Inseratl se sprejemajo in vel j A tri sto pil a vrsta: 8 kr., če s« tiska lkrat, 12 „ » n n 2 „ 16 „ || || II i M Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravuištvo administracija) in ekspedicija na Htarem trgu h. št. 16. SLOVENEC. Političen lisi za sioraski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. _ kr. za pol leta , . 5 .. _ t za četrt It ta . . 2 , 5(1 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. za pol leta . 4 ,, za četrt leta . . 2 „ V Ljubljani na dom p velja 60 kr. več na leto, Vredništvo je na Stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Glavni vzrok neslog« slovanske. Slavni češki zgodovinar Jan. Kocin s Ko-cineta dokazuje v predgovoru svoje povestnice, da je zgodovina učiteljica slednjega naroda in še prav posebno povdarja, da mora vsa cemu narodu prvo biti verstvo, kjer se le-to zametuje, tam tudi narod peša. Skoro vsak boj, ki je kedaj divjal na svetu ali se še sedaj vede, skoro sleherni korenini več ali manj v verstvu. Splošen boj se sedaj bojuje med laži-liberalizmom in konservatizmom, pri nas se vodi po časopisih in v državnem zboru, na Nemškem že napolnuje ječe, na Španjskem pa je prikipel celo do krvave bratomorne vojske. In temu boju prvi vzroki so malovernost ali gola nevera z ene strani in pozitivna, posebno katoliška vera z druge strani. Needinost in razcepljenost v veri trga narode (glej Nemško), needinost in razcepljenost v veri je tudi glavni vzrok nesloge vseh rodov slovanskih. In Slovanst.vo ne izvrši nikdar svojega naloga v zgodovini, če se ne vrne k edinosti v veri, ki jo je prejelo od sv. Cirila in Metoda. V Slovanstvu gospoduje trojno verstvo: katoliško, pravoslavno in evangeljsko. Ktero izmed njih je največ storilo v prospeh SlovanstvaV Brez ugovora katoliško, dokler je cvetela edinost v veri. Kaj je vzrok, da so verske razmere na Ruskem tako žalostne, da v višjih krogih vlada nihilizem in da nižje ljudstvo tare pretirana vera, vraže, čudno češčenje svetih podob itd.? Pravoslavje je zakrivilo to, dobro ga je pri-spodobil učeni in bistri Wisemann z ladijo na gnjilih vodah. — Kaj je provzročilo pad Polj- ske? O. Skarga nam pove, da so poleg ošab-nosti in nesloge plemenitnikov zlasti disidenti zadali poslednjo rano Poljski. — Kaj je bilo vzrok tolikih viharjev, ki so pustošili deželo Češko od dobe llusove noter do bitve belo-gorske? Neenako verstvo, husitstvo, češki bratje, spačeni utrakvisti, luterani in kalvini. Kako je to, da se rodovi slovanski eden druzega tako postrani pogledujejo, kaj je vzrok temu, da se prepirajo med seboj, da se celo zatirajo kot najljutejši neprijatelji? Verska needinost. Pravoslavni Rus tlači Poljaka katoličana, čegar starodavno geslo je: „Poljak sem in katoličan". Pravoslavni Rus obeša in strelja zedinjene Rusine zato, ker nečejo priznati cara kot papeža ter nečejo nezedinjenih popov, ker se ne hote izneveriti cerkvi katoliški. — Poljak se neprenehoma puli z Rusinom v Galiciji k največji radosti ustavakov, tega krivi so svet-jurci, ki v svojem časopisu „Slovo" veduo skrivaj pogledujejo tjekaj v Moskvo ter pomagajo Rusom zatirati zedinjence.— Srb ne sovraži Ilrvata manj, nego vsacega druzega „Švaba" in Madjara, domišljevaje si, da le njemu pripada bodočnost na balkanskem polotoku, Hrvat 11111 je izrodek, odpadnik, ki neče poznati cirilice in njene družice — vere pravoslavne. In kaj je rodilo notranjo neslogo pri posameznih rodovih slovanskih? Kaj je provzročilo na Češkem razkol v „mlade" in „stare"? Mladi so najpred zavrgli vero in potem tudi češko državno pravo, ni čuda tedaj, da imajo največ privržencev v mestih, kjer je večina prebivalcev nekatoliška. — Kaj je raztrgalo tudi nas Slovence ter nam vsekalo težke ne-zaceljive rane? Lažiliberalizein in zopet se moramo čuditi, da, ko so Slovenci (sebi v ne-čast) namesto staroslovenskega kandidata izvolili c. k. glavarja Winklerja v državni zbor, je bil kandidat Mladoslovenec, protestant in „liberalec", ki mu je odstopil mesto. In nasproti, kaj premore edinost v veri tudi pri malih vejicah lipe slovanske, to nam pričajo Bošnjaki in lužiški Srbi. — Majhno številce oo. frančiškanov je ohranilo skozi 400 let Bosno katoliško in slovansko, akoravno je tamošnje ubogo ljudstvo, „rajali", tako rekoč ljudstvo mučeniško, vedno preganjano ne samo od krutega Turka, temveč tudi od lastne krvi, od silnih poturčencev. — Kopica Srbov v Gorenji Lužici si je ohranila narodno življenje vsem viharjem vkljub in je do sedaj najdelav-niši izmed ostankov davnih Mličanov, ki so polutrivši se zgubili z vero tudi narodnost. To svedoči najlepše luteranska Dolenja Lužica. Složnost in edinost v veri, ona edina nam prinese pravi prospeh in dolgotrajno srečo. Vsa minulost slovanska o tem jasno svedoči in to spoznavajo vsi pravi učenjaki. Rajni Koubek, ki sicer ni bil goreč katoličan, je vsako leto oznanoval s stolice slušateljem pomenljive besede, da nas le reši katoličanstvo. Ravno to trdi tudi na podlagi svojih dolgoletnih študij V. V. Tomek ter izreka to resnico brez ovinkov na mnogih mestih v svojih spisih. In prvi zgodovinar češki, protestant Palacky, priznava, da je katoličanstvo za Čehe in za Slovane storilo mnogo več dobrega nego slabega, in da je prava sreča za nas, ki stojimo na razpotji dveh svetov, zapadnega in izhodnega, da so se kmalo vdomačili pri nas običaji zapadni in da je z njimi vred objel nas nauk rimsko katoliški. Hanani, ali poslednje dni v Jeruzalemu. (Spisal K. Gnenot — poslovenil F. Jaroslav.) (Dalje.) Pričujoči prično se skoraj prepirati, kteri bode vzel bolnika pod streho. Njih gorečnost se je prelepo odlikovala od ledene trdosrčnosti Judov, kteri so molčč stopali memo ranjenca v stebrišču Salomonovem. „Bolnik je moj", trdi mladi Daniel, „jaz sem ga prvi našel". Tn Eleazar, oče njegov, je zagotovljal možem, da hočejo pri njem najbolj postreči ranjencu; na to so ostali odjenjali. Hananija polože na plašč in odnesö na dom Eleazarjev v sprelep kraj mesten. Kedar možje z dragocenim bremenom dospejo na dom, pri-hitite nasproti žena in hči, da bi kaj pomogli. Obe, mati in hči, ste čudokrasni, vzlasti petnajstletna deklica, ki je gola dražest in nedolžnost. „Suzana, Marija! gledite, kaj smo prinesli. Gospod nam pošilja ubogega in nesrečnega brata. V imenu Jezusovem ga hočemo sprejeti; hitite in pripravite najboljšo postelj." Postelj je kmalo bila priredjena. Tovariši Eleazarjevi so odšli, ker tu niso imeli več nobenega dela. Ksenec se dolgo ni zavedel; kedar spregleda, opazi dve ženski poleg postelje, pa Eleazarja, Daniela in nekega belo-lasega moža. ,,Dragi brat!" veli domačin bolniku, „po zdravnika smo poslali". „Nahamani!" osupno Esenec opazivši star-čeka, s kterim je govoril v tempeljnu in kogar besede je toliko premišljeval. „Nahamani! kako me veseli, da te vidim". Nahamani Hananiju prijazno poda roko, odveže rano, ogleda jo in veli, da je bridka, a nevarna ni. Priporoča mu mirnost, ker to hoče najhitrejše celiti rano, ki mu jo nanovo obveže. — Kedar se je počelo mračiti, stopita v sobo Daniel in mati njegova, da prečujeta pri ranjencu; strežeta mu ljubeznjivo in skrbljivo, prav tako, kakor da je tujec jima v rodu. Proti jutru zamiži in zaspi Ilanani ter spi do poldne. Dopoldne prišel je pogledat Nahamani, omenil je, da mrzlica je že prešla ter da se nadja, da hoče bolnik okrevati. Hananiju se milo dela, ker si dajo domači ž njim toliko opraviti; Suzana, Daniel in Eleazar stoje pri postelji. „Žal mi je, da vam nepokoj in skrbi delam". „A mi smo veseli, da ti moremo postreči," zavrne ga Eleazar. ,,Le upokoji se, saj si v bratovskej družbi, naj te nič ne boli srce zastran postrežbe". Rodbina Eleazarjeva je skrbno čula pri postelji bolnikovej. Ilanani je včasih na tihem premišljeval, kako so ti ljudje radodarni, prijazni in skrbni. Nikjer še ni našel tolike ne-hinavske pobožnosti, medsebojne ljubezni in edinosti, kakor ravno v tej hiši pri teh ljudeh. Osobito spoštoval je rodbino zarad prostovoljne postrežbe, kajti izprevidel je, da tega ne delajo zaradi Cesti in hvale. Eleazar bil je tudi premožen mož, imel je mnogo služabnikov, a niti on niti Suzana, niti Daniel niti Marija, skratka: nobeden ni dovolil, da bi služabniki stregli bolniku, sami so storili vse in z veseljem. Ilanani je opazil, da ta delavna ljubezen Verska razcepljenost rodi po našem mnenji neslogo med Slovani, ona je kal medsebojnega sovraštva in nestrpljivosti. Zato: Videant con-sules ... (Cf. „Čech.") Politični pregled. V Ljubljani, 17. februarija. Avstrijske dežele. Vse kaže na to, da državni zbor bode kmalo šel na počitnice; v predzadnji seji se mu je naložilo, da voli delegacijske poslance, v zadnji pa so ministri odgovorili, na premnoge interpelacije. Najprvo je odgovoril minister Lasser na interpelacijo Barbovo o vedenju g. Vestenecka v Dobrničah pri razdelitvi državne podpore. Podpora, pravi, se je delila postavno; posestnik pa, kteremu se je žugalo z zaporom, naj bi se bil pritožil pri nazočem deželnem glavarju, če je mislil, da se mu je godila krivica. Ker tega ni storil, mora minister soditi, da ni imel za to uobenega vzroka. Na interpelacijo Vošnjakovo o slovenskih cerkvenih zapisekih je Lasser odgovoril, da je ministerski svet vsled dotičnega vprašanja la-vantinskega ordiuarijata določil, da ni nobenega vzroka v tej zadevi kaj spremeniti. Na pritožbo poslanca V i t e z i č a, da je davkarija, oziroma okrajni šolski svet pazinski gominskemu fajmoštru dve slovanski vlogi poslal nazaj, češ, da naj ji spiše laški, je minister odgovoril, da se to nikjer drugej ni zgodilo in da tedaj ni bilo nobenega vzroka v tej zadevi kaj posebnega določiti. V ravno tej seji sta bila zavržena predloga Raz lag o v a, da naj bi edini sin GOletnega očeta bil prost vojaščine in da bi bili vsi bogoslovci vojaščine prosti po določbah §. 25 vojue postave, če so tudi bili potrjeni, preden so prišli v bogoslovje. Minister Š t r e-maj er je na interpelacijo o olomuških kano-nikatib, ktere so doslej vživali le pleme-n i t n i k i, odgovoril, da bodo skušali to odpraviti. V usta vovernih krogih se govori, da sekcijski načelnik C e d i k bode naslednik Banhansov v kupčijskem ministerstvu. ]Va Češkem so bile včeraj v kolin-skem iu jičinskem okraju volitve za državni zbor. Izvoljena sta Staročeha II e v e r a in M a š e k. ]%a Tirolskem bodo 20. t. m. namesto umrlega dr. Grebmera volili novega dr- žavnega poslanca. Konservativni kandidat je bocenski posestnik pl. Z a 11 i n g e r-S t i 11 e n-d o r f, liberalni pa odvetnik B 1 a a s iz In-špruka. Na Ogerskem je še vse pri starem. 15. t. m. je bil T i s z a poklican na Dunaj, da bi cesarju razložil svoj program. Kaj je opravil, se še ne ve. Govorilo se je tudi, da G h y c z y sostavi novo ministerstvo, a on se tega posla brani, kajti prepričan je, da ban-kerot mora priti, če se ne sprejmo njegovi denarni predlogi, noče pa, da bi se to zgodilo pod njegovo vlado. Vnanje države. "V IVaneoski narodni skupščini je VVaddington predlagal, da naj starašinstvo ali senat obstoji iz udov, kterih polovico volijo generalni sveti, polovico pa predsednik republike, kolonije, pa narodna skupščina. Ni pa upanja, da bi se stranke tolikanj zedinile, da bi ta posredovalni nasvet obveljal. Saj se še toliko ne morejo porazumeti, da bi bilo mogoče obstaviti novo ministerstvo. Liberalci desnega središča neki žugajo, da se hočejo zediniti z levico, če bi B r o 1 i e v ministerstvo hotel vzeti kake bonapartovce, M a g n e pa pravi, da bonapartovci prestopijo k levici in pripomorejo k razpustu narodne skupščine, če se noben bonapartovec ne pokliče v ministerstvo. f-ariltaltli je naznanil, da sprejme od zbornice mu določeno državno podporo, ktero bode pa obrnil v izvršitev namerovanih del. — Liberalen list pripoveduje, da je leta 1867 Mazzini od Bismarka zahteval „milijon lir" za svojo protifrancosko agitacijo. Precej na to pa pravi: ,,Sicer pa se pošteni Mazzini ni skladal z Bismarkovo politiko". In malo prej pravi, da „Mazzini je iz sovraštva do Napoleona na to delal, da Napoleon ni dobil Italije za zaveznico". — Tedaj Mazzini je Na poleona sovražil iu zato mu nasprotoval; i Bismarkovo politiko se ni skladal, pa vendar jo podpiral, „kakor je sodil, da je za njegov narod najboljši," — in zato je zahteval še od Bismarka , milijon lir"! — Ali ni to šurimur stvo več kot „ofenheimarstvo"? In liberalnemu listu je ta slepar „pošteni" Mazzini! Kaj neki bi liberalci rekli, ko bi kdo klerikalcev tako počenjal, s kakošnim imenom bi to zaznamovali? Pošten Mazzini, pošten Garibaldi, pošten Dimež, pošten „hudi Kljukec" ! do bližnjega obsega tudi mnoge uboge, kteri so dohajali po milodare v hišo. „Farizejci niso niti Saducejci", meni Ilanani, „a Esenci tudi niso. Kdo tedaj so? — Dejal bi, da so Nazarejci, angeli iz raja, ki tješe umirajoče siromake." Sprva se je Nahamani oglašal vsak dan, pozneje, ko se je bilo dovolj zboljšalo bolniku, oglašal se je po enkrat na teden. Neizrekljivo blago in milo bilo je Hananiju, kedar je zrl v mili in prijazni obraz zdravnikov, kajti iz njega je odseval nebeški mir in pa Bogu vdano srce. Zdravnik se je rad zgovarjal o verskih rečeh z Esencem, ki je na tihem priznal, da vera Nahamanijeva je mnogo popolniša in vzvi-šeniša nego vera samotarcev masfiških. Tudi gostitelji Ilananijevi bili so kristijani. Odmah po prihodu sv. Duha stopil je apostelj Peter iz dvorane, v kterej je bil Jezus s svojimi aposteljni poslednjikrat večerjal, in navdušen prišel je oznauovat Križanega. Koj prvi pot pridobil jih je 3000 svojemu mojstru. Po vsem Jeruzalemu govorilo se je o tem čudežu, tudi I v. friiegore se o govoru, s kterim je knez Nikica odprl narodno skupščino, „Allg. Ztgi." poroča, da je zlasti povdarjal, da dežela je 1. 1868 imela le 6 ljudskih šol, zdaj pa jih ima že 50. Dalje se je hvaležno spominjal dobrohotnega cara Aleksandra in prisrčnega sprejema svojega v Berolinu. Spominjal r«kem se zopet nekaj kuha. Ce bode moral kralj Jurij umakniti se rogo-viležem, namerava neki Bismark na grški prestol povzdigniti vojvoda nasavskega. Eleazar je zvedel o njem, in ker je davnaj hrepenel po resnici, šel je tudi on poslušat aposteljna. O treh popoldne, kedar so se vršile poslednje molitve, prihitel je Eleazar do tem-peljna, kamor sta ravno ta hip dospela tudi Peter in Janez, ter zdravila hromovca pri vratih Nikanorovih. Ta čudež je videl Eleazar, in potem slišal tudi govor aposteljnov: „Možje izraelski! čemu se čudite in gledate naju tako, kakor da sva z lastno močjo storila, da ta človek hodi? Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov, Bog naših očetov je poveličal svojega Sina, kterega ste bili izdali in zatajili pred Pilatom spustiti ga hotečim; umorili ste za četnika življenja, kterega je Bog obudil od mrtvih, kar mi vselej in povsod spričati hočemo. Znam, o bratje, znam, da to ste po nevedoma storili vi in vaši glavarji, toraj spokorite in spreobrnite se, in vaši grehi bodo zbrisani." Koj na to je Eleazar očitno spoznal vero Križanega, bil je pokrščen on in njegovi ; tudi drugih 5000 vernih sprejela je cerkev ta dan. (Dalje prih.) Izvirni dopisi. ■z, Kfiiresa (r^a |tri 1'olj»-;iitli, 14. febr. Ker sem še le te dni čul, kako neresnično se je „Tagblattu" poročalo iz Črnomlja o voiitvi za obrtnijsko zbornico, mi je sveta dolžnost, to razjasniti, čeravno malo pozno že. V soboto večer, 9. jan. t. 1., prinesel mi je občinski sluga Bižal, ob enem tudi moj poštni posel, dva lista, ktera mu je prinesla njegova hči iz Črnomlja, in me prosi, da mu povem, kaj ima oklicati. Na enem listu bilo je pisano to le: An den Bezirksdiener Bižal in Altenmarkt, diese alle müssen am Montag, d. i. am 11. Jän. nach Vornschloss zum E. Jonke kommen. Das müssen sie gleich morgen verlautbaren. Černembl am 9. Jänner 1875. — „Podpis ni bil pravi." Na drugem listu pa so bila zapisana imena mož, ktera je tudi bral v nedeljo 10. jan. po sv. maši. Rekel mi je občinski sluga tudi, da ima veliko listov od „steueramta", ktere mora precej jutri razdeliti, ker v ponedeljek 11. jan. bodo že prišli za davke rubit. Čudno se mi je to dozdevalo, ker je drugekrati vsaj 8 dni poprej oklical in razdal listke. Jaz se nisem za to reč nič več brigal, ljudje, ker so mislili, da pride g. Nič, davkarski inšpektor, zavoljo patentov, podali so se v ponedeljek okoli devete ure, nekteri čez dve uri daleč, v Predgrad, pol ure od tukaj. Okoli poldne prišel je pa davkarski adjankt g. Mosner in rekel možem, ki so ga čakali: „tukej-le böte volili te-le može, ki bodo prav dobro za vas skrbeli;" podpisali so te liste, iz kterih jim je žnjim prišli pisar nekoliko bral. Ker možje te reči razumeli niso, in jim je rekel, da je tudi župan že podpisal, so podpisali tisti, kteri so bili prišli; kterih pa ni bilo, podpisal jih je g. Mosner pa njegov pisar. Tako so podpisali tri, kteri so že umrli. Drugih, kterih ni bilo zraven, je okoli dvajset, in vse so podpisali. Tako celo gostilničarja, v čegar hiši so bili, ne da bi jim bil rekel. Ker so podpisovali tudi nekake prejemnice od c. kr. davkarije, ktere bile so tudi neizpolnjene, kakor volilni listi, in zraven še nekaki „pogen", se je nekterim čudno dozdevalo. Ko sem jaz popoldne okoli 4. ure v gostilui Miliela Štav-daherja, nasproti šole, pil maselček vina, prišli so: Mihel Gerzetič in Štefan Panjan, mlinarja iz Sred. Radenic, in Andrej Rauch iz Plemenitaša na Hrvaškem, kteri kaki vrč vina v Radencih proda, in je zavoljo tega tudi imel pravico voliti, v gostilno in so mi rekli, da so šli danes za pravo bedarijo v Predgrad, in da, če bi bili znali, zakaj, bi gotovo ne bili šli, ker je daleč in imajo dosti dela. Bile so nekakove volitve, pa nič ne vemo prav, kaj in kako. Podpisali smo neke žute liste brez imen, to je prazue, in tudi še nekake druge cegelce od „steueramta", in en „pogen." Kterih pa ni bilo, sta jih gospoda sama podpisala, in zraven še take, ki so že umrli. Jaz jim tega verjeti precej nisem mogel; vendar, ker so mi tako trdili, sem jim bral nekoliko iz „Slovenca" in jim povedal može, ktere je priporočal. Vsi trije bili so jako hudi, da so bili tako prekanjeni, in rekli so, da gredo hitro nazaj v Predgrad po podpise, ker oni čejo biti Slovenci, in ne nemškutarji. Ker so želeli, da bi šel tudi jaz žnjimi, in ker sem se bal, da bi kake neumnosti ne storili, šel sem poklicat tudi g. kaplana in šli smo v Predgrad, kjer je še bival g. Mosner. Mimogrede šel sem pa jaz še k občinskemu slugi in mu rekel, da mi da una lista, ktera mi je v soboto brat prinesel in vsled kterih je v nedeljo oklical. Ko pridemo v izbo kJonketu, pričkal se je g. Mosner z Ivanom Bižalom iz Predgrada. Ko je bil z vsem gotov, vprašal sem ga jaz: „Gospod, imate li še kaj posla?" in ker odgovori, da ne, pokazal sem mu „ukaz" na obč. slugo, in vprašal, če pozna ta podpis? Odgovori, da ga ne pozna, in to potrdi tudi njegov pisar, nato pogledali so podpis tudi župan in drugi nazoči možje, pa nobeden podpisa poznal ni. Na to pa so rekli možje: „Ker tega ukaza ni podpisal g. okr. glavar in tudi ne g. komisar, toraj prosimo, da nam daste naše podpise nazaj." Pa g. Mosner stopi po konci in meni reče: „Als wer treten Sie hier auf, als Lehrer oder als Agitator?" Jaz sem mu odgovoril: „Ich trete hier als ein das Recht liebender Mann auf, von den Wahlmännern ersucht." On pravi: „Ich bin Vertreter der Regierung, merken Sie sich!" Jaz sem mu odgovoril: „Sie sollen sich das merken, die hohe Regierung billiget Ihr Vorgehen hier gewiss nicht." Možje pa so zahtevali, da se govori slovenski, ker je gospod tudi popred znal slovenski. Ko se je še obotavljal dati podpise nazaj, rekli so mu odločno, da, ako jih ne da, gredo žnjim v Črnomelj k c. kr. okr. glavarju, ali če bo trebalo, bodo telegrafirali na višje mesto. Ker mu je tudi župan rekel, daje najbolje, da podpise nazaj da, vzel jih je iz „torbice" in vsakemu volilcu dal njegovega v roke. Tiste, ktere sta pa gospoda sama podpisala, del je na posteljo zraven sebe. Ker so pa nekteri od teh, ki sta jih podpisala, zraven prišli, so možje zahtevali tudi te podpise nazaj. Jaz sem gledal na uni list, kterega mi je dal obč. sluga, in bral za gospodom imena. Ko so imeli vsi podpise v rokah, smo jih prešteli, in bilo jih je 41. Zročili so se vsi županu Mihelu Stavdaherju, ta pa jih je dal meni. Jaz sem na to rekel: „Možje! gospod župan je izročil meni vse te podpise, ste li zadovoljni?" Vsi enoglasno reklo: „dal" Na to sem rekel: Možje I ker smo rekli gospodu, da njemu ne bo nobeden nič hudega storil zavoljo tega, in da se mi le za pravico potegujemo, ali čemo te podpise tukaj pred njim vničiti? Vsi so odgovorili, da se mora to preiskovati in biti kaznovan tisti, ki je to zakrivil. Zaklicali smo navdušeno našemu presvit-leinu cesarju in vladarju: „Živili!" in izrekli, da slavna vlada gotovo tako delati ne veleva. Povabili so potem gospoda, da naj ostane pri nas in pije z nami kupico vina, in ga zagotovili, da ne bo čul najmanjše Žale besedice zavoljo tega; pa ni hotel ostati, če tudi je mislil biti tam čez noč, in pri durih ven grede je rekel: „Ich habe der Gewalt weichen müssenI" g. kaplan je, to slišaje, rekel: „Možje! gospod pravijo, da so morali zavoljo sile dati podpise." A vsi so odgovorili: „Gospod so jih nam sami radi dali!" Kako je predpoldne v Igu oštirju Petru Bukovac-u govoril, da je dobil podpise, zvedel sem kasneje, in ker je Pet. Bukovar pri preiskavi to povedal, ne bom jaz tukaj tega pisaril. Bila je potem preiskava 4 dni, in osem žandarjev je bilo 4 dni v Poljanah, da-si tudi le enega treba ni bilo. To je od besede do besede resnično, nič več, nič manj 1 Ako bi se bila tedaj „Tagblattu" resnica poročala, glasiti bi se bilo moralo poročilo vse drugače. 'Ma (ilorciijNkrKa . 13. febr. Prvo dejanje tragedije ali bolje komedije, volitve za kupčijsko in obrtnijsko zbornico je končano; končano je tudi že drugo dejanje, preiskovanje (na videz) opravičenih pritožeb in protestov volilcev slovenskih. Ali ni istina, da so okrajni glavarji sami bili krivi, da se je pri volitvah ravnalo nepostavno, ali je bilo torej pač pričakovati, da bodo ravnali sebi nasproti? Oder was? V Itadolici, in kakor se kaže povsod, je šlo le nato, da bi se zamoglo po svetu raz-trobiti: „le duhovni so proteste uzrokovali". Zato je bila tudi okrajnim pašam največa skrb izpraševati: Kdo je to pisal? Kdo vas je naučil? Te volitve tedaj so od kupčijskega ministra odobrene. Da bi pa vsa igra imela le dve dejanji to vsaj meni noče v glavo? V radoliškem okraji niso bili nepostavno podpisani samo tisti podpisi, zoper ktere seje protestiralo, ampak koliko jih je, ki še niso bili razglašeni, pl. Wurzbach in drugi glavarji, ker je gotovo povsod še veliko ne na dan prišlih krivic, naj tedaj te preiskujejo, ne pa, da bi pestili ljudi, kteri so se svoje pravice zavedali in po njej ravnali. Po mojih mislih morala bi biti naša dolžnost po vseh občinah kranjskih natanko jih preiskovati, koliko podpisov je bilo ogoljufanih, in reč to naznaniti državnemu pravdniku. Do-sedaj so sodnijsko preiskavo sprožili nekteri tukajšni obrtniki sami, a bolje bi bilo, da bi to storile občine, kterim so glavarji kratili po §. 10 zagotovljene jim pravice. Morda bi se v Ljubljani našel odvetnik, ki bi to reč hotel v roke vzeti in zastopati občine. G. I» Mnrlhora. 14. febr. (Vesela znamenja. Pozor pri brošurah). Kakor je tudi „Slovenec" v štev. 19. poročal, imenovan je preč. g. dr. U 1 a g a za nadžup-nika v Konjicah. To imenovanje vzbudilo je veliko veselje ne le po domači škofiji, ampak po Slovenskem sploh, in to najbolj zato, ker nam kaže, da vsaj vlada na Štajarskem ne misli tako, kakor mnogi nemčurji, ki bi Slovence najrajši iz dežele pregnali. Novi č. g. nadžupnik je narodnjak, to vlada ve; pa tudi to ve, da je eden tistih narodnjakov, ki dajejo z vso udanostjo cesarju, kar je cesarjevega, ker dajejo tudi Bogu, kar je božjega, in niso izdajalci katoliških načel. Kdor božjih in cerkvenih pravic ne spoštuje, kako bo spoštoval državne in narodne pravice, ki izvirajo od Boga! — Da toraj vlada takega moža ni vrgla pod klop, je veselo znamenje in spodbuda narodnjakom, da delajo brez strahu na to, da se ljudstvo uči, vzbuja, na pravem potu zvestobe proti cerkvi in udanosti proti vladarju ohrani. — Drugo veselo znamenje nepristranskega postopanja pri deželni vladi je to, da je narodnjaku, gosp. Pajku, brez pomislika koncesijo dala za tiskarno, ktero je kupil. — Blagodušuost in zaupanje od vladne strani bo rodilo enake čuti tudi na narodnej strani, in tako le želimo, da bi duh prave svobode skoro na vseh straneh zavladal. Te dni dobili smo brošurico nemško, „Etwas für Ungläubige," ktera je spisana v nemškem jeziku od nekega v Bosni in se ponuja po nizki ceni v podporo naselbine blizo Banjeluke. Čč. gg. duhovnike opozorujemo, da naj dotične knjižice ne razširjajo, ker utegne več škodovati kakor koristiti. Kdor daruje kaj za naselbino, ima plačilo pri Bogu; toda s takimi knjižicami naj zadevni gospodje katoličanom prizanašajo. Čudimo se le knjigarju g. Moserju v Gradcu, kako da zamore zalogo t a c i h stvari prevzeti. Domače novice. V Ljubljani, 18. februarija. (Tatvine.) Zadnji čas se je slišalo o mnogih tu doprinešenih tatvinah, pa še le 15. t. m. se je tukajšnji policiji posrečilo zgrabiti čvrstega in zdravega 24letnega postopača, kteri pa je nosil roko povito ter beračil po mestu — zraven pa le simuliral. Kakor smo pozve-deli, nosil je ukradene reči k nekemu stražniku južne železnice celo uro daleč na Brezovico. (Vpor na gradu) se je, kakor slišimo, v ponedeljek zvečer ob '/26 uri vr.el med jetniki, in morala se je cela kompanija vojakov gori podati, da so zločince, kterim le tičjega mleka primanjkuje, umirili. Vojaki se nimajo nikjer pritoževati, ko morajo za grenek in neslan kruh te javni varnosti nevarne postopače v hudi zimi čuvati, da reveži mirno in sladko spati morejo. „Gospodom lumpom" pa, ki so spočiti in imajo dovolj časa misliti na vse dobro in slabo, kmalo ne bo nobena jed več všeč. Stradati potepuhe, potem jim ne bodo hodile take muhe po glavi; vse drugo ne pomaga nič zdaj, ko tudi palica več ne poje. Razne reči. — Strašno hudodelstvo se je te dni zgodilo v Zelečah na blejskem jezeru. Neki surovež, Pogačnik po imenu, prišedši iz Ila-dolice žene ne najde doma. Bila je z otročičem svojim pri sosedu. Zvedevša, da je mož prišel, gre domov in mu smehljaje otročička nese naproti, a surovež jo tako hudo sune z nogo, da pade na zobe. Potem jo začne biti s pestmi in že na pol mrtvo še enkrat sune s težkimi svojimi čevlji tako hudo v trebuh, da ji poči želodec in revica umre. Pravijo, da je čute bližajočo si smrt, prosila moža, naj bi poslal po zdravnika in duhovna, pa živinski človek ji še tega ni hotel storiti. V četrtek je sodnijska komisija umrlo raztelesila, hudobneža pa zaprla. Govori se, da je vse to storil v pijanosti. Resnično je, da pijanec se poniža še pod neumno živinče. — Pretepi. Iz Radolice se nam piše: Ni davno, kar sta se tukaj zgodila dva pretepa. Neki fant je bil v krčmi raztogotil nekega M., ki se poda iz krčme, fanta pred vratmi počaka, ter ga tako hudo s polenom vdari po glavi, da se zgrudi na tla in zgubi zavednost. Druzega pretepa, ki se je pričel tud v krčmi, menda zarad plesa, vdeležila sta se tudi žandarma ter rabila svoja meča. Čim bolj se širi hvalisana inteligencija in svoboda, tem bolj raste tudi surovost med prostim ljudstvom. — Strašen umor. K neki železnični čuvajnici na Hrvaškem pridere po noči več tolovajev. Čuvaj jih zagleda in da bi jih od-podil, ustreli in rani enega izmed njih. Na to pridero drugi, razbijejo vrata, zgrabijo čuvaja, ga vržejo na mizo ter mu prerežejo vrat, ženo pa silijo, da mora držati skledo ter lo- viti kri tekočo iz vratu moža, tako dolgo, da je bil mrtev. Potem tudi nji zamaše usta in zvežejo, odpeljejo kravo in odidejo. Šest let stari sin, ki se je bil skril, pride na to, ter izleče materi zamašek iz ust in jo tako reši smrti, ker bi se bila zadušila. — V Waldshutu so „starokatoličani" sklenili, da se ima vsak, ki svojih otrok ne bi po „starokatoliškem" obredu krstiti dal, brez vsega druzega izključiti iz „starokatoliške" občine. Pa kak krik ženo liberalci, ako je kdo iz katoliške cerkve izključen! — Slikarju F ii h r i c h u na Dunaji je poslal papež lastnoročno pismo, ki se (latinski) glasi: „Bog naj Vas blagoslovi in vodi um Vaš in roke Vaše, da boste vedno le podobe slikali, ki bude srca vernih k lepemu obnašanju in častenju svetnikov." Listnica vredništva. V uekem poslanem v štev. 36 „Slov. Nar." se loškim gg. kaplanom podtika, kakor da bi bili oni skovali dopis v štev. 18. ,(Slovenca" o loški čitalnici. Javno izrečemo, da to natolcevanje je čisto krivično. Res čudno je, da se skoro vsi naši dopisi pripisujejo duhovnikom, da-si imamo po vseh krajih slovenskih, tudi v Škofjeloški okolici, mnogo prijateljev svetnega stanu, ki nam blagovoljno dopisujejo. Tudi to je graje vredno, da se vedno le poprašuje, kdo je to pisal, namesto da bi se prc-vdarjal in preiskoval dogodek sam. Poslanico gg. kaplanov loških , ki je bila že stavljena, smo odložili, ker v njihovo opravičenje proti natolcevanju poslanega v ,,S1. Narodu" zadostuje to naše spri-čevaujo in bi jim menda tudi nikakor ne bilo po volji, da bi zarad nepremišijonega ravnanja kdo prišel ob službo. Umrli so: 10. febr. Zvoniinir Boltavzar, česarja sin, 6 1, — in Ludovik Melhior, kavarnnrja sin, 5 1., oba za vnetjem vratu. — Elizabeta Grcgoree, go-stica, 82 1., za pljučnico. — Janez Vidic, delavec 47 1., za možg. mrtvoudom. 11. febr. Jože Polee, kondukterja otrok, 1 dan, za slabostjo vsled prezgodnjega poroda. — Janez Mahkotu, nadzor, vžituine otrok, 8 m., za kašljem. — Jože 1'ajk, delavca otrok, 3 1., za škrlatom. — Karol Okom, kondukter, 57 1, za mrzlico. 12. febr. Peter Črne, delavec, 35 1., — in Katarina Polec, kondukterja žena, oba za pljučnico. — Jurij Zavašnik, korar, 66 1., — Katarina Cunder, zidarja hči, 13 1., za pljučnim oslabljenjem. — Friderik Inspali, gostača otrok, 2 1., za davico. — Jera Koležar, mešetarja otrok, za razlivom v pljuča. 13. febr. Marija Racher, delavka, 31 1., za pljučnico. — Tomaž Ciber, revež, 56 l„ za pljučnim oslabljenjem. — Jera Schafler, hiš. posest, hči, 39 1, za krvotokom. 14. febr. Anton Korošec, suknarja otrok, 8 m., za vnetjem vratu. — Jožefa Perue, delavca hči, 17 1., za pljučno sušico. — Marija Pezdir, delavka 60 1., za pljučnico. — Janez Fine, delavec, 4 3 1., za pljučno sušico. 15. febr. Fidelis Terpinc, grajščak itd., 70 1., za pljučnim oslabljenjem. — France Legat, lončar, 56 1., za mrtvoudom. — Pavla Lovšin, usnjarjeve vdove otrok, 5 m., za božjastjo. — France Vovk, hlapec, 69 1 , za pljučnim oslabljenjem. — France Bizjak, hlapec, 64 1., za pljučnico.— Janez Grilj, delavec, 40 1 , za prsno vodenico. 16. febr. Marija Hribar, inšt. reva, 84 I.,— in Urša Mrak, strežnica, 78 1., obe za oslabljenjem. — Leopold Strelj, branjevčev otrok, 2 1., zu vodenico v glavi. — Marija Tiran, železn. čuvaja žena, 38 1., za pljučno sušico. Eksekutivne dražbe. 20. febr. 3. Andr. Perne tovo iz Taborja (1608 gl.) v Kranju. — 3. Ant. Lebar-jevo iz Loke (2035 al.) v Loki. -— 2. Ant. Miklič-evo iz Zagovice (3140 gl.), — 1. Tone Dobravč-cvo iz Brega (1220 gl.), — 2. Tone Miklič-evo iz Zagorice (3140 gl.), vse v Laščah. — 2. Janez Šive-tovo iz Sela (1754 gl.) na Brdu. — 2. Luk. Belc-evo iz Osredka (4679 gl.), — 2. Andrej Zdravje tovo iz Goričice (3598 ni.), obe v Ljubljani. — 1. Tone Britin-ovo iz Podlipe (30t>0 gl.) na Vrhniki. — 1. Jož. Križan-ovo iz Metlike (1160 gl.), — 1. Jak. Vervičar-jevo iz Dragumlje (1480 gl.), obe v Metliki. — 1. Pavel Kapel novo iz Kala (400 gl.), — 3. Fr. Celhar-jevo is Šentpetra obe v Postojni. — 1. Vencel Keržišnik ovo iz Zagorice (1199 gl.) v Hadoljici. 22. febr. 1. Mih. Kraševe evo iz Studenca (870 gl.) v Ložu. — 3. Tine Matinik-ovo (2400 gl.) v Ljubljani. 'fVIf-Ki'MtW'ti«- «Ir-iiurtir- ««ur 12. febrruarja. Papirna renta 70. -90. — Srebrna renta 75 80. — ISGOletno državno posojilo 112 15.— Hankine akcije 96o — Kreditne akcije 220.70. — London IU 35 — Srebro 105.50. — Ces. kr. cekini 5 25 — 20\apoleon 8.90 '/,. | 7at organ ista in inežnarja | Ji t t «g ss se cerkvenim predstojništvom priporočuje & % pošten oženjen človek, ki že zdaj to službo & ^ opravlja. Več se zve pri vredništvu. (6-3) § Gips! gips! gips! Podpisani naznanjam čast. občinstvu, da imam veliko zalogo za kmetijstvo tolikanj koristnega gipsa, s kterim sem pripravljen tudi na vnanja noročila hitro in po volji gg. naročnikov postreči. Franc Plahutar, posestnik na Jesenicah (9—3) (Assling, Oberkrain.). Karol Tišina (16-1) (poprej Janez Jenko), krojač na šenpeterskem predmestji št. 101, se p. n. občinstvu vljuduo priporoča v izdelovanje možkih oblek vsake vrste, po najnižji ceni. g'odpisani si šteje v čast slavnemu občinstvu naznaniti, da je napravil v Ljubljani zalogo prelepih z oljnatimi barvami tiskanih podob cerkvenega in svetnega pomena. Podobe brez graje in napaki; v lesenih lepo pozlačenih okvirjih se prodajajo kolikor mogoče po nizki ceni. Ima podoba kako napako, ali če je bila na potu poškodovana, se vzame nazaj brez ugovora, ter se z drugo nadomesti, da se nam le v osmih dneh to naznani. Podobe so vsakoršne velikosti, tedaj pripravne za cerkev, za nizke in visoke sobe. Zato jih priporočamo tudi kakor prav prilične spominke, darila za godove itd. — Da si zamorejo tudi manj premožni podobe omisliti, ne tirjamo vsega plačila na enkrat, ampak smo zadovoljni z mesečno plačo v osmih obrokih. Zaloga podob je pri gosp. Lndoviku pl. Marclietti-jn, nasproti zvezdnega drevoreda v hiši banke „Slovenije". ) (67 —12) Ferdinand Rudi. Priporočilo n zalivala. Slavnim narodnim društvom, častiti duhovščini in drugemu p. n. občinstvu iz dežele in mesta si dovolujem najudanejše naznaniti, da sein prevzel pstico ? liljMi čitalnici, kjer si bom prizadeval vsacemu postreči z okusno jedjo in dobro pijačo po nizki , ceni; zlasti bom skrbel vedno za dobre ; sorte vina v sodih in butelijah ter točil ; najboljše pivo. Ob enem se zahvalujem v imenu svoje ; soproge — bivše vdove gospe Kamove — ; za dosedanje obilno obiskovanje ter se ; nadjam, da bo si. p. n. občinstvo isto ; zaupanje na-me preneslo ter me pridno | obiskovalo. Ivan Tanko, (13 — 2) gostilničar. Nešič-eva Itfešič-evo Nesič-eva c. k. izklj. privilegirana c. k. izklj. privilegirano c. k. izklj. privilegirana turška .sfe turška grško milo (žajfa) grško milo (žajfa) turška turška grška l||f grška za rodovine. §|jif: za rotlovine. arabska ^^ arabska ,.illin,.,,„ iwwiiiwia ™ inncL-n .... . . . . v . liiiktura za barvanje las in brade, obrazna poinaua za ženske, Vzhodno In Pinn m in 71) 7i i'jivlß in o enšanle , , • , . . . ... * „ , , . £lluy'"'1 Ilm" lA ''Uia»jc lil uitp.viiijt,, aozdHj neprekošena v svoji lastnosti, her e ne le naj bol ] nedolžno sredstvo za ženske posebno se pr.- lepo dišeče, prek, si gled,' dobroto m vrednosti res popoinom£ „eSkodljiva, ampak tudi rast las zelö poroča za Kiibe. ptKe, ninzolje, lirnpov« kozo najboljše milo, odpravi gotovo vse nečistosti na koži, p08pešuje in lase koj" čii.o, temiio-ru javo, rumen- ■ n ik obrazu zelo gladko kožo m njezno barvo, kakor izpustke. ina/.oljčkc itd. iu