od 8. do 11. ure od 8. do 12. ure od 9. do 11. ure od 8. do 11. ure od 9. do 11. ure 11 Gozd pod Koreno: Tudi vihar ne bi napravil takega opustošenja. Žled je lomil kot za stavo Bolj kose umika zima, bolj so vidne posledice, kijih je pustila. Ponekod so gozdovi uničeni tudi do petdesetodstotno in treba bo kar nekaj časa, da se bo drevje obnovilo, seveda pod pogojem, da bodo lastniki pred tem odstranili polomljeno. Letos je žled še posebno hudo pustošil medlistavci, še zlasti bukvami, hrasti in seveda sadnim drevjem. Dobro pa se je »držal« gaber, ki mu žledolom tudi lani ni mogel do živega. B. V. Pustne dobrote pri pouku gospodinjstva Da niso učenci osmega B razreda kar tako, so pošteno dokazali v predpustnem času. Fantje so pripravili testo za pravo cvrtje, dekleta sadne kupe in vse skupaj jim je kasneje odlično teknilo. Na fotografiji: fantje pri pripravi testa in že izgotovljene sadne kupe. (F.B.) Pregled gasilnih aparatov Gasilsko društvo Horjul je organiziralo redni pregled ročnih gasilskih aparatov, ki ga že vrsto let opravlja mojster France Lapajne. Letos je pregledal preko šestdeset aparatov, kar petindvajset jih je odpeljal s seboj v delavnico, ker so bili potrebni temeljitejše obnove in popravila. Take in podobne akcije dokazujejo, da so ljudje osveščeni za preventivna delovanja pred požari. Na fotografiji: S pregleda gasilnih aparatov v Gasilskem domu v Horjulu (F.B.) Na rajanju preko dvesto malih maškar Prizadevanje vzgojiteljic v horjulskem vrtcu in razrednih učiteljic je omogočilo, da se je na pustnem rajanju v jedilnici osnovne šole zbralo preko dvesto malih maškar skupaj s svojimi mentoricami. Prav lepo je bilo videti male maškar e, ko so po končanem rajanju krenile proti vasi. Na fotografiji: pustno rajanje najmlajših v osnovni šoli Horjul. (F.B.) Komunalni problemi KS Šentjošt Lani na novo ustanovljeno Krajevno skupnost Šentjošt prežemajo najrazličnejši problemi, od katerih pa so najbolj pereči ravno komunalni. Zato so si člani sveta zadali nalogo, da bodo štrli ta trdi oreh in kot kaže, luščine že pokajo. Pridobili so načrte za širitev in asfaltiranje cestnih odsekov (oounske ceste) Butajnova -Ljubljanica, Šentjošt - Kurja vas, Šentjošt - Potok in Planina - Suhi Dol. Ko bo sprejet Občinski proračun, pa bodo glede na dodeljena sredstva kandidirali za državni denar. Pridobljena sredstva bodo enakomerno razporejena". Na odseku Suhi Dol - Šentjošt in Šentjošt - Smrečje že potekajo komunalna dela, medtem ko naj bi se na ostalih pričelo takoj, ko bodo pripravljeni načrti. - Nasploh je odsek Butajnova -Ljubljanica najbolj problematičen, saj po njem zaradi ozkosti ne morejo voziti večji tovornjaki. Predstavitev novega delovnega kombinezona članov strojnega krožka. Zimsko izobraževanje za kmetovalce Ena od glavnih nalog kmetijske svetovalne službe je izobraževanje in usposabljanje kmetov in njihovih družinskih članov. Zato vsako leto v zimskm času organiziramo več predavanj, tečajev in praktičnih prikazov. Program izobraževanja, ki ga pripravimo kmetijski svetovalci, je nastal na osnovi izraženih potreb in želja kmetov ter aktualne problematike na področju kmetijstva. Kmetijska svetovalna služba Enota Dobrova in Podpeč je januarja organizirala za kmetovalce iz občin Dobrova — Horjul — Polhov Gradec, Brezovica in del Mestne občine Ljubljana osem predavanj: Novosti pri uporabi herbicidov v poljščinah in na travinju Krmni dosevki Adaptacija in orpema hlevov za drobnico Adaptacija in oprema hlevov za govedo Dopolnitev dejavnosti na kmetijah Gospodarjenje na kmetiji Novosti pri kmetijskih mehanizaciji Strojni krožek Predavanja so bila dokaj dobro obiskana in s strani slušateljev tudi dobro ocenjena (anketa). Za vse, ki so se redno udeleževali omenjenih predavanj, smo na koncu pripravili tudi strokovno gradivo. Kmetijska svetovalna služba pa s tem sklopom predavanj še ni končala izobraževalne se- Za proizvajlce mleka je bilo organizirano predavanje Potrebni ukrepi za kakovostno proizvodnjo mleka (na Dobrovi) ter praktičen prikaz Strokovna korekcija parkljev pri govedu (v Razorih). Konec februarja ali v začetku marca pa bomo organizirali še prikaz spomladanske rezi na sadnem drevju. O drugih akcijah bomo kmetovalce obveščali med letom na običajen način (oglasne deske, prek Kmetijske zadruge, KS, Naš časopis...) Poleg predavanj in praktičnih prikazov pa organiziramo še strokovne ekskurzije, ki se jih kmetje radi udeležujejo. Marca ali aprila bo predvidoma dvodnevna ekskurzija v tujino, pozneje pa še ena ali dve enodnevni po Sloveniji. Naj se ob koncu zahvalim še občinama Dobrova — Horjul — Polhov Gradec in Brezovica za finančni prispevek za izobraževalni program KSS Dobrova in KSS Podpeč. Kmetijska svetovalka Nada Gabrenja ... ki smo zato se zbrafli, ker dobro v srcu mislimo... Na predvečer slovenskega kulturnega dne tudi vrata dvorane v Kulturnem domu na Dobrovi niso ostala zaprta. Prijaznega sprejema so bili deležni tisti, ki so prišli na prireditev, ki jo je pripravilo domače Kulturno-umetniško društvo Dolomiti. Ker se Slovenci dobro počutimo v družbi, kije zidane volje, je bilo na programu najprej petje. Harmonijo glasov mešanega pevskega zbora smo začutili v pesmih Zdravljica, Dekle, to mi povej in Regiment po cesti gre. Regiment pevcev MPZ Dolomiti je na oder pripeljal njihov dirigent Borut Dolinar. S plesom je nadaljevala tudi gostja večera, priznana umetnica Eva Maurer Skofič, ki je s svojim nastopom ob živahnih španskih ritmih dvignila temperaturo v dvorani. Eva je svoje znanje, kije bilo nagrajeno z velikim aplavzom, pridobila med mojstri artistike blizu Moskve. Mladeniči iz Fantovskega pevskega zbora se skupaj s svojim umetniškim vodjem Borutom Dolinarjem zavedajo, daje vsaka misel kaleče zrno, ki raste, cveti in daje sad. V svoj vrt so s Ženske so na predavanjih le svetle izjeme. Zakaj? Gradbeni stroji spet na cesti Kakor hitro se je umaknil sneg, so spet stekla gradbena dela na cesti Stranska vas — Podutik (občinska meja). Delavci Cestnega podjetja Ljubljana zdaj nadaljujejo s širitvijo in pripravo cestišča, potem pa bodo nanj položili asfalt. (B. V.) pesmijo Vasovalec in Rože je na vrtu plela zasadili le misli ljubezni. Po lepi pesmi smo si zopet zaželeli plesa. In žeje bila na odru Folklorna skupina s Ta potrkano in ob taktu polke so tudi marsikaterega obiskovalca za-srbele pete. Res je, da plesali niso, petje pa seje razlegalo tudi iz dvorane na vzpodbudo drugega gosta večera, domačina in vsem znanega pevca Ivana Hudnika. Njegove pesmi so šle vsem do srca, saj so posebno lepo zvenele z odra, na katerem je pevec naredil prve pevske korake. Večer smo enoglasno končali s stavkom »Imejmo se radi spet ta večer«. KUD Dolomiti se zahvaljuje gostoma Ivanu Hudniku in Evi Maurer Škofič ter gostujoči plesni skupini Ekstrem, Franciju Preku za cvetlični aranžma, tonskemu tehniku Janku Krži-ču, obiskovalcem in drugim, ki ste pripomogli, da smo tudi na Dobrovi zaznamovali kulturni praznik. Vidimo se tudi prihodnje leto. Mojca K. Dolinar Obisk Maurer Prebral sem že nekaj njenih pesmi. Ko nas je obiskala, smo ji pozorno prisluhnili. Povedala nam je, da je napisala že čez tisoč otroških pesmi. Nekatere nam je tudi povedala. Zvedel sem, da se nekatere njene pesmi tudi pojejo. Ob koncu nam je podarila pobarvanko Muca frizerka, mi pa njej šopek cvetja. Rok Bozovičar 1. b razred OŠ DOBROVA RAZSTAVA KRIŠTOFA ZUPETA Živahna govorica barv Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v prostorih osnovne šole Horjul spet na ogled razstava domačega slikarja Krištofa Zupeta, ki ob teh priložnostih že kar 37 let razstavlja v domačem kraju. Na kakšnih petdesetih delih, kolikor jih je bilo to pot na ogled, smo vnovič doživeli starega Krištofa: njegove portrete z bogatimi barvnimi nanosi in tu in tam hote nedokončano formo, krajine v razkošju zelenja in tihožitja, tokrat z obveznimi sončnicami. Slapove zelenja na pejsažih je slikar tokrat tu in tam poživil z vijoličastimi detajli (predvsem debla dreves), kar je pri njem novost. Na razstavnih panojih so se izrisali Gozdiček v Istri, Pogled na borovce, Morska obala, Gozdiček v Begunjah, Gozd na Krasu, Iz Poljanske doline, hote nedokončani Kraški motiv, če posebej ne omenjamo del Ob tragtvi in Na vrtu, na katerih obrise drevja lahko komajda slutimo v kipečem zelenju. Vrsti potrtretov znanih in neznanih ljudi je Krištof tokrat dodal trojni portret sestric Skok, mlado Ireno Pavlin pa je upodobil kar z muco v naročju. Razstavo, slikarjev opus lanskega leta, pa so dopolnjevali tudi portreti znamenitih Slovencev: Antona M. Slomška, Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Srečka Kosovela, Simona Gregorčiča, Franceta Balantiča, Edvarda Kocbeka, Ivana Mraka in Alojza Gradnika. Krištofov motivni svet je skratka karseda raznolik in komajda obsegljiv. Dr. Bogdan Jurkov-šek je o njem zapisal: »Kot slikar Krištof Zupet suvereno obvlada vse slikarske tehnike od risbe, akvarela in olja do freske. Zanj značilna ekspresionistična iskanja slone na tradiciji klasičnega evropskega slikarstva od gotike in renesanse do impresionizma. Belina Platna, ki bije iz njegovih slik, je kot slikarjev nevidni podpis. Le-ta tolikokrat nerazumljeni »Non finito« ni več odraz slikarjeve nemoči, temveč v kombinaciji z risbo, fragmentarno obarvanimi slikarskimi ploskvami in ostrim koloritom deluje virtuozno.« Branko Vrhovec Iz Polhovega Gradca Učenci 4. b razreda OŠ Polhov Gradec smo v raziskovalni nalogi ugotavljali, kaj krajani v KS najbolj potrebujejo. Želimo, da odgovorni naše ugotovitve preberejo in o njih razpravljajo. LEGENDA: A. mrliška vežica B. kanalizacija C. ekologija Č. obnova šole in vrtca D. zaposlitev v storitvenih dejavnostih E. kultura Otroci še ne razmišljamo o kmetijstvu, mrliških vežicah in cestah, dobro pa vemo, kako je treba ohraniti zdravo in čisto naravo ter lep videz kraja. K temu bi tudi mi radi nekaj prispevali, zato predlagamo, da bi na primernem mestu v Polhovem Gradcu postavili zabojnike za odpadke, ločeno za papir, steklo in plastiko. Učenci 4. b razreda OŠ Polhov Gradec F. elektrika G. prometne zveze H. telefon I. šport J. javna razsvetljava K. ceste L. kmetijstvo H l ŠENTJOŠT Kultura -našvsakdan Prešernov dan ni (naj ne bi bil) le dan, ko se spominjamo smrti tega velikana naše kulture. Je priložnost, da se zamislimo, kaj je z našo (ne) kulturo, ki jo srečamo vsak dan na cesti, v cerkvi, pokopališču, šoli, trgovini, službenem mestu, gozdu,... Prav v ta namen so v Sentjoš-tu v petek, na predvečer Prešernovega dne imeli proslavo v dokaz, da tod še prebiva kultura in tudi bo. Kot se spodobi, seje proslava začela s Prešernovo Zdravljico. Sledil je nastop OŠ Šentjošt. Učenci so se predstavili s prav posrečenimi recitacijami in petjem. Njihov nekdanji učenec Miha Dolinar pa je zaigral na harmoniko Avsenikovo Na Golico. Kasneje je spremljal še mlajši pevski sekstet s pesmijo »Al me boš kaj rada imela.« Podobno kot Miha je nastopila tudi Nataša Buh s kitaro in Erika Oblak na klavirju. Krona večera pa bi lahko rekli, da so bili domači folklori-sti, ki so po nekaj letih »odmora« zopet stopili na oder. V vabilu na proslavo pa je tudi pisalo, da bo razstava starih predmetov in da so vsi lepo vabljeni, da jih prineso. Kljub temu pa so nazadnje z redkimi izjemami razstavne eksponate prinesli člani KUD-a sami. Ob vsemu temu se človeku postavlja vprašanje, kje so sedaj vsi tisti jeziki, ki trdijo, da se v KUD-u nič ne dogaja. Saj se tudi ne more, če ni odziva, ki bi peščici zainteresiranih prinesel tako potrebnega elana. Navkljub temu smo lahko videli pripravo za praženje kave, »klešče« za kodranje las, bel ošpetl (ta je star okrog 170 let), pa denar SOLDO iz leta 1755,... Proslava je v veliki meri uspela, lahko pa bi bilo še bolje ob večji odzivnosti na razstavo. Gašper Tominc Sto let Frančiške Rožmanec 20. februarja je Frančiška Rožmanec, po domače Rožman-ska mama z Vrzdenca pri Horjulu praznovala častitljivi življenjski jubilej — sto let življenja. Doslej te starosti v horjulski dolini ni dočakal še nihče. Svoj stoti rojstni dan je Frančiška žal dočakala v postelji, na katero je priklenjena že tri leta. Visoka starost ji je močno načela tudi vid in sluh, tako da je povsem odvisna od domačih, predvsem od snahe Francke in sina Jožeta. Frančiška Rožmanec je bila doma na Valterskem vrnu nad Škofjo Loko. Primožila se je v Rozman pri Vrzdencu, in z možem Jakom sta imela devet otrok, od katerih pa jima je dva, sinova Pavla in Jaka, vzela vojna. Frančiška njuno smrt ni nikoli prebolela. Mož Jaka ji je umrl pred dobrimi petindvajsetimi leti. Vse življenje je delala na kmetiji, tudi še na stara leta, dokler je le mogla. Pri hrani ni bila nikdar izbirčna. Rada je imela domačo hrano, tudi mesnino. Vendar pa nikoli ni pretiravala. B. V. ^99999999999999999999999^ Metrelov športni dan v Žažarju Prizadevni člani Športnega društva iz Žažarja so letos že drugič zapored organizirali ve-leslalomsko tekmovanje za delavce tovarne METREL iz Horjula, ki je bilo v soboto, 8. februarja 1997. Letos nas je na smučišču pričakala z ratrakom poteptana proga, na katero smo se lahko podali z vlečnico. Žažarčani so v letu dni svoje smučišče uredili tako, da ši zares zaslužijo največje priznanje. Praznik in lepo vreme sta privabila tudi številne navijače, ki so s pisanimi trobljami ustvarili pravo pustno razpoloženje. VELESLALOM: Veleslaloma se je udeležilo preko 50 tekmovalcev, najboljši čas pa je dosegel Tone Kavčič. Rezultati, o katerih nas je sproti obveščal tudi »uradni« napovedovalec Janez Nagode, so bili sledeči: ŽENSKE nad 35 let: 1. Zupančič Meta 2. Prebil Meta 3. Vrhovec Jelka 4. Verbič Anica 5. Vrhovec Mojca ŽENSKE do 35 let: 1. Pire Maruša 2. Rožmanec Mateja 3. Zdešar Renata 4. Čepon Marta MOŠKI nad 34 let: 1. Vrhovec Franci 2. Vodnik Miro 3. Medic Janez 4. Mole Janko 5. Janša Peter itd. MOŠKI od 28 do 34 let: 1. Kavčič Tone 2: Gabrovšek Peter 3. Trček Janez 4. Gregorin Mitja 5. Škof Brane itd. MOŠKI do 28 let: 1. Zdešar Marko 2. Tominc Marko 3. Tominc Matjaž 4. Slovša Štefan 5. Čepon Janez itd. Med vrata odlično pripravljene proge so se pognali tudi otroci Metrelovih delavcev: 23.98 25.35 26.47 26.57 26.99 DEČKI: 1. Vrhovec Aljaž 2. Šubic Rudi 3. Zupančič Jure 4. Janša Miha 31.91 5. Vrhovec Jernej 37.99 DEKLICE: 1. Zupančič Petra 31.16 2. Janša Špela 33.40 3. Zupančič Tanja 35.76 Po končanem veleslalomu pa seje pravi športni dan šele začel. Neumorni Žažarčani so nam pripravili celo vrsto iger na snegu, katerih prva tri mesta so prinesla tudi lepe praktične nagrade. SNEŽNI BOWLING Vsak tekmovalec si je smel izdelati 5 snežnih kep, s katerimi je nato v omejenem času 15 sekund skušal čim večkrat zadeti na vrvico obešeno otroško žogo. Naloga se je sicer zdela enostavna, vendar se je izkazalo, da je potrebno kar precej natančnosti in spretnosti za uspeh. »Prednost domačega snega« je odločno izkoristil Žažarčan Janez Šubic, ki sije po »hudem boju« s Štefanom Slovšo prikepal prvo nagrado. Tudi boj za tretje mesto je bil neizprosen, največ uspeha pa je imel Franci Trček. V kepanju seje pomerilo kar 36 tekmovalcev. RAFTING NA SNEGU To igro bi lahko imenovali tudi drsenje, vrtenje in poska-29.79 kovanje po beli strmini z veliko 30.39 napihnjeno traktorsko zračni- 31.14 co. Zabavali smo se vsi — tek-39.96 movalci in gledalci, otroci in 48.15 odrasli. Nekateri udeleženci igre so se znali prav usmeriti, druge je v dolino nosila lastna teža, 28.89 tretji pa so se prepustili zračnici, 31.77 ki je v vsakem primeru našla 35.32 cilj. Prvo nagrado sije privozil disk. Marko Zdešar, drugo Matjaž Tominc, tretji čas pa je dosegel domačin Franci Trček. V raf-27.45 tingu se je pomerilo 30 tekmo- 28.24 valcev. 28.37 28.67 TEK V CELEM SNEGU 28.68 Naloga tekmovalcev je bila čim hitreje premagati kakih 100 metrov strmine, na vrhu katere so čakale tri praktične nagrade. 23.70 Prvi so se v bitko podali moški, 25.57 najhitreje pa je nalogo ponovno 25.89 opravil Zdešar Marko, ki si je s 26.28 tem prislužil tudi nagrado pri-28.28 reditelja. Med ženskami je najhitreje tekla Meta Zupančič, čeprav sta ji bili Meta Prebil in Marta Čepon tik za petami. Tudi otrokom Metrelovih delavcev strmina ni povzročala preglavic, najlepšo nagrado pa si je pritekla Spela Janša. Zabave in dobre volje je bilo na pretek in udeleženci so se začeli počasi razhajati šele pozno popoldne. Vsekakor smo delavci Metrela znova doživeli nepozaben dan v Žažarju, kamor se bomo z veseljem vrnili tudi pri-28.87 hodnje leto. 29.25 Jelka Vrhovec 30.63 Horjul, 10. 2. 1997 ŠENTJOŠT Nočna smuka Vsak vikend je na Šentjoškem smučišču pravi vrvež, še posebej ob lepem vremenu. Otroci se z »lopatkami« za podtazadnjo nenehno spuščajo po klancu navzdol. Starši jih med srkanjem toplega čaja veselo opazujejo, drugi pa smučajo s Kugeljča, nekateri tudi v Smrekarjevo dolino. Vse ta živ-žav traja do mraka, nato pa utrujeni odidejo domov. V nedeljo 26.1.1997 ob 14. uri je ŠDŠ organiziralo superveles-lalom, katerega se je ob lepem vremenu udeležilo preko 160 tekmovalcev. Proga je potekala iz vrha Kugeljča čez cesto v Smrekarjevo dolino. Po končani tekmi je sledila nočna smuka, katero so že dalj časa načrtovali, tokrat pa so jo premierno izpeljali. Tako staršem in otrokom ni bilo potrebno oditi že ob mraku domov, temveč so lahko smuko potegnili v večerne ure. Prvo tekmovanje v nočnem slalomu pa je ŠDŠ uprizorilo teden pozneje, v soboto ob 17.30h. Gledalcev ali pa tudi navijačev je bilo ogromno, žal pa je ŠDŠ število prijavljenih za slalom omejilo zaradi pretanke snežne odeje. Kljub temu je bilo tekmovalcev preko 70. Proga (od vrha Kugeljča do vznožja) je bila poledenela, kar je nekaterim povzročalo hude težave. Bila sta dva teka, katera je Oblak Erika v kategoriji deklice do 14 let prevozila s 47,61 sek, v isti kategoriji, vendar nasprotnega spola pa je Andraž Kavčič s sekundo in pol bil hitrejši od Erike. Kategorija moški od 15-30 let je Rotar Klemen s 34.83 sek bil najhitrejši, v kategoriji moški nad 30 let pa je Marko Podobnik s časom 35,34 zanesljivo premagal svoje konkurente. Pri ženskah od 14-27 let je Hren Lea (37,31) zasedla prvo mesto, v kategoriji ženske nad 27 let pa je Danica Kolenc dobesedno pometla z nasprotniki (48.60). Sploh pa je v Šentjoštu skoraj vsak vikend kaka eksterna tekma, naslednje leto pa bodo smučarji lahko uporabljali novo vlečnico, če bo le šlo vse po sreči. Trenutno pa čakajo na sneg, da bi izpeljali tradicionalno tekmo »šentjoških hribov in dolin«. „ v _ Gašper Tominc Brezovški šolski šport v sliki V prejšnji številki Našega časopisa smo objavili pregled športnih uspehov na OŠ Brezovica. Noben prvak ni pravi prvak, če ga ne vidimo na zmagovalbni stopnički, zato v tej številki objavljamo še fotografije vseh, ki dosegajo športne uspehe. Naši najboljši na prvenstvu Ljubljane v krosu Ekipa starejših dečkov je v svoji skupini zmagala in se uvrstila v I. ljubljansko ligo Z odličnim tekom je Petra največ pripomogla k ekipni zmagi pri mlajših deklicah (Velenje) Gimnastičarji so nas razveselili z odličnimi uvrstitvami ODBOJKA — Starejše deklice so se pod vodstvom Anke Kunčič uvrstile v II. ljubljansko ligo Kurja vas Kadunje v kadeh V dolini pod Šentjoštom stoji Kurja vas, z malo več kot ducat hišami. Klub temu pa njena okolica ni brez naravnih lepot. Mednje vsekakor sodijo Kadi, ki ležijo nekaj sto metrov stran od vasi. Začenjajo se z ozko dolino, sredi katere teče potok, ki izliva v Malo vodo. Na eni strani ga obdaja travnik v pravem pomenu besede, saj ni nikoli gnojen in na njem najdemo cvetlice, kijih ni v bližnji okolici. Na drugi strani potoka pa so pašniki, na bregu, ki se steka v dolino, so tudi fosili koral, kar priča, da je tod v daljni preteklosti valovalo toplo morje. V gozdu, v katerega se struga zajeda, so manjši slapovi, katerih voda že stoletja liže živo skalo. Tako so nastale v skalah številne kadunje, ki pravzaprav opravičujejo ime opisovanega kraja. Pozimi so tod številne velike ledene sveče, bodisi na slapovih, bodisi na manjših kotanjah, ki ležijo na strmih pobočjih soteske. Višje, kjer ima Šentjošt »zajetje« pa so visoke skalnate stene, ki skupaj z neokrnjeno naravo tvorijo svojevrsten ekosistem. Med 2. svetovno vojno so v teh krajih potekali tudi boji, tako da še danes v strugi leži kak predmet iz tistih časov. Iz Kadi pridemo na Fefrance, o tem pa kdaj drugič. Marsikatera stvar ni bila omenjena, zakaj bi pa tudi bila, saj je bolje, če si stvari sami ogledate, jih odkrijete. Gašper Tominc Gimnastična ekipa mlajših dečkov je na državnem prvenstvu presenetila GIMNASTIKA — Starejši dečki s trenerjem J. Kunčičem NEKAJ ZANIMIVOSTI Nekdanji premogovnik Drenov Grič Danes je v vrhniškem okolišu verjetno le še malo ljudi, ki bi se spominjali obstoja nekdanjega premogovnika na Drenovem Griču. Večina mlajših, predvsem pa priseljenih prebivalcev ožjega in širšega okoliša Vrhnike o tem najbrž ne pozna veliko podatkov ali pa nič. Čeprav tudi sam nisem doma iz tega konca, so mi vendarle znani nekateri podatki o tem nekdanjem premogovniku. Našel sem jih v arhivu strokovne dokumentacije v instituciji, kjer sem zaposlen in se ukvarjam z geološkimi raziskavami nekaterih trdnih mineralnih surovin. Podatki so ohranjeni pretežno na Geološkem zavodu Ljubljana, Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko. Geografski položaj in geološke značilnosti ožjega in širšega območja nekdanjega premogovnika V arhivskih podatkih je zapisano, da je severozahodno od nekdanje železniške postaje Drenov Grič, na hribovitem terenu, bil v začetku tega stoletja odprt premogovnik črnega premoga —antracita. Območje je bilo že takrat predmet geoloških raziskav, predvsem avstrijskih geologov (npr. W. Petraschek, F. Kossmat), ki so geološko pregledovali ta del slovenskega ozemlja. Območje raziskav in nekdanjega premogovnika je situacij-sko prikazano na priloženi skici. V širšem regionalnem geološkem in tektonskem smislu pripada to ozemlje k poljansko-vrhniškim nizom, ki jih sestavljajo ozke gube, predvsem tri-asnih kamnin, ki se razprostirajo v smeri jugovzhod-severo-zahod. Tektonika tega območja je precej zapletena. Pojavi črnega premoga s prehodom v antracit so bili v globino odkriti konec prejšnjega in v začetku tega stoletja, ko so to območje raziskali tudi z vrtino. Premog je znotraj rabeljskih skladov, ki spadajo v zgornji del triasa — v karnijsko stopnjo. To je zgodnji srednji geološki vek (mezozoik), katerega geološka starost je od 200 do 220 milijonov let. V teh skladih se poleg različnih kastitov pojavlja tudi dolomit, v spodnjem delu tudi črn do temno siv ploščast bituminozni apnenec s polarni skrilavca. Skupaj s tem apnencem je ponekod tudi črni premog s prehodom v antracit. Nastal je tam, kjer so se nabrali rastlinski ostanki v večjih količinah. Plasti premoga so različno debele, od nekaj decimetrov do največ 1,0 m, ki se lateralno (bočno) in po smeri izklinjajo ter prehajajo v temne bitumi-nozne skrilavce. Le-ti so še posebno lepo vidni v nekdanjem Kuclerjevem kamnolomu naravnega okrasnega kamna. Podobni geološki pogoji za nastanek črnega premoga antracita so v Sloveniji znani tudi v ležišču Orle, jugovzhodno od Ljubljane. Zgodovina raziskav in odpiranje premogovnika Ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja, pred prvo svetovno vojno in med njo, so bile opravljene obsežne geološke in rudarske raziskave tega območja z namenom, da bi ugotovili realnost geoloških razmer, količino rezerv in kakovost premoga. V ta namen je bila izvrtana tudi strukturna vertikalna vrtina v globini 455 m, ki pa ni navrtala premoga. Z rudarskimi deli so bili ugotovljeni trije sloji premoga. Spodnji talni sloj je bil debel 0,5 m, kateremu je navzgor sledilo 10 m apnenca in vmesna plast loparja. Nato je bilo navzgor 20 cm premoga — spodnji krov-ninski sloj, temu pa je sledila 1 — 2 m debela plast črnega apnenca, v katerem je bil do 0,7 m debel zgornji krovninski sloj premoga. Obsežne raziskave z rudarskimi deli glede na smer in vpad so pokazale, da spada ležišče črnega premoga antracita na Drenovem Griču med t.i. era-tična ležišča (to so ležišča z nestalno debelino slojev ali pa nastopajo neredno). Med prvo svetovno vojno, ko je postala oskrba s premogom vse težja, so v začetku leta 1917 nadaljevali z raziskavami in rudarskimi deli. V ta namen je takratno poveljstvo 5. armade od- ločilo, da je treba ponovno z raziskavami ugotoviti dejansko stanje premogišča in odpreti premogovnik za oskrbo vojaških potreb. Zato je določilo za rudarske raziskave in pridobivanje premoga skupino 160 ljudi, med katerimi so bili tudi 3 oficirji, po osnovnem poklicu rudarski inženirji, ki so vodili vsa raziskovalna in pridobival-na rudarska dela. Za fizična jamska dela je določilo 110 vojakov — delavcev rudarjev. Ker je bil že ob koncu prejšnjega stoletja odprt Barbara podkop (to je poševno podzemno rudarsko delo), so najprej le- tega na sveže obnovili, in sicer v dolžini 200 m, in dodatno poskrbeli za jamsko zračenje z novim zračilnim jaškom. Iz tega podkopa je vojska pridobila 1000 ton kakovostnega črnega premoga antracita in ga uporabila za svoje potrebe. Po teh sorazmerno uspešnih raziskovalno-odpiralnih delih je vojska pričela obnavljati drugi podkop, ki so ga izdelali tudi v preteklosti in ga poimenovali Helena. Obnovili so ga na razdalji 120 m. S tem podkopom in drugimi rudarskimi deli (rov Ema, jašek Egon) so naleteli na enake sloje premoga. Hkrati pa SITUACUSKA SKICA LEŽIŠČA NEKDANJEGA PREMOGOVNIKA DRENOV GRIČ V//////A približna omejitev območja nekdanjega premogovnika so iz smeri Ligojne, v -smeri proti Vrhniki, izdelali novi podkop, dolg 150 m, v katerem so našli tudi posamezna gnezda pi-rita (železov kršeč), teže od 2 do 3 kg, ki so jih tudi odkopali. V skupni količini okoli 6 vagonov (ni navedenih kakšnih — ?) so jih tudi dostavili vojski, ki jih je uporabila za svoje namene. Po vseh opravljenih hrazis-kovalnih delih je vojska spoznala, da je za veliko in donosno proizvodnjo premoga treba odpreti nov poševno zastavljeni podkop iz že obstoječega podkopa Barbara (verjetno v globino). V ta namen je z vojaško organiziranostjo nabavila potrebne nove stroje, vodne črpalke in drugo tehnološko opremo takoj, ko so bila v drugi polovici leta 1918 poveljstvu vojske odobrena potrebna sredstva. Pričeli so z izgradnjo nove strojnice za izvoz premoga in druge izkopanine. Vendar pa se je celotno nadaljnje delo kmalu ustavilo in prenehalo takoj, ko je bilo 1. svetovne vojne konec. Že dostavljena strojna in druga oprema je bila raznesena, vhodi v podkope so bili poškodovani oziroma namenoma porušeni in tako postali nedostopni. Tako se je tudi končalo aktivno obdobje nekdanjega premogovnika Drenov Grič pri Vrhniki. Ocena rezerv in kakovost premoga Različni avtorji so v preteklosti zelo različno ocenjevali geološke in s tem tudi dejanske bilančne rezerve črnega premoga antracita, ki so se gibale od 4 milijonov do 12 milijonov ton. Ocene so bile prav gotovo precej subjektivne, saj dokazov zanje ni na voljo. Vse ocene so verjetno temeljile na predpostavkah o povprečni debelini posameznih slojev premoga in na upoštevani oziroma zajeti površini. Ker pa sloji premoga niso stalnih debelin in se zelo hitro izklinjajo po smeri in vpadu, so takšne ocene lahko le hipotetične (domnevne). Kakovost tega premoga je bila ugotovljena z laboratorijskimi analizami. V ta namen so vzorce premoga že pred koncem prejšnjega stoletja poslali v kemično analizo na takratni centralni geološki inštitut na Dunaj in prav tako tudi v kemični laboratorij v Zurich (dva samo- stojna laboratorija). Rezultati analiz so pokazali, da ima črni premog antracit iz ležišča Drenov Grič visoko kurilno vrednost, in sicer okoli 30,5 MJ/kg (ali po prejšnjem izrazoslovju okoli 7315 kcal/kg). Prav zaradi tako visoke kurilne vrednosti je bil tudi uvrščen med črne premoge z lastnostmi antracita. Vsebnost pepela je bila nizka od 9 do 10%. Zaradi vseh teh kakovostnih lastnosti je bil ta visokokako-vostni premog uporaben predvsem v železarstvu oziroma livarstvu. Prav tako so ga uporabljali kot odlično mineralno surovino za proizvodnjo brike-tov in še posebej za kurjavo na ladjah. Kakšna je ocena tega ležišča danes? V prvi polovici preteklih 80-ih let je bila v R Sloveniji izdelana posebna študija o opuščenih premogovnikih pri nas, med katerimi je bil tudi premogovnik Drenov Grič, za katerega so bila že pred in takoj po drugi svetovni vojni izdelana tudi posebna strokovna mnenja glede ponovnih raziskav in morebitnega odpiranja. Vendar so bili to nerealni poskusi za ponovno oživitev tega premogovnika. Dejanske montan-geološke razmere so pač takšne, da ne dovoljujejo ekonomskega pridobivanja premoga, ker so posamezni sloji pretanki in zelo neenakomerno razviti zaradi tektonskih vplivov. Zato so tudi rezerve premoga v celoti izven-bilančne. Vsake nadaljnje geološke raziskave z vrtinami bi bile povezane z znatnimi finančnimi sredstvi, kar pa danes, povezano skupaj z naravovarstvenimi zahtevami, prav gotovo predstavlja neracionalno tveganje, predvsem z narodnogospodarskega vidika. V geološko-rudarski stroki velja zdaj strokovna ocena, da je to ležišče premoga popolnoma nezanimivo za vsako resno ekonomsko raziskovanje in morebitno poznejše izkoriščanje. Takšna so dejstva na temelju doslej znanih in poznanih mon-tan-geoloških razmer nekdanjega premogovnika Drenov Grič pri Vrhniki. Ivan Strgar, Log pri Brezovici CIRIL STANIČ Resneje rešuj mo probleme Ljubljanskega barja Ko berem zelo redke članke ljubiteljev Ljubljanskega barja in ko že imamo veliko društev ali skupin raznih vrst strokovnjakov za Barje, znova ugotavljam, da v mestu še ni nobene skupne mestne ustanove, ki bi po redni zadolžitvi spremljala vsa dogajanja na Ljubljanskem barju. Ob ugotovitvi, daje veliko ptičarjev, ribičev, lovcev, arheologov, kmetovalcev, jadralcev, čolnarjev in varstvenikov ostankov zamočvirjenega Barja z veliko skupino folkloristov, športnikov in planincev ter na novo še balonar-jev, ne vidim v nobeni sedanji ljubiteljski skupini neke organizirane koordinacije vseh prebivalcev mesta, ki se v eni ali drugi obliki ukvarja z Barjem. Mesto bi moralo skupaj z Vrhniko in novimi občinami na Barju poskrbeti za neko povsem novo delovno mesto, ki bi vsaj registriralo in zbiralo različne predloge in mnenja, kako, kdaj in kako naprej z nedorečenim problemom Barja v velikosti skoraj 200 km2. Vesel sem že najnovejšega predloga Zavoda za izgradnjo Ljubljane, ko je nakazal potrebo, naj bi proučili možnost gradnje Centra za vse vodne športe prav ob prihodnjem Barjanskem jezeru. Ko sem kot poslanec in član odbora za urbanizem pri občini Vič leta 1991 zaradi novih poplav na Barju postavil mandatno vprašanje, ali bi omilili poplave, če bi od Lip in Kozlerjeve graščine iz sredine Barja naredili travnati razbremenilnih po desnem območju Ljubljanice vse do Ilovice, Rudnika in Golovca, za prekop ali predor skozi Golovec, vsaj do Fužin ali celo do podjetja Vevške papirnice, smo prejeli z občine naslednji strokovni odgovor: 1. Odtok Ljubljanice in Grubarjevega kanala skozi Ljubljano urejata obe zapornici. Z modelnim preizkusom, ki gaje opravil Vodnogospodarski laboratorij (1974), je bilo ugotovljeno, da pri stalni zajezni gladini pri zapornici (Cukrarna) na koti (sedanji 285.50) lahko odteka po obeh strugah le 125 m3/sek vode skozi popolnoma odprte zapornice. Z večjim dotokom (največji evidentirani odtok na vodomerni postaji Moste znaša 385 m3/sek) se gladina vode na Barju takoj dvigne, kar na Ljubljanskem barju zelo hitro povzroča poplave. 2. Izboljšanje odtočnih razmer skozi Ljubljano bi lahko dosegli le s popolno preureditvijo obeh zapornic in že reguliranih tal strug Ljubljanice ter Grubarjevega kanala. Boljši odtok vode z Barja pa bi dosegli tudi z odvodom vode s predorom pod Golovcem, ki bi se navezal na spodnjo vodo jezu pri Fužinah. Obe možnosti sta stroškovno enormni. Stroškov gradenj sploh ne moremo primerjati s škodo, ki jo sicer povzročajo redne poplave na Ljubljanskem barju. 3. Stvarnejša rešitev poplav na Ljubljanskem barju je v gradnji zadrževalnikov na pritokih Gradaščice, Iške, Želimljščice itn., ker bi tako zmanjšali visokovodni val in pogostost poplav. Vzporedno s tem pa moramo izkoristiti ob Ljubljanici še vse večje depresije na vsem Ljubljanskem barju, ki bi jih preuredili tako, da bi se voda razlivala že pri nižjih pretokih in na za to določenih površinah, kjer bi tudi ohranili vse ekološke elemente Barja. Uredi- tev depresij je gotovo tudi bolj ekonomična rešitev z največjim naravovarstvenim učinkom. 4. Z nadaljnjo urbanizacijo na poplavnih barjanskih površinah (gradnja stanovanjskih sosesk, gospodarsko industrijskih objektov, infrastrukture, odlagališč smeti) se splošno stanje glede pogostosti in višine poplav, stalno poslabšuje, posebno še, če hkrati upoštevamo posedanje tal celotnega barja. Zato je treba s posegi na poplavne površine Ljubljanskega barja čim prej prenehati oziroma jih omejiti na sanacijo obstoječega stanja. Ob ponovni analizi navedenih preverjenih strokovnih ugotovitev sem dolžan dodati še naslednje podatke iz zbirke in znane literature. 1) Ugotovljeno je, da sega vodozbirno območje Ljubljanice z vsemi pritoki, hudourniki in začasnimi jezeri tja do Snežnika, Nanosa in Slivnice ter Blok in da priteče na Ljubljansko barje do 850 m3 padavin. 2) Ko vodomerna postaja v Mostah kaže, daje ta postaja registrirala najvišji odtok vode z Barja v sicer veliki količini 385 m3/sek, je povsem jasno, da se vsa preostala količina —850 — 385 = 465 m3/sek — razlije na Barju, kjer ostaja po več dni in tednov na predvsem pogreznjenih površinah, kjer propadejo vse poljščine in celo trava. 3) Ugotovili so, da traja več dni, ko deževnica šele priteče iz Cerkniškega jezera ali poplavljenega Planinskega polja pod Krasom na Ljubljansko barje. 4) Dogodi se, da barje poplavi le del Barja, ko priteče iz bližnjega pogorja Krima. Tedaj med Bevkami in na območju Kamina ni poplave, čeravno je tu vedno poplava. 5) Ob poplavi leta 1926 v Polhograjskih dolomitih je priteklo po Gradaščici in Malem grabnu 300 m3/sek tako, daje voda obrnila tok vode Ljubljanice proti Krimu. 6) Gospod dipl. gradb. inž. je izračunal, da znaša količina redno stoječe Ljubljanice in vseh pritokov na Barju samo 1/7 vse vode, ko je poplavljeno Barje. 7) Normalna hitrost toka Ljubljanice od Vrhnike do Ljubljane znaša 3 dni. 8) Nivo vode Ljubljanice od Vrhnike do Ljubljane znaša po starem 1 meter, sedaj govorijo 60 cm. 9) Iz še nepreverjenih podatkov posedanj je razvidno, daje celotno travniško obdelano Barje na pretežni koti 288 m nad morjem. Vse, ki so na koti 287,50 ali celo 287, so takoj ob vsaki poplavi pod vodo. 10) Vsakoletne meritve stalnih točk višin na celotnem Barju nesporno kažejo, da se posamezna območja sicer neenakomerno posedajo, da pa se na leto celota poseda od polovice cm pa do 3 cm. 11) Projekti za dosedanjo gradnjo kanalov in obrežnih zidov skozi mesto in Grubarjev prekop so stari že 100 let. Tedaj je bil določen vodostaj na z zapornicami zajezeni Ljubljanici in Grubarjevim prekopom s koto 387,30. Iz podatka, da je sedaj zajezena voda že na znižani koti 285,50, je razvidno, da se je — računsko vzeto — v sto letih poglobilo za 150 do 180 cm. Tako je sedaj skozi mesto odprti kanal, ne pa z vodo napolnjene struga do vrha betonskih opornikov. 12) Oba kanalska kolektorja zadaj za betonskima opornikoma so zgradili v teh 100 letih in čakata na obnovo ali povečanje, ker se je število prebivalstva prekomerno večalo. 13) Ob nalivih priteče v Ljubljanico preveč fe-kalne vode, ki zaudarja in zastruplja ribe, ker je v Ljubljanici in Grubarjevem prekopu premalo čiste vode. 14) Temu primerno bo resno treba prisluhniti predlogu strokovnjakov, ki predlagajo ponoven dvig vode vsaj na projektirano višino 287,30 s tem, da bomo dojeli, daje treba vse depresije — nizko pogreznjene travnike časovno spreminjati v večje akumulacijsko jezero, ki bo lažje preprečevalo sedanje poplave. 15) Ker je v članku še veliko nedorečenega, bom z veseljem sprejel vse kritike in komen- ' tarje. Res je, daje lažje pisati in risati, toda z delom bo le treba začeti. Ciril Stanič POVABILA ZUPANA: Storimo vse kar je v naši moči, da bo naše skupno bivanje prijetnejše Spoštovane bralke in bralci. To pisanje začenjam z naslovno željo, da bi med seboj živeli v vsem koristnih odnosih in tako ustvarjali lepši svet na temeljih ljubezni in zaupanja. Ne recite, da to ni mogoče, saj je v življenju vendarle veliko stvari prepuščenih našim svobodnim odločitvam. Naše reakcije so različne in zaradi tega tudi posledice. Vzemimo za primer ta časopis. Tudi usoda posameznega izvoda je mnogovrstna. Lahko ga takoj vržete med star papir ali pa ga pred tem še prelistate, da si napolnite usta in srca s kritiko. Gptovo pa ga ustvarjalci in občine ustvarjamo z drugim namenom. Predvsem zato, da se ob branju lahko vsak zamisli in pri sebi sklene, da bo tudi sam na lasten način obogatil svoje in širše skupnosti. V februarju mesecu kulturne prenove so se zbrali pri našem prijatelju g. Victorju Jakovichu, veleposlaniku ZDA, predstavniki vseh večjih slovenskih medijskih hiš (Mitja Meršol - Delo, Tomaž Perovič - POP TV, Tadej Labernik - STA, Janez Cucek - TVS in mnogi drugi. O kulturi naših medijev pa smo se pred tem že pogovarjali tudi z Jano Taškarjevo (Delo) in Francem Boletom - (Ognjišče in TV3). Ena od ugotovitev tega in predhodnega srečanja pa je tudi ta, da se vsi mediji oklepajo starega načina in da je Naš časopis edini časopis, ki pride v vsako hišo, pa tudi edini odprt vsem dopisnicam in dopisnikom, ki v srcu dobro mislijo. V današnjem času je torej edini medij, ki nas vse vsaj enkrat mesečno poveže in med seboj obogati. Tudi zato premagajmo torej strah in pogumno sooblikujmo časopis tudi z vedno novimi dopisniki na vseh področjih. Izkoriščajmo pripomočke tudi za duhovno rast Eden od sadov demokracije je tudi ta, da smo si javno in jasno priznali, da je človekova osebnost sestavljena iz dveh delov: telesnega in duhovnega (kulturnega) pa tudi to, da sta si oba povsem enakovredna ter med seboj dopolnjujoča. Če si torej v tej prispodobi zamislimo polovico človeka v materialnem in drugo v duhovnem smislu, bi lahko našli najrazličnejše med-generacijske kombinacije zaradi telesne nadpovprečnosti in duhovne zakrnelosti. Pri prvi smo si omislili vsemogoče iznajdbe brez katerih si že ne moremo več zamišljati življenja. V koristnost in našo odvisnost od vsake posebej pa sc prepričamo še najbolj takrat, ko nam to odpove. Zakaj se nebi istih iskušenj poslužili še na drugi polovici, saj povsem iste zakonitosti veljajo tudi na duhovnem področju in hvala Bogu je tudi v naši občini tovrsten servis dobro vpeljan. Zato pozabimo na sence preteklosti in zaživimo med seboj v duhu naše himne in si pomagamo iz vsakovrstnih stisk, da bomo pridobljene izkušnje še znali uporabljati in tudi na ta način izboljšali skupno bivanje. Marec mesec urejanja okolja in medsosedskih odnosov Veleposlanik ZDA g. Victor Jakovich je rad med nami in je zato, kot pravi tudi sam z veseljem Vnanjški in občinski zuna nji minister. V tem smislu je iz venelo tudi srečanje z Ameriški mi strokovnjaki tajne policije med desetdnevnim treningom KOMUNALNA DEJAVNOST OBČINE BREZOVICA Kako zgraditi cesto? Naloge običine so dokaj natančno določene v statutu od 11. do vključno 18. člena. Temu ustrezno so oblikovani v sklopu občinskega sveta naslednji odbori: finančno premoženjski odbor pravno statutarni odbor • odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo odbor za komunalo, promet in zveze odbor za urejanje prostora, urbanizem, turizem in gostinstvo odbor za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalno dejavnost • odbor za socialno in zdravstveno varstvo odbor za splošno preventivo, osebno, požarno varstvo in zaščito. Iz nazivov odborov je razvidno, s čim se ukvarjajo člani odborov v sodelovanju z ustreznimi odbori krajevnih svetov. V preteklih dveh letih je bilo največ akktivnosti na komunalnem področju, in sicer na občinskem in krajevnem nivoju. To je tudi razumljivo, saj smo vsi vsakodnevni uporabniki teh dobrin: ceste, poti, razvsvetlja-va itn. in na to področje se vsi spoznamo«. Da bi bila v prihodnje še boljša sodelovanje in koordinacija med občinskim odborom za komunalo in komunalnimi odbori krajevnih svetov, menim, da bi bilo koristno opozoriti na dejanja, ki bi jih morali opraviti člani komunalnih odborov. Ker izvira pobuda na tem področju iz potreb krajanov, je potrebno, da so potrebe zajete v enoletnem in večletnem načrtu posamezne krajevne skupnosti. Člani komunalnega odbora krajevnega sveta pa določijo prednost izvedbe del. Enoletne načrte komunalni odbori krajevnega sveta posredujejo do konca januarja za tekoče leto v vednost občinskemu komunalnemu odboru. Že v zimskih mesecih naj bi potekale administrativne dejavnosti tako, da bi spomladi, ko nastanejo ustrezne vremenske razmere pričeli z izvajanjem del. Dejavnosti na ravni krajevne skupnosti, npr. pri gradnji ceste, so: 1. SESTANEK KRAJANOV: Predsednik krajevnega sveta skliče sestanek uporabnikov cest. 2. GRADBENI ODBOR: Predsednik krajevnega sveta določi, ali uporabniki ceste izberejo med seboj člane za gradbeni odbor. Ko se gradbeni odbor konstituira, je treba določiti predsednika, podpredsednika in Člane. Določiti je treba okvirne naloge, npr. predsednik lahko prevzame administrativni del pri investiranju, podpredsednik pa izvedbeni del. Predsednik odbora odgovarja komunalnemu odboru občine za pravilno izvedbo in plačevanje investicije. 3. PREDRAČUN: Gradbeni odbor preskrbi od več izvajalcev (najmanj dveh) predračun del dp 1.000.000,00 SIT vrednosti. Če je investicija večja kot 1.000.000,00 SIT, mora občina razpisati natečaj. 4. IZBOR IZVAJALCA: Na podlagi predloženih predračunov gradbenemu odboru ali na , podlagi natečaja občine se gradbeni odbor v soglasju s komunalnim odborom krajevnega sveta odloči za najustreznejšega izvajalca (cena, rok izvedbe, kvaliteta). O teh odločitvah komunalni odbor krajevnega sveta oz. gradbeni odbor pisno obvesti občinski komunalni odbor. 5. SKLENITEV POGODBE: Pogodbo o izvajanju del sklepa gradbeni odbor oz. komunalni odbor krajevnega sveta potrdi komunalni odbor občine in pod- piše župan občine. Sopodpisnik je predsednik krajevnega sveta. 6. FINANČNA KONSTRUKCIJA INVESTICIJE — LASTNA UDELEŽBA: Gradbeni odbor določi vire financiranja, t.j. del, ki ga bo plačala občina in lastno udeležbo občanov oz. krajanov. Opredeli se status ceste (ali gradnje), ali je objekt državni, občinski ali krajevni. Nato je treba na podlagi Odloka o merilih udeležbe in prioriteti namenov komunalnih investicij v občini Brezovica določiti odstotek udeležbe občine in občanov oz. krajanov. Gradbeni odbor pisno obvesti o celotni finančni konstrukciji komunalni odbor krajevnega sveta in občine. Gradbeni odbor skrbi za namensko uporabo sredstev občine in občanov oz. krajanov, kar pomeni, da se sredstva uporabljajo za gradnjo cest na parcelah družbene ali javne lastnine, ne pa za gradnjo cest na parcelah v zasebni lastnini. 7. SOGLASJE MEJAŠEV: Gradbeni odbor preskrbi soglasje vseh lastnikov parcel, ki mejijo na cesto, da dovoljujejo izvedbo določenih komunalnih del in da bodo prispevali svoj sorazmerni delež sredstev. Tiskovina o soglasju je na voljo na občini. 8. PRIGLASITEV DEL: Gradbeni odbor pripravi prijavo priglasitev del na določenem obrazcu v 2 izvodih, ki je na voljo na nekdanji Občini Vič-Rudnik. Ta obrazec podpiše župan. Gradbeni odbor preskrbi še 3 mapne kopije za cesto (ali gradnjo) in jih priloži k priglasitvi. Pri teh opravilih lahko gradbenemu odboru pomaga občina oz. občinski komunalni odbor. Če bi nastala novogradnja, je gradbena dokumentacija, ki jo je treba predložiti, mnogo bolj zahtevna in obsežna, saj je potreben gradbeni elaborat, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter drugo. Ko občina oz. gradbeni odbor prejme dovoljenje za izvedbo del, gradbeni odbor začne pobirati lastno udeležbo. Gradbeni odbor odpre ustrezno partijo na občini v računovodstvu. Občani ali krajani nakažejo lastno udeležbo s splošno položnico na to partijo. Če gradbeni odbor zbere prostovoljne prispevke še drugih občanov, vodi evidenco vplačnikov z lastnoročnim podpisom in vsa tako zbrana sredstva redno s splošno položnico nakazuje na partijo. 9. DOLOČITEV NADZORA: Gradbeni odbor, ko ima ustrezne dokumente in finančna sredstva, spremlja izvajanje del. V dogovoru s komunalnim odborom krajevnega sveta določi občina strokovni nadzor nad izvajanjem del. 10. CELOTNA DOKUMENTACIJA: Gradbeni odbor skrbi za celotno dokumentacijo, jo zbira in po končani investiciji 1 izvod posreduje komunalnemu odboru občine, 1 izvod pa obdrži komunalni odbor krajevnega sveta. Gradbeni odbor opravi tudi dokončni finančni obračun investicije. Končna vrednost investicije ne sme presegati začetne vrednosti investicije za več kot 5%. V času izvajanja del, ko je ugotovljeno, da bi nastalo preseganje za več kot 5%, mora gradbeni odbor dobiti soglasje komunalnega odbora občine. Komunalni odbor občine ima analogna opravila za vse investicije na občinski ravni in še sodeluje z vsemi komunalnimi odbori krajevnih svetov. Leta 1995 Občina Brezovica še ni imela svojega žiro računa, ampak je vse leto poslovala prek posebnega računa v sklopu računa Mestne občine Ljubljana (MOL). V tem letu so dobile krajevne skupnosti v občini iz občinskih sredstev za komunalno dejavnost 59.312.574,79 SIT in osem mesečnih akontacij za svojo redno dejavnost ali 5.881.074,40 SIT. Krajevna skupnost Za komunalno dejavnost Za redno dejavnost 1. Brezovica 12.132.082,59 1.125,919,20 2. Notranje Gorice 21.005.714,80 1.176.218,40 3. Podpeč — Preserje 14.827.125,00 1.377.379,20 4. Rakitna 6.002,715,60 1.075.638,40 5. Vnanje Gorice 5.344.936,80 1.125.919,20 Skupaj 59.312.574,79 5.881.074,40 V teh zneskih niso zajeta sredstva, ki so jih ustvarile same krajevne skupnosti in so jih imele na svojih žiro računih ter določeni zneski, ki so bili v skupnih fakturah in jih ob tej priliki ni bilo možno razčleniti po posameznih krajevnih skupnostih. Vsi smo zainteresirani, da se komunalna dejavnost opravlja FOTOREPORTAZA: KLJUB ZIMI PESTRO ŽIVLJENJE OBČINE: OBČINSKA JADRA SO POLNA ENERGIJE OD DROBNE BARJANSKE RASTLINICE DO AMERIKE... čim bolj uspešno in racionalno, zato vabimo vse občane oz. krajane, če imajo konkretne predloge, da jih pisno posredujejo v 15 dneh od izida članka na občinski finančno premoženjski odbor. Marija Kregar, članica občinskega sveta Razveseljivo obvestilo za krajane občine BREZOVICA, SE POSEBEJ ZA LJUBITELJE KNJIG! Ne veste, kako bi si krajšali dolgočasne večere, ali pa, kako bi zaposlili svoje radovedne sinove, hčere, vnuke? Obveščam vas, da lahko to rešite z obiskom ponovno odprte Ljudske knjižnice Notranje Gorice. Knjižnica bo odprta od 12. marca, in sicer vsako sredo med 17. in 19. uro. Naj vas vaša radovednost pripelje v knjižnico, kjer se boste lahko na lastne oči prepričali o velikem izboru knjig, med katerimi so tudi novitete. Knjižnica je v prostorih Krajevne skupnosti Notranje Gorice (1. nadstropje), Podpeška cesta 380. Pričakuje vas knjižničar Robert Čuden. Mladi so pripravili instrumentalni nastop. Starejši iz Brezovice pa čudovito razstavo ročnih del in kulturni program Tudi brezovški šolarji so pomagali pregnati zimo in. ... urejeni Lovrenc služi namenu v polnem sijaju. 1 Mi pa se pogovarjamo o naravnih lepotah (z Borutom Mencingerjem TVS in Aleksandrom Marinkom MOL-okolje in prostor) ) FOTOREPORTAZA JANUARSKO OBČINSKO POSVETOVALNO SREČANJE Od nas je odvisno, ali bomo ob občilih krneli ali rasli Z Bobri smo se dogovorili o izdelavi himne in sodelovanju pri prvem založniškem projektu (Damjan Čamernik, Jože Skubic, Marjan Koprivec in moja Malenkost. Na državnem področju pa smo se pogovarjali o financah in organizaciji gasilstva, civilne zaščite in varstva pred drugimi nesrečami. Gostili pa smo tudi Američane profesorje (Anti- Crime Seminar held by the US Secret Service), na sliki v pogovoru z g. Victorjem Jakovichem. Našo občino je obiskal tudi pravobranilec g. Jože Drobnič in mnogi Predstavniki večjih slovenskih medijskih hiš. Besedilo in slike: Drago Stanovnik Kot je sedaj znano že marsikomu, se v občini vsak mesec odvije takoimenovano posvetovalno srečanje, na katerem prisotni občani skupaj z gosti, znanimi osebnostmi iz javnega sveta, razmišljajo o različnih področjih življenja. Na januarskem srečanju, že šestem v tem šolskem letu, je prišla na vrsto tema z naslovom Vpliv občil na vzgojo osebnosti. Srečanje se je, kot ponavadi, odvilo v nedeljo, in sicer 26. januarja v vnanjegoriškem Zadružnem domu. Gosta skoraj polne dvorane obiskovalcev sta bila znana časnikarja: domačinka gospa Jana Taškar, novinarka dela, ter gospod Franc Bole, urednik mesečnika in direktor radia Ognjišče. Zbranim sta povedala marsikatero razmisleka vredno misel. A o tem malce kasneje. Še prej si poglejmo, kaj seje dogajalo v uvodnem delu srečanja. Le-tega so oblikovali mladi iz naše občine. Najprej so najmlajši brezoviški skavti, volčiči, zaigrali prisrčno igrico z naslovom Božič očka Martina. Za njimi so z venčkom slovenskega ljudskega izročila nastopile deklice domače folklorne skupine Rožmarin (omeniti velja, da to društvo, pod vodstvom prizadevne ustanoviteljice in mentorice gospe Magdalene Pezdir, slavi letos že petnajsto leto delovanja), piko na i pa je dodala skupina mladih glasbenikov, tudi domačinov (sestavljali so jo čelist, klarinetist, tri flavtistke, violinist ter pevka), ki so prisotnim popestrili večer z izredno tenkočutno zapeto in zaigrano skladbo. Nje besedilo je bilo resda angleško, toda to pomanjkljivost je odtehtala plemenita vsebina o ustvarjanju prijaznejše prihodnosti. Ta kratek, a bogat kulturni program je s svojo dejavno naravnanostjo k dobremu in ustvarjalnemu kot nalašč uvedel temo večernega pogovora, namreč vpliv občil na razvoj osebnosti. Ali, kot seje nedvoumno izrazil gospod Edo Zore, prav tako mentor folkloristov: »Otrokom bi bilo dobro od časa do časa malce odškrtniti televizijo in radio ter jih usmeriti v druge dejavnosti. Tudi v folkloro, deni- mo.« Ali pa k petju, glasbeniš-tvu, športu, ustvarjalnim konjičkom in podobnem. Glavno je pač to, da mlade iztrgamo nedejavnosti, v katero jih je potisnilo golo goltanje medijske ponudbe, ter jih usmerimo v to, da se razvijejo ter skušajo tudi sami nekaj narediti. Je že res, da je lažje po televiziji gledati kakega vrhunskega umetnika ali športnika, kako popolno je njegovo izvajanje, vendar to še zdaleč ne prinaša toliko zadovoljstva kot lastna ustvarjalnost. »Toda vse, kar prihaja od občil, ni slabo, najde se tudi kaj dobrega. Zato se moramo naučiti občila uporabljati, tako da nam bodo koristila, namesto da bi nam škodila. To je medijska pismenost, ki pa je otrok v šolah, žal, ne učijo,« je poudaril gost večera gospod Franc Bole in obenem pozval vse prisotne k obujanju bralnih navad. Branje ima namreč kar nekaj prednosti pred gledanjem televizije, saj si s predstavljanjem položaja razvijamo svojo domišljijo, večkrat se spomnimo podobnih svojih izkušenj, nenazadnje se lahko ustavimo in o prebranem v miru razmislimo, kar pri gledanju televizije ali poslušanju radia ni mogoče. »Pisana beseda je nosilec naše kulture. Brez nje bi še vedno živeli v jamah,« je povedal gospod Bole. Na žalost pisana beseda, zaenkrat, še vedno izgublja na pomenu, vzporedno s tem pa se s tujkami maže tudi naš jezik. Nič čudnega pravzaprav, saj po podatkih Mediane, agencije za raziskovanje občil, gibljive sličice gledamo po skoraj tri ure na dan, medtem ko se z listanjem dnevnega časopisja, torej s pisano besedo, v povprečju ukvarjamo le po enajst minut dnevno. Izredno močan vpliv televizije je gospa Jana ponazorila s svojo lastno izkušnjo: »Kadar v Delovem uredništvu izvajamo javnomnenjsko anketo o kakem vprašanju, se v odgovorih precej odražajo posledice oddaj, ki so jih vprašani gledali dan ali dva pred anketo.« Sam izid jav-nomnenjske ankete je lahko torej v dobršni meri odvisen od televizije, kar znova potrjuje, da si je ob njej še posebej težko ustva- riti lastno mnenje, saj se stvari na zaslonu večinoma prehitro odvijajo. Pa tudi časnikar mora biti pri pisanju za časopis temeljitejši kot njegov kolega na televiziji, je povedala gospa Taškarjeva: »Če kdo iz našega, časopisnega uredništva kako stvar pomanjkljivo napiše, se prihodnji dan gotovo oglasi kdo s pripombo ali popravkom, medtem ko na televizijska poročila skorajda ni odziva.« Če pa odziv vendarle je, bi lahko nadaljevali, so to slabe kritike. Prav tako kakor novice same, ki so prevečkrat videne skozi črna, drobnjakarska in razdiralna očala. Časnikarji prevečkrat podležejo skušnjavi in iščejo zgolj slabosti in napake, namesto da bi se potrudili poročati tako, da bi s konstruktivnim poročanjem doprinesli k medsebojnemu zaupanju, sodelovanju in prizadevanju za skupno dobro. Veliko časnikarjev se ob tovrstnih očitkih brani, češ, saj je vendar najbolj brana stran v Časopisu ravno črna kronika, torej vesti o žalostnih dogodkih. To je že res, sta ugotavljala gosta srečanja, toda nečesa nikakor ne smemo pozabiti: kakršne so naše misli, s katerimi si napolnjujemo razum, takšni slej ko prej postanemo tudi sami. Poročanje o slabih novicah je takorekoč družbeni samomor. »Pri občilih je ravno obratno kot v ekonomiji,« je pristavil gospod župnik Janez Kompare, »tu ponudba povzroča povpraševanje: več ko sprejmemo slabih novic, bolj se nanje (in samo nanje) navadimo, na dobre novice pa sčasoma povsem pozabimo in tako postane svet na koncu samo še slab.« Odnos med časnikarji in bralci je pač vedno dvosmeren začarani krog, ki lahko poteka v dobro ali pa slabo stran. In prav tu se skriva ključ za rešitev vprašanja iz naslova srečanja: občila imajo lahko dober vpliv na razvoj osebnosti, vendar mora biti pri tem udeležena odgovornost, želja po dobrem. Tako s strani časnikarja, ki novico podaja, kot s strani bralca, ki novico sprejema. Stvarnosti seveda ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo odnos do nje. Kaj, ko bi nas enkrat za spremembo 'šokirale' dobre stvari? Psihologi zatrjujejo, da bi se pri priči počutili bolje. - Naj nas v to prepriča tudi lastna izkušnja! * Miha Černetič Ohranimo dobro pitno vodo naravno bogastvo Že v letu 1979 sem v časopisu Technische Rundschau zasledil '»formacijo o švicarskih izkušnjah z razkuževanjem pitne vode z ultravijolično svetlobo namesto s kemikalijami, običajno s klorom. Zdelo se mi je, da bi bil to primeren način za krajevni vodovod Brezovica-Ra-dna. Zajetja na tem področju dajejo sorazmerno majhen, vendar dokaj stalen dotok 1.5 do 2 litra na sekundo bistre vode iz izvirov na višini 50 do 80 metrov nad ravnjo Tržaške ceste. Zara- SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA: Bistvena razlika Pogosto se sliši, daje imel pri nas hudič mlade tudi na političnem področju in da to s svojim delovanjem dokazujejo skoraj vse stranke. Vsaka si kot podgana kopiči lastno zalogo in gradi svoj svet v katerem pa ni prostora za drugačne. In prav v tem se edino SLS krepko loči od vseh ostalih, saj jo že samo ime dviga v vse slovenske in vse ljudske razsežnosti in s tem daje odgovornost združevanja vseh struj v enotno slovensko in ljudsko. Tudi zato v naših programih ni posebnih skupnosti namenjenih vzgoji v levem ali desnem bloku, pač pa zagovarjamo vsem skupne in dosegljive ter na moralnih in življenjskh normah temelječe skupnosti. Naša stranka je namenjena vsem ljudem, zato tudi ne napada drugače mislečih. Poseben, poudarek je v pravilu, da vse pripomore k dobremu in pa v simbolnem primeru palice s katero hočemo vedno pomagati vsem, čeprav bi se z njo lahko tudi pretepali. SLS Brezovica tudi v bodoče podpira skupnosti. Tokrat so prišli na svoj račun Bobri in ŠD KK Brezovica. Drago Stanovnik di kratke in plitve poti vode skozi kameninske sklade je v kočljivih toplih letnih obdobjih prihajalo občasno do zaznavnega, sicer še ne nevarnega povečanja števila gnilobnih bakterij v redno odvzemanih vzorcih vode. Da bi popolnoma zadostili vedno strožjim predpisom za pitno vodo, pri tem pa se izognili kloriranju, je krajevna skupnost v letu 1994 stopila v stik s kočevskim podjetjem Hi-drovod, ki v sodelovanju s švicarsko firmo Katadvn, uvaja novi način razkuževanja pitne vode v Sloveniji. Dobili smo dodatna pojasnila o prednostih tega načina in njegovi razširjenosti v svetu. Zanimivo je, da segajo začetki njegove uporabe v čas po prvi svetovni vojni, da deluje danes na tisoče takih sistemov po celem svetu, v večjih in manjših različicah, zlasti tam, kjer iclo-riranje sploh ne pride v poštev, predvsem v ribogojstvu in pri vzreji konj, ti klorirano vodo bolj ali manj odklanjajo. Ultravijolično razkuževanje nima vpliva na okus vode, v njej ostanejo vsi prisotni minerali, svetloba iz najučinkovitejšega ultravijoličnega dela spektra pomori bakterije in mikroorganizme, ki kvarno vplivajo na kakovost vode. Menili smo, da krajani zaslužijo najmanj takšno pozornost kot ribe in konji. Z ozirom na to, da teče voda v zbiralnik brez prečrpavanja «i enako naprej do porabnikov, je naložba vsekakor upravičena, saj je poraba energije za napajanje ultravijolične žarnice komaj kaj večja kot energija, ki jo potrebuje spodoben klorinator. Načrtovali smo začetek in zagotovili namenska sredstva v višini 75 odstotkov celotne naložbe. V letu 1996 je Vodovodni odbor Brezovica pod prizadevnim vodstvom gospoda Draga Rozmana organiziral najprej vsa pripravljalna dela, zlasti električni napajalni zemeljski kabel, jeseni pa je domača vzdrževalna ekipa opravila vso montažo, da je Hidrovod kot poblaščenec lahko priklopil napravo. Po nekaj začetnih težavah naprava kot prva na območju bivše občine že nekaj mesecev deluje brezhibno, kar potrjujejo tudi nadzorni odvzemi vode s strani merodajne ustanove. Želimo si le, da bi vsi Brezov-čani imeli tako kakovostno vodo, zaenkrat gre razmišljanje v smeri odprave klorinatorja še na drugem krajevnem vodovodu, imenovanem Drobtinka. Tudi morebitno potrebno povečanje zajema vode na vodovodu Radna in učinkovitejše gospodarjenje s sicer majhnimi količinami zelo dobre pitne vode je opisana naložba močno poenostavila. Janez Tomšič, član bivšega Sveta KS Brezovica Razkuževalna komora z UV žarnico in omarica s pripadajočo kontrolno krmilno napravo in člana Vodovodnega odbora g. Rozman in g. Ramuta. pristojnih naših ekip za odkrivanje mamil in ponarejenega denarja. Tudi pogovori z Američani so pokazali, da je pri medsebojnih odnosih pomembna tehnika in znanje, še največ pa pomeni medsebojno sodelovanje, varovanje, obravnavanje in samozaščita vsakega zaselka posebej, kot samostojne celote, katera je sposobna sama skrbeti zase in zaprositi za pomoč šele takrat, ko so izkoriščene vse domače kapacitete. Tako torej tudi svet potrjuje naša dosedanja spoznanja in želim vam, da bi se v vsaki soseščini sporazumeli in sodelovali med seboj. To seveda ne pomeni manj problemov, pač pa intenzivno in kakovostno sprotno reševanje le teh. Letošnji marec bo zapisan v zgodovini tudi kot mesec priprave občine na privzem grba zastave in himne. Ob tej priliki bo naša občina tudi pogosteje na novinarski tapeti. Zato vas vabim, da uredite svoje zaselke in zelene površine, da bo tudi to dostojen pokazatelj naše kulturne ravni. SLAVNOSTNA SEJA SVETA BO 31. MARCA OB 14. URI V OŠ BREZOVICA NA VELIKI PONEDELJEK, 31. MARCA BOMO RAZVILI ZASTAVO, PRIVZELI OBČINSKI GRB IN HIMNO, POSTAVILI TEMELJ PRIZIDKA K OŠ BREZOVICA TER VSE SKUPAJ BLAGOSLO-VILI Zgodovinski dogodek privzema grba zastave in himne se hitro približuje. Poskusimo ga čim bolje izkoristiti in postoriti nujne stvari, ki bodo vsem koristno spominjale na naše skupno delo v korist sedanjosti in prihodnosti. Tako, kot vsa leta bivanja v samostojni Sloveniji pa vas letos še posebej vabim k urejanju medsebojnih odnosov in okolja. Zunanje znamenje naj bodo med vsemi ostalimi aktivnostmi tudi posajene breze. Poiščite torej lokacije za zasaditev brez in ob vaši lastni iznajdljivosti ali ob pomoči našega komunalnega podjetja bomo tudi na ta način polepšali občino (631 055). K slovesnosti je pridela svoj del tudi Pošta Slovenije in izdala ob tej priliki poseben pečat. Istočasno pa se vse dobro odvija v zvezi z izgradnjo prizidka in ustanovitvijo urada za kulturo v Notranjih Goricah. Nova pridobitev na Rakitni Od 7. marca dalje je na Rakitni pošta in krajevno turistično informativni urad. Tudi to je nov dokaz, kako se lahko le z zaupanjem nadgradi tradicionalno trmo in medsebojno privoščljivost hudega katero rojeva po slovenskih mestih, krajih in vaseh veliko hudega. Tudi zato ob omenjenem prazniku v Rakitni z veseljem napišem, da so si Rakičanke in Rakičani med seboj iz srca privoščili vse dobro in se jim zato že uresničujejo vedno rfbvi skupni njim in obiskovalcem prepotrebni projekti. Tudi zato je odprtje pošte, krajevnega, turističnega in informativnega urada najlepša spodbuda pri nadaljnjem uresničevanju in koordinaciji vseh ostalih zastavljenih ciljev in iskanju vedno novih izzivov. Rešitev je torej preprosta: Tam kjer si ljudje pomagajo in si pri uresničitvi zadanega tudi vztrajno pomagajo, gre razvoj naprej, kjer pa se med seboj sovražijo se podeželje še hitreje prazni in propada. Je že tako, da je kvaliteta bivanja v posamezni skupnosti odvisna tudi in najbolj od pripravljenosti do- mačink in domačinov, da prevzamejo posamezne za razvoj kraja prepotrebne dejavnosti. Saj vsi dobro vemo, da je napredek samo tam, kjer se domači ljudje prizadevajo zanj. Kjer pa teh ni ali so interesi samo egoistični tudi napredka ne more biti. Praznik v Rakitni je prvi tovrstni, ob tem pa se jih pripravlja še kar nekaj. Naj si bo na področju zelenih površin, kot tudi v naseljih. K razvoju svojega kraja pa ste tudi s tem pisanjem povabljeni vsi, saj vsak sam najbolje pozna svojo soseščino. In uredimo jih tako, da bo to izboljšalo kvaliteto bivanja v njih. Razstava ročnih del Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov pripravlja prodajno velikonočno razstavo ročnih del bolnikov in invalidov v Ljubljani na Trubarjevi 82. Razstavo bo odprl g. Vlado Bizant v četrtek 6. marca ob 17.uri in bo odprta vsak dan od 7.3 do 10.3. od 9. do 19. ure. Na odprtje ali h kasnejšemu ogledu nas v imenu sodelavk in sodelavcev vabi tudi Ljubica Zakovšek 21. marec - sosedov dan Letošnji Sosedov dan sovpada s sejmom Alpe Adrija na katerem si bomo razstavni prostor delile občine barja in Logatec. V času sejma bomo predstavljali zanimivosti tega področja in znanje ljudi. Na predlog vrhniškega župana Vinka Tomšiča pa naj bi 21. marca občine barjanskega in logaškega konca na sejmu Alpe Adrija podpisale tudi svečano listino o sodelovanju na vseh skupnih področjih. Kam z odvečno energijo Ob vedno novih možnostih sodelovanja in vsem koristnih rezultatih tam, kjer so se ljudje sposobni ponižati zato, da stopijo skupaj, pa je v občini povsem razumljivo še vedno nekaj ljudi, ki se razumejo samo v pogled nazaj seveda s prikritim namenom zaviranja razvoja občine, kot enega organizma ponižujejo le na volitvah izvoljene svetnike. Ljudi in sebe slepijo s potrebo po zaščiti skupne lastnine in sicer tako, da jo dobe v last in posest. Nič pa ni nihče storil, kljub mojim večkratnim povabilom, naprimer za ohranitev vaškega in soseskinega sveta, ali pa v zvezi z zasebniki na skupnih - družbenih površinah in v objektih. ŽUPANOVE ZAHVALE: V imenu ob novem letu obiskanih in obdarjenih starejših občank in občanov in v lastnem imenu se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki ste na katerikoli način pomagali tistim, ki so naše pomoči potrebni. Mnogi ste že okusili lepote in pomnoženo dobro ob sodelovanju več skupnosti v kraju. Prispodoba teh srečanj so topli pomladanski žarki znanilci nove pomladi. In prav v tem smislu se zahvaljujem vsem organizatorjem in nastopajočim z željo, da bi se s pomladjo še bolj otoplili tudi odnosi med ljudmi in da bi se dobro, katerega postopoma spoznavamo množilo na vseh področjih našega bivanja. Vsem motorjem PGD, ostalih društev, klubov in skupnosti za vso skrb pri delu v skupno korist. Mentoricam in mentorjem v naših šolah in vrtcih za vsa prizadevanja do naših otrok in za vsa na ta način pridobljena spoznanja in znanja. Drago Sanovnik Vrtec iz megle na sonce Kot večina ljudi tudi mi, otroci in vzgojiteljice iz vrtca Podpeč, ne maramo megle. Zato smo se že pred leti odločili za projekt, ki smo ga poimenovali Iz megle na sonce. Radi zahajamo v naravo in delamo krajše izlete v naši okolici, oberemo vse hribčke, ki nas obdajajo, tudi Planinco. Še najraje pa se podamo na Rakitno, ki nam je s to višinsko razliko najbližja in nam nudi pestro izbiro narave v vseh letnih časih. Vedno se vračamo v dolino srečni, zadovoljni, polni novih doživetij. Če nam je zima sneženo naklonjena, sc odločimo za večdnevno zimovanje. To pomeni, da se po zajtrku odpeljemo in se za kosilo vrnemo. Na ta način lahko vsem otrokom omogočimo bivanje na svežem zraku, Zimovanje Zima nas je v zadnjih dveh, treh letih bogato obdarila s snežno odejo in zato smo se tudi v vrtcu odločili omogočiti učenje smučanja pod strokovnim vodstvom. Organizacijsko vodstvo za smučanje v Kranjski Gori nam je ponudil gospod F. Bergant, s katerim že imamo dobre izkušnje iz lanskega leta in naše zaupanje se je s tem zimovanjem še utrdilo. Iz vzgojnovarstvenega zavoda Brezovica je odpotovalo 25 otrok in 3 vzgojiteljice. V Kranjski Gori pa nas je že čakal smučarski učitelj. Bivali smo v prijetno urejenem penzionu Alp, ki je le streljaj od smučišča. Že prvi dan smo se odpravili na smučišče in otroke razvrstili v skupine, glede na predznanje smučanja. Vsi naslednji dopoldnevi so bili namenjeni osvajanju smučarskega znanja na belih strminah. Nekaj dni nas je tudi sonce spodbujalo, ampak tudi ko se je skrilo za oblake, nam ni vzelo poguma in veselja. V nekaj dneh bivanja v Kranjski Gori pa ni bilo najvažnejše samo smučanje. Otroci so odšli od doma brez staršev, bratov in sester in to je bila posebna preizkušnja, ki so jo vsi dobro prestali. Spoznali so nove prijatelje, se naučili novih iger, se vozili s kočijo, z avtobusom obiskali Planico, skratka cel kup novih vtisov, ki so jih po-doživljali v krogu svojih prijateljev in vzgojiteljic. Vzgojiteljice so nadomestile mamice in očke, prijatelji pa bratce in sestrice. Pripovedovali smo si o svojih vtisih, o veselju, o bolečih zbod-ljajih v srčke, ko smo se spomnili na dom, delili smo si navdušenje ob prvem obisku v disku, ki je bil čisto pravi, z bleščečimi lučkami, glasno glasbo, plesiščem obdanem z ogledali in vsem kar sodi zraven. Ja, to je bilo res nekaj posebnega. Na koncu pa seveda še pravo tekmovanje s startnimi številkami in slalomsko progo. Zmagali smo vsi, kajti tisti, ki so bili na smučeh prvič, so nas razveselili z lepimi plužnimi zavoji, ostali pa so nam pokazali že skoraj predstavitveno smučanje. V sedmih dneh zimovanja smo naredili še en korak več v samostojnost in zrelost ter dodali nekaj novega našim spretnostim in znanju. Da smo to dosegli, pa so nam pomagali starši s svojim zaupanjem do vzgojiteljic, zanimiv in bogat program, ki seje odvijal od jutra do večera, lepe in dolge pravljice, nežne uspavanke, največ pa seveda otroci sami s svojim zdravim odnosom do življenja in vsega novega. Vožnja domov je hitro minila, saj smo imeli veliko skupnih doživetij, o katerih smo se lahko pogovarjali. Ko pa seje avtobus ustavil, so otroci s pogledi nemirno iskali svoje starše in ob izstopu iz avtobusa komaj še utegnili reči: »Nasvidenje Branka, Savi, Lili...!« Vzgojiteljica Lili Bošnjak ker je edini izdatek prevoz, ki si ga lahko privoščijo vsi starši. Ustavimo se pri Polharski koči, kjer je prijeten kotiček, odmaknjen od glavne ceste in vrveža. Sani in smučarske opreme ne prenašamo, ampak jo puščamo v koči. Zahvaljujemo se polharskemu društvu, ki nam brezplačno omogoča, daje naša oprema lepo na varnem in suhem. Tako lahko bolj sproščeno prihajamo in odhajamo. Hvala lepa. Tudi letos smo želeli preživeti nekaj prijetnih dopoldnevov izven goste megle. Poslušali smo vremensko napoved, snega pa tudi ni manjkalo in se odločili: »Gremo na Rakitno!« Načrtovali smo štiri dopold-neve bivanja. Odpravili smo se prav vsi; od najmanjšega, do največjega. Po zajtrku smo vzeli vsak svojo opremo in se podali na avtobus. Prijazen voznik Dušan in naš hišnik Boris sta nam priskočila na pomoč, kajti smuči in sani, kar ni hotelo zmanjkati. Tako. Vse je nared. Še čaj, pa gremo. Težko smo čakali tisti trenutek, ko bomo zagledali sonce. Kar ni in ni hotelo posijati. Naenkrat pa: »Poglej sonce!« so vsi presrečni vzklikali otroci. Preplavil nas je občutek topline, srce je kar poskočilo. Sonce seje zlivalo med zelenimi smrekami, na katerih seje bleščal žled in sneg. To bi morali videti. To je 'drugi svet'! Prispeli smo. Hitro iz avtobusa. Kako se nekaterim mudi. Vsak hoče svoje sani in smuči kar takoj. Pa se z malo potrpljenja in veliko dobre volje vse uredi. Sledi obuvanje in zape-njanje smučarskih čevljev, smuči, iskanje sani, pa tudi brez skupnih dogovorih ne gre za varno uživanje. Razdelili smo se v dve skupini: sankači na eno stran doline, smučarji pa na drugo stran. Sneg je bil še cel. Sankači so tekali sem in tja in ga hitro steptali. Kaj pa mi smučarji? Mi imamo pa smuči in to ne gre tako lahko. Z malo truda je tudi nam uspelo urediti progo. Tudi letos smo organizirali smučarski tečaj, ki ga vodimo vzgojiteljice. Otroke smo učili spuščanja po vzpetini , zavijanja, pluženja, odvisno od otrokovih sposobnosti in znanja. Želimo, da otroci ob tem uživajo, zato smo se igrali razne igrice: vlakec, delali predore, postavljali ovire in podobno. Pozneje smo postavili palice in vozili slalom. Pri vsem tem nam je rad pomagal Dušan, ki zna tako s smučmi kot z otroki. Tudi sankači so se prepuščali užitkom na snegu. Zelo vztrajni so bili malčki, ki so nas presenetili s svojo sproščenostjo in veseljem. Nekateri so si pod vejami in snežnimi zameti, ki so se vabljivo bleščali v soncu poiskali zatočišče in si urejali snežene domove. Ob toplem soncu je tudi to mogoče. Drugi so neutrudno tekali po hribu gor in se spuščali. Naučili so se po eni strani hoditi gor, po drugi pa se spuščati. Ko pa je zapiskala piščalka, so iz vseh strani tekli proti velikemu loncu toplega čaja. Nobeden ni ostal žejen. Nobeden ni ostal žejen. Izmenjali smo si nekaj besed in že so tekli nazaj proti hribu. Med seboj so si pomagali, se skupaj sankali, posojali opremo, bili pozorni do najmlajših in uživali ob uspehih prijateljev in tudi to je lepo. Zadnji dan smo pripravili tekmovanje . Palice smo opremili z zastavicami , Andreja je pripravila kamero in tekmovanje seje začelo. Vsak otrok seje zapeljal po strmini pa smo seveda » navijali« kot se spodobi. Nič hudega, če malo padeš. Hitro se pobereš in odpelješ proti cilju. Prav tako so se spustili sankači in prav vsi dobili zlate medalje. Smučarji pa so si pri-smučali še nalepko za športno značko: Sonček. Po tekmovanju smo izkoristili še zadnje užitke na 'drugem svetu', žal pa je vsega lepega enkrat konec. Veseli, da se je vse srečno končalo, smo pospravili stvari v avtobus in se odpeljali v resnični, vsakdanji svet. Upali smo, da nas bo tudi tam čakalo sonce, pa ni bilo tako. Kako malo rabijo otroci, da v njihovih očeh zaznamo iskrice sreče: papirnato medaljo, sonce in dobro voljo. Vzgojiteljica Meta Raktelj Na cilju so otroci prejeli zaslužene medalje. Zimska šola v naravi NOVICE IZ OSNOVNE ŠOLE BREZOVICA Pustna likovna razstava Starši, ki so v teh pustnih dnevh obiskali našo šolo, so si lahko ogledali likovno razstavo pustnih mask. Učenci so pri urah likovnega pouka izdelali risbe z najrazličnejšimi motivi mask v različnih tehnikah. Na razstavi so s svojimi izdelki sodelovali učenci razredne in predmetne stopnje. Z.I. Obiskali so nas kurenti Morda sije marsikdo dvakrat pomel oči, ko je videl po Brezovici teči skupino kurentov, njihovo značilno pozvanjanje pa je marsikoga zvabilo iz hiše. V sredo, 5. februarja so namreč prišli v našo šolo kurenti s Ptujskega polja, da bi tudi od tod odgnali zimo in priklicali pomlad. Natančneje smo si jih lahko ogledali v telovadnici, kjer smo se zbrali prav vsi. Spoznali smo značilno masko, plašč iz ovčje kože, rdeče nogavice in seveda ježevko ter zvonce okoli pasu. Dobili so celo robček, kot veleva stara šega. Z.I. Pustne šeme na osnovni šoli Brezovica Ker seje pust kar dve leti zapored izognil šolskim klopem, je bilo zato letos še toliko bolj zabavno. Imeli smo sicer dve uri pouka, toda ko zagledaš pred seboj kneza, čarovnico, zamor-ko in druge šeme, nekako ne moreš ostati resen. - Sicer pa je pust čas, ko se počenjajo norčije! Ko smo se še vsi ostali našemili in si nadeli maske, smo se zbrali v telovadnici, kjer so se predstavile šeme iz vsakega razreda, komisija pa je že začela svoje naporno delo, saj je morala izbrati pet najbolj izvirnih mask. Za dobro vzdušje pa je poskrbel 'ljudski godec' z igranjem na harmoniko. Po podelitvi nagrad smo si učenci in učitelji ogledali še nastopi pantomi-mika Andresa Valdesa. Z.I. Na osnovni šoli Brezovica vsako leto pripravimo zimsko šolo v naravi. Tokrat je že četrto leto potekala v Kranjski Gori. Veseli nas, daje vsako leto manj učencev, ki ostanejo doma, vedno več pa tistih, ki se naučijo smučati in ostanejo zvesti temu načinu preživljanja prostega časa v naravi. Letos smo zbrali resnično pravi teden - od 13. do 18. januarja je namreč sijalo sonce, temperatura ni bila nizka, pa tudi snežne razmere so bile ugodne. Dvainšestdeset učencev in sedem učiteljev je bilo nastanjenih v hotelu Prisank, to je v samem središču Kranjske Gore. Dostop do smučišča je bil tako enostaven. Prvi dan smo že dopoldan opravili preizkus znanja smučanja, razdelili učence v šest skupin in že popoldan začeli smučati. Dve skupini začetnikov sta napredovali zelo hitro in tako smo bili že drugi dan prav vsi na vlečnicah. Smučali pa smo od 9. do 12. ure ter od 14.30. do 17. ure. Vmes je bilo kosilo in obvezni počitek. Najboljša skupina je imela tudi predstavitev nove tehnike smučanja - telemarka, ki se pri nas šele uveljavlja. Kar nekam nenavadno je bilo, ko so se dobri smučarji začetniško obnašali na smučišču in se vozili z naj-počasnejšo vlečnico. Vsak smučarski tečaj pa je treba zaključiti s tekmovanjem v veleslalomu, zato smo ga priredili tudi mi. Učenci smo imeli tremo in zato je bilo tudi nekaj padcev, toda večina je športno nadaljevala tekmo. Ker smo podelili priznanja prvim trem v vsaki skupini, je bilo kar veliko smučarjev, ki so nestrpno pričakovali večerno razglasitev izidov. Najbolj zabavni pa so bili večeri - nekaj je bilo sicer tudi dela za šolo, toda 'vrečanje' po smučišču, ples v disku, predavanje o telemarku, pa zabaven program s podelitvijo priznanj so najbrž pripomogli k temu, da smo kar težko odšli domov. Pa še to: teden je minil brez poškodb, bolezni in mislim, da tudi brez slabe volje. Z.I. V mesecu februarju je bilo na osnovni šoli Brezovica vse v znamenju pusta in kulture. Priredili smo likovno razstavo pustnih mask, obiskali so nas kurenti in Svetlana Makarovič. Na pustni torek pa je bilo pravo pustno rajanje. Obiskal pa nas je tudi pantomimik Andres Val-des. Kurenti so radi poskočili tudi z našimi učenci. Svetlana Makarovič je ob kulturnem dnevu našim učencem razredne stopnje predstavila škrata Kuzmo. Izvirnih mask ni bilo malo. Vse maske bi si zaslužile nagrado, » dobijo jo le najboljši. Pantomimik Andres Valdes nam je predstavil dva načina panto-mime. Med drugim je pokazal, kako se navidezno vleče vrv. Tudi učitelji bi si zaslužili nagrado za izvirnost pesmi, ki so jo zapeli učencem. Besedilo in slike: J. Marinko Občinska volilna komisija občine Brezovica Na podlagi ugotovitve krajevnega sveta krajevne skupnosti Rakitna o prenehanju funkcije člana in krajevne skupnosti Brezovica o prenehanju funkcije člana ter 32. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, številka 72/93,7/94,33/94 in 70/95) občinska volilna komisija občine Brezovica razpisuje NADOMESTNE VOLITVE člana krajevnega sveta krajevne skupnosti Rakitna in člana krajevnega sveta krajevne skupnosti Brezovica 1. člen Nadomestne volitve člana v krajevni skupnosti Rakitna in člana krajevne skupnosti Brezovica se opravijo v nedeljo, 13. aprila 1997. 2. člen Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje 19. februar 1997. 3. člen Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija občine Brezovica. Ivanka Stražišar, predsednica občinske volilne komisije Občinska volilna komisija je na podlagi 112. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, številka 72/93,7/94,33/94 in 70/95) na seji z dne 18. februarja 1997 sprejela naslednji ROKOVNIK ZA IZVEDBO VOLILNIH OPRAVIL ZA NADOMESTNE VOLITVE ČLANA KRAJEVNEGA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI RAKITNA in ČLANA KRAJEVNEGA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI BREZOVICA, ki bodo 13. aprila 1997 19. februar 1997, 1. dan Razpis volitev in dan, s kateri prično teči roki za izvedbo volitev. I. marec 1997,10. dan Vložitev zahteve za sklic zbora volilcev v krajevnih skupnostih. 20. marec 1997 do 19. ure, 25 dni pred glasovanjem Pri občinski volilni komisiji je potrebno vložiti kandidature oziroma sezname kandidatur za nadomestnega člana krajevnega sveta krajevne skupnosti Rakitna in krajevne skupnosti Brezovica. od 20. do 24. marca 1997 Postopek preizkusa zakonitosti kandidatur ter izdaja odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature. 24. marec 1997 Določitev seznama kandidatur oziroma list kandidatov (žrebanje). 26. marec 1997 Javna objava seznamov list kandidatur (na krajevno običajen način). 4. april 1997 Volilci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po pošti. 7. april 1997, 6. dni pred glasovanjem Pristojni organ potrdi volilne imenike ter jih preda občinski volilni komisiji. 8. april 1997 Predstavniki kandidatur oziroma list kandidatov lahko predložijo sezname zaupnikov. 10. april 1997 Predčasno glasovanje na sedežu občinske volilne komisije, Tržaška cesta 390, od 8. do 15. ure. II. april 1997 Volilci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vložijo zahtevo na občinsko volilno komisijo, da želijo glasovati na svojem domu. 12. april 1997 do 24. ure Zaključek javne volilne propagande. 13. april 1997 Glasovanje od 7. do 19. ure. 14. april 1997 do 12. ure Volilni odbori predajo volilno gradivo ter zapisnik o izidu volitev v volilnih enotah na običnsko volilno komisijo. 14. april 1997 po 12. uri Občinska volilna komisija ugotavlja izid glasovanja po pošti. 14. april 1997 Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja in ga izroči županu občine Brezovica in predsedniku krajevnega sveta krajevne skupnosti Rakitna in krajevne skupnosti Brezovica. Kmetijstvo v občini Brezovica Pozimi, ko se kmet pripravlja na naporno delo med letom, je prav, da se tudi drugi spomnimo kmetijstva, saj smo posredno vsi vezani na to dejavnost. Pri tem mislim predvsem dva vidika, to je predelavo hrane in pa urejanje krajine. Čeprav se včasih zaradi velikih presežkov hrane v Evropi marsikdo nagiba za uvoz cenene, marsikdaj kakovostno sporne hrane, je prav, da se spomnimo strateškega pomena samooskrbe. Lep, negativen zgled imamo prav blizu pri naših sosedih, ki so prehransko odvisni od pomoči drugih. Prav tako pomembno pa je urejanje kulturne krajine, ki jo kmet obdeluje. Urejena krajina in lepote Slovenije so tudi produkt kmetovega dolgoletnega delovanja v naravi in izkoriščanja naravnih danosti za preživetje. Tako urejena krajina je kulturna dediščina, ki je ne bi smel zapustiti noben narod. Tudi tu imamo lepe primere pri razvitih sosedih, ki vlagajo ogromna sredstva, da bi popravili napake, ki so nastale zaradi industrijskega kmetijstva. V časih tranzicije v naši državi bi lahko prešli marsikatero napako, za kar pa je v prvi vrsti pomembno, da se vsi zavedamo pomena kmetijske panoge in omogočimo kmetom obstoj. Državna prvaka Janez Petrovčič in Polona Vilar z županom po prejemu priznanja. Državna prvaka sta med nami Ljudje smo pač takšni, da gledamo z enim očesom nazaj, z drugim pa naprej. Dobro ob tem je, da znamo poiskati pozitivne izkušnje prehojenega ter jih vnesti v načrte za prihodnost. Zal je to najtežje. Ker pa več glav več ve, ima drugačne poglede in če si izkušnje odkrito izmenja, si poti za naprej jasneje začrta. Vse to je vodilo Odbor za vzgojo, izboraževanje, otroško varstvo, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport k zamisli, da se v sproščenem pogovoru dobijo vsi, ki so v dveletnem obdobju prve občine orali ledino tega področja. V domačno okolje gostilne Zgornji Kirn so bili v ponedeljek popoldne pred božičem povabljeni župan, predsednik občinskega sveta, člani omenjenega odbora, ravnatelji osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, vodje podružničnih šol, predsedniki kulturnih društev, nadzorni pri izvajanju vlaganj v šolah in vrtcih ter dva športnika, ki sta v minulem letu dosegla najvidnejše uspehe. Vabilu seje večina odzvala in bila zadovoljna s prijetnim po-poldnevom. Navzoče je najprej pozdravil gospod Rado Hlebec, predsednik imenovanega odbora. Gospod župan Drago Sta-novnik je vsem prisotnim izročil uporabna darila in zaželel dobrega sodelovanja tudi v naprej. Za izjemne dosežke na področju športa se je zahvalil mladima in obetavnima občanoma Poloni Vilar in Janezu Petrov-čiču, jima izročil lična priznanja ter denarno nagrado. Vsekakor sta športnika naše kraje že več- krat ponesla v svet in držali bomo pesti, da bi jih še večkrat. Polona Vilar, drobna, prikupna mladenka z Brezovice, ne daje vtisa, da tekmuje v kara-teju. Zelo te presenetijo njeni uspehi, saj je do sedaj osvojila že 16 naslovov članske državne prvakinje v lahki kategoriji do 53 kilogramov absolutno in ekipno. Svoj največji uspeh je dosegla 6. julija minulega leta, ko je v Osaki na Japonskem na svetovnem prvenstvu za študente osvojila bron v lahki kategoriji, bila^peta v absolutni in še ekipno. Štiriindvajsetletna športnica od svojega osmega leta živi na Brezovici. Je absolventka angleščine in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Janez Petrovčič, mladi športnik iz Preserja, je že dolgo znan v namiznoteniških krogih, pa čeprav mu je šele osemnajst let. Občinsko priznanje je prejel za tretje mesto v dvojicah na evropskem mladinskem prvenstvu ter za vse državne naslove v svoji kategoriji. Danes četrtošolec Športne gimnazije Šiška je na svoji športni poti osvojil vse možne naslove v svoji kategoriji. Bil je absolutni državni pionirski prvak, državni mladinski prvak. V svoji zbirki ima tudi dve medalji iz evropskih prvenstev. Njegova največja želja je, da postane član reprezentance republike Slovenije. Obema športnikoma želimo veliko športne sreče, dobrih dosežkov ter močne volje v šibkih trenutkih. Veseli smo, da živita med nami in s svojimi uspehi osrečujeta naše kraje. Marija Bezek VABILO! Ob materinskem dnevu vas kulturno društvo Rakitna vabi, da prijetno preživite praznik, v soboto, 22. marca 1997 ob 18. uri v osnovni šoli Rakitna. Pripravili vam bomo razstavo različnih umetniških del rakiških žena in kulturni program. Po končani prireditvi vas gasilsko društvo vabi v gasilski dom na pogostitev in družabno srečanje. Veseli vas bomo! Občina Brezovica ima poleg primestnega značaja tudi podeželske občine, saj mestnih naselij in industrijske dejavnosti ni ravno veliko. V naši občini živi in dela 2018 prebivalcev na 550 kmetijah, torej se tako ali drugače ukvarja s kmetijstvom 26% prebivalcev. Le 32 kmetij živi izključno od kmetijstva, preostali pa iščejo vire preživetja tudi zunaj kmetijske dejavnosti. V uporabi imajo 4437 ha zemljišč, obdelujejo pa jih 2414 ha. Od tega se 31% zemljišč preorje-jo, kar kaže na omejitvene dejavnike v naši regiji. Posledica tržnih razmer v kmetijstvu in razdrobljenosti zemljišč se kaže v zaraščanju, ki ni z nobenega vidika zaželjeno v nekontroliranih obsegih. 1 milijon litrov mleka, 120 ton mladega pitanega goveda, 28 ton konj in še vrsta drugih pridelkov, je bilo pridelano na sorazmerno zelo zdrav način in je pomenilo temelj za preživetje kar lepemu številu naših krajanov. Kmetje in strokovne službe v občini se trudimo ohraniti kmetijstvo, vendar bo potrebno razumevanje vseh prebivalcev, če bomo želeli urediti razmere. Prav tako so notranje rezerve v kmetijstvu, kot gospodarski panogi, zelo omejene, še posebno zaradi naravnih danosti, omejitev iz preteklosti in ob upoštevanju tehnologij naravi prijazne pridelave. Torej je očitno da je treba to panogo podpreti in ji omogočiti, da opravi vse funkcije, ki jih ima v slovenskem prostoru. Odbor za kmetijstvo naše občine je v letu 1996 pripravil Program ohranjanja in pospeševanja kmetijstva, s katerim poskušamo obdržati ljudi na domačijah in jim zagotoviti osnovo za preživetje. V občini smo tako namenili 16 milijonov za ohranjanje kmeitjstva, kar znaša 5% občinskega proračuna. Poglavitna dejavnost je živinoreja, zato je bilo tej panogi namenjeno največ podpore. Z regresi za semena in sadike je dosežen namen, da bi sadili in sejali kakovostno seme, kar je osnova za dobre in velike pridelke na poljih. Osemenjevanje in zavarovanje plemenske živine je temeljni ukrep za rejo plemenske in zdrave črede živali. Če pridelamo kakovostno krmo in imamo produktivne živali, pa je treba z znanjem iskati naje-konomičnejšo pridelavo in uporabo sredstev, ki najmanj obremenjujejo okolje. Zato smo namenili del sredstev tudi za izobraževanje in izpopolnjevanje kmetov. Kmetijska svetovalna služba je pripravila več izobraževalnih in ureditvenih programov, hitrejše urejanje razmer pa je odvisno predvsem od investicijske strokovnosti kmetov in ureditev zemljiških razmer. Izjemno pomemben ukrep je urejanje zemljišč, saj je treba odvodne sisteme na Barju vzdrževati in urejati, hribovito obrobje pa se bo zarastlo, če ne bo mogoča strojna obdelava. Na žalost je že veliko površin nepo-košenih in zaraščajočih. Ko pa se hribovska vas izseli, je revitalizacija skoraj nemogoča (npr. naselje Planinca). Omeniti velja, da so bili kmetje deležni tudi državnih regresov, katere smo Kmetijska svetovalna služba, Selekcijska služba in Kmetijska zadruga poskušali pridobiti v največji meri. Kmetijski svetovalec: Anton Zavodnik SDO BREZOVICA * Odbojkarji Brezovice vabijo na tekme 2. DOL: 8. marca 1997 - ŠDO Brezovica : Prvačina ob 18. uri 22. marca 1997 - ŠDO Brezovica : Vuzenica ob 18. uri 5. aprila 1997-ŠDO Brezovica: Salonit Anhovo 2 ob 18. uri. Vse tekme se igrajo na osnovni šoli Brezovica. PREJELI SMO V premislek! Predstavil bi nekaj pogledov na odnose med krajevno(nimi) skupnostjo(mi) in občino Brezovica, po približno letu dni dela v krajevni skupnosti Rakitna. Delovanje krajevne skupnosti smo delno poznali, saj smo nekateri že delali v njenih svetih. Na tej osnovi smo pred volitvami predstavljali program in obljubili, da ga bomo izpolnili. A se je kmalu zataknilo. Takoj po prevzemu dolžnosti so prišli predstavniki občine Brezovica, zaprli žiro račun in tako še v praksi potrdili občinski statut, da krajevne skupnosti v naši občini niso pravne osebe. Tudi za premoženje krajevnih skupnosti piše v statutu, da se prenese v last občine. V praksi to še ni sprovedeno, je pa vprašanje časa, kdaj bo. Kaj hočemo? Lepo pravi slovenski pregovor: »Vsake muske je enkrat konec« In prišel je pravni konec krajevnim skupnostim v novoustanovljeni občini Brezovica. Zgodilo se je takoj, ko ste od in za ljudi izvoljeni predstavniki sprejemali 'svoj' statut. Verjamem, bilo je težko. A težko je bilo tudi krajanom v krajevnih skupnostih. Na zborih krajanov in svetih krajevnih skupnosti smo sprejemali sklepe, pobude in zahteve po ohranitvi pravnega statusa. Vse utemeljitve, da smo sami gradili, da je to naše in da zahtevamo to tudi v bodoče, so naletele na gluha ušesa. Kot da niste doma iz naših krajev! Odgovori in izgovori na zakon in Vaši pravilni odločitvi nas niso prepričali. Le nekaj od sede-mindevetdesetih občin v Sloveniji je sprejelo podoben statut in v vseh imajo podobne težave. So pa občine, katere so krajevnim skupnostim pustile pravni status ali pa so jih še na novo ustanovile in jim celo povečale pristojnost. Mnogo truda in energije smo v tem letu vložili v to, da občinski svet spremeni sporne člene statuta. Na zadnjem zboru krajanov Rakitne, 14. februarja 1997, na katerem je bil prisoten tudi župan gospod Drago Sta-novnik, smo krajani o tem ponovno razpravljali. Zbor je podprl in zadolžil svet, da se povrne pravni status in premoženje krajevni skupnosti Rakitna. Še enkrat pozivam občinske svetnike, da spremenite občinski statut in tako ugodite volji in zahtevi ljudi, ki so vas izvolili. Le v demokratičnih odnosih in odločitvah ter spoštovanju lastnine lahko uspevajo sožitje, ljubezen in sprava. Nedolgo tega nam je umrlo bratstvo in enotnost predvsem zato, ker ni temeljilo na demokraciji. Za konec pa svetniki še enkrat preberite pregovor na začetku. Bojan Borštnik Pokljuški maraton V soboto, 8. februarja 1997 smo v prekrasnem vremenu tekli na smučeh po odličnih smučinah Pokljuškega maratona. Vsi učenci in učenke so brez težav pretekli progo, dolgo tri kilometre. Za udeležbo na teku je vsak prejel spominsko darilo. Brezoviška osnovna šola seje v ekipnem tekmovanju uvrstila na četrto mesto in za nagrado dobila komplet tekaške opreme. Tekli so: Tamara Pešec, Petra Fekonja, Blanka Novak, Maša Leštan, Petra Stanovnik, Ana Hribar, Aljaž Kunčič, Gregor Erbežnik, Damjan Plevnik, Aleš Sirec, Jure Škodlar in Sašo Oven. Daljšo, sedem kilometrov dolgo progo pa so za šolsko ekipo pretekli tudi športna pedagoga Anka in Jani Kunčič ter Jelka Marinko. Besedilo: Anka Kunčič Amaterska kultura v Notranjih Goricah ZANIMIVOSTI IZ OBČINSKE ZGODOVINE - 4 KUD Janez Jalen se kot vsako leto tudi letos pojavlja na amaterskih odrih. V sezoni 1996/97 smo že premierno uprizorili delo Mala in velika luna za male in velike otroke. Predstava je z dobro interpretacijo igralcev - še posebno naj omenim debitantko Jasmino Jam-nik v glavni vlogi - in dobro tehnično podporo doživela dober odziv pri otrocih kot tudi pri bolj zahtevni publiki. Predstavo smo doma odigrali dvakrat in nekajkrat na gostovanjih. Prav tako bo ta predstava primerna za spremljavo Miklavžu, Dedku Mrazu ali Božičku v letošnjem letu. Igralska ekipa se je zopet izkazala za homogeno in kreativno. Naše delo pa v tej sezoni še ni končano. Pripravljamo še eno premierno uprizoritev. Na repertoarju je komedija, saj človekov današnjih časih potrebuje razvedrilo. Saj vsi dobro veste, da velja rek: »Smeh je pol zdravja.« Naslov dela in datum premiere boste zvedeli naknadno. Letos bomo popestrili dogajanje v našem kraju in občini tudi z gostovanji drugih amaterskih gledališč. Tako so na našem odru že gostovali amaterji iz Šentvida pri Stični z delom: Županova Micka. Našim gledalcem in obiskovalcem smo tako zopet nudili nekaj iz slovenske kulturne zakladnice. Povrnimo pa se še malo v zgodovino društva Janez Jalen. V letih 1989 do 1997 odkar društvo zopet deluje, smo pripravili: - 9 premiernih uprizoritev, od tega dve otroški - obiskali smo preko 25 slovenskih krajev in ustanov, tudi v zamejstvu - igrali smo tudi na odru Šentjakobskega gledališča - udeležili smo se več revij - dvakrat smo sodelovali na srečanju slovenskih amaterskih gledališč - v letu 1996 smo imeli dobrodelno predstavo za dvigalo na OŠ Brezovica Društvu je v teh letih svojo igralsko sposobnost in zagnanost nudilo 50 amaterskih igralcev. Omenim naj še , da smo prejeli precej nagrad, kar potrjuje, daje naše delo dobro in cenjeno. Prejeli smo sledeče nagrade: - nagrada sklada Staneta Severja - Linhartova plaketa (dva igralca) - Linhartova zlata značka (trije igralci) Vse te nagrade in priljubljenost med občinstvom nam daje nove moči in željo po novem in še boljšem. Torej se vidimo na naših naslednjih predstavah. Posebej pa vas vabim na 24. občinsko revijo, ki bo 4. aprila v naši dvorani. Predsednik KUD-a J. Jalen Bogdan Francelj Samostojna razstava slikarja Mira Šviglja Kulturno društvo Rakitna že celo desetletje v počastitev slovenskega kulturnega praznika prireja slikarske razstave. Tako so se v dvorani šole Rakitna predstavili likovni ustvarjalci iz Rakitne in drugih krajev. Letos je domače kulturno društvo povabilo v goste slikarja Mira Šviglja iz Jezera. Slikarja zelo dobro poznajo krajani krajevne skupnosti Pod-peč-Preserje. Sedaj je s svojimi deli obogatil tudi rakiška srca. Miro je bil rojen leta 1953 v Podpeči. Svoja slikarska nagnjenja je razkril že zelo zgodaj. Domačini ga najbolj poznajo po motivu preserske cerkve z okolico. Znani so njegovi barjanski motivi. V minulem letuje osvojil prvo mesto na občinskem Extemporu Breza z motivom podpeškega mostu. V letu 1978 je imel prvo razstavo, naslednje leto je postal član Društva likovnih samo-rastnikov. V tem času je imel štiri samostojne razstave. Udeležil se je preko tridesetih skupinskih razstav. Za svoje slikarsko delo je prejel nagrade na šestih extemporih po Sloveniji. Likovni kritik Mirko Jutršek je o slikarju Šviglju zapisal, da se v slikarjevem raziskovalnem pristopu opazi, da ni več laičen in da je vsekakor drugačen od običajnega privlačnega obnavljanja motiva. Menjavan je način slikanja, sistem in ritem po- laganja barv, sestavljen je enkrat iz številnih drobnih, drugič širokih, slikovitih potez čopiča pa vse do slik s prelivajočimi se, umirjenimi barvnimi ploskvami. Vselej pa je barva sijoče intenzivna, včasih hladna, večinoma pa polna toplih odtenkov. Slikar se je zahvalil društvu za povabilo. Hkrati pa se je zahvalil prijatelju Veljku Tomanu za pomoč in nasvete, ko njegov čopič ni našel prave barve ali poteze preko platna. Sam večer kulturnega praznika je obogatil Mešani pevski zbor kulturnega društva Rakitna pod vodstvom Jelke Kova-čič. Ob petih narodnih pesmih v različnih priredbah so ob izredni interpretaciji v poslušalcih zbudili občutek narodne zavesti, na katero v vsakdanjem življenju pozabljamo. Mladi fantje Igralske skupine kulturnega društva Rakitna pod vodstvom Alenke Kovačič so se predstavili s pesmimi slovenskih modernistov. Verzi pesmi so se zlivali z motivi na platnih. Misli prisotnih pa so občutile nove impresije. Kulturno društvo je skupaj s slikarjem in nastopajočimi polepšalo slovesnost kulturnega dne. Vsi prisotni smo iz dvorane odhajali bogatejši, saj je prireditev obogatila nas, naš prostor in praznik. Marija Bezek Grad Zablata sredi močvirja »Na levi strani državne ceste pod Plešivico je gradič, ki ga ljudstvo nazivlje Kušljanov (tudi Kršljanov) grad. Ta grad je srednjeveliko enonadstropno poslopje, obdano s precej visoko zidano ograjo, in je sedaj lastnina gospoda Feliksa Reva pl. Castelletto.« Tako je v začetku tega stoletja zapisal zgodovinar Josip Novak v Zgodovini bre-zoviške župnije. Vsem dobro poznani popisovalec in proučevalec Valvasor pa je o gradu, ki krasi Plešivico, zapisal naslednje laskave besede: »Ta grad je popolnoma z močvirjem obdan. Pri gradu je prijazen hribec, na katerem je prijeten gozdič. Tudi prav blizu gradu je svet nekoliko vzvišen, tam je precej lepega polja. H gradu je mogoče dospeti le z ene strani, kajti od vseh drugih strani je dohod vzsled močvirja nemogoč in še na tej edini poti je dvoje ali troje mostov, brez katerih bi bilo tudi s te strani nemogoče dospeti do gradu. Okoli gradu je tudi mnogo vretij. (Vretje je beseda, ki označuje izvir oziroma studenec, opomba pisca.) Na tem kraju se vsako jesen in pomlad ustavljajo žerjavi, katerih mnogo polov.« Po pričujočem Valvasorjevem opisu si lahko predstavljamo, kako močno je bilo nekdaj naše barje zamočvirjeno, kar je predstavljalo raj za močvirske ptice, druge živali in samobitne rastline, svojevrsten čar za takrat še maloštevilne popotnike, pa seveda nadlogo za barjanske prebivalce, slednje zlasti zaradi peščice kmetijskih površin in množice komarjev. Prav po svoji značilni barski oziroma blatni okolici je Kušljanov grad dobil svoje prvo, ljudsko ime: Zablata. Okoliške njive, polja in travniki, ki leže med Cornovcem in Podplešivi-co, pa so še do dandanašnjih dni ohranili ime Na blatih. Zatorej se nikar ne čudimo, zakaj so Gorenjci in Posavci prebivalce Brezovice in obeh Goric včasih imenovali kar Zablatenci. Ime, kot ga poznamo danes, je Kušljanov grad dobil šele kasneje, ko je v sedemnajstem stoletju prešel v last baronov Kušljanov. Grad so jim prodali nekdanji lastniki, gospodje Ga-lenski, tem pa gospodje Mau-riški, ki so bili tudi prvi lastniki gradu. Kdaj so grad zgradili, pa lahko, žal, le domnevamo - gotovo je le, da so z gradnjo pričeli po letu 1453, kajti tega leta je oblastnik Nikolaj Lueger dajal v fevd (zakup) desetino po Brezovici, Vnanjih in Notranjih Goricah, torej po vseh tistih vaseh, ki so kasneje spadale pod upravo graščakov s Kušljano-vega gradu. Leta 1895 je siloviti velikonočni potres, ki je z zemljo zravnal malodane pol Ljubljane, močno prizadel tudi Kušljanov grad. Toda škodo so popravili in tako znameniti barjanski grad še danes stoji. Po želji si ga lahko tudi ogledamo. Skozi občino kar dve železnici V življenju in razvoju vsakega kraja ima železnica sila pomembno vlogo. No, skozi bre-zoviško občino sta nekdaj vodili kar dve železni cesti: Južna in Vrhniška železnica. Južno železnico so po osmih letih napornega in zahtevnega dela dogradili spomladi leta 1858. V času gradnje se je na Polna avla osnovne šole Preserje z vsem gosti prireditve. Bivša učenka razstavljala v osnovni šoli Preserje Slovenski kulturni praznik se je praznoval nekje bolj ali manj slovesno, nekje delovno, nekje pa je šel mimo, kot da ga ni. Najbrž pa res drži, da se tega praznika premalo zavedamo, Čeprav se zadnja leta tudi kulturno lotevamo bolj resno. V osnovni šoli Preserje so prav zanimivo in delovno praznovali slovenski kulturni praznik. V avli šole so imeli razstavo risb in slik svoje bivše učenke Sabine Turšič, sedaj dijakinje 4. letnika kozmetične srednje šole. Sabina Turšič je bila že v času šolanja v osnovni šoli Preserje zelo aktivna na likovnem področju. Sodelovala je na več slikarskih kolonijah, natečajih in razstavah v okviru bivše občine Vič. Najbolj jo v svojih delih zanima portret in študij človeškega telesa. Poigrava se s svetlobo in senca v njej najljubši tehniki, risbi s svinčnikom. V zadnjem času se ponovno preizkuša v slikanju krajine v tempera tehniki. Glede na njen občutek likovne umetnosti in estetike, bomo o mladi slikarki lahko še velikokrat slišali. Otvoritev razstave je bila v sredo 5. februarja, ob navzočnosti velikega števila učencev. Kulturni program so pripravili sami učenci. Sama otvoritev pa je bila tudi v okviru srečanja z igralko in pesnico Milo Kačiče-vo, kije predstavila nekaj svojih del. Učenci pa so jo z navdušenjem sprejeli in pozdravili. Prireditve ob kulturnem prazniku se je udeležil tudi župan Brezovice Drago Stanovnik. S.S. Brezovici vselej zadrževalo mnogo delavcev: samo tujih (Italijanov, Hrvatov, Avstrijcev in celo Čehov) je bilo blizu tisoč, ravno toliko pa jih je prihajalo iz okoliških krajev. Streho nad glavo so delavcem nudile lesene barake v Notranjih Goricah, ker pa človek poleg prenočišča potrebuje še marsikaj drugega, se je med gradnjo železniške proge na območju sedanje brezoviške občine trgovina še posebej razcvetela in prinašala domačinom lep zaslužek. Prodajali so namreč svoje pridelke in obrtne izdelke, denar pa so služili tudi kot uslužbenci, bodisi kot delavci neposredno pri tirih, bodisi kot prevozniki z vprego. Vse pri gradnji železnice pa kajpak ni šlo kot po maslu, graditelji so naleteli tudi na mnoge ovire. Med drugim so morali napraviti 1246 sežnjev (dobra 2 kilometra) dolg in 12 čevljev (skoraj 5 metrov) visok nasip, kakršnega tedaj v Evropi še niso poznali. Da so na močvirnih tleh napravili dovolj trdno podlago za tire, so porabili cele gore različnega kamenja in tako je samo omenjeni nasip stal kar poldrugi milijon goldinarjev. Zgodovinarji poročajo, da se je spomladi leta 1858, ko je po novo zgrajeni železnici zdrdral prvi vlak, življenje na Brezovici opazno spremenilo - za nekoga prijetno, za drugega boleče. Ta-koimenovana državna cesta, prej noč in dan polna vozov, »je postala prazna, poštni rog je utihnil, gostilne so se spraznile, vozniki prevozniki so prodali svoje konje in seno, ki je bilo prej glavni pridelek. Ljudje so se morali oprijeti poljedelstva in živinoreje, če so hoteli preživeti.« Po železnici je bil namreč prevoz tovora in pošte veliko cenejši kot z vozovi po cesti. Seveda pa jih po drugi strani ni bilo malo, ki so takrat dobili službe pri železnici. V letu 1899 so dogradili Vrhniško železnico. Od Južne se je odcepila prav na Brezovici in nato odhitela proti Vrhniki, medtem ko je Južna železnica (kot pove že samo ime) vodila po južnem delu Ljubljanskega barja, torej proti Borovnici. Na tem železniškem križišču je Brezovica dobila tudi pomembno železniško postajo s postajnim poslopjem. Južna železnica še dandanes predstavlja glavno državno prometno žilo za vlake, ki potujejo v smeri vzhod-zahod, in je pomembna tudi v evropskem merilu. Vrhniško železnico pa so, žal, pred desetletji ukinili in razstavili. Vse, kar je od nje ostalo, so ravni, utrjeni nasipi od Ljubljane, skozi Brezovico vse tja do Vrhnike. O tem, zakaj sojo razdrli, tokrat ne bomo pisali, čeprav je treba reči, da, ob sedanjem razmahu medmestnega tram-vajsko-železniškega prometa v razvitih delih Evrope, to vsekakor ni bila najbolj modra poteza. Miha Černetič In memoriam: Janez Klemene Ko sem januarja med imeni umrlih zasledil ime Janeza Kle-menca, dolgoletnega tajnika K S Rakitna, kulturnika, predvsem pa velikega humanista, ki se je do zadnjega razdajal drugim, me je kar streslo. Še nedolgo pred tem sva se srečala na Slovenski cesti v Ljubljani; on na svojem invalidskem vozičku, na katerega je bil priklenjen kar pet desetletij. Bil je poln optimizma in pričakovanj, da se mu bo tudi v Ljubljani vsaj tako dobro godilo, kot se mu je na Rakitni. »Zdaj imam pritlično stanovanje, ni mi treba več po Jtengah' navzgor,«je bil zgovoren kot vselej Janez Klemene, ki se je počasi privajal tudi na ljubljanski vrvež. Na Rakitni sem ga obiskoval na njegovem stanovanju v zadružnem domu. Vse ga je zanimalo, kaj se je dogajalo v njegovem kraju, novi asfalt, pokopališče, jezerce, turizem. Podatke je stresal kot iz rokava, tu in tam kaj začinil s ščepcem humorja, pa spraševal, komentiral. Dajal je videz dobrodušnega, šegavega in široko razgledanega polihistorja, ne stoodstotnega invalida. Skupaj sva kovala, kakšen naslov naj bi dal njegovi knjigi o Rakitni. Podatke je zbiral pridno kot mravlja, jih primerjal, raziskoval. Marsikaj je napisal brez dlake na jeziku, marsikaj s pravšnjo mero humorja. Rakitno je poznal do obisti, saj je po več kot štirih desetletjih bivanja v njej postal že njen pojem. Janez Klemene se je rodil 2. januarja 1930 v Ljubljani. Po končani drugi svetovni vojni je bila njegova družina nasilno izseljena na Koroško. Naslednje leto se je iz taborišča Kellersberg ilegalno vrnil v domovino, kjer pa se je ponesrečil in postal invalid. Čez čas so se za njim smeli vrniti tudi starši. Leta 1947 so se družno preselili na Rakitno, kjer naj bi Janez hitreje okreval. Še istega leta je Janez Klemene na Rakitni ustanovil Kulturno umetniško društvo. Potem je kar več let pisal domačo kroniko v verzih in v njej na šegav način opisoval ustvarjalna povojna leta. Leta 1955 se je kot blagajnik in administrator zaposlil pri Kmetijski zadrugi Rakitna. Po ukinitvi zadruge je delo nadaljeval pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana, delovni okoliš Rakitna. Z ustanovitvijo krajevne skupnosti Rakitna leta 1962 pa je Janez Klemene postal njen tajnik in opravljal to delo vse do leta 1988, ko je odšel v pokoj. Kot tajnik KS je kar petnajst let urejal in pisal tudi krajevno glasilo Naš kraj. Janezu Klemencu velja zasluga tudi za ustanovitev Turističnega društva Rakitna. Bil je njegov prvi predsednik. Več let je opravljal tudi tajniške posle za krajevno gasilsko društvo in bil nasploh ves čas poglavitno delovno gibalo v kraju. Branko Vrhovec Obvestilo Zavod za gozdove Slovenije, obvešča lastnike gozdov na področju katasterske občine Brezovica, naj se v bodoče obračajo pri vprašanjih gospodarjenja z temi gozdovi na njihovo Krajevna enota Vrhnika, Vrtnarija 11, Vrhnika tel.:756-153 od 7- 8 ure. Revirni gozdar na tem področju je Pirnat Janez. Mlada slikarka Sabina Turšič Davčni urad Ljubljana Izpostava Ljubljana Vič-Rudnik OBVESTILO Prebivalce brezoviške občine obveščamo, da bodo napoved za odmero dohodnine za leto 1996 občani lahko oddali tudi v soboto, 22. marca 1997 na naslednjih sprejemnih mestih: - v prostorih krajevne skupnosti Notranje Gorice od 8. do 10. ure - v prostorih krajevne skupnosti Vnanje Gorice od 11. do 13. ure - v prostorih krajevne skupnosti Podpeč-Pre-serje in Kamnik pod Krimom od 8. do 10. ure - v prostorih krajevne skupnosti Rakitna od 11. do 13. ure KULTURNI VEČER NA DRENOVEM GRIČU Izkupiček od vstopnine za obnovo vrtca na Vrhniki A * A A A A Ljubitelji kulture na Drenovem griču so tudi letos na predvečer Slovenskega kulturnega praznika pripravili pevski večer. Tako nadaljujejo tradicijo počastitve kulturnega praznika, da pripravijo za svoje krajane zanimive kulturne večere. V prenovljeni dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču seje zbralo lepo število krajanov in ostalih obiskovalcev, ki so poslušali zelo bogat in zanimiv večer slovenskih pesmi. V prvem delu kulturnega večera seje predstavil domači Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič - Lesno brdo in z novim programom navdušil domače poslušalce. Po njihovem ubranem petju pa je nastopil oktet Raskovec s solisti: Janez Lenarčič, Aleš Kovač in Judita Caserman. Kot Poznamo oktet Raskovec iz številnih nastopov sirom občine Vrhnika, je zopet pritegnil in navdušil vse prisotne poslušalce. Ob tem prav gotovo ne moremo mimo dejstva, da je oktet povsod zelo priljubljen, predvsem zaradi njihovega neposrednega pevskega izvajanja in izbire programa, ki gre v ušesa poslušalcev. Resnično bogat kulturni večer je z ubranimi Prešernovimi verzi in nekaj Cankarjevih del povezoval in vodil domačin Boštjan Koprivec. Čeprav je bil koncert namenjen slovenskemu kulturnemu prazniku, pa je imel tudi humanitarni značaj. Prireditelji Kulturno umetniško društvo Drenov grič - Lesno brdo, so se odločili za pobiranje vstopnine ter ves izkupiček namenili za obnovo pogorelega vrtca a Vrhniki. Resnično lepa gesta domačih pripravljavcev koncerta, saj bo tolar lahko prinesel zopet življenje vrhniških otrok v vrtec. S.S. ■ *5 Mešani pevski zbor Drenov grič - Lesno brdo je pred svojimi poslušalci zažarel v popolnem sijaju, kot povezovalec programa pa seje predstavil Boštjan Koprivec. Polna dvorana prenovljenega gasilskega doma. Zlata poroka na Vrhniki V soboto 15. februarja 1997 smo proslavili smo visok jubilej ■ 50 letnico poroke gospoda Ivana in gospe Marije MIKLAV-CIČ iz Loga. Na predvečer jima je podok-nico zapel kvartet Zora iz Ljubljane, v soboto pa sta v občinskih prostorih v krogu svojih najbližjih z veseljem poslušala ljubezniv nagovor matičarja in njegove sodelavke, ki sta ju popeljala v mislih daleč nazaj. Dva nova zlata obročka sta smuknila na njuna prsta, roki sta se malo zatresli, ko seje bilo treba zopet podpisati. Zahvali za darilo in odprt šampanjec je sledil vrisk, doma pa so se šibile mize ob vseh pripravljenih dobrotah. Da bi bila le zdrava, potem ni dvakrat reči, da se zopet ne snidemo ob naslednjem jubileju. Ida Sajovic Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika Vabimo vas v šolsko računalnico v četrtek, 13. marca od 15. do 18. ure. Ogledali si boste preurejeno učilnico namenjeno pouku računalništva z najsodobnejšo multimedijsko podporo. Predstavili se bosta tudi podjetji JFM s svojimi avdiovizuelnimi pripomočki in BIROSISTEMI s paleto tiskalnikov. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 V začetku letošnjega leta je izšel drugi zvezek knjige Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787, ki sta jo izdala Znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Arhiv Republike Slovenije. V tem drugem zvezku so zajeta mesta Ljubljana, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Litija in Brežice z okolico ter starodavni cistercijanski samostan Stična. Zahtevno delo Zgodovinskega inštituta kot oddelka Znan-stveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti skupaj z Arhivom Republike Slovenije je s sodelavci opravil vodja projekta Vincenc Rajšp. V petek, 14 februarja, nas je obiskal in obiskovalcem z Vrhnike, Logatca in Cerknice predstavil drugi zvezek knjige, ki je izšel v dveh delih. V prvem so opisi pokrajine v nemškem originalu in slovenskem prevodu, toponimija kart in seznam takratnih in zdajšnjih poimenovanj krajev. Petnajst opisov sekcij govori o sestavi gozdov, stanju cest in trdnosti mostov, o prehodnosti in ne-prehodnosti pokrajine zaradi naraslih voda in drugih ovir. Oddaljenost med posameznimi kraji je merjena v urah hoda. V drugem delu je devetnajst barvnih zemljevidov v originalni velikosti 42 cm x 62 cm, ki nam z neprekosljivo kartografsko barvitostjo predstavljajo pokrajinsko podobo Ljubljanskega barja, Cerknice z jezerom, dolino reke Krke, območje Viš- nje Gore in drugih krajev zdajšnje osrednje Slovenije. V uvodnem delu programa so si obiskovalci ogledali odlomke iz filma o Juriju Vegi, ki ni bil le matematik, pač pa tudi, kot je manj znano, velik strokovnjak za balistiko, vojaško strategijo. Nato sta besedo povzela vodja projekta Vincenc Rajšp in sodelavka, ki sta predstavila potek dela. Ta je obsegal prevod iz rokopisa gotice nemškega jezika v slovenski jezik, kar je bilo dolgotrajno in naporno delo, ki so ga dodatno otežila še imena krajev, ki so se skozi zgodovino spreminjala. Pri tem sta naletela tudi na zanimivosti, ki sta jih omenila pri opisu tega zahtevnega dela. Ob koncu seje odzvalo tudi občinstvo, kije s svojimi vprašanji in z razgovorom sklenilo zanimiv in lep večer. Knjiga Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787 Vam je na voljo v Cankarjevem domu na Vrhniki, v prostorih Zveze kulturnih organizacij Vrhnika; izvod stane 8.500,00 SIT. CANKARJEVA KNJIŽNICA NA VRHNIKI OBVEŠČA starše najmlajših, da so ure pravljic od februarja letos naprej ob sredah ob 17. uri v prostorih mladinskega oddelka knjižnice. .■ílftílSISs Vodja projekta Vincenc Rajšp s svojo sodelavko predstavlja knjigo Slovenija na vojaškem zemljevidu (drugi zvezek). Razmišljanje o našem kulturnem prazniku, Darja Samotorčan na otvoritvi rastave »Slovenski kulturni praznik« Spominjam se dogodka, o katerem mi je pripovedovala mami. Ko je ob koncu leta delila mape z risbami otrokom v mali šoli, neka deklica ni hotela odnesti svojih slik domov. Bila je prepričana, da jih bo mama vrgla v peč. Bilo mi je žal te deklice, kajti kdo ji bo pokazal prve korake k vrednotenju sebe in dela. Spominjam se, koliko pohval in vzpodbud sem bila deležna doma, ko smo ob koncu šolskega leta pregledovali moje likovne izdelke. Že takrat sem se učila izvirnosti in doživljala prijetna čustva ob svojih in bratovih izdelkih. Nihče mi ni posebaj go- voril o kulturi, pa vendar je bilo moje otroštvo že od vsega začetka prepleteno z njo. Srečevala sem se s kvalitetno otroško slikanico in tako doživljala umetniško pripoved pravljic jn zgodb pa tudi ilustracij. Že v predšolski dobi sem spoznala knjižnico, lutkovno gledališče in včasih obiskala tudi kakšen koncert ali proslavo, četudi je bila namenjena mojim staršem. Tudi o kulturnem obnašanju se nismo veliko pogovarjali, pač pa sem svoj vedenjski vzorec dobila od staršev. Nikakor ne bi znala biti prijazna do ljudi, če bi mi doma samo govorili o tem. Ker pa se videla in občutila odnos med starši in drugimi ljudmi, sem ga povzela tudi sama. Kolikor starejša postajam, toliko širše doživljam kulturo. Že dolgo niso samo starši tisti, ki bi me kulturno vzgajali. Svoj odnos do kulture si oblikujem s pomočjo vedenj in znanj, kijih dobim v šoli, v knjigah, časopisih, po televiziji in med prijatelji. Naučila sem se biti pozorna na kulturne spomenike, spoznavam umetnike in njihova dela. Zavedam se kulturne dediščine in njenega pomena za naš kulturni razvoj. Veselim se kulturnih dnevov, različnih prireditev in praznovanj. Vse to me bogati in spodbuja, da iščem lepo tudi v vsakdanjem življenju. Čutim, da mi je kultura tako pomembna kot znanje, delo in sprostitev. To je del duhovne hrane, brez katere ne bi smel živeti noben človek. Kultura je tista, ki nas dela ljudi in rešuje človeštvo. KULTURNI PRAZNIK V OSNOVNI ŠOLI IVANA CANKARJA Razstava akademske kiparke Alenke Viceljo V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v četrtek 6. februarja otvoritev kiparske razstave akademske kiparke Alenke Viceljo. Razstavo sta pripravila Osnovna šola Ivana Cankarja in GALERIJA 2 iz Vrhnike. V večnamenskem prostoru osnovne šole je bil kratek kulturni program. Sodelovali so učenci osnovne šole in Glasbene šole Vrhnika. Učenci osnovne šole so nastopili z recitacijami in razmišljanji o slovenskem kulturnem prazniku ter o naši kulturi v vsakdanjem življenju (eno izmed razmišljanj tudi objavljamo). Vmes pa so učenci poskrbeli za zanimive glasbene točke. Po kratkem vendar pa bogatem kulturnem programu so bili vsi prisotni v avli osnovne šole priča otvoritvi kiparske razstave kiparke Alenke Viceljo. O njenem delu in življenju je spregovoril lastnik Galerije 2 Bojan Novak, razstavo pa je otvoril ravnatelj osnovne šole Ivana Cankarja Janez Sodja. Sprego- vorila je tudi avtorica razstave, ki je predstavila svoja razstavljena kiparska dela. Sama razstava bo odprta do 10. marca in si jo lahko ogledate v zgornji avli osnovne šole Ivana Cankarja na Lošci. Naj vam v kratkem še predstavimo akademsko slikarko Alenko Vicelja. Rojena je bila leta 1960 v Ljubljani. Gimnazijo in likovno akademijo je končala v Ljubljani. Kot svojo specialnost kiparstvo je študirala pri profesorjih Dragu in Dušanu Tršarju ter leta 1983 diplomirala pri profesorju Slavku Tihcu. Kot samostojna umetnica kiparka živi in dela v Ljubljani. Ukvarja se s porcelanom, emajlom, keramiko, grafiko, industrijskih oblikovanjem in oblikovanjem tiskovin ter publicistiko. Tako se je kiparka odločila, da s svojimi keramoreliefi in skulptosli-kami ter polnimi plastikami iz porcelana nadaljuje in hkrati bogati tradicijo keramičnega ustvarjanja. S.S. Pogled na oba zvezka (zemljevidi in pisni del) Bojan Novak, kiparka Alenka Viceljo in ravnatelj Janez Sodja, otvarja-jo razstavo keramik akademske kiparke. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA PROGRAM PRIREDITEV v Cankarjevem domu na Vrhniki Marec Četrtek, 6. 3., ob 16. uri: KONCERT PEVSKEGA ZBORA Društva upokojencev Borovnica, Dom upokojencev Vrhnika. Petek, 7. 3., ob 18. uri v galeriji Kašča v Verdu: odprtje RAZSTAVE RISB Dašenke Frece; razstava bo odprta od 28. 3. Ključ galerije dobite pri Žirovnikovih, v sosednji hiši. Nedelja, 9. 3., ob 18. uri: KONCERT IZTOKA MLAKARJA. Cankarjev dom. Razprodano. Četrtek, 13. 3., ob 20. uri: Dan Goggin: NUNSENSE, gledališka predstava Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Predprodaja vstopnic v agencijah Pav in Com-tar uro pred začetkom pri blagajni Cankarjevega doma. - Sobota, 15. 3., ob 16. uri: ENAJSTA ŠOLA, otroški abonma, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, Cankarjev dom. Razprodano. Sobota, 15. 3., ob 20. uri: DOBRODELNI KONCERT Cerkvenega mešanega pevskega zbora sv. Pavla, zborovodkinja s. Boža Čotar, cerkev sv. Pavla. Ponedeljek, 17. 3., ob 17. uri: v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki predavanje ŽIVLJENJE V SOŽITJU Z NARAVO, Društvo zdravljenih alkoholikov. vČetrtek, 20. 3., ob 16.30: KONCERT Mešanega pevskega zbora Ivan Cankar in Društva mladih glasbenikov Logatec, zborovodja: Lovro Grom. Dom upokojencev Vrhnika. Četrtek, 20. 3., ob 19. uri: REVIJA OTROŠKIH IN ZBOROV, Cankarjev dom Vrhnika. MLADINSKIH PEVSKIH Sobota, 22. 3., ob 20. uri: KONCERT Mešanega pevskega zbora Ivan Cankar z gosti iz Radencev, zborovodja Lovro Grom. Dom Karla Grabeljška. Ponedeljek, 24. 3., ob 19. uri: odprtje RAZSTAVE SLIK Marte Jakopič Kunaver. Razstava bo odprta do 13. 4. Cankarjev dom. Od torka, 25. 3., do nedelje, 30. 3., od 10. do 17. ure: PISANKA RDEČA-LJUBEZEN GOREČA, stojnica s simboli velikonočnega izročila. Dom upokojencev Vrhnika. V programu lahko nastanejo spremembe, zato Vas prosimo, da spremljate naše objave v Kažipotu ČGP Delo, na Notranjskem radiu in na drugih valovih radijskih postaj. Abonma enajsta šola To je abonma otrok, obiskovalcev gledališko-lutkovnih predstav, ki so enkrat na mesec ob sobotah popoldne na Vrhniki v Cankarjevem domu. Program predstav je pripravila Zveza kulturnih organizacij Vrhnika v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Zahvaljujoč vodstvom osnovnih šol in vrtcev, ki so sprejeli to pobudo in sodelovali pri izvedbi pridobivanja abonentov, je bil odziv otrok in staršev izjemno velik. Tako je bilo treba načrtovani program predstav, namenjenih manjšemu številu obiskovalcev, preoblikovati. Sedaj si lahko otroci skupaj s starši ogledajo naslednje predstave: Evelina Umek: Capek in Klara, Boris A. Novak: Stotisočnoga, iskand- sko pravljico v prevodu in priredbi Svetlane Makarovič: Maček Mačkursson. Poleg lepih in zanimivih predstav so veliko pozornost in veselje otrok vzbudile tudi posebno za to priložnost oblikovane vstopnice, delo oblikovalke Ede Šte-blaj. Smejoči in živopisani zmaj-čki, ki prenašajo povabilo enajste šole, lahko ostanejo kot lep spomin na dogodek ali kot izdelek v obliki knjižnega kazala. Odziv staršev in otrok je bil velika spodbuda za načrtovanje tudi drugih predstav, namenjenih otrokom. V začetku junija bo na Vrhniki potekal Otroški lutkovni gledališki tabor, pozneje pa še Mednarodni lutkovni festival. Za otroke bodo tako poleg filmskih junakov iz otroških filmov, kijih občasno pripravlja Kino sekcija pri Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, zaživele tudi lutke, pozneje pa morda tudi drugi pravljični junaki v obliki plesa, igre in glasbe. Prvi z leve je vrhniški rojak Ciril Bergles, s katerim se je pogovarjal Matija Ogrin. POGOVOR Z ROJAKI Večer s pesnikom in prevajalcem Cirilom Berglesom V petek, 31. januarja, je bilo v Mali dvorani Cankarjevega doma srečanje z vrhniškim rojakom Cirilom Berglesom. V pogovoru, ki ga je vodil Matija Ogrin, mladi raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik, nam je pripovedoval o svojem življenju in delu. Kot pesnik je doslej izdal deset pesniških zbirk, od katerih sta dve prevedeni v italijanski in angleški jezik. Kot prevajalec je izdal izbore iz poezije največjih španskih in španskoameriških pesnikov. Bil je profesor slovenščine in angleščine na gimnaziji Moste, nato ravnatelj šole v Zalogu in pozneje za Bežigradom v Ljubljani. Zadnjih deset let pripravlja literarne večere, sodobne literarne portrete in literarne noktur-ne na Radiu Slovenija. Ciril Bergles je na Vrhniki živel več kot deset let. V letih 1956—1966je ustanovil in vodil amatersko gledališče, ki je uprizorilo nekaj pomembnih dramskih del: Cankarjevega Kralja na Betajnovi, Lepo Vido, recital Cankarjevih besedil o Vrhniki pod naslovom Vrhnika, zibel moja, mati in mladost. Gledališče je nastopalo po vsej Sloveniji in bilo nekajkrat povabljeno na republiški festival dramskih skupin v Zagorje. Poleg pisatelja Ivana Cankarja pa je Cirila Berglesa prevzel tudi vrhniški pesnik, misijonar v Indiji, Jože Cukale. Njegove pesmi je izbral in izdal v zbirki Naj se te s pesmijo dotikam. Srečanja s pesnikom, režiserjem, prevajalcem in prijateljem seje udeležilo kar veliko Vrhni-čanov. Skupaj s Cirilom so obudili spomine na čas gledališko dramske skupine, vaje in nastope, na trenutke, ki so jih preživeli skupaj v ljubezni do lepe slovenske besede in domačega kraja. Ob tem so vsi soglašali, da bi bilo treba obdobje razcveta gledališke dejavnosti na Vrhniki obeležiti ne le v pogovoru, pač pa tudi v pisani besedi. Večer je bil za marsikaterega obiskovalca ponovno odkritje pomena, ki gaje Ciril Bergles s svojim delom doprinesel Vrhniki. TRENINGI DALE CARNEGIE — odslej tudi v Sloveniji VABILO na predstavitev programov Vabimo Vas, da se na neposreden način seznanite z vsebino najbolj znanih komunikacijskih treningov na svetu — Treninga DALE CARNEGIE. Doslej se jih je udeležilo že več kot 4 milijone slušateljev, od preprostih ljudi, ki so v njih našli možnosti za osebni razvoj, do vrhunskih managerjev in drugih strokovnjakov. Njihov ustanovitelj in utemeljitelj, gospod Dale Carnegie, je z njimi začel že v davnem letu 1912. S ponosom Vas obveščamo, da od 24. septembra 1996 potekajo treningi tudi v Izobraževalnem centru Socius, d.d. Predstavitev bo v četrtek, 19. marca 1997, ob 19. uri v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Spored vrhniškega kina v marcu 1997: 1. 3., sobota, ob 18.00: JACK — amer. kom. Režija: Francis FORD COPPOLA V gl. vi.: Robin WILLIAMS, Diane LANE, Brian KERWIN 2. 3., nedelja, ob 20.00: PRAVI POGUM — amer. vojna drama COURAGE UNDER FIRE Režija: Edward Z WICK V gl. vi.: Denzel WASHINGTON, Meg RYAN, Scott GLENN 8. 3., sobota, ob 18.00: 9. 3., nedelja, ob 20.00: TISTEGA ČAROBNEGA DNE — amer. romant. kom. ONE FINE DAY Režija: Michael HOFFMAN V gl. vi.: Michelle PFEIFFER, George CLOONEY 15. 3., sobota, ob 18.00: SPACE JAM — amer. kom Režija: Joe Pytka V gl. vi.: Michael JORDAN, Wayne KNIGHT, Teresa RANDLE, Bill MURRAY 16. 3., nedelja, ob 20.00: SLEEPERS — amer. drama Režija: Barry LEVINSON V gl. vi.: Brad PITT, Robert De NIRO, Dustin HOFFMAN 23. 3., nedelja, ob 16.00: PEPE IN PEPCEK — amer. risanka A GOOFY MOVIE Režija: Kevin LIMA 23. 3., nedelja, ob 20.00: NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV — amer. drama THINGS TO DO IN DENVER WHEN YOU'RE DEAD Režija: Gary FLEDER V gl. vl.: Andy GARCIA, Christopher LLOYD, Treat WILLIAMS, Jack WARDEN, William FORSYTH 29. 3., sobota, ob 18.00: LEPE VASI LEPO GORIJO — srbski vojni LEPA SELA LEPO GORE Režija: Srdan DRAGOJEVIČ V gl. vl.: Dragan BJELOGRLIČ, Bata ŽIVOJINOVIČ 30. 3., nedelja, ob 20.30: NEBEŠKI UJETNIKI — amer. idler HEAVEN'S PRISONERS Režija: Phil JOANOU V gl. vl.: Alec BALDWIN, Kelly LYNCH, Eric ROBERTS 8. februar, slovenski kulturni praznik Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v Cankarjevem domu na Vrhniki prireditev v počastitev praznika z naslovom Večer pesmi in samospevov. Pesmi našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna so obiskovalci poslušali v izvedbi dramske igralke in pevke Jerice Mrzel s pianistom Emilom Glavnikom in v izvedbi baritonista Marka Bajuka s pianistko Hermino Hudnik. Jerica Mrzel v eni svojih pesmi ob spremljavi pianista Emila Glavnika. Baritonista Marka Bajuka je spremljala pianistka Hermina Hudnik. Udeleženci prireditve so z zanimanjem spremljali zanimiv program ob našem kulturnem prazniku. Pestro družabno življenje v Podlipi V KS Podlipa Smrečje že kar nekaj let poteka akcija celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). V tem času smo rešili že marsikateri pereč problem, ki je pestil vaščane: sanirali smo divja odlagališča smeti, uvedli reden odvoz odpadkov, odstranili nekatere moteče objekte v vasi ter si tudi drugače polepšali naše bivalno okolje. Vendar vse naše aktivnosti niso usmerjene le v zunanji videz našega kraja, temveč si nenehno prizadevamo popestriti tudi družabno in kulturno življenje v vasi. Tako bo letos že v marcu kar nekaj prireditev, ki se jih bo vredno udeležiti. V soboto, 15. marca, bo že tradicionalna prireditev ob materinskem dnevu, konec meseca pa nas čakata še dva družabna dogodka. V nedeljo, 30. marca, bo v dvorani gasilskega doma koncert znanega in predvsem pri mladih zelo priljubljenega pevca ADIJA SMOLARJA. Hkrati s tem dogodkom bomo občinstvu pokazali tudi podlipsko posebnost — VRTEČO MIZO. Na veliki ponedeljek, 31. marca, pa bo v Podlipi srečanje vaš-čanov, ki ga že drugič organiziramo v okviru akcije CRPOV. Lani smo na to temo pripravili nekakšno okroglo mizo, na kateri smo si izmenjali marsikatero izkušnjo. Letos pa pripravljamo družabni večer za vse vaščane in nekatere druge povabljence, ki so v okviru projekta CRPOV kakor koli sodelovali pri razvoju in obnovi našega kraja. Namen srečanja je analiza dosedanjih rezultatov na tem področju in izmenjava izkušenj. Največ pozornosti pa bomo namenili predvsem našemu delovanju v prihodnje, zato bomo skušali skupaj poiskati rešitve za najbolj pereče probleme v vasi in določiti naše naloge v prihodnjem kratkoročnem obdobju. Poskušali pa bomo pridobiti tudi čimširše mnenje vaščanov, njihov pogled na sam potek akcije CRPOV in predvsem njihova pričakovanja v prihodnje. Naš namen je tudi motivirati vaščane, da bi se v čim večjem številu vključili v projekt CRPOV in tvorno sodelovali pri razvoju svojega kraja. Vsi trije družabni dogodki v marcu bodo zelo zanimivi in predvsem zabavni, zato vas prisrčno vabimo v Podlipo, kjer se vedno kaj dogaja. Rozka Saje NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Kaj se je dogajalo v zadnjih tednih? * Gospa Valči Fefer je 28. januarja stanovalcem predavala, kako dobra volja in pozitivna naravnanost vplivata na počutje in zdravje starejših. * Slovenski kulturni praznik smo počastili z odprtjem razstave slik gospoda Vekoslava Perparja. * Pustovali smo ob slastnih flancatih iz naše kuhinje in veseli glasbi. * Gospod Tone Fabjan nam je 12. februarja pripravil predavanje o življenju v sožitju z naravo in o črpanju energije iz nje, kar lahko pripomore k boljšemu življenjskemu in delovnemu vsakdanu. V marcu pa pripravljamo: — Nastop Pevskega zbora Društva upokojencev iz Borovnice v četrtek, 6. 3., ob 16. uri v avli Doma upokojencev Vrhnika. — Nastop Združenega pevskega zbora Ivan Cankar Vrhnika in Društva mladih glasbenikov iz Logatca v četrtek, 20. 3.,ob 16.30vavli Domaupoko-jencev. — Prodajno stojnico z drobnimi izdelki — simboli velikonočnega izročila od 25. do 30. 3. od 10. do 17. ur v 1. nadstropju Doma upokjencev. Na pustni torek so z nami zaplesale tudi male maškare z vrtca Pri pošti Pasteli slikarja Vekoslava Perperja krasijo avlo Doma upokojencev Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila 6. februarja v avli Doma upokojencev otvoritev slikarske razstave Vekoslava Per-Perja. V avli seje zbralo kar precej pokretnih stanovalcev do-nia, ki so z zanimanjem spremljali kulturni program in otvoritev razstave. Program je izpeljal oktet Raskovec, ki je s številnimi pesmimi navdušil vse navzoče. O slikarju je spregovorila Emilija Erbežnik, članica slovenskih likovnih samorastni-kov. Povedala je, da slikar Ve-koslav Perper, profesor sociologije v pokoju in član Društva likovnih samorastnikov. Kot slikar samouk je svoje amatersko slikanje našel v delih slikar- jev velikanov Mateja Sternena in Božidarja Jakca. Predvsem ga je navdihnila raznolika krajina in s svojimi pasteli je zajel skoraj celotno Dolenjsko. Šele z upokojitvijo se je boij začel ukvarjati s slikanjem in zajel še motive okolice Ljubljane in Dalmacije. Do sedaj je razstavljal na desetih skupinskih razstavah in že na enajstih samostojnih. Na Vrhniki, kjer sedaj tudi živi, je razstavljal že dvakrat leta 1994 v Domu obrtnikov in lansko leto v Domu Karla Grabeljška. Sama razstava v Domu upokojencev bo odprta do konca marca. Razstavljene slike pa prikazujejo tudi nekaj motivov z Vrhnike in njene okolice. S.S. Emilija Erbežnik čestita avtorju razstave slikarju Vekoslavu Perperju za otvoritev razstave. Stanovalci so z zanimanjem prisluhnili oktetu Raskovec. Pustno rajanje na Vrhniki Letošnji pust je ravno sovpadal s slovenskim kulturnim praznikom, kar ima lahko več pomenov. Vendar najbrž ni sedanje stanje v kulturi bolj pustno ali pusto, kar smo lahko v naši občini demantirali s številnimi prireditvami, namenjenimi kulturi. Pa tudi preko celega leta so kar številne kulturne prireditve. Čeprav mogoče nekateri mislijo drugače. No naj bo tako ali drugače, pustovali pa smo lahko vsi, eni z maskami, eni pa brez njih, saj kot pravijo, da jih imajo že celo leto. Najprej so nas v četrtek 6. februarja obiskali ptujski koranti. V avli Poslovno trgovskega centra LOKA so s svojimi glasnimi zvonovi poskušali priklicati pomlad, med mladimi gledalci pa vzbujali strah v očeh (sliki 1. in 2.). S Ptuja so prinesli županovo poslanico, katero so izročili našemu županu. Ta seje zahvalil z besedami: »Vesel sem, da gojite tradicijo in da so se kurenti odločili za obisk slovenskih mest in med njimi je tudi Vrhnika. Poslanstvo ptujskih korantov pa zelo cenim in sem prepričan, da na svoji poti prinašajo vedrino in veselje, ki vzpodbudi duha, medsebojno razumevanje in vzajemnost.« Na pustni torek so prav tako pred PTC Loka prišli godbeniki iz Cerknice in njihove mažoretke, ob peščici opazovalcev so z muziko in plesom prebudili pustno zaspanost Vrhničanov (slika 3). No vsi pa niso bili zaspani na ta dan. Za najmlajše, njihove starše in tudi nekoliko starejše maškare je društvo prijateljev mladine iz Vrhnike pripravilo pustovanje v dvorani osnovne šole Ivana Cankarja. Svoje rajanje v hali so najprvo napovedali s povorko po vrhniških ulicah. Ustavili so se pred PTC Loka (slika 4) ter nadaljevali po Stari cesti, Ulici 6. maja v dvorano. Tu pa se je trlo majhnih in velikih maškar. (slika 5). Za razpoloženje je poskrbel ansambel ABRAKADABRA iz Ljubljane ter pripravil pravo karnevalsko vzdušje. Zagotovo pa lahko potrdimo, da toliko maškar in ostalih obiskovalcev še ni bilo v dvorani. Na razpolago so bili tudi vrhniški krofi, katere je priskrbelo podjetje ŽITO PEKARNA. Marljivi člani društva prijateljev mladine pa so se zopet izkazali z dobro organizacijo in polno dvorano mladih in najmlajših. S.S. Mm Eden od prihodov na Vrhniko v 70. letih. To je bil Julio Cezar s svojim bojnim vozilom. Pustovanje v Bevkah ne bo zamrlo Verjetno ga ni med nami, ki se ne bi z veseljem spomnil bev-ških maškar, ki so v sprevodu priromale na Vrhniko na pustno nedeljo. Ideja o organiziranem sprevodu na Vrhniko sega v šestdeseta leta. Pobudo so dali Japelj Janko in pokojna Okorn Ivan in Dolinar Stanko. Predlog je bil neverjetno dobro sprejet in že leta 1962 je skupina 15 - 20 bevčanov s konji in oblečeni v francoske vojaške obleke iz Napoleonovih časov prihajala na Vrhniko. Obleko so si sposodili v takratnem Prosvetnem servisu za določeno kavcijo. Pohod v takšni obleki se je ponavljal nekaj let in nato za nekaj časa zamrl. Leta 1971 pa je karneval zaživel v popolnoma novi obliki. Pod kozolci so nastajale stvaritve, ki so požele veliko smeha in seveda aplavzov. Marsikdo ni verjel, daje vse potrebno za karvneval nastalo v enem, največ dveh tednih, seveda brez kakršnekoli finančne pomoči od drugod. Nikakor pa seveda nismo smeli zamuditi zaključne slovesnosti v Bevkah po vrnitvi karnevala z Vrhnike, kjer se je nato začela pustna veselica, kiji ni bilo para daleč naokoli. Karneval v takšni obliki seje odvijal približno deset let. Posebnost karnevala sta bila tudi dva ansambla, eden na začetku, drugi na koncu sprevoda, nekajkrat so bili celo trije. Leta 1980 je karneval še zadnjič krenil na Vrhniko in na žalost pozneje ni bilo več moči, da bi se stvar obnovila. Čeprav karnevala ni več, pa za nadaljevanje tradicije skrbi skupina Bevčanov - letos jih je bilo že okrog 25 - 30, ki vsak pustni torek zjutraj krene po Bevkah. Ni je hiše v Bevkah, kije skupina ne bi obiskala. Povsod jo tudi z veseljem pričakajo, kdo je ne bi, saj jo spremlja kar cel ansambel: harmonika, kitara, dve trobenti, bariton, berda in bobni. V vsaki hiši odigrajo eno ali dve melodiji. Skupina je vsako leto večja in res se ni bati, da bi pust v Bevkah izumrl, porajajo se celo ideje, naj bi ponovno oživili karneval. To pa prepustimo času. mi i Takole pa je krenil na pot vlak iz Bevk ob koncu 70. let. To je bila ena večjih točk velike povorke. Skupina, ki je letos krenila po vasi, tik pred odhodom. ! OSNOVNA ŠOLA LOG—DRAGOMER Zimska šola v naravi OŠ Log-Dragomer Po nekaj letih nam je to zimo narava namenila obilico snega, kar smo s pridom izkoristili za organiziranje zimske šole v naravi. Letos smo namesto Kranjske Gore izbrali Mariborsko Pohorje, in sicer počitniški dom Zarja pod Arehom. Eden od razlogov, zakaj smo se odločili za Mariborsko Pohorje, je bila tudi izredno ugodna cena. V ceno 18.000 sit na učenca je bilo vključenih 5 polnih penzionov, petdnevna smučarska vozovnica in vožnja z avtobusom od šole do Pohorja in nazaj. Starši učencev so imeli možnost poravnati ceno v treh obrokih. Zaradi 100% udeležbe učencev petih razredov smo zimsko šolo v naravi izpeljali v dveh izmenah. Obe skupini sta imeli približno enake vremenske razmere. Snega je bilo več kot meter, smučišča zelo lepo urejena in tudi raznolika, da smo lahko naše smučarje vodili po progah, primernih njihovemu znanju. Smučali smo lahko tudi v dolino, in sicer po progi, kjer poteka tekmovanje žensk v slalomu in veleslalomu za Zlato lisico. Po takem smučanju so marsikoga bolele noge, ker je proga z vrha Areha pa do doline dolga več kot 10 km. Smučali smo vsak dan od 9.30 do 15.30, potem pa nas je smučarski avtobus zapeljal do doma, kjer so nas čakale dobrote kuharice Erne, ki nas je navduševala s svojimi slaščicami (pohorska omleta), pizzami, zrezki,... Bili smo hitro postrežem, za kar pa je poskrbel Leon, ki nam je ob včerih tudi vrtel glasbo v disko klubu. Organiziral nam je obisk čarovnika, kije poleg čarovnij tudi napovedoval prihodnost (če je prav napovedal, bomo spoznali pozneje) in planinca, ki nam je s svojimi 300 diapozitivi pobliže predstavil Pohorje in njegove prebivalce (tudi živali), znamenitosti, običaje in navade skozi vse letne čase. Za domom je bila urejena sankalnica, kjer smo se sankali z »zlopatami«. Nekateri so bili pravi mojstri in so se na lopati spuščali na vse možne načine. Ob vsem tem nam je čas prehitro minil. Ostali pa so nam spomini na prečudovito Pohorje, ki ga nihče od nas ne bo nikoli pozabil. Pohorje, še se bomo vrnili! Tomi Tufegdžič Sankanje z lopatami nam je po napornem smučanju koristilo za razvedrilo. ZIN SKA 501 V N.ARAW h\viA/ , /vole, kj^r Tgr aJL je. urtvvw /JTsrru /|VKX/\y fw^nv wjr^,\..jw. KYIMT AT hxiL\ rfioAlL tL ruft- • DoiW A^IcW^ fs*- -dxWx^ wJtc rpek Armer 2, 2 balkona, II. nadstropje, ločene sanitarije, CK, tel., KTV, cena 1500 DEM/m2. Možnost dokupa garaže. Informacije po telefonu 741-874, po 18.00 uri. Tržaška 3, Vrhnika, tel.:.061/752-714 Največja in ugodna izbira rezanega cvetja ter lončnic za dan žena in materinski dan Odprto: vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure KAMNOSEŠTVO SVETE Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze, izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, mize, Plačilni pogoji ker rok dobave po dogororu! Delovni čas: 700 - 1700 KAMNOSEŠTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fax 061/631-294 aH Mob. 0609 633-250 GOSTILNA Katarina Bašič Sinja Gorica 109 1360 Vrhnika tel.: 061/754-199, 753-509 Odprto 9. — 23. ure sreda zaprto V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo: tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina. Za večje skupine, zaključene družbe in poroke damo 20% popusta. VSAKO SOBOTO GOSTE ZABAVA ANSAMBEL »DOBER DAN«. Kupim dobro ohranjen osebni avto ter kamion, po možnosti z delom, mobitel: 0609 617 349 Enosobno stanovanje na Vrhniki (Vrtnarija - 2. nadstropje), zamenjam za dvosobnega z mojim doplačilom. Tel. 754-468 popoldne. NOVO Inštrukcije kemije: absolvent kemijske tehnologije zelo uspešno inštruira kemijo in kemijsko računstvo, za osnovne in srednje šole. Informacije po tel. 061 753 152 Pianino Kronenberg, nov, z garancijo, prodam. Informacije na telefonsko številko 652-040. S06V7V V gostinskem lokalu zaposlimo gostinskega delavca - delavko, za nedoločen čas. Pogoj šola gostinske smeri. Informacije osebno ali po telefonu 753 504. M&M TRADING d . o . o . AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE STORITVE IN FOTOKOPIRANJE AVTOŠOLA s tradicijo in dobrim uspehom VSAK MESEC TEČAJI CCP A, B, C, E in F KATEGORIJE. PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENT110% POPUST! Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CCP opravili pri drugi avtošoli. ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE. TURISTIČNA AGENCIJA ZIMA NA MORJU IN SNEGU zavarovanje CORIS PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ PLAČILO NA 6 ČEKOV LETALSKE KARTE POMOČ IN SVETOVANJE PISARNIŠKE STORITVE FOTOKOPIRANJE URADNE URE: pon. - pel. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR, d.0.0., PTC LOKA, Robova 6,1360 VRHNIKA, tel./fax: 061/755-828, 755-023 d.0.0. Z DOBRIM IMENOM Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 - LJUBLJANA Uradne ure so vsak dan od 10. do 16. ure ponedeljek in sreda od 10. fo 18. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO - brezplačen tečaj CPP organiziramo 2 x mesečno ob 16. 30 uri na Tržaški 2 - v marcu bo tečaj CPP 10. in 24. v mesecu - organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom - dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji - nudimo izposojo literature TRGOAVTO Z METALOTRGOM VRHNIKA ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210 3t - večnamenski vitel za vleko na težko dostopnih terenih - rezervni deli za TAM, ZASTAVA, IVECO in ostala tovorna vozila, tudi po naročilu - rezervni deli za GOLF, ŠKODA, ZASTAVA 101, JUGO, P 126, - motorna olja za tovorna vozila, traktorje, osebna vozila, motorje, - hidravlična olja za traktorje in delovne stroje, hidravlika, menjalniki - stroji za pranje pod pritiskom z gretjem ali brez, LAVOR WASH že od 31.319,00 SIT dalje - avtoakustika, radiji in zvočniki Clarion - zastopstvo - telovadna orodja: od sobnih koles (medicinsko sobno kolo za 42.630,00 SIT z merjenjem srčnega utripa) do zahtevnih kompletov - avtomobilske tovorne prikolice že od 70.547 SIT dalje - motorji, skuterji, že v prodaji spomladanska akcija - super cene APN 6 129.600 SIT BT 50 S 211.300 SIT - betonski mešalci 46.200 SIT samokolnica LIV 5.990 SIT Možnost nakupa na več obrokov Nov delovni čas od 7.00 do 19.00 ure NON STOP sobota od 7.00 do 12.00 ure Vabljeni VW SERVIS IN VULKAMlZERSTVO TURŠIČ VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 — servisiranje in popravila vozil VW — velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT ... — možnost plačila na tri (3) čeke — gotovinsko plačilo 5% popusta DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure RENAULT AVTO CENTER, d.d Skoraj dve leti je že, odkar je bil odprt prenovljeni servisno-prodajni center Avto Center, Jelovškova 6, na Vrhniki. V tem času so se številne stranke iz bližnje in daljne okolice že dodobra navadile na center na tem območju, za vse zaposlene pa je to obveza, da se trudijo, da bodo nivo storitev še dvignili. Geslo Narediti dogovorjeno, ki je najkrajša definicija kakovosti in kateremu sledijo zaposleni v Avto Centru, daje realno osnovo, da bodo stranke zadovoljne zapuščale Avto Center in se pozneje vračale vanj. Ker so se od takrat nekatere razmere vseeno spremenile, bomo o tem, kdaj, kaj in kako Avto Center dela, še enkrat napisali nekaj vrstic. Kdaj?: Odprto imamo od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Kaj?: 1. Naša osnovna dejavnost je prodaja in servisiranje Renaultovih vozil, prodaja originalnih rezervnih delov in dodatne opreme. 2. Rabljena vozila, odkup vseh blagovnih znamk osebnih in dostavnih avtomobilov ter prodaja le-teh. Za pretežno večino rabljenih vozil dajemo tudi garancijo. 3. Servisiranje Wartburgovih avtomobilov in prodaja rezervnih delov zanje. 4. Vulkanizerstvo, prodaja gum, montaža, demontaža, uravnoteženje ter popravilo le-teh, praktično za vse vrste osebnih avtomobilov. 5. V okviru danih možnosti popravljamo in servisiramo tudi osebna vozila drugih blagovnih znamk. 6. Polnitev pnevmatik z maso »evrofil«, primerno za delovne stroje, kmetijske stroje, ratrake,... pnevmatika se po polnitvi ne »predre«. Kako?: Ker so z nakupom vozila pogosto povezane večje vsote denarja, poskrbimo, da so kupcu ponujene najboljše možnosti, ki jih ponujajo za to izšolani komercialisti, eno iz med teh možnosti pa na koncu kupec izbere sam. Sicer pa so po obliki možni vsi že znani načini nakupa. To so nakup za gotovino, na posojilo, leasing, staro za novo, staro za staro,... Pri tem nam pomagajo različne banke in firme, ki posojajo denar. Nenazadnje bi bilo treba kot zanimivost, za kupce pa kot veliko prednost oz. ugodnost omeniti, da je Avto Center Vrhnika poslovno tesno povezan z največjim prodajalcem in serviserjem (koncesionarjem) Renaultovih vozil v Sloveniji, to je Avtohišo REAL iz Ljubljane. Za kupce Avto Centra to najmanj pomeni, da lahko Renaultova vozila, originalne rezervne dele in dodatno opremo pogosto dobijo znatno prej, kot pa če bi bili sami oz. pri majhnem koncesionarju, saj je v tem primeru zaloga oz. skladišče večje, kot bi ga sicer lahko imel Avto Center sam. Podobno velja tudi za rabljena vozila, kjer poleg že omenjene Avtohiše REAL sodelujemo s firmo Anet iz Ljubljane, ki je specializirana za odkup, prodajo in servisiranje vseh znamk rabljenih vozil. Na koncu bi želeli bralcem Našega časopisa predstaviti nekaj, v tem trenutku najbolj aktualnih ponudb. • Kupcem vozil R-5, Clio, letnik izdelave 1996, podarimo kupon za brezplačno servisiranje do 50.000 km (količine so omejene). • Clio model Paris že za 1.363.680 sit oz. 15.100 DM (maloprodajna cena), prav tako omejena količina. • Megane, letnik izdelave 1996, kupec lahko dobi klimo napravo po polovični ceni ali za enako vrednost drugo dodatno opremo oz. servisne storitve (omejene količine). • Clio model Fldji, »več opreme za enak denar«. • V marcu pričnemo prodajati Twingo Wind, posebna ponudba, strešno okno oz. platnena streha po polovični ceni. • »Dnevi odprtih vrah« predvideni za začetek 20. marca. V teh dneh se bomo lahko prvič seznanili z novim Renault Espacom, podrobneje se bomo seznanili s Twingo Windom in prenovljenim Safranom. • Ne zamudite strokovne zamenjave zimskih gum z letnimi oz. pregleda le-teh oz. nakupa novih po konkurenčnih cehan. • O novostih in zanimivostih, aktualnih za april, pa bomo pisali v naslednji številki časopisa. AVTO CENTER, d.d., Jelovškova 6, Vrhnika tel.: 061/755-730, 755-145 TERMO tel./fax.:(061) 746 - 209, mobitel:0609 644 -173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica PVC OKNA M1SÍ VRATA « jBjrjurjcojwaejKjE*cr cub vj*ar*« itrnuam. C30% 1>HIHHANSK JEJVJHUWOJTjnKj DOLNICAR & CO. kamnoseštvo NAGROBNIKI KAMNITI PULTI STOJALA ZA PRŠUT Vaze, pepelniki, okenske police izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na razpolago široka paleta barv za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna! podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije in ostali izdelki iz kamna. DOLNIČAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061/ 752 950 • fax: 061/ 447 640 TOTRADE a orzoyo Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346 ZASTOPSTVO ZA PRODAJO IN SERVIS VOZIL mana LANCIA • UGODNI KREDITI • MENJAMO STARO ZA NOVO F'Yd ¡¡■¡¡¡¡■1 " f.l JUlJ PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO FIAT BRAVO, BRAVA letnik 1996 OBIŠČITE NAS!! SAN I KER d.o.o Opekarska c. 18., VRHNIKA Telefon: 753-618, 751-376 ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME zidarska dela, zamenjava vodovodne instalacije, polaganje keramičnih ploščic, montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, odvoz odpadnega materiala. GARANCIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVLJENA. Hvala za zaupanje! GOSTIŠČE VICTORIA Sinja Gorica pri Vrhniki telefon: 753 477 753 446 V naši restavraciji gostišča vam nudimo: * malice * kosila * domačo kuhinjo * raznovrstne ribje jedi Pri nas imate na razpolago tudi prenočišče. ODPRTO: vsak dan od 7. ure do 23. ure ob petkih in sobotah pa vas vabimo na živo glasbo med 20. in 23. uro. Gostišče Victoria v novi »preobleki« Tik pred pustnimi dnevi je bila v Sinji Gorici otvoritev gostišča VIC-TORIA. Gostišče sta prevzela zakonca Jožica in Ernest Bizjak, ki sta prišla iz Ljubljane. Na otvoritvi so bili številni povabljeni gostje, med njimi tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič. Za dobro popotnico nadaljnjega uspešnega delovanja »prenovljenega« gostišča so z ubrano slovensko pesmijo poskrbeli znani Kamniški koledniki ob spremljavi cifer. Na sliki sta zakonca Jožica in Ernest Bizjak, ki zagotavljata bogato turistično in gostinsko ponudbo ter predvsem vklopitev v vsakdanje življenje kraja Sinja Gorica in občine Vrhnika. Z prijaznim strežnim osebjem jima bo prav gotovo to uspelo. S.S. Izžrebali nagrade za tri pravilno rešene križanke V uredništvo smo zopet prejeli veliko število rešenih križank. Izžrebali smo prve tri pravilno rešene, ki prejmejo nagrade našega ured- ništva: 1. nagrada: 10.000,00 SIT, Francka Koler, Na klisu 2 a, 1360 Vrhnika 2. nagrada: 8.000,00 SIT, Tina Furlan, Robova cesta 37, 1360 Vrhnika 3. nagrada: 6.000,00 SIT, Jože Peršin, Kamnik pod Krimom, 1352 Preserje Nagrajence prosimo, da nam posredujete žiro račun, davčno številko in EMSO, da vam bomo čimprej nakazali nagrade. Vsem pa še enkrat čestitamo! S.S. Nagradna križanka »AVTO VLEKA« Sponzor nagradne križanka je lastnik podjetja Stanislav Če-pon. Osnovna dejavnost podjetja je reševanje pokvarjenih in ka-ramboliranih vozil ter prevoz osebnih avtomobilov. Sedež podjetja je na Lesnem brdu 24 pri Vrhniki, med naseljema Drenov grič in Log. Z vlečno službo se podjetnik Stanislav Cepon ukvarja že 11 leto in poleg omenjene dejavnosti izvaja še reševanje in prevoz lažjih tovornih vozil, kamp prikolic, jadrnic (do 8 metrov dolžine), lažje gradbene in kmetijske stroje in mehanizacije. Ob reševanju in prevozu vozil pa na kraju okvare opravijo tudi manjša popravila. Tako lahko vlečno službo »ČEPON« pokličete v vsakem času, 24 ur na dan in 365 dni v letu na dva telefona: 754-336 in 752-966. Za prve tri pravilno rešene križanke je lastnik pripravil naslednje tri nagrade: 1. nagrada: prevoz osebnega vozila do 100 km 2. nagrada: prevoz osebnega vozila do 80 km 3. nagrada: prevoz osebnega vozila do 60 km Rešene križanke pošljite do ponedeljka, 24. marca 1997 na naslov Naš časopis, Tržaška c.l, 1360 Vrhnika, v ovojnici s pripisom »KRIŽANKA«. S.S. NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log. C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica Tel.: (061) 653-036. fax: (061) 654-432 CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE OD 1000 DO 48001 PLOČEVINA DO 3 mm NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE — OD 25 DO 300 I DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU SANTELJ SALON KOPALNIŠKE OPREME Vrhnika, Stara cesta 44 tel./fax: 754-844 Naša ponudba obsega: klasične kopalne kadi, masažne kadi, tuš kadi, tuš kabine, sanitarno keramiko, kopalniško pohištvo, keramične ploščice, itd. Posebna ponudba: - velika izbira kopalniških sestavov in kopalniških dodatkov. Nakup na obroke, dostava na dom. Prepričajte se! Vse na enem mestu. Odprto: dopoldne od 9.00 do 12.00 popoldne od 15.30 do 19.00 sobota od 9.00 do 12.00 NOVO — NOVO — NOVO — NOVO A3 TEHNIČNA TRGOVINA VRHNIKA — SINJA GORICA 18 TEL. 061/755-918_ — VODOVODNI MATERIAL — ARMAL ARMATURE — UGODNO — ELEKTROMATERIAL — MATERIAL IN PRIBOR ZA MIZARSKI HOBBY PROGRAM SE PRIPOROČAMO NOVO — NOVO — NOVO — NOVO Tehnični pregledi traktorjev 29.3.1997 Borovnica pred gostilno Godecod od 9.00 do 12.00 ure - »- Gornja Brezovica, _gasilski dom od 13.00 do 15.00 ure 12.4.1997 Bevke pri gostilni Spilak od 9.00 do 14.00 ure -»- Blatna Brezovica pri gasilskem domu od 12.00 do 14.00 ure -»- Log pri trgovini od 14.30 do 16.00 ure 14.4.1997 Stara Vrhnika, pred zadružnim domom od 9.00 do 11.00 ure Podlipa pred Vrtnarjem od 12.00 do 14.00 ure Žažar pri Slabetu ' od 15.00 do 16.00 ure 15.4.1997 Ligojna pred gasilskim domom od 9.00 do 11.00 ure Verd pod viaduktom od 12.00 do 13.30 ure - »- Vrhnika pri Zadrugi (trgovina) od 14.00 do 15.00 ure 16.4.1997 Drenov grič, pri Japelj od 9.30 do 11.30 ure - »- Zaplana pri gostilni Mesec od 14.00 do 15.00 ure 19.4.1997 orovnica pred gostilno Godec od 10.00 do 11.00 ure -»- Gornja Brezovica pred gasilskim domom od 12.00 do 13.00 ure AVTO 2000 d.o.o. Drenov grič 144 telefon 755-244 Pridemo na dom - na željo stranke NOVO - NOVO - NOVO - NOVO -NOVO qostf \da frA oblaku SCARA CeSCA 50 ,~2r\ t^Va {0&i\ 755 195 Na novo odprta gostilna »PRI OBLAKU« nudi tople malice, kosila, jedi z žara, ribje specia- litete ter ostale dobrote. Ob dobri kapljici domačega vina, vam bo večer v naši družbi še bolj prijeten. Imam tudi sobe za zaključene družbe ali seminarje. Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 9. do 22. ure sobota od 13. do 23. ure nedelja zaprto VLJUDNO VABLJENI! Vaš prodajalec avtomobilov HYunoni a v t o h i š a CHELL VRHNIKA Robova 6 (PTC - Loka), Vrhnika telefon 061 753 198 telefon in faks 061 753 146 Omogočamo ugodne nakupne pogoje: krediti, leasing, staro za novo. ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA dr. Melanija Legat Cesta na Polje 2, Log 1351 Brezovica tel. 653-092 Delovni čas: ponedeljek, sreda, petek: popoldan torek, petek: dopoldan Sprejem nujnih primerov in pacientov z bolečinami takoj, ne glede na delovni čas. OPTIK BRANKAJELOVČAN STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105 Izdelava vseh vrst očal na recept in brez njega. Kontrola vida. Delovni čas: od 9. do 12. ure in 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure in 15. do 18. ure, sobota zaprto. ZAHVALA ob boleči in nepričakovani izgubi lilt našega dragega Antona Jelena st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Primožu Rusu, g. Janezu Doniku za izrečene besede ob slovesu, upravi za notranje zadeve Ljubljana, klubu Maksa Pevca Ljubljana, OOZZB Vrhnika, pevcem iz Hotedršice, pogrebni službi Vrhovec, nečaku župniku Janezu Zupane za opravljeni cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. ZAHVALA Izguba mame Tončke Palčič z Laz pri Borovnici je bila za nas manj boleča, ko smo videli, v kako velikem številu ste s cvetjem in svečami prihajali v naš žalostni dom, pristopali k njeni krsti in nam izrekali sožalje. Hvala vsem, ki ste šli za njenim pogrebom, pogrebcem, pevcem in gospodu župniku za opravljeno mašo in pogrebni obred. Žalujoči in hvaležni otroci Joža, Dana, Tonka in Jože z družinami. Borovnica, Brezovica pri Ljubljani, Ljubljana 13. februarja 1997 ™ ČISTILNI SERVIS Friderik Sajovic, s.p. Log, Cesta v Lipovce 28 1351 Brezovica Tel.: 061/653-714 Čistimo: — lamelne in plisirane zavese — itisone in tapisone — sedežne garniture in preproge — odstranjujemo stare premaze s talnih oblog — vinaz, pvc, kamen itn. in jih na novo zaščitimo REAN inženiring, d.o.o. 1357 NOTRANJE GORICE Podpeška cesta 236 tel./fax: 061/651-309 mobitel 0609/642-085 ' Najugodnejša ponudba atestiranih cistern 1.000—3.8001 z dostavo na dom in montažo. Dobava in montaža oljnih gorilnikov THYSSEN, API, ECOFLAM in OL YMP s prostorskim uravnavanjem temperature. Dobava in montaža peči FERROLI20—200 kW z gorilniki Minor Ecoflam MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA if>l Dr. B.THYSSEN Popolna predelava centralnega ogrevanja na kurilno olje in plin Pri ZAHVALI Pavle Slabe je nastala tiskarska napaka, zato ZAHVALO še enkrat objavljamo, vsem svojcem in tistim, ki sojo poznali, pa se v imenu uredništva iskreno opravičujemo. POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem;|Je spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, 751 -435, mobitel 0609 637 617 ZAHVALA ob izgubi mame, babice prababice in Pavle - Slabe iz Zažarja pri Horjulu, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Gradišku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem pevcem. Vsi njeni ZAHVALA ob smrti našega dragega moža, očeta, in dedka Avgusta Zaklja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter pisna in ustna soža-lja. Zahvala vsem gasilcem, še posebej GD Verd in g. Urbanu Žirovniku za organizacijo pogrebne svečanosti. Hvala tudi ZŠAM Vrhnika, OOZZBNOV Vrhnika, pevcem okteta Raskovec in trobentaču ter govornikom za prelepe besede slovesa. Posebna zahvala osebnemu zdravniku dr. Cuk-jatiju in sestri Tončki, sestri Veri Habe ter dr. Rusu. Hvala tudi pogrebni službi Vrhovec. Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob težkih urah slovesa. Vsi njegovi ZAHVALA Na pragu svojega oseminosemdesetega rojstnega dne je tiho zaspal naš dragi stric Franc Zalar iz Borovnice Za nesebično, dolgoletno pomoč se iskreno zahvaljujemo Fani STRAŽIŠAR in Jožetu SUHADOLNIKU. Iz srca hvala tudi prijateljici Regini ŠTRUKELJ, kije bila z nami v zadnjih težkih trenutkih. Vsem še enkrat iz srca hvala! Hvala tudi pogrebni službi Pieta vza lepo izpeljan obred na ljubljanskih Žalah. Njegovi najožji ZAHVALA Za vedno je zaspala naša draga mama Marija Margon roj. 14.1.1911 Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Vrhnika za njihovo skrb in nego v času bivanja v Domu, gospodu dr. Primožu Rusu in gospe dr. Heleni Rozmane Drašler za zdravniško pomoč. Hvala sosedom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ji podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi ob slovesu, pogrebcem in g. Antonu Vrhovcu za organizacijo pogrebne slovesnosti. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi. Vsi njeni Na Vrhniki, 28.1. 1997 ZAHVALA ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, atija, in ata Franca Verbiča iz Brezovice pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala tudi gospodu župniku Jenezu Šilarju, gospodu Jakobu Turšiču, kakor tudi pevcem in pogrebcem za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Vrhovec. Zahvala tudi sodelavcem: PAP intela, Izpitnega centra Ljubljana, Oddelka za promet in javni red UE Ljubljana, ter vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Marta, hčerka Tatjana in sin Andrej z družino ZAHVALA V 90. letu starosti se je za vedno poslovila od nas draga mama, tašča, stara mama in prababica Terezija Malavašič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem ter sosedom z Mokric za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče, še posebno za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za njihovo skrb v času njenega bivanja, pevcem in pogrebni službi Vrhovec. Zahvala tudi g. dekanu Božnarju za opravljen obred. Vsi njeni Vrhnika, Log, 4. 2.1997 ZAHVALA V 97. letu nas je za vedno zapustila naša spoštovana in ljubljena teta Frančiška Semrov iz Verda Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali ter pospremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo osebju doma starejših občanov Vrhnika, ki so zadnje leto skrbeli zanjo. Hvala g. dekanu Božnarju, pogrebni službi Pieta ter pevcem. Vsi njeni Dotrpel je naš dragi oče Janez Japelj st. Čukov Janez Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za spremstvo na zadnji poti ter za darovano cvetje, sveče in sv. mašo. Posebna zahvala gospe dr. Mariji Popit-Stanovnik za nego v času bolezni in gospodu dekanu Florjanu Božnarju za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi gospodu Antonu Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve, pevcem, pogrebcem in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Drenov Grič, januar 1997 ZAHVALA ob smrti našega dragega Jova Matica se iz srca zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. Bulcu in g. Hriberniku, g. kaplanu za lepo opravljen obred in oktetu Raskovec. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, moža, strica Antona Hladnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu dekanu za lepo mašo in pogrebni obred, Gasilskemu društvu Sinja gorica, pevcem Raskovec. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Ivana, hči Marta, sin Zvone, zet Christian, vnukinja Klavdija Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna, pozabljena dela dobrote in ljubezni. W. Wordsworth V SPOMIN TINETU 15. 2. 1996— 15. 2. 1997 Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, in očeta Janeza Praznika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nudili nesebično pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Preserje, ostalim gasilcem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in osebju Torakalne in Nefrološke klinike UKC v Ljubljani, župnikoma gospodu Lojzetu Kočarju in gospodu Vinku Malovrhu za darovano mašo ter pogrebni službi Pieta. Vsi njegovi iz Podpeči in Ljubljane. TV, VIDEO, HI-FI CENTRI PHILIPS • • • • • _ • • • • _ • • • VRHNIKA, Tržaška 28, tel.: 061 752-392 LJUBLJANA, Kongresni trg 12, tel.: 061 214-321 LJUBLJANA, Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 324-467 COMING LJUBLJANA, BTC-hala A, Moderni interieri, Šmartinska 152, tel.: 061 185-27-70 LJUBLJANA, BTC-hala A, Pritličje, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04 GRUnDIG Panasonic OD 4. 3. DO 15. 3. LPCo)[p(lD DAEWOO 7 OBROKOV OB NAKUPU BLAGA V VREDNOSTI DO 100.000 SIT -10 OBROKOV OB NAKUPU BLAGA V VREDNOSTI NAD 100.000 SIT 12 OBROKOV OB NAKUPU BLAGA V VREDNOSTI NAD 200.000 SIT - V CENAH JE ŽE UPOŠTEVAN 5% POPUST. 14 A1 EKRAN 37 cm, Daljinsko upravljanje, visoki S kanali, 100 programskih mest, scart vtičnica SIT 35.815 ALI 7X5.814 PHILIPS 25PT4501 Daljinsko upravljanje, 60 programov, visoki S kanali izpis funkcij na ekranu, EKRAN 63 cm, TELETEKST, STEREO programiran izklop SIT 123.394 AL110 X 14.022 PHILIPS VIDEOPLAYER Z MOŽNOSTJO SNEMANJA VP 26 SIT 32.520 ALI 7 X 5.279 GRUnDIG GV 5300 VIDEOREKORDER 4 GLAVE SIT 54.507 ALI 7 X 8.849 DAEWOO 20 A1T EKRAN 51 cm, TELETEKST Daljinsko upravljanje, visoki S kanali, 100 programskih mest, scart vtičnica SIT 49.990 ALI 7X8.116 DAEWOO 2895 ST EKRAN 70 cm, TELETEKST, STEREO Daljinsko upravljanje, visoki S kanali, 100 programskih mest, 2 scart vtičnici, S-VHS vhod, chinc Audio-video vhod SIT 106.757 ALI 10X12.132 PHILIPS CD MINI GLASBENI STOLP Z INCREDIBLE SOUND FUNKCIJO FW 630 90 W, Radio, CD, dvojni kasetofon, daljinsko upravljanje SIT 69.890 ALI 7X11.346 PHILIPS 21PT166 EKRAN 55 cm, TELETEKST Daljinsko upravljanje, visoki S kanali, 70 programskih mest, izpis funkcij na ekranu, programiran izklop r»;