Glasilo občine Gorišnica, št. 2/letnik IX, september 2005
10. OBČINSKI PRAZNIK
utrinki z osrednje prireditve v Gorišnici
OBČINA GORIŠNICA
OBČINA GORIŠNIGA OBČINA GORNICA
ummiMut
OB VEČERIH
1 E"?
F
1. VAiKfl 01IMPIADA
////////JI
UVODNIK
čaka nas delovna jesen
a večino izmed nas je že napočil
M čas, ko bomo pri delu spet A^krepko zavihali rokave in se ponovno posvetili številnim delovnim obveznostim. Čas dopustov je za nami in čeprav je bilo letošnje poletje bolj muhasto se napovedi meteorologov o vročem poletju niso uresničile, pa vendar upam, da ste preživeli lepe počitnice in si nabrali dovolj delovnih moči, da spočiti vstopite v jesen.
Pred vami je že nova številka občinskega glasila Vesti iz vasi in ponovno smo za vas pripravili obilo zanimivega branja. Tako boste izvedeli vse, kar se je pomembnega dogajalo v naši okolici, pa še morda prepoznali kakšnega znanca na kateri izmed objavljenih fotografij, za vas pa objavljamo tudi številne razpise, na katere se lahko kot posamezniki tudi prijavite in pridobite finančna sredstva.
Jesen bo delovna tudi za vse nas, zaposlene v občinski upravi, svetnike, in ostale, ki kakorkoli sodelujejo pri razvoju naše občine. Trudili se bomo po najboljših močeh, se konstruktivno odločali o pomembnih rešitvah in se prijavljali na različne razpise ter tako skušali občini zagotoviti čim več denarja za njen nadaljnji razvoj.
Župan,]ože Kokot
naš trud, ki smo ga vložili v nove nezaposlenosti. Veliki povdarek smo prostore. Iskreno se zahvaljujemo dali kmetijstvu, obrti in malemu vsem društvom, ki so pomagala pri gospodarstvu. Verjamem, da nam bodo izvedbi kulturnega programa in pri obiski ministrov v pomoč in korist, sami pogostitvi. Na proslavo ob
počastitvi občinskega praznika so prišli Vsi ti obiski pomembnih mož v državi skoraj vsi župani ali njihovi namestniki kažejo na to, da je naša občina bivše občine Ptuj in izven nje ter trije prepoznavna tudi v širšem prostoru, poslanci državnega zbora in minister za Dobro delo v korist vseh občanov pa je okolje in prostor, dr. Janez Podobnik. tisto, ki na koncu poplača ves trud in Ob 100-letnici gasilskega društva zagotovo nam brez skupne, Moškanjci nas je obiskal obrambni medsebojne pomoči ne bi uspelo, da bi minister Karel Erjavec, sredi tedna pa občina dosegla takšen status, kot ga ima notranji minister Dragutin Mate.	danes.
V mesecu juliju smo ob občinskem prazniku svojemu namenu predali novo občinsko stavbo s kulturno dvorano in novo zgrajeno cesto v Gruškovcu. Številni ste prišli na osrednjo slovesnost in s tem počastili
Z vsemi sem vodil plodne razgovore o Dragi občani, naj vam prihajajočo jesen naši občini, jo predstavil v luči njenega polepšajo lepi, sončni dnevi, jesenske napredka, predvsem o njenem plodove pa skrbno shranite za zimo. nadaljnem razvoju na vseh področjih; Predvsem pa vam želim obilo dobrega zagotovitvi varnosti, prostorskem počutja in varnosti v zavetju vaših urejanju, kulturnem delovanju, domov, predšolski in šolski vzgoji, sociali in
Jože Kokot
VESTI IZ VASI
je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja, odgovorna oseba župan, Jože Kokot.
Fotografije: Foto Laura, Davorin Zorli, avtorji prispevkov, arhiv.
Računalniški prelom: ALINEA, Davorin Zorli s.p..
Tisk: MA tisk d.o.o. Maribor.
Naslov uredništva:Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, telefon: 02/743 11 11, e-mail: obcina.gorisnica@siol.net. Naročanje oglasov:Alinea, Davorin Zorli s.p., 2272 Gorišnica 80, fax:02/743 02 10, e-mail: alinea@siol.net.
Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%.
Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, kijih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Tiskano septembra 2005 v 2000 izvodih.
Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2005. Prispevke za naslednjo številko pričakujemo do konca novembra 2005.
ZA NAMI JE 10. OBČINSKI PRAZNIK
številna udeležba na osrednji prireditvi
srednja občinska proslava ob Vendarle je v naši občini opaziti velik I 110. prazniku občine Gorišnica napredek. Trudimo se, da bi v okviru
je bila v petek, 22. julija pred razpoložljivih proračunskih sredstev novo občinsko zgradbo v Gorišnici, lahko uresničili čimveč želja občanov, Med številnimi občani in gosti iz izboljšali komunalno infrastrukturo in sosednjih občin seje prireditve udeležil zagotavljali prostorske možnosti za tudi minister za okolje in prostor, Janez razvoj obrti in samostojnega Podobnik, ki je županu čestital ob podjetništva ter posledično ustvarili prazniku in občini izkazal priznanje za nova delovna mesta. Prijavljamo se vse pridobitve. Na prireditvi so bila tudi na državne in evropske razpise in podeljena tudi občinska priznanja, se tako tudi na tak način trudimo v slovesnost pa je bila združena z občino pripeljati čimveč sredstev. otvoritvijo nove občinske upravno - V vseh letih smo spodbujali in ustrezno poslovne zgradbe. Slavnostni govornik finančno podpirali tako kulturna, kot na prireditvi je bil župan, Jože Kokot, ki tudi športna, gasilska in humanitarna je med drugim povdaril:	društva, ki pomembno vplivajo na
"Prav je in vesel sem, da smo leta 1994 kakovost življenja v občini. Nismo ustanovili lastno občino in danes lahko prezrli niti skrbi za gospodarstvo, z gotovostjo zatrdim, da je bila naša in turizem, kakor tudi ne za kmetijstvo, ki državna odločitev pravilna. Čeprav je na našem območju zelo pomembna smo kot občina "stari "šele 10 let,pase gospodarska panoga. Tudi za lahko v tako kratkem času pohvalimo s nezaposlene, socialo, predšolsko in številnimi novimi pridobitvami.	šolsko vzgojo je poskrbljeno na
Kljub temu, da situacijo, ki v različnih področju celotne občine, kar so priča občinah zaradi neurejene zakonodaje naši objekti tudi v tej zaključeni nalaga občinam vedno več nalog, saj se gradbeni celoti.
je spremenilo cca 60 zakonov,	Da bi bila kakovost življenja še boljša,
ki finančno bremenijo proračun, oz. se trudimo, da bi našim občanom večajo finančna bremena občin.	zagotovili takšne pogoje in takšno
Tudi sami nismo najbolj zadovoljni, pa okolje, v katerem bodo radi živeli in v vendarle upamo, da bomo občine katerem se bodo dobro počutili, uspele z državo vzpostaviti nek Tudi v letošnjem letu bomo na novo konstruktiven dialog financiranja uredili in asfaltirali okrog 10 km cest, občin.	nekaj smo jih preplastili, nekaj
Po proslavi je bila svečano odprta nova poslovna zgradba
gramozirali, izkopali smo tudi več obcestnih jarkov in še bi lahko našteval.
Za industrijsko cono v Moškanjcih smo si pridobili gradbeno dovoljenje, razparcelirali smo parcele in uredili bomo celotno infrastrukturo. Pridobili smo tudi že nekaj potencialnih kandidatov, ki bodo svoje dejavnosti prenesli v to cono. Upamo, da nam bo do konca letošnjega leta že uspelo napolniti industrijsko cono.
Občina na svojo industrijsko cono ni želela gledati v smislu pridobitvenega vidika, pač pa predvsem dolgoročno, v želji, da se vanjo s svojo dejavnostjo preselijo perspektivna podjetja in samostojni podjetniki, ki ponujajo kvalitetne izdelke in storitve. Na ta način bomo povečali število delovnih mest v občini, morda pridobili še kakšnega občana več, hkrati pa se bo tudi povečal prihodek občine, na račun, ki ga bodo prinesle nove gospodarske dejavnosti.
Zemljišče in projekti za izgradnjo otroškega vrtca v Cirkulanah so v pripravi, tako, da investicija lahko steče v naslednjem letu. V pripravi je tudi projekt za kanalizacijo v Zamušanih in Cirkulanah, katere del bo izveden že v letošnjem letu. S skupnim projektom kanalizacije in čistilne naprave sedmih občin na Ptujskem smo se prijavili na razpis za pridobitev
evropskih sredstev in planiramo izvedbo v letu 2006. Ravno tako je v planu tudi obnova mostu v Muretincih in novi del cestne razsvetljave Moškanjci - Gorišnica.
Za namakalni sistem Moškanjci-Gorišnica je kompletna dokumentacija že nekaj mesecev na Ministrstvu za kmetijstvo. Sedaj čakamo še samo na Uredbo Ministrstva, za katero upamo,da jo bo čimprej izdalo. Samo izvedbo namakalnega sistema pa planiramo v letu 2006.
Z velikim veseljem bomo danes predali svojemu namenu tudi novo občinsko stavbo s poslovnimi prostori in kulturno dvorano ter preurejenimi kletnimi prostori šole. V tej zgradbi bodo imeli svoje prostore Občinska uprava,Upravna enota, kultura in
šolska vzgoja, Zavarovalnica Maribor	.	.
in papirnica SMILJA d.o.o., ter v skuPaJ z občinskimi svetniki m vsakodnevne miselnosti. In da bo pot
spodnjem prenovljenem delu šole naša grlicami ter občinsko upravo trudil, razvoja čimbolj uspešna, se moramo v društva. Želim si, da bi jo občani dobro da bomo delab se	v duhu boju za lepši jutri angažirati vsi, ki v tem
sprejeli in, da bi vanjo z veseljem dobrega gospodarja. Zavedajte se, da prostoru živimo.
, ■, imate tudi obcam m občanke, ki ste nas Vsem občankam in občanom bi se ob prihajali, tako po uradnih opravkih, .	, , ,	,	v	.
1	'j.	,u	.	izvolili, da vas pri naših odločitvah koncu želel zahvaliti za vašo pozornost,
kotmdi m vse kulturne prireditve, h se	£	iskrene čestitke ob 10.
bodo v no« dvorani oddale cez vso ^ Pa.	„/p0'srj£ga občinskem proz,uku / Hkrati se
leto. Ob občinski stavbi smo medili /•	• odločanie v neki zadevi Le zahvaljujem vsem občinskim svetnicam
'"f *>"“! rosknbeuza oso	-« klikom, nabornemu odboru ter
potrebno infrastrukturo Tudi center	^ ^ 6omo „ doseženim občinski upravi za konstruktivno
bomo uredili na templatoju cez cesto in -adovopnjvsj	sodelovanje. Upam, da bo tako še naprej.
vaška tržnica ne bo manjkala. Zato z v°d™	-ur .. ■ ,• Iskrene čestitke gredo tudi novemu
,	...	Vsi v občim moramo se bolj spodbujati „	, „	6	, v. _	.
vsem vam, ki boste na njej trgovali,	, .	. ,	častnemu občanu občine Gorišnica,
.	različne priložnosti za delo, iskati nove	.
zelmi, da bi bili ob tem čimbolj uspesm.	d k d ' t' ■	'7' vsem prejemnikom občinskih plaket m
Resnično smo lahko na razvoj naše ^^^obsto^č^stond^Ziljen PriznanJ' u uv. , občine ponosni. Vse to, kar smo ze ohčan je namreč tlsd, ki ga hočemo in h Svoj nagovor ob 10. občinskem prazmku pridobili, nam ne sme biti dovolj, saj kateremu stremimo To da bomo obcme Gonsmca Je skleml z misllJ0; lahko za občino naredimo še več. Dobri zadovoljni vsi> pa je potrebno združiti "Zavedajte se, da ste na svetu zato, da bi rezultati in zadovoljstvo z doseženim, modi jn dejad enotno.	pomagali drugim in ce boste pomagali
so nam lahko več kot velika vzpodbuda Napredek v razvoju naj ostane del naše dniSim< bodo tudl om vam za vnaprej. Sam, kot župan, se bom
Davorin Zorli
Za pogostitev na osrednji prireditvi so poskrbeli člani društev iz občine Gorišnica
PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ
OBČINA
3ARK GORIŠNICA
Lojze Matjašič, častni občan Občine Gorišnica
jjf 0Jze Matjašič seje rodil 7. 5. 1928 iger, najbolj znane pa so v zadnjih letih v Gorišnici, kjer prebiva še danes, njihove gledališke igre na prostem, ki si
jih v posamezni sezoni ogleda več tisoč Na odrske deske je stopil že v četrtem ljudi. Med temi so bile: Miklova Zala, razredu osnovne šole. Nastopil je v Celjski grofje, Kristusovo življenje, mladinski igri »Tam daleč za morjem« v Mlinarjev Janez in druge, okviru Prosvetnega društva Zarja. To Odleta 1994 pa Lojze Matjašič režira društvo je vodil gledališki igralec tudi v Cirkulanah, kjer je v tem času Danijel Šugman in je bilo takrat daleč postavil na oder številne komedije, ki so naokrog najbolj znano gledališko bile zelo dobro sprejete in druge društvo, v katerega so se vključevali gledališke igre. Največji uspeh je mladi, ki so želeli gledališko ustvarjati, gledališka skupina iz Cirkulan dosegla Tudi v času štiriletnega kulturnega z igro »Gospa ministrica«, saj je glavna molka v času okupacije so mladi igralka s svojo igro dobila najvišje gledališki navdušenci uprizorili dve igri priznanje za amaterske igralce, v slovenskem jeziku: Kovačev študent V zadnjih letih pa je Lojze Matjašič in Darinka.	začel delovati tudi v domačem društvu,
Po končani drugi svetovni vojni se je kjer je na njegovo pobudo domača Lojze Matjašič priključil KPD Ruda gledališka skupina po nekajletnem Sever, ki je nadaljevalo tradicijo premoru ponovno zaživela in začela predvojne Zarje. Podmladek tega ustvarjati.
društva, ki ga je sam ustanovil je z Lojze Matjašič, njegova ljubezen, volja Linhartovo igro »Matiček se ženi« in zagnanost do gledališkega ustva-osvojil prvo mesto na republiškem rjanja nimata primere. O tem govorijo tekmovanju. V naslednjih letih j e redno tudi naslednji podatki: režiral in nastopal v Gorišnici.	160 različnih odigranih vlog,
Po uspešno opravljeni avdiciji se je okoli 300 nastopov na različnih zaposlil v pol-poklicnem gledališču proslavah in na krstih mošta kot Ptuj kot poklicni igralec in tam delal od Kopajzarov Tina v domačem narečju,
1950 pa do 1954 leta in kasneje v okoli 110 drugih humorističnih poklicnem gledališču vse do ukinitve le- nastopov, tega leta 1958. V tem času je odigral 59 okoli 120 režij na različnih odrih, vlog v različnih igrah, med katerimi so 405 nastopov v vlogi Dedka Mraza, najpomembnejše: Razvalina življenja, 30 nastopov v vlogi Miklavža in Deseti brat, Prebrisana norica, Vozel, 55 nastopov monologov Hlapca Dedinja, Celjski grofje, Matiček se Jerneja.
zeni- • •	S svojimi nastopi širom po Sloveniji ni
Lojze Matjašič je nadaljeval delo in predstavljal le iger, monologov in vodil Amatersko gledališče na Ptuju, humorističnih nastopov, ampak tudi kjer je igral še v 40 gledaliških igrah in svoj kraj, občino in svoje ljudi, mnoge tudi sam režiral.	S ponosom pove, da izhaja iz kraja, kjer
Ob svoji 25-letnici gledališkega delaje je bogato kulturno življenje, odigral Hlapca Jerneja, ob 40-letnici pa Gospod Lojze Matjašič je kljub svojim Spolno življenje Franja Tahija.	letom zelo dejaven in je letos praznoval
V kasnejših letih j e kot režiser in igralec 60 let svojega gledališkega pomagal številnim gledališkim udejstvovanja. Vsa ta leta je svoje skupinam iz okolice. To so bile skupine življenje razdajal za gledališče in ljudi, iz Apač, Dornave, Ptujske gore, ki so z njim ustvarjali.
Desternika, Bukove, Lovrenca na Ob njem se vsak izmed nas zelo bogati,
Dravskem polju, Velike Nedelje in kajti iz njega žari ljubezen do odrskega Cirkulan.	dela soigralcev in najbližjih.
Med temi je potrebno omeniti Na podlagi navedene obrazložitve seje
gledališko skupino iz Velike Nedelje s sklepom Sveta občine Gorišnica , . K/f „....................... .	.. .. ,
pri kateri Lojze Matjašič režira in igra že številka 38/2005 dne 14. 7., gospodu L°,Ze Mat,aSIC V em od stev,lmh v,og od leta 1979 dalje. V tem času je Lojzetu Matjašiču za njegovo pripravil veliko odrskih gledaliških življenjsko delo podelil naziv častni
Častni občan občine Gorišnica, Lojze Matjašič
»LAURA
LISTINE OBČINE GORIŠNICA
PGD Moškanjci
K
1 Vd
lAH-fENM ULJKI3INIL.M
irnn oiiMPičM
sPORTNI PARK GORIŠNICA
10. TEK M
GRAD B
orenine PGD Moškanjci segajo v leto 1905. Takrat so se njihovi kdedje in očetje odločili, da bodo v organizirani obliki poskušali varovati imovino prebivalcev vasi Moškanjci. V ta namen so v skladu z razvojem širše družbene skupnosti nabavljali potrebno tehniko in orodje ter ustanovili tedaj tako imenovano »POŽARNO OBRAMBO«. Po neumornem pridobivanju članov se je društvo uradno registriralo kot prostovoljna humana organizacija v takratni Avstroogrski z zahtevanim in odobrenim slovenskim poveljevanjem, vse do prihoda okupatorja leta 1941.
Člani prvega ustanovnega odbora oz.
ustanovni člani so v kratkem času po	_ ,v .	. _	, v. .	..
ustanovitvi nabavili prvo ročno	Nagrajenci Občine Gorišnica na 10. občinskem prazniku
brizgalno na konjsko vprego, kije bila v razvit mladinski prapor. V letu 1985 je športno društvo, kulturno prosvetno uporabi do leta 1942. Ko pa je bila ročna društvo praznovalo 80-letnico in ob tej društvo in drugo. Posebno sodelovanje brizgalna v društvu pa so člani začeli priliki je bilo predano svojemu namenu ima z vaškim odborom, s katerim razmišljati kje bi bila shranjena. Tako so novo gasilsko vozilo. V letu 1991 so sodeluje v vseh akcijah, ki se leta 1908 postavili gasilski dom ob uredili daljinski sistem alanniranja organizirajo, tako na gospodarskem kot glavni cesti. V letu 1936 je bil zgrajen UKV. Nabavili so novo avto cisterno in kulturnem ali športnem področju, stolp. Leta 1936 so razvili tudi prvi ob 90-letnici društva leta 1995 predali Z vaškim odborom so aktivno gasilski prapor. V začetku druge svojemu namenu novo orodno vozilo sodelovali ob urejanju večnamenskega svetovne vojne, ko je poveljstvo IVECO.	prostora v Moškanjcih, kateri služi
prevzel okupator pa so tudi zamenjali Leta 2000 so razvili nov gasilski prapor, svojemu namenu in je v ponos celi vasi. takratne člane z drugimi. Okupatorje v Po letu 1996 je gasilsko društvo skupaj Aktivno so sodelovali ob organizaciji letu 1942 v društvo dostavil prvo z vaškim odborom pričelo z obnovo Vaške olimpijade in drugih prireditvah, motorno brizgalno »Rosenbauer« z objekta, ki ga ima v upravljanju, ki jih je organiziral VO. vlečno prikolico. Ob koncu druge Uredilo se je preddverje in obnovila Na kulturnem področju pa predvsem svetovne vojne leta 1945 seje gasilska kuhinja. Dogradile so se tudi sanitarije sodeluje z sekcijo »mlade lukarice« , s organizacija reorganizirala in in skladiščni prostor.	katerimi ob priliki praznovanja
poveljstvo je bilo spet slovensko. Leta Prostovoljno gasilsko društvo občinskega praznika organizira tržni 1950 so kupili prvi gasilski avto, ker pa Moškanjci pokriva požarni okoliš dan, ter ob koncu leta skupaj z VO tudi je bil star seje obdržal le kratek čas. V Moškanjc, Tibolc in do lanskega leta koncert pod imenom »Tudi mi se letu 1966 je sledilo razvitje drugega tudi Cunkovce. Vsestransko sodeluje imamo radi«, gasilskegapraporja.	tudi z vsemi društvi v vasi kot so
Skozi ves ta čas je društvo doživljalo vzpone in padce, uspehe in neuspehe, vendar so si kljub temu prizadevali za čim boljšo tehnično opremljenost in operativno izurjenost. Tako so v letu 1970 nabavili nov gasilski avto, leto dni kasneje pa novo motorno brizgalno »Rosenbauer«, v letu 1973 so nabavili v društvu električno sireno in v letu 1980 je bila nabavljena motorna brizgalna »Tomos«. V letu 1976 so pričeli z adaptacijo vaške dvorane, h kateri so v letu 1982 prizidali gasilske garaže in jih predali njihovemu namenu.
Ob 75-letnici društva leta 1980 je bil
ŠD Gorišnica
'V T” letu 2004 je praznovalo v \ / Gorišnici 50 let aktivnega V delovanja Športno društvo Gorišnica. Začetek delovanja ŠD Gorišnica sega v obdobje od 1951 do 1954 in se je takrat imenovalo Studenstki športni klub. Leta 1954 seje preimenovalo v TVD Partizan Gorišnica in je bilo istega leta registrirano pri Partizanu Slovenije, od leta 1998 pa se imenuje Športno društvo Gorišnica.
V okviru Športnega Društva so delovale in še delujejo različne tekmovalne in rekreativne sekcije. Nekatere sekcije so kasneje nadaljevale kot samostojni klubi ali društva. Sedaj je med najaktivnejšimi nogometna sekcija, kjer je v vadbo vključenih preko 100 športnikov in dosegajo zelo dobre tekmovalne rezultate. Tekmujejo v Medobčinski nogometni zvezi Ptuj z naslednjimi selekcijami: člani, mladinci, kadeti, mlajši dečki in
veterani.
Društvo j e vse od ustanovitve do danes organiziralo najrazličnejše prireditve in se ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, s katerimi si je zagotavljajo del finančnih sredstev za delovanj e in razvoj.
Veliko j e bilo storjenega na izgradnj i in posodabljanju športnih objektov, tako, da ima društvo danes lep športni park, katerega uporabljajo vse selekcije, OŠ in druga društva v občini.
Za vse te uspehe pa je zaslužnih mnogo zanesenjakov, ki so, najprej kot športniki in tekmovalci, nato pa kot vodstveni delavci prispevali k prepoznavnosti in ugledu društva. To so vsi dosedanji predsedniki in člani vodstva društva, ki so
kakorkoli prispevali k uspešnemu delovanju društva.
Ob 50. letnem aktivnem delovanju je ŠD Gorišnica izdalo svoj bilten, kjer je opisano delovanje od začetka do danes. ŠD je za svojo 50. letno delovanje prejelo že priznanje Športne zveze občine Gorišnica, priznanje Medobčinske nogometne zveze Ptuj in priznanje Nogometne zveze Slovenije.
Prostori ŠD Gorišnica narejeni s prostovoljnim delom
Občinske plakete sta prejela Zvonko Arnečič in p. Mirko Veršič
vonko Arnečič seje rodil 19. 1. Vključen je tudi v druga društva, kjer je zaradi resnično aktivnega in zavzetega š 1959. Živi in dela v Gradiščah. aktiven soustvarjalec dogodkov, delovanja, materialne in finančne Mm&Očeje bil zaposlen v tujini, mama Kmetija AS je tako stalna gostja na podpore društvenemu življenju je pa je s pomočjo svojih sinov prireditvi Tamburanje ob večerih, ki ga Svet občine Gorišnica s sklepom gospodarila na haloški zemlji in prirejajo tamburaši Kulturnega društva številka 39/2005 dne 14. 7. sklenil, da se ustvarila dobre temelje za sodobno Cirkulane na gradu Bori.	gospodu Zvonku Arnečiču podeli
kmetijo.	Zaradi vsega navedenega, še posebej pa plaketa občine Gorišnica.
Zvonko Arnečič je osnovno šolo končal v Cirkulanah, nato pa srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Kar nekaj let je bil zaposlen v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Nato je prevzel kmetijo doma, in skupaj z ženo Darinko in hčerko Suzano na kmetiji pospeševal vinogradništvo. Kmetija AS, kot se njihova kmetija imenuje, je znana po vrhunskih vinih in dobrem domačem kruhu ter pecivu iz krušne peči.
Kljub napornemu delu pa se Zvonko udejstvuje tudi v društvenem življenju.
Od ustanovitve dalje (leta 1991) je predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Njegovi ožji sodelavci pravijo, da je gonilna sila društva, ki je v širšem prostoru znano po prireditvah: Mi in vino, vinski turnirji, Vino Ptuj in drugih. Zvonko Arnečič je bil tudi dva mandata aktiven član Sveta občine Gorišnica.
Zvonko Arnečič	p. Mirko Veršič
"lk Mirko (Miroslav) Veršič se je ; rodil 14. 11. 1951 leta v Placarovcih. Zakrament svetega krsta je prejel 28. 11. 1951, birmanski zakrament pa 30. 4. 1963 v župnijski cerkvi Svete Marjete niže Ptuja. Osnovno šolo je obiskoval v Gorišnici in jo leta 1966 zaključil. Istega leta se je vpisal na zagrebško gimnazijo. Že takrat je razmišljal o svojem življenjskem poklicu. Odgovoril je na Božji klic ter leta 1968 vstopil v novicijat na Cresu. Prve redovniške zaobljube je imel 2. avgusta 1969. leta. Maturiral je 1971. leta in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Študij je prekinilo služenje vojaškega roka in nato slovesne redovniške zaobljube 4. oktobra 1978. leta na Ptujski gori. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1980. leta. Imel je možnost študirati v Rimu, kjer je
zagovarjal diplomsko nalogo 20. junija sosedje, duhovniki, učitelji), mislim, na 1981. leta. Najprej je služboval kot širni svet, ki se mi odpira iz dneva v kaplan na Ptujski gori, nato v Sostrem dan." Pater Mirko Veršič je ob velikih pri Ljubljani, pri Sveti Trojici v krščanskih praznikih in najrazličnejših Halozah, v Piranu in v Olimju. Od leta priložnostih v veliko pomoč našemu 2001 službuje v samostanu pri Svetem župniku Ivanu Holobarju pri Sveti Frančišku v Piranu, trenutno kot vikar. Marjeti. Se razdaja, ob svojih V svojih 36. letih življenja v samostanu obveznostih, za naše birmance in in 25. letih duhovništva, se pater Mirko prvoobhajance, da jih na pripovedni trudi s svojimi verniki spoznavati način vpelje v krščanske skrivnosti lepoto življenja in njegovega zakramentov. V pomoč je nam poslanstva. Je voditelj duhovnih vaj za župljanom, ko potrebujemo nasvete pri različne starostne skupine vernikov. Je pripravah bogoslužij. S svojo oseb-član raznih teles v minoritskem redu in nostjo izžareva svojo poklicanost za vodstvu Slovenske minoritske pro- voditelja ljudi k Bogu na vsakem vince. Hvaležen in ponosen je na svoje koraku. Nepozabna so srečanja, ko »margetnske« korenine. Za svoj spremlja vernike na romarske poti ali življenjski poklic pravi: "...ne bom jih prisrčno sprejme, kjer koli službuje, nikoli dovolj hvaležen ljudem v Življenje je zanj nenehen izziv, ki ga rodnem kraju. Predvsem mislim na vse, vznemirja in hkrati osrečuje ki so mi v domačem kraju bili jasne vzgojne zvezde vodnice (domači,
FARNO ŽEGNANJE PRI SV. MARJETI
etošnje farno žegnanje v cerkvi Sv.
Marjete je bilo še posebaj »^slovesno. Zraven praznika farne zavetnice je svoj jubilej, 25-letnico mašniškega posvečenja - srebrno mašo -obhajal domačin, p. Mirko Veršič, prejemnik letošnje plakete občine Gorišnica.
V praznovanje farnega praznika so se, kot je bilo to v navadi že v preteklih letih, vključili lovci LD Sv. Marjete, zraven njih pa še domači vinogradniki Društva vinogradnikov in vinarjev Štajerski putar, ribiči Športno ribiškega društva Gorišnica ter člani Čebelarskega društva Gorišnica. Vsi skupaj so poskrbeli za pogostitev faranov, ki so se, ob glasbi godbe na pihala iz Dornave in narodno zabavnega ansambla, na župnijskem dvorišču zadržali pozno v popoldne.
letos še posebej slovesno
100 LET GASILSTVA V MOŠKANJC1H
Dan gasilcev v Moškanjcih
letu 2005 Prostovoljno gasilsko društvo Moškanjci praznuje 100 let organiziranega delovanja. Praznovanja visokega jubileja so združili z gasilski prireditvami v okviru praznovanja občinskega praznika.
V	petek, 15. julija, so v Moškanjcih domači gasilci pripravili 8. dan veteranov Gasilske zveze Gorišnica. Na letališču v Moškanjcih pa je potekala mokra vaja.
V	soboto, 16. julija, so pripravili slavnostno sejo, v sklopu katere so posvetili spominsko ploščo ustanovnim članom, predstavili priložnostno kroniko društva, podelili odlikovanja in si ogledali razstavo članic Gasilske zveze Gorišnica.
Osrednja proslava ob 100-letnici društva pa je potekala v nedeljo, 17.j ulij a, v sklopu 9. dneva gasilcev Gasilske zveze Gorišnica. Slovesnost se je začela s sprejemom gostov in gasilsko parado pred gasilskim domom. Osrednja proslava pa je potekala pod šotorom. Slavnostni govornik je bil župan občine Gorišnica, Jože Kokot, ki je opozoril na pomen gasilstva v preteklosti in danes. Vse prisotne gasilce in druge goste ter obiskovalce j e nagovoril tudi minister za obrambo, Karel Erjavec. Ob koncu prireditve so podelili priznanja zaslužnim gasilcem.
Slovesnost se je začela s parado	Sto curkov za sto let
Slavnostni govornik je bil župan, ]ože Kokot
VINSKI TURNIR letos na temo renski rizling
ruštvo vinogradnikov in v dveh delih. V petek 8. 7. 2005, smo Renski rizling in v kleti tudi negujejo sadjarjev Haloze je bilo letos že zbirali vzorce za ocenitev in pripravili vino te sorte. Vabila smo poslali J četrtič organizator vinskega strokovni posvet o sorti Renski rizling, širšemu krogu vinogradnikov turnirja na Borlu. Projekt je nastal z K sodelovanju smo povabili vino- vinorodne dežele Podravje in Prek-željo, da se vinogradniki podrobneje gradnike, ki v svojih vinogradih gojijo murja.Veselilo nas je, da so se kljub seznanijo o značilnostih posamezne sorte, ki so v večji meri prisotne v naših vinogradih. S pomočjo strokovnjakov KGZ Maribor in KGZ Ptuj smo vinogradnikom približali posebnosti vzgoje, klimatskih zahtev, rodnosti in nege vina.
V projekt smo vključili sorte: Laški rizling, Sauvignon, Rumeni muškat in letos Renski rizling. To so trenutno najbolj razširjene sorte vinorodnega okoliša Haloze in v vinorodni deželi Podravje.
Prireditev vinskega turnirja j e potekala
dopustniškemu času odzvali in prinesli svoja vina na ocenjevanje, ki je bilo v soboto 9. 7. 2005. Na turnirju je sodelovalo 23 vzorcev. Vina so bila razvrščena po ostanku ne povretega sladkorja v tri kategorije: suho, polsuho, polsladko. V kategoriji sladkega vina sta bila le dva vzorca, zato v tej kategoriji nismo razglasili prvaka in smo vina le ocenili. Strokovna komisija je bila sestavljena iz šestih članov, ki so zelo resno pristopili k izbiranju najboljšega v posamezni kategoriji. Delo ni bilo lahko, saj so bili vzorci po kvaliteti zelo izenačeni, zato je bila odločitev težka. Turnir poteka po sistemu izpadanja. Boljši gre v naslednji krog, vse do finala, kjer dobimo zmagovalca.
Vsem zmagovalcem smo podelili pokale, ostali sodelujoči pa so prejeli častne diplome za sodelovanje na turnirju.
Turnirje potekal v okviru tradicionalne prireditve MI IN VINO, ki vsako leto poteka v času občinskega praznika občine Gorišnica. Ob prijetnem kulturnem programu, degustaciji vin in obisku številnih novinarjev je prireditev potekala v prijetnem vzdušju na gradu Bori.
Zahvaljujem se vsem, ki so prispevali k izvedbi prireditve, še posebej vsem nastopajočim, ki so nam popestrili program. Posebna zahvala gre mag. Antonu Vodovniku in Andreju Rebernišeku, ki sta s svojimi strokovnimi prispevki obogatila znanje naših vinogradnikov in jim s tem približala značilnosti sorte.
Naslednje leto pripravljamo turnir Šipona in vas že sedaj vljudno vabimo, da se nam s svojim vzorcem pridružite, da skupaj odkrijemo posebnosti te sorte, ki je prav tako zelo razširjena v naših vinogradih.
TRŽNI DAN LUKARC
En lep liikarski pozdrav. Kot veste smo imele 21.7. 2005 tržni dan liikarc pri Dominkovi domačiji v okviru občinskega praznika. Vsako leto število obiskovalcev in nastopajočih narašča. Letos so nastopili:
‘Jesenski biseri, ki so s starimi instrumenti sprejemali goste in skrbeli za dobro vzdušje,
‘Tamburaši iz Zagojič, ki so nam zaigrali na njihove tamburice, ‘folklorna skupina PD Ruda Sever, ki nam je pokazala kar nekaj starih plesnih običajev,
‘3. a OŠ Gorišnica, ki se nam je predstavil s plesno točko,
‘Trio Vetrnica iz Male vasi,
‘mladi harmonikaš,
‘sestre Hotinski,
‘konjeniki.
Tržni dan je uspel, enako pri-čakujemo tudi drugo leto.
Lep vinogradniški pozdrav Predsednik DVS Haloze: Zvonko Amečič
^TjT^udi letos smo bili priča novim lastnih sredstev. Eden glavnih infrastrukturnim pridobitvam, ki pobudnikov za to pridobitev je bil S so svoj krst doživele v okviru domačin Anton Jurgec, ki je sam občinskega praznika. Ena takšnih je prispeval precejšen del sredstev, skupaj cesta v Gruškovcu, kije stala okrog 27 z županom občine Gorišnica, Jožetom milijonov tolarjev od česar so krajani Kokotom pa cesto tudi predal svojemu zbrali za dobrih 7 milijonov tolarjev namenu.
Nina in Maja
OTVORITEV CESTE V GRUŠKOVCU

SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
ova kulturna dvorana v občinski zgradbi je doživela svoj krst še pred uradno otvoritvijo. 20. julija je namreč gostila 10. slavnostno sejo Občine Gorišnica. Slavnostni govornik je bil župan, Jože Kokot, ki je v svojem nagovoru orisal delo občine v preteklem letu. Akustiko dvorane so preizkusili člani pevskega zbora kulturnega društva Ruda Sever iz Gorišnice in Mladi veseljaki iz Cirkulan.
RAZSTAVA DEL BRANKA ZUPANIČA
tednu praznovanj umik iz vsakdanjega sveta v svet ob občinskem umetnosti, estetike, razmišljanja, W prazniku se je v skratka v svet "Lepih podob", kot je Malem muzeju v sam naslovil svojo razstavo.
Gorišnici s svojimi umet- Da podobnih kulturnih dogodkov v niškimi deli predstavil Gorišnici primankuje, je pričalo veliko Branko Zupanič.	število obiskovalcev na odprtju
Na ogled je postavil svoja razstave in upamo lahko, da bo olja, ki jih je ustvarjal več podobnih dogodkov v prihodnje še več. let in predstavljajo njegov D. Z.
DOMINIK IN NJEGOV BAYAN
1 k ominik Cvitanič se bo v jeseni d- molu, Nordheim: Flashing, vpisal v tretji letnik Filozofske D. Scarlatti: Sonata v h-molu,
j " fakultete v Puli, oddelek za A. Trojan: Razrušena klasično harmoniko. Iz mladega katedrala, A. Kusjakov: Sonata umetnika veje izjemna predanost temu št. 2, A. Belosicki: Scherzo, J. inštrumentu. Ure in ure vadi skladbe Haydn: Sonata v C-dum in E. klasičnih mojstrov in tudi skladbe Sebastian: Tremolando. sodobnih skladateljev. Različne glasbene Njegov tekmovalni programje zvrsti čudovito zazvenijo na tem trajal 45 minut in izvajal gaje izjemnem inštmmentu. Svoje znanje pa na pamet. Ta uspeh mu prav je tudi letos »postavil na ogled« na gotovo vliva veliko novega državnem tekmovanju mladih glas- elana pri odkrivanju lepot benikov, ki so se pomerili v različnih klasične glasbe na svojem kategorijah in z različnimi inštmmenti. bayanu. Je član Akadem-skega Tekmovanje je potekalo v Ljubljani. V harmonikarskega orkestra v kategorijah harmonike se je predstavilo Puli, ki navdušuje s svojimi 42 tekmovalcev. Dominik je v svoji nastopi tudi slovensko javnost, kategoriji dosegel 93 točk (od 100 Pred kratkim pa je orkester možnih) in prejel 2. nagrado in srebrno izvedel uspešno turnejo po priznanje. To je izjemen rezultat glede na republikah bivše Jugoslavije, v zahtevnost, ki se pričakuje od mladih načrtu pa ima tudi gostovanje v glasbenikov. Predstavil seje z naslednjim Barceloni, programom: J.S. Bach: Preludij in fuga v
Trojčki v Gorišnici
r\o dobrih dveh letih smo se v občini |-#Gorišnica znova razveselili rojstva M trojčkov. Mamica Irena in ati Andrej z veseljem skrbita za Živo, Gala in Nejca. Veselju so se pridružili tudi odgovorni v naši občini. Obiskala sta jih župan občine Gorišnica, Jože Kokot, in predsednik Vaškega odbora Gorišnica, Dušan Šegula. Da bi malčki bili zdravi in še naprej razveseljevali starše, želimo tudi v uredništvu Vesti iz vasi.
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Podružnica Podravje in občina Gorišnica na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorišnica (Uradni
list RS, št.: 47/00) objavljata
Razpis
za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Gorišnica v višini 53.000.000,00 Sit. Sredstva za razvoj bodo dodeljena kot kredit z rokom odplačila do 5 let po 2,8 nominalni letni obrestni meri.
Za kredit lahko zaprosijo naslednji prosilci:
* fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter združenja in družbe registrirane s področja kmetijstva s sedežem v občini Gorišnica ‘podjetniki posamezniki, majhne družbe z do 50 zaposlenimi, občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja ter priložili vse potrebne dokumente oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež prosilca mora biti na območju občine Gorišnica.
Prosilci morajo sredstva investirati na območju občine Gorišnica.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih na občino Gorišnica, Gorišnica 83 a in sicer do 15. 10.2005. Prosilci bodo obveščeni o odobrenih kreditih v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili. V primeru, da se sredstva ne porabijo se rok za oddajo vlog podaljša do konca oktobra.
Kmetijstvo
Krediti se namenjajo Dejavnost
‘vzpodbujanju strukturnih sprememb na kmetiji, uvajanju novejših tehnoloških rešitev in tehnologij na kmetiji ‘gradnja in obnova hlevov, nakup hlevske opreme, osnovne črede, prostorov za skladiščenje gnoja in gnojevke ‘gradnje in obnove objektov za dodelavo, skladiščenje in predelavo kmetijskih pridelkov ter pripadajoče opreme osnovne in dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov
Vloga za posojilo kmetovalcev mora vsebovati: ime in priimek, davčno številko, enotno matično številko investitorja in naslov, opis in predračunsko vrednost investicije (potrebno jo je dokumentirati), ki ne sme biti manjša kot 1.000.000,00 Sit ter višino zaprošenega posojila. Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo: Investicijski program izdelan po metodologiji Ljubljanske banke Za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov Sit, zadostuje:
‘investicijski program pripravljen po metodologiji Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ‘mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, ki mora vključevati podatke o investitorju in investiciji ter pričakovanih rezultatih programa ‘lokacijo naložbe ‘ ustrezna dovolj enj a za gradnj o ‘dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca ‘zemljiškoknjižni izpisek
‘pri nakupu plemenskih živali potrdilo o poreklu kakovosti živali
‘pri obnovi vinograda oz. sadovnjaka še posestni list, kopijo katastrskega načrta in zapisnik o komisijskem ogledu površine predvidene za obnovo ‘potrdilo o plačanih davkih in prispevkih
Predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirjev, ipd.
Malo gospodarstvo
Dejavnost
Krediti se namenjajo za
‘nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov ‘nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov ‘nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo ‘uvajanje sodobnih tehnologij
Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov
Vloga za posojilo mora vsebovati: podatke o investitorju in predmet investicije. Obrazec dvigne prosilec v občini Gorišnica. Vrednost investicije mora presegati 1.000.000,00 Sit.
razpisi
Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo:
*	investicijski program izdelan po metodologiji Ljubljanske banke
‘Za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov Sit, zadostuje poslovni načrt, ki vsebuje (navodila dobite v NLB d.d. Podružnica Podravje, Prešernova 6)
*	osnovne podatke o investitorju
‘opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
‘predračunsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana ‘vire financiranja
‘finančni učinek naložbe-bilanca uspeha po zaključeni investiciji Priložiti še j e potrebno:
‘zas.p. fotokopijo priglasitvenega lista, obrazec 1/1,", potrjen od krajevno pristojne DURS ali potrdilo, daje občan pri pristojnem upravnem organu vlotil zahtevek in prilotil vse zahtevane dokumente za izdajo dovoljenja za opravljanje določene dejavnosti
*	za gospodarske družbe fotokopij a sklepa o vpisu podj etjav sodni register z vsemi prilogami ‘s.p., ki opravljajo obrtno dejavnost fotokopijo obrtnega dovoljenja
‘potrdilo o plačanih davkih in prispevkih s.p.
‘za gospodarske družbe dokazilo o boniteti podjetja ‘dokazila glede na namen kredita (vsi prosilci):
‘kupoprodajno pogodbo o nakupu zemljišča oz. poslovnega prostora
‘predračun za urejanje in opremljanje zemljišča, za graditev poslovnih prostorov, za graditev in adaptacijo poslovnih prostorov
‘predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme
*	predračun za generalno obnovo obstoj eče opreme za proizvodnj o
‘enotno gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del (kadar bo prosilec namenil kredit za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov) za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov
‘dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca: bilanca stanja in bilanca uspeha za leto 2002 in 2003 (s prilogami) ter podatki o polletnem poslovanju (bilanca stanja in bilanca uspeha)
‘Predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirjev, ipd.
‘izjavo, da za investicijo ni pridobil sredstev iz drugih javnih sredstev oz. da seštevek pridobljenih sredstev ne presega 55% upravičenih stroškov investicije.
Prosilec lahko pridobi sredstva v obliki kredita do 50% predračunske vrednosti. Prosilec lahko pridobi kredit samo, če ima zagotovljene tudi ostale vire financiranja. Delež lastnih sredstev mora znašati najmanj 30 % predračunske vrednosti investicije. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt oz. program le enkrat. V primeru, da zaprošena sredstva prekoračijo razpisana lahko komisija določi maksimalno višino odobrenih sredstev.
Navodila in infonnacije dobijo prosilci pri Novi Ljubljanski banki d.d. Podružnica Podravje, Poslovalnici za gospodarske družbe Ptuj, Prešernova ul. 6, Ptuj, telefon (02) 787 04 44 in na občini Gorišnica, Gorišnica 83 a, telefon (02)743 11 11.
Borut Rataj, l.r.	Jože Kokot, l.r.
direktor NLB d.d.,	župan Občine Gorišnica
Podružnica Podravje
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovane občanke in občani!	Štajerski budilki Radia Ptuj. Za ljudi pa j e
Preskok iz gospodarstva v politiko je bila pomembno tudi neposredno srečanje s zame drzna odločitev, ki sem jo sprejel poslancem na terenu, zavestno in jo opravljam resno in V poslanski pisarni se srečam z ljudmi, ki odgovorno. To me obvezuje tudi rezultat na so razočarani s postopki na področju volitvah, to je preko 34 odstotna podpora, sodnih sporov, pritožbe nad delom Dela v parlamentu je izjemno veliko, tožilstva in sodišča, sporov za zemljišča, predvsem v parlamentarnih odborih in stanovanjska problematika, problematika komisijah. Svoje delo sem približal vojnih odškodnin, velikokrat ljudje tožijo občanom v poslanski pisarni v Mestni glede odločitev invalidskih komisij. K občini Ptuj in na občini Videm, od meseca meni prihajajo tudi mladi izobraženi ljudje, junija 2005 pa sem na voljo tudi v prostorih ki na širšem Ptujskem območju ne dobijo občine Kidričevo. Kaj se dogaja v zaposlitve. Veliko je tragičnih zgodb, ko Državnem Zboru Republike Slovenije očetje ne plačujejo preživnin in mati ne ve, poročam vsak petek med 7.30 in 8.00 uro v kako bo preživela in šolala otroke.
Seveda pa imam s širšim Ptujskim območjem stike z župani in pomagam odpirati vrata v Ljubljani vsem, ki to željo izrazijo. Nekaterim ljudem je mogoče pomagati, so pa takšni problemi, kjer je za rešitev problema potrebna sprememba zakonov. V pogovorih z občani se iskristalizirajo nekateri nakopičeni problemi, ki nakazujejo slabosti posameznih zakonov in nakazujejo, kjer so potrebne zakonske spremembe. In te informacij e so za poslanca zelo koristne.
Poslanec v DZ RS Branko Marinič
Občina Gorišnica na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Gorišnica, Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorišnica objavlja
Razpis
za dodeljevanje podpor za razvoj kmetijstva in malega gospodarstva
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo na občino Gorišnica, Gorišnica 83 a in sicer do 15. 10. 2005. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili.
^Vsebina razpisa
S tem razpisom se dodeljujejo sredstva za pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Gorišnica.
*Namen in pogoji za pridobitev sredstev
1.	Podpora izobraževanju kmetov
Namen ukrepa:
V zpodbuj anj e dodatnega izobraževanj a kmetov, gospodinj na predavanj ih, tečaj ih in strokovnih ekskurzij ah.
Pogoji:
za predavanje in tečaje se pokrivajo stroški predavateljev po sprejetem programu Kmetijske svetovalne službe in društev za strokovne ekskurzije se po programu pokrivajo stroški prevoza in strokovnega vodenja
*	zahtevke vlaga organizator s predložitvijo računa in programa ter seznama udeležencev oziroma prejemnikov
za strokovno usposabljanje nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji po sprejetem programu se sofinancirajo stroški do 50%.
Višina namenjenih sredstev je 200.000 Sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1.10.2004 do 30.9.2005
2.	Podpora zavarovanju kmetijske pridelave v vinogradništvu, sadjarstvu, poljedelstvu, zelenjadarstvu in živinoreji
Namen ukrepa:
Zagotavljanje dohodka lastnikom kmetijske pridelave.
Pogoji:
sklenjena zavarovalna polica za določeno obdobje višina podpore znaša do 25% od stroška zavarovalne premije
Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Višina namenjenih sredstev je 1.500.000 Sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1.10.2004 do 30.9.2005
3.	Pospeševanje zaposlovanj a
Namen ukrepa:
Cilj pospeševanja zaposlovanja je odpiranje novih delovnih mest, pospeševanje samo zaposlovanja in zaposlovanja mladih v občini Gorišnica.
Sredstva za pospeševanje zaposlovanja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija).
Pogoji:
Za sredstva za pospeševanj e zaposlovanj a lahko prosij o:
delodajalci-majhne družbe in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v občini Gorišnica, ki so v obdobju določenim z razpisom: zaposlili za nedoločen čas osebo, kije bila na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljena kot brezposelna oseba, zaposlili za nedoločen čas osebo, ki ima status presežnega delavca,
*	zaposlili za določen čas osebo, ki ji je to prva zaposlitev (za čas opravljanja pripravništva), brezposelne osebe, ki v obdobju od 1.10.2004 do 30.9.2005 uresničijo samozaposlitev.
Višina pridobljenih točk znaša za: brezposelno osebo za samo zaposlitev 3000 točk
*	za delodajalce za zaposlitev zgoraj omenjenih oseb 1500 točk.
Pogoj za pridobitev sredstev je, da brezposelna oseba izpolnjuje naslednje pogoje: je državljan Republike Slovenije,
je bila prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje najmanj štiri mesece pred dnem zaposlitve,ima najmanj 6 mesecev pred dnem zaposlitve stalno prebivališče v občini Gorišnica
*	daje zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v koledarskem letu,
*	ima sedež dejavnosti v občini Gorišnica (velja za samozaposlene).
Vsi prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja dokazila:
*	potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, daje bila oseba za katero uveljavljajo subvencijo registrirana kot brezposelna oseba oziroma dokazilo, da se oseba prvič zaposluje (fotokopija delovne knjižice ali overjena izjava prositelja),
*	potrdilo organa za notranje zadeve Upravne enote Ptuj o stalnem prebivališču v občini Gorišnica,
*	dokazilo o zaposlitvi (obrazec Ml).
Delodajalci pa še:
odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti (za druge gospodarske družbe) in potrdilo AJPES- a o razvrstitvi družbe.
*	Delodajalec oziroma samozaposlena oseba na podlagi odobritve sklene z občino Gorišnica pogodbo o sofinanciranju zaposlovanja.. Višina sredstev j e 1.400.000 Sit
razpisi
4.	Pospeševanje poklicnega in strokovnega izobraževanja
Namen ukrepa:
Sredstva za pospeševanje poklicnega in strokovnega izobraževanja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za bruto nagrade vajencev občanov občine Gorišnica.
Pogoj:
Za sredstva lahko zaprosijo delodajalci-male družbe in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v ali izven občine Gorišnica, ki so v obdobju od 1.10.2004 do 30.9.2005 sklenile učno pogodbo za sklenitev vajeniškega razmerja občana občine Gorišnica.
Vsi prosilci morajo k vlogi priložiti naslednja dokazila:
*učno pogodbo o sklenitvi vajeniškega razmerja z vajencem s stalnim bivališčem na območju občine Gorišnica,
^potrdilo organa za notranje zadeve Upravne enote Ptuj o stalnem prebivališču v občini Gorišnica
*odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti (za druge gospodarske družbe) in ♦potrdilo AJPES- a za plačilni promet o razvrstitvi družbe.
Delodajalec je upravičen do subvencije bruto nagrade vajenca v višini:
*50% mesečne nagrade določene z učno pogodbo za 1. in 2. letnik vajeniškega razmerja,
* 3 0 % mesečne nagrade določene z učno pogodbo za 3. in 4. letnik vaj eniškega razmerj a.
Delodajalec na podlagi sklepa o odobritvi sklene pogodbo z občino Gorišnica o sofinanciranju poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Višina zneska je 800.000 Sit
5.	Testiranje škropilnic
Namen ukrepa
Namen testiranja škropilnic in pršilnikov je optimalna raba zaščitnih sredstev in s tem zmanjševanje onesnaženosti tal in okolja.
Višina pomoči
*do 50% upravičenih stroškov za testiranje škropilnic
Pogoji za pridobitev pomoči
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
*račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije s seznamom in podpisi uporabnikov storitev: testiranja škropilnic (datum računa od 1.10.2004 do 30.9.2005)
Višina sredstev je 200.000 Sit
6.	Podpora analizi zemlje
Namen ukrepa
Zmanjšati stroške pridelave hrane in zmanjšanje onesneževanje kmetijskega prostora s pravilno uporabo manjkajočih hranil. Višina pomoči
*do 50% od cene opravljene storitve
Pogoji za pridobitev pomoči
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
*račun za opravljeno storitev (datum računa od 1.10.2004 do 30.9.2005)
Višina sredstevje 300.000 Sit
♦?. PODPORA ČEBELARSTVU
Namen ukrepa:
Ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora z razmnoževanjem in širjenjem medovitih rastlin ter zdravstvenega varstva čebel.
Pogoji:
♦zahtevke vlagajo čebelarska društva s poročilom izvedenih ukrepov.
‘zahtevku je potrebno priložiti ustrezne račune, ki bremenijo program izvedenih ukrepov in ♦seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel.
Višina sredstevje 100.000 Sit
8.	Podpora ohranjanju živali malih divjad
Namen ukrepa:
Ohranjanje živalske pestrosti kmetijskega prostora z malo divjadjo.
Pogoji:
♦zahtevke vlagajo Lovske družine in društva
♦zahtevku je potrebno priložiti program ohranjanja živali malih divjadi iz katerega je razvidna analiza stanja, cilji programa, opravila in sredstva potrebna za uresničitev.
Višina sredstevje 200.000 Sit
9.	Podpora trženju predstavitvi kakovostnih kmetijskih proizvodov in živali
Namen ukrepa:
Vzpodbujanje promocije kakovostnih kmetijskih proizvodov in živali na zahtevnejših trgih s ciljem širitve trga in doseganjem večje ekonomičnosti pridelave Pogoji:
*	pokriva se do 50% stroškov najemnine sejemskega prostora
*	prednost pri dodelitvi sredstev ima skupen nastop proizvajalcev
*	zahtevku je potrebno priložiti projekt predstavitve in račun za najemnino sejemskega prostora (datum računa od 1. 10. 2004 do 30. 9. 2005).
*	zahtevek vlagajo fizične osebe, društva in družbe registrirane s področja kmetijstva Višina sredstev je 100.000 Sit
10.	Podpora
Namen ukrepa:
Podpora je namenjena proizvodnji in gospodarski učinkovitosti prašičerejskih kmetij s podporo skupnemu organiziranemu nastopu na trgu, prilagoditvijo hlevov ekološkim normam, sofinanciranju specialnih izobraževanj in drugim ukrepom.
Pogoji:
na osnovi programa dela prašičerej skega društva
*	program dela društva predstavlja opredelitev trajanja programa, analizo stanja, cilje programa, opravila in sredstva potrebna za uresničitev programa
*	regresira se do 50 % stroškov programa dela prašičerej skega društva
*	zahtevek vlaga prašičerej sko društvo,
*	pogodbena stranka izdela letno poročilo z realizacijo programa.
Višina sredstevje 50.000 Sit
*	Odobritev sredstev
V primeru, da zaprošena sredstva prekoračijo razpisana, se lahko določi maksimalno višino odobrenih sredstev oziroma proporcionalno zmanjšanje pripadajočih sredstev.
O upravičenosti zahtevkov in dodelitvi odloča Občinski urad občine Gorišnica. Svojo odločitev o dodelitvi oz. razporeditvi sredstev sporoči prosilcem v roku 30 dni po preteku razpisnega roka Občina Gorišnica
POLICIJA SVETUJE
zakon o zaščiti živali
Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20-868/2004) določa odgovornost ljudi za zaščito živali, ureja nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona, ter kazenske sankcije za kršitelje določb tega zakona.
Mnogim lastnikom psov se zdi okrutno, da bi svojemu štirinožcu omejili gibanje po stanovanju, hiši ali vrtu. Ne zavedajo pa se, da prosto, oziroma nenadzorovano gibanje psa po javnih površinah pri ljudeh zbuja strah in nelagodje, še posebej, ko se ti psi brez vrvice in nagobčnika prosto gibljejo med ljudmi. To dogajanje je močno prisotno v teh poletnih dnevih.
V Sloveniji imamo že nekaj let v veljavi Zakon o zaščiti živali, ki celovito ureja področje zaščite živali, ravnanje z živalmi in nadzorstvo nad živalmi.
Priporočal bi, da se predvsem lastniki psov podrobno seznanijo z zakonom o zaščiti živali. V tem zakonu je tudi predpisana denarna kazen za lastnike psov, ki ne zagotovijo fizičnega varstva živali. Prav ta kršitev Zakona o zaščiti

živali se v občini Gorišnica pojavlja v zelo velikem številu. Lastniki psov ne poskrbijo za varovanje živali, ki tako prosto tekajo po javnih površinah in cestah. Pri tem ogrožajo varnost v	™
cestnem prometu, ogrožajo učence na poti v šolo in domov, napadajo pešce, ubijajo domače in divje živali.
Velik odstotek psov ima bolj ali manj izrazito obliko nezaželenega vedenja, ki se kaže v napadalnosti do drugih Poškodbe, ki so jih psi povzročili psov ali ljudi. Poškodbe, ki jih pri ljudem so zelo hude, da ne govorimo o človeku povzročijo živali, so v šoku, ki gaje žrtev ob napadu doživela. Sloveniji pogoste. Ugrizi psov so zelo Da do teh napadov psov na ljudi ne bi nevarni in lahko resno ogrozijo zdravje prihajalo, lahko zagotovijo predvsem ljudi. Ena od teh nevarnosti je steklina, lastniki psov z ustrezno oskrbo, vzgojo, za katero zbolijo psi. Preko teh živali se vodenjem in nadzorom nad psi. obolenje, največkrat z ugrizom prenaša Spoštovanje določil zakona o zaščiti tudi na ljudi. Zato se za območje živali bo ugotavljala tudi policija, stekline šteje celotno območje Ravno zaradi zadnjih napadov psov na republike Slovenije. Zaradi tega ni ljudi, bodo policisti represivno dovoljeno prosto gibanje psov izven ukrepali in denarno kaznovali lastnike dvorišča. Vsi psi izven dvorišča morajo ps0v, ki ne bodo spoštovali določil biti privezani in imeti nagobčnik.	Zakona o zaščiti živali.
V Sloveniji smo v zadnjem času priča Vodja policijskega okoliša vse hujšim napadom psov na ljudi. Miran MALTARIČ
ZBORNIK O CIRKULANAH
še letos knjiga o Cirkulanah in okolišu
U 'Bred manj kot devetimi meseci je 1 r-i-' bila med založnikom in S izdajateljem, Halo d.o.o. Cirkulane, ter uredniškim odborom podpisana pogodba o pripravi in izdaji knjige o Cirkulanah, ki nosi delovni naslov Zbornik Cirkulan. Rok za predstavitev dokončane knjige je 4. december 2005. Datum rojstva knjige je izbran na podlagi dveh pomenov: ta dan je barbamo, torej krajevni praznik, hkrati pa letos obeležujemo tri, za kraj pomembne okrogle obletnice: prvo pisno omembo gradu Bori leta 1255, prvo pisno omembo cerkve sv. Katarine, predhodnice današnje župnijske cerkve sv. Barbare (1475) in ustanovitev šole pri Sv. Barbari v Halozah (1780). 750 let dokazanega obstoja posvetne oblasti, 530 let trdne cerkvene institucije in 225 let skrbi za izobraževanje otrok na naših tleh so obletnice, na katere smo lahko upravičeno ponosni, zato pa smo jim tudi dolžni izkazati posebno pozornost.
Poleg zgodovinskih datumov je seveda tudi mnogo aktualnih razlogov, zakaj Cirkulane s svojo okolico potrebujejo knjigo, s katero se predstavljajo sebi in zunanjemu svetu. Vsak človek, ki da kaj nase, želi to tudi izraziti. To lahko stori tako, da pove kaj o sebi, da pokaže, kaj zna in zmore in si na ta način pridobi naklonjenost okolja. Tudi s kraji in njihovimi ljudmi naj ne bi bilo drugače. Cirkulane so se zadnjih dvesto let razvijale v izrazito krajevno središče, kije imelo lastno župnijo, eno prvih organiziranih šol (1780), svoje sejemske dneve, tu je bil sedež urada Bela borlske zemljiške gospoščine. V varežu so ustanavljali institucije, kot je pošta, brzojav, avtobusne zveze, kulturna in druga društva, ki so bile namenjen župniji, šolskemu okolišu in političnim občinam na območju omenjenega urada. Pri Sv. Barbari v Halozah so ustanovili prvo haloško vinarsko zadrugo (1939) in v Cirkulanah je prvič v Halozah zasvetila električna luč (1948). V Gruškovcu je bil rojen človek, kije že leta 1812 izdal tiskano slovensko slovnico, naš rojak pa je bil tudi veliki borec za ustanovitev Univerze v Mariboru in njen prvi rektor. Razen teh je bilo pri nas še
mnogo dogodkov in od tod je še veliko ljudi, ki zaslužijo domačo in širšo pozornost.
Premnogi domačini vsega omenjenega ne vedo, še manj pa vedo o nas ljudje v Sloveniji in preko njenih meja. Ne poznajo nas dovolj dobro niti po zaslužnih ljudeh, niti po geografski legi. Da nas vidijo nekje v Slovenskih goricah ali v Prekmurju, je zadosten dokaz njihovega poznavanja slovenske domovine, a tudi naših preskromnih poskusov, da bi nevedneže poučili o njihovih zmotah. Razlogov, zakaj naj bi se zunanjemu svetu bolje predstavili, je res veliko, možnosti, kako to storiti, pa je bilo doslej bistveno manj. Podatki o Cirkulanah in njihovem zaledju doslej niso bili sistematično zbrani in ureje-ni. Mnogi med njimi so bili uničeni, mnogo spominskega gradiva pa je tudi že zatonilo v pozabo. Imamo sicer nekaj krajših zbornikov (o kulturnem društvu, o šolstvu, ...), a širši pregled življenja v teh haloških krajih v skupnem delu doslej še ni bil objavljen. To naj bi sedaj nadoknadili z izdajo obsežne knjige o Cirkulanah. Od pobude januarja 2004 je minilo precej časa, ki pa ni bil izgubljen. Pripravili smo zasnovo, poiskali avtorje posameznih prispevkov, z njimi organizirali predstavitve, ki so potekale od februarja do aprila v Cirkulanah (delavnice!). Upamo, da smo na ta način pridobili in dopolnili številne podatke in zaznali pričakovanja krajanov. Blizu 150 ljudi seje udeležilo petih delavnic o nastajanju knjige, na katerih seje predstavilo kar 16 avtorjev. Aprila, maja in junija so se avtorji posvetili urejanju zbranega gradiva in pisanju. Ob koncu avgusta ugotavljamo, da so vsi avtorji svoje prispevke dokončali in predali v nadaljnji postopek za izdajo knjige.
Bralcem lahko sporočimo, da bo knjiga o Cirkulanah in ljudeh ob Beli in Belici (Belanih) zajetna. V njej bo sodelovalo
preko petintrideset poznavalskih avtorjev. V njej bo veliko prispevkov, ki obravnavajo življenje naših ljudi v daljni in bližnji preteklosti, predvsem pa tudi takšnih iz današnjega časa. Kot prebivalce z velikimi gospodarskimi problemi nas morajo zanimati možnosti in izgledi, kako se izvleči iz tega stanja. Nekaj avtorjev skuša odgovoriti na izziv in predlaga svojo vizijo za nadaljnji razvoj kraja. Analize preteklega stanja z izrazitim drobljenjem posesti ter nastajanjem viničarstva in revščine v krajih ob Beli in Belici so podlaga za spoznanja, daje bodočnost kraja in njegovih prebivalcev predvsem v povečevanju gospodarskih enot, v izboru vrste pridelkov in v usklajenem nastopanju na s ponudbo prenasičenem trgu. To velja tako za vinogradništvo, kot za obrtnike, turizem in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
V knjigi o Barbarčanih ne bo manjkalo izčrpnih pregledov delovanja šolskega, društvenega in športnega življenja, spoznali bomo tudi zgodovino naših cerkva in sodobno versko življenje v župniji. Mnogi bodo našli sebe ali svoje sorodnike, znance in sosede v navedbah osebnosti, ki so se na poseben način zavzemale za razvoj kraja. Poimensko
smo se spomnili starih domačih znanstveno razlago.	našem človeku, ki jih v javnosti
mojstrov, ki so zadnjih sto let znali Posebej zanimive in poučne bodo razširjajo nekateri »Nehaložani«. narediti stotero drobnih stvari, seveda tudi analize o gibanju
potrebnih za preživetje na podeželju, prebivalstva in iskanja razlogov za V tem sporočilu ne moremo opisati Nismo pozabili na stare običaje in drastično praznjenje prostora, ki se vsega, kar bo vsebovala knjiga na več stanovanjsko kulturo, kar bomo dogaja zadnjih petdeset let. Nekaj kot 400 straneh velikega formata. V predstavili v pesmih, v stavbni prostora namenjamo tudi domačim letošnjem decembru ter med božičnimi dediščini, pa tudi v maskah in duhovnim ustvarjalcem, ki se bodo in novoletnimi prazniki se bodo bralci čarovništvu naših krajev. Posneli smo predstavili s pisano besedo in z lahko sami prepričali, kako je založniku posebnosti našega narečja, ki bo v likovnimi deli. Skušali bomo tudi najti in uredniškemu odboru namera uspela, zborniku predstavljeno s strokovno in odgovore na negativne stereotipe o
Mag. Martin Prašnički
Razvojna spirala je v nastajanju. Vabimo vas, daj.o dopolnite, dodate morebitne popravke. Svoja mnenja, dopolnitve in popravke pošljite po e-mailu: info@halo.si, po telefonu 7953200 ali osebno v Poslovnem centru HALO vsak delavnik med 8. m 16. uro. Vaš podatek mora biti podkrepljen z vašim imenom in priimkom, telefonom ter navedbo vira!
Podatke zbiral Martin Prašnički
Belanska (barbarska) razvojna spirala ali pomembni dogodki v zgodovini krajev okoliša Cirkulan:
Prva omemba gadu Bori v listinah	1255 (Zadravec)
Domnevna postavitev cerkva sv. Katarine in sv. Barbare	okoli 1425 (Vidmar)
Prva omemba cerkve sv. Katarine	1475 (Vidmar)
Prva znana cenitev premoženja in seznami podložnikov borlske gospoščine	1542 (Bračič. Zadravec)
Omemba kapele sv. Barbare, predhodnice poznej še župnij ske cerkve, v dokumentih	1545 (Vidmar)
Ustoličenje današnje župnijske cerkve sv. Barbare	okoli 1684 (Vidmar)
Začetek šolanja otrok (v mežnari j i)	okoli 1744 (Bračič, Bohak)
Popis naseljenih hiš in seznami posestnikov	1754 (Prašnički)
Ustanovitev šole v Cirkulanah	1780 (Bohak)
Prvi znani načrt župnije sv. Barbare pri Borlu	1815 (Rcindler. Kolar)
Odprtje novega (današnjega) pokopališča	1817 (Prašnički)
Postavitev enonadstropnega župnišča ob sv. Katarini	1835 (Prašnički)
Obratovati prične poštni urad pri Sv. Barbari v Halozah	1872 (Oblak, Golob)
Prvi predelovalni obrat za sadje - kisama VCirkulanah	pred 1876 (Prašnički)
Steče promet preko prvega mostu čez Dravo pri Borlu	1875 (Oblak, Kolar)
Zgrajeno novo šolsko poslopje (današnje)	1898 (Bohak)
Prva ženska lastnica avtomobila - Marija Petrovič iz Pristave	1920
Franc Korenjak izdela prvi amaterski radio sprejemnik	ok. 1929 (Zbornik kult. društev vCirkulanah)
Župnik Vogrin predstavi prvi baterijski radio sprejemnik	1930 (Zbornik kult. društev v Cirkulanah)
Prva telefonska zveza do pošte v Cirkulanah	1936 (Golob)
Prvič zasveti elektrika v Cirkulanah	1947 (Zbornik kult. Društev v Cirkulanah)
V »Katrej i« prva kino predstava	1949 (F. Prašnički)
Odprt pivi obrat za usnjeno konfekcijo v Dolanah	1976 (Gnilšek)
V kraje priteče voda po javnem vodovodu	!978 (Gnilšek)
Prične obratovati prvi industrijski obrat v Dolanah	1978 (Gnilšek)
Odprta Vinska turistična cesta št. 11	1996 (Golc)
Odprta večnamenska dvorana v Cirkulanah	1992 (Golc, razvojna spirala)
Ustanovljena turistična cona Haloze / Zagoije	2004 (Golc, razvojna spirala)
izid prve knjige o ljudeh in krajih cirkulanskcga okoliša	2005 (Prašnički)
Prvi telegraf na poštnem uradu v Cirkulanah	
Prvi asfalt na tleh naselij cirkulanskcga območja	1942 (Tetičkovič)
Pojav trtne uši v krajih sv. Barbare v Halozah	1888 (Mb-Zeitung-avg. 1888)
Prvi TV sprejemnik (v Letovišču Grad Bori)	pred 1960(Prašnički)
Pri sv. Barbari v Halozah ustanovijo učiteljsko društvo ptujske okolice	31. julija 1868 (Slov. gospodar, 1. avg 1868)
Ustanovljeno Bralno društvo »Naprej«	1899 (Zbornik ob 100- letnici)
VAŠKI GRBI NA PTUJSKEM POLJU
udi na Ptujskem polju so se Vaške grbe so si ljudje podeljevali in podobno kot v Prlekiji ohranile izmišljali za šalo, kot posmeh viteškim M starinske šege vaških grbov, grbom in v njihovi simboliki so nehote Simbolni pomen likov si ljudje razlagajo ohranili posebnosti in značilnosti vasi na šaljiv način in se med seboj zbadajo in vaščanov kot nagajivo in hudomušno na družabnih srečanjih ali na zabavo. Nasproti strogi heraldiki »gostuvanju«, ki žal že tudi izumira . Ob aristokratskih in bahavih mestnih grbov pripravi Malega muzeja gledališke igre v so kmetje na Štajerskem iskali vedro Gorišnici sem se spomnila teh lepih zabavo v likih iz svojega okolja in si na starih navad in povprašala starejše ljudi »gostuvajih« in »premicijah« nagajali za grbe njihovih vasi. Malokdo jih še in si napolnili svoj prosti čas, ko še ni pozna, pomnim le še nekatere like, ki bilo televizorjev, sem jih pomagala zbirati daljnega leta Predstavila vam bom vaške grbe iz 1953 očetu Francu Obranu iz Moškanjc Občine Gorišnica ali fare Sv. Marjete, za znano Baukartovo poročilo O saj so bili ti grbi poznali bolj v Prlekiji ljudskih grbih v Prlekiji v Spominskem od Ptuja do Ljutomera in jih v Halozah zborniku: Prlekija ob 10. obletnici ne najdemo.
osvoboditve, v Ljutomeru 1955 leta. Zanimivo simboliko, ki jo povzemamo Avtor Jan Baukart je opisal 179 likov, po strokovnih merilih simbolizma so večinoma živali, (domače, ptice, domiselni posamezniki nekoč na žuželke), dele živali, rastline, orodje, družabnih srečanjih obogatili tudi z jedi, pijače, stavbe in naprave iz bujno domišljijo, igro in lutkami. Za stvarnega sveta in le manjši del iz naš prispevek jih je naslikal na svoj pojmov ali bajeslovja. Ljudsko izročilo način Bojan Čoki, likovni pedagog, preprostega življenja na vasi priča o Pa poglejmo, kaj pomeni TUMF NA iznajdljivosti in duhovitosti prleškega ŠROGAH (Cunkovci), STARA človeka in je vredno, da ga ohranimo, če VRBAČA (Formin), ŽELVA (Gajevci), ne že v dejanjih, pa vsaj v spominu in KOPUN (Gorišnica), MUHA (Mala zapisih.	vas), MUHA (Moškanjci), JAREM NA
Krajevni grbi kot »naslikano ime kraja« OJNICI (Muretinci), RAK so znani in ohranjeni tudi v današnjem (Placerovci), PIZDEK (Tibolci), času, ko smo večinoma že pozabili, kdaj K.OLAČ KRUHA (Zagojiči), in zakaj so se v zgodovini pojavili. POGAČANAKOZAČI (Zamušani). Dušica Kunaver v svoji zbirki Pod lipo domačo (1999) opisuje grbe slovenskih Viri:
krajev in večina občin ima svoje grbe Prlekija, Spominski zbornik ob 10
tudi po osamosvojitvi 1991. Gorišnica se letnici osvoboditve, Ljutomer, 1955;
ponaša z lepim grbom grozda iz Haloz in Jan Baukart: O ljudskih grbih;
žitnega klasa iz polja na levem bregu Kunaver Dušica: Grbi slovenskih
Drave pod gradom Bori. Beseda »grb« krajev, Ljubljana, 1999;
izhaja iz nemške »erben«= dedovati, saj Kotnik Ivan: Vaški grbi, Slovenske
so viteške grbe iz časov Križarskih vojn starosvetnosti, 1943;
plemiči dedovali skupaj s križem na Kos Milko: Pečati in grbi, 1976;
ščitu. Kasneje dodane mitološke figure Škrlj Nevenka: Slovenski krajevni grbi;
kot lev-simbol moči, sova- simbol Delo: 7. L 1976;
modrosti in druge pozna heraldika (veda ČZN, Maribor 1983;
o grbih) od 1150. leta dalje in so se Kronika ČKZ, Ptuj 1978;
ohranile vklesane v kamen in zapisane v Chevalier J., Gheerbrant A.: Slovar
listinah. Grbe je podeljeval monarh po simbolov, 1995;
milosti božji in volji kralja skozi stoletja, in ustno izročilo nekaterih vaščanov
pri nas pa jih je podeljeval cesar Avstro- Občine Gorišnica, poleti 2oo3.
Ogrske še do leta 1918. Slikovna
govorica za nepismene je v 13. stoletju Dr. TilkaKren-Obran
postala tudi pravica mest in je poudarila
posebnosti krajev do današnjih dni, kar
smo podedovali ali »erbali« tudi v
Gorišnici.
GORIŠNICA - KOPUN
Petelin kot simbol ponosa s svojim petjem napoveduje sončni vzhod, ker sluti v sebi dan. Na vrhu strehe ali zvonika napoveduje dan, čuva zdravje, pogum, dobroto in zanesljivost - če le ni skopljen KOPUN.
MOŠKANJCI - MUHA
Muha je simbol solidarnosti, ker se druži v roju, ki je uspešnejši. Muhe povsod brenčijo, so tudi nadležne, celo neznosne in se jih ljudje branijo in otepajo. So nosilke okretnosti in nas gibljejo, da ne bi prehitro zadremal, se polenili.
MALA VAS - TUDI MUHA Simbolni pomen je najbrž isti, zanimivo pa je, da imajo Ivajnkovci »Muho na lanci« in si najbrž privoščijo še več
heca, šaljivega nagajanja in norčave FORMIN - STARA VRBAČA zbadljivosti.
MURETINCI - JAREMNICA NA OJNICI
TIBOLCI - PIZDEK
Drobni poženščeni možic je kot človek še vedno simbol ustvarjalnega sveta, nosilec človeške moči in enovitosti telo+duša+duh, če se le preveč ne boji in skrije pod most čez reko Pesnico.
PRERAD - ROČKICA
Jarem kot simbol tlačanstva, prisile, podjarmljenosti je istočasno simbol povezanosti, discipline, vzdržljivosti. Drevo kot simbol vitalnostije za vrbo še Obvladovanje samega sebe in poudarjena nesmrtnost, ker njena mala prenašanje bremena je lahko tudi šiba kot potaknjenec oživi. Vrba ni le nesmiselna trma. drevo živcljenja, ampak tudi lepote,
nežnosti, elegance ..., ki pa včasih ZAGOJIČI - KOLAČ KRUHA trohni že v času rasti.
GAJEVCI - ŽELVA
Želvin oklep, ki se boči kot nebo je
Sosednja vas Prerad se delno prišteva k Sv. Marjeti, delno v bližnji Polenšak, ima za grb ROČKICO. Majolika, kot sjmbol velike nosilnosti, neranljivosti, posoda za vodo ali vino v tej vasi nesmrtnosti. Skrivajoča glava je znak vsebuje najpogosteje šmarnico, še strahopetnosti, pa tudi modrosti vedno pa je posoda za pijačo kot vir pravočasnega umika, življenja, kri božja, shramba dobrote.
Kruh kot osnovna in bistvena hrana je v simbolnem pomenu telesna in duševna hrana, ki raste na polju med Dravo in Pesnico, samo eno gonjenje živine pri oranju južno od stare rimske ceste.
CUNKOVCI - TUNF NA ŠROGAH
ZAMUŠANI -POGAČA NA KOZAČI Žito kot simbol plodnosti, hrane, blaginje, je dar božji. Če so pridne roke spekle iz moke še pogačo, so vir življenske dobrote še obogatile. To so bile velike želje male vasi za mlakami poplavljene Pesnice.
PLACEROVCI- RAK
Rak, kot simbol izvirne vode, kjer se razvija skrit pred očmi, se ohranja in ščiti v senci. Sonce in svetloba ga ogroža, velikim spodadom se umika zadenski in kot ZODIAK je simbol življenskega valovanja.
Ker v mali vasi nimajo niti male mlake, iščejo vodo kot čarovnijo življenja v zemlji. Voda kot bivališče vil, nimf, siren je le namišljen paradiž in zato ga nataknejo na lesen podstavek - šroge.
Zbrala Dr. Tilka Kren-Obran, ilustracije Bojan Čoki
KRONIKA OS GORIŠNICA
utrinki iz življenja in dela v tretjem ocenjevalnem obdobju
APRIL:	Vojsk, Urška Jurič, Rebeka Kovačec in Tekmovalna tema je bila: Mitološki junaki
Denis Hrupičiz4. razredov; JulijaGeč,Ana Stare Grčije. Tekmovali so: Maja Brumen,
3.	4. 2005: Letni koncert otroškega in Reberc in Jernej Vajda iz 5. razredov; Luka Tina Žiher in Matevž Cestnik iz 8. c razreda, mladinskega pevskega zbora ter Orffovega Žnidarič iz 7. razreda devetletke, Patricija Mentorica: Mira Ivanuša, učiteljica ansambla. Koncert je pripravila učiteljica Gavez iz 8. razreda devetletke in Lucija zgodovine in geografije. Osvojili so glasbene vzgoje, Slavica Cvitanič.	Žnidarič iz 8. razreda osemletke. Mentorici: Turnerjevo srebrno priznanje.
4.4.2005:Roditeljskisestanekzastarše5.a Alexandra Hojnik Bezjak in Edita Kovač.	12. 5. 2005: Tehniški dan za učence 8.
in 5. b razreda. Starši so bili seznanjeni z 22. 4. 2005: Športni dan za celotno šolo na razredov devetletke. Pripravila ga je:
najpomembnejšimi informacijami, saj se domačem terenu: tek na 60 metrov, tek na bodo njihovi učenci 1. septembra vključili v 600 metrov in met žogice. Športni dan sta devetletni program izobraževanj a.	organizirala: Gorazd	Šket	in
5.4.2005: Državno tekmovanje iz Fischer Tobijas, Športna pedagoga, tehnike je potekalo v Ljubljani. Erik 25. 4. 2005: Zadnji dan pouka Rihtarič iz 7.a je osvojil zlato priznanje, prvomajskimi počitnicami.
Njegov mentorje Bojan Lubaj, učitelj fizike 26. 4. 2005: Pouk je	bil nadomeščen
in tehnike.	soboto, 5.2.2005.
6. 4. 2005: Območna revija otroških pevskih zborov je potekala v Markovcih. MAJ:
Zbor si je prislužil najvišje priznanje.
Zborovodkinja: Slavica Cvitanič.	3.5.2005: Prvi dan	po
8. 4. 2005: Uradna objava rezultatov počitnicah.
Slavica Cvitanič učiteljica gospodinjstva.
12.	5. 2005: Znani uradni rezultati Zdravko državnega tekmovanja Vesele šole.
Državna prvaka sta postala: Ana Reberc in pred Jernej Vajda iz 5. b razreda. Mentorica: Edita Kovač, svetovalna delavka.
13.	5. 2005: Področno srečanje mladih tehnikov-modelarjev na letališču v Moškanjcih. Mitja Rožmarin iz 7. b je osvojil 3. mesto in se uspel uvrstiti na državno tekmovanje. Mentor: Bojan Lubaj,
prvomaj skih učitelj fizike in tehnične vzgoje.
14.	5. 2005: Prvo regijsko tekmovanje
državnega tekmovanja iz zgodovine. 3. 5. 2005: Pomladanski kros na letališču v otroških in mladinskih pevskih zborov v
Matevž Cestnik iz 8. c je osvojil srebrno Moškanjcih. Sodelovali so najboljši priznanje. Mentorica: Mira Ivanuša, krosisti naše šole. Mentorja: Zdravko učiteljica zgodovine in geografije.	Tobijas in Gorazd Šket.
11.4.2005: Popoldanska govorilna ura. 5. 5. 2005: Tehniški dan za učence 7.
Lendavi. Otroški pevski zbor je dosegel zlato priznanje in posebno priznanje za najboljši otroški pevski zbor. Mladinski pevski zbor je dosegel zlato priznanje in
13.4.2005: Območna revija mladinskih razreda devetletke. Pripravila gaje: Slavica posebno priznanje za najboljši mladinski
pevskih zborov v Leskovcu. Gorišniški Cvitanič učiteljica gospodinjstva, pevski zbor ni imel konkurence. 5. 5. 2005: Sprejem učencev, ki bodo v Zborovodkinja: Slavica Cvitanič, učiteljica šolskem letu 2005/06 začeli obiskovati 1. glasbene vzgoje.	razred devetletke, in njihovih staršev.
14.	4. 2005: Medobčinsko tekmovanje v Letošnji prvošolci so s pomočjo svojih vsemi tekmujočimi pevskimi
rokometu. Mentorja: Gorazd Šket in učiteljic pripravili krajši kulturni program. Sloveniji. Zborovodkinja: Zdravko Tobijas, športna pedagoga.	Starši so dobili vse potrebne napotke.
15.	4. 2005: Tekmovanje v nogometu za Medtem pa so si njihovi otroci ogledali
pevski zbor. Oba zbora sta se uvrstila na državno tekmovanje, ki bo potekalo leta 2006. Tako otroški kot mladinski pevski zbor sta dobila najvišje število točk med
zbori v Slavica
Cvitanič, učiteljica glasbene vzgoje.
16. 5. 2005: Bralno značko iz slovenščine
mlajše deklice v Osnovni šoli Cirkovce, lutkovno predstavo, nato pa so se vključili so v šolskem letu 2004/05 osvojili naslednji Mentor: Zdravko Tobijas, učitelj športne še v likovno delavnico.	petošolci: Jernej Fric, Rok Kaisersberger,
vzgoje.	7. 5. 2005: Srečanje in tekmovanje mladih Tomaž Pemer, Luka Pravdič, Julija Geč,
Včasuod4.4.2005 do 15.4.2005jebilana čebelarjev Slovenije v Puconcih. Srebrna Eva Kosi, Nadja Ritlop in Urška Vojsk iz 5. študentski praksi študentka angleščine in priznanja so osvojili: Igor Ranfl in Žan a ter Matej Kristl, Jernej Vajda, Sanja Kolar, nemščine: Jelka Ivanuša. Njena mentorica Belšak; Katarina Dobaja in Vanesa Tomažič Ana Reberc in Špela Valenko iz 5. b. je bila Karmen Fekonja.	(nižja stopnja). Luka Žnidarič in Simon Mentorica: Dragica Petrovič - učiteljica
16. 4. 2005: Državno prvenstvo osnovnih Ranfl; Neva Golob in Tanja Kociper (višja slovenščine, šol v šahu v Ljubljani. Mlajše deklice so stopnja). Mentor čebelarskega krožka je dosegle 3. mesto izmed 21 šol. Mlajši dečki Zdravko Roškar, zunanji sodelavec šole. so dosegli 11. mesto izmed 54 nastopajočih 9. 5. 2005: Pedagoška konferenca, šol. Mentorja: Ivan Voršič in Anita Voršič.	Popoldanska govorilna ura.
16. 4. 2005: V Mariboru je potekalo sestanek za starše učencev državno tekmovanje iz matematike. Našo devetletke. Starši so dobili vse potrebne
17.	5. 2005: Eksterno preverjanje znanja iz slovenščine za 8. razred osemletke.
18.	5. 2005: Eksterno preverjanje znanja iz Roditeljski matematike za 8. razred osemletke.
8. razreda 20. 5.2005: Področno tekmovanje v atletiki in mnogoboju v Slovenski Bistrici. Mentor:
šolo sta zastopali: Saša Zavratnik iz 8. b napotke za delo v 9. razredu devetletke Zdravko Tobijas učitelj športne vzgoje.
devetletke in Lucija Žnidarič iz 8. d prva generacija na naši šoli. osemletke. Lucija Žnidarič je osvojila zlato 10. 5. 2005: Znani uradni Vegovo priznanje. Na tekmovanju sta ju področnega tekmovanja iz fizike, pripravljala: Ivan Voršič in Iva Kociper, Zavratnik in Patricija Gavez iz 8. b
20.5.2005: Učenci l.a in l.b ( Suzana rezultati Vaupotič, Alexandra Hojnik Bezjak, Saša Frančka Vajda ) so pripravili prispevek za lokalno kabelsko televizijo »Na ptujskem
učitelja matematike.
devetletke sta osvojili srebrno Stefanovo gradu«.
18.	4. 2005: Medobčinsko tekmovanje v priznanje. Mentor: Bojan Lubaj, učitelj rokometu za mlajše deklice. Osvojile so 3. fizike in tehnike.
mesto. Mentor: Zdravko Tobijas, učitelj 11. 5. 2005: Tekmovanje za veliki in mali športne vzgoje.	atletski pokal. Mentorja: Gorazd Šket in
19.	4. 2005: Na Osnovni šoli Dornava je Zdravko Tobijas, učitelja športne vzgoje, potekalo državno tekmovanje iz Vesele 11.5. 2005: Zgodovinsko tekmovanje za šole. Tekmovali so naslednji učenci.: Eva Turnerjevo priznanje v Mariboru.
23. 5.2005: Naravoslovni dan za 5. razrede, 7. razrede devetletke, 8. razrede devetletke in 8. razrede osemletke. Vsebine sta pripravili: Iva Kociper, učiteljica biologije in matematike, in Zdenka Zver, učiteljica naravoslovja, biologije in kemije.
24.5.2005: Športno-kulturni dan za učence
5. a in 5. b. S kolesi so se v spremljavi učence predmetne stopnje. Petošolci so učiteljev odpeljali v Veliko Nedeljo, si morali izvesti preizkus plavanja, ogledali cerkev, grad in etnološko zbirko v 17 g 2005: Zaključna valeta v gradu. Pripravila ga je Dragica Petrovič, večnamenski dvorani v Gorišnici za učiteljica slovenščine.	osmošolce. Neobvezujoči del valete seje
31.5. 2005: Državno prvenstvo v atletiki v nadaljeval v Gasilskem domu Formin. Ljubljani. Urška Horvat iz 8. b devetletke je 20. 6. 2005: Zaključna ekskurzija za 3. a in tekmovala v skoku v višino. Mentorja: 3 b razred osemletke. Razredničarki: Irena Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, športna Forštnarič in Anita Voršič. pedagoga.	20. 6. 2005: Zaključna redovalna
31. 5. 2005: Področno tekmovanje v konferenca za vse razrede, razen rokometu. Mentorja: Zdravko Tobijas in osmošolcev.
Gorazd Šket, učitelja športne vzgoje.	20. 6. 2005: Naravoslovni dan za učence 1.
V času od 30.5. do 3.6.2005: Plavalni tečaj a in 1. b devetletke, za najstarejšo skupino v vrtcu. Otroke so 21. 6. 2005: Kopanje v Termah Ptuj za spremljale: Nevenka Maltarič, Andreja pevce mladinskega pevskega zbora. Fekonja in Petra Jaušovec. V Termah Ptuj 22.6.2005: Tehniški dan za učence 1. a in 1. pa so se učili plavanja tudi učenci 2. c in 2. d b devetletke in učence 7. a in 7. b osemletke. Spremljala sta jih: Andreja devetletke.
Masten in Bruno Šincek.	23. 6. 2005: Slovesna prireditev v
večnamenski dvorani v Gorišnici, posvečena zaključku šolskega leta in dnevu državnosti. Razglašeni so bili najboljši športniki naše šole. Po kulturnem programu so bili imenovani vsi učenci, ki so v letošnjem šolskem letu dosegli odličen učni uspeh, podeljena pa so bila tudi srebrna in zlata priznanja, dosežena v letošnjem šolskem letu.
24. 6. 2005: Zadnji dan pouka v letošnjem šolskem letu.
24. 6. 2005: Popravni izpit za učence osmi razredov osemletke se je iztekel srečno.
27. in 28. 6. 2005: Strokovna ekskurzija po Gorenjski za vse zaposlene v vrtcu in šoli. 30.6.2005: Rok za popravne izpite za učence v devetletki.
30. 6. 2005. Zaključna pedagoška konferenca za vse strokovne delavce šole Zbrala, Dragica Petrovič, pomočnica
JUNIJ:
, 6 2005: iziei v Ljubljano ogled Dobitniki srebrnih in zlatih priznanj £££?££££v šolskem letu 2004/2005
SREBRNA PRIZNANJA:
Lidija Lozinšek in Stanka Šterbal.
2. 6. 2005: Učenci 4. a in 4. b razreda osemletke so odpotovali v poletno šolo v
Z"	priznanje za uspešno
Vajda in Zdravko Tobijas.	SODELOVANJE NA TEKMO-
2. 6. 2005: Opravljen slušni pregled za VANJU ZA NEMŠKO BRALNO učence L a in L b devetletke.	ZNAČKO EPI LESEPREIS V
7.6.2005: Drugi rok eksternega preverjanja ŠOLSKEM LETU 2004/05: znanja iz slovenščine. Pisalo je 5 učencev.	f Sanja Lah, 8. b/9
8.6.2005: Drugi rok eksternega preverjanja 2, Saša Zavratnik, 8. b/9 znanja iz matematike. Pisalo je 5 učencev.
10. 6. 2005: Učenci 8. c in 8. d osemletke so imeli na umiku delovno akcijo. Zadolženi
DIPLOMA ZA DOSEŽENO 2. MESTO NA XIV.
so bili: Marii! Lovrec, Zdenka Zver in ™ =	i"«	'" SREČANJU
Bošljan Rihtar.	MLADIH TEHNIKOV PODRAVJA (
10. 6. 2005: Zaključna ekskurzija za 2. c in Ogled proizvodnega procesa in 2. d osemletke. Razrednika: Andreja sestavljanje konstrukcij z zbirko Masten in Bruno Šincek.	FISCHER TECHNIC):
13.6.2005: Redovalna konferenca za 8. c in 1. Erik Rihtarič, 7. a/9 8. d osemletke. Razredničarki: Marija Lovrec in Zdenka Zver.
13.6.2005: Zaključna ekskurzija za 5.a in 5.b razred osemletke. Razrednika: Karmen Fekonja in Gorazd Šket.
14. 6. 2005: Sprejem pri županu Občine xTTT T „rc-r. 1- č™ rmi» Gorišnica, g. Jožetu Kokotu, na gradu Bori ZNANJU VESELE ŠOLE PILA a in
za učence, ki so dosegli odličen učni uspeh v vseh razredih osnovne šole. Učence so
SREBRNO PRIZNANJE ZA DOSEŽENO ZAHTEVANO ŠTEVILO TOČK NA TEKMOVANJU DRUGE STOPNJE V
PLUS-a.
1. Denis Hrupič, 4. b /8
SREBRNO PRIZNANJE ZA DOSEŽEN USPEH NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU MLADIH ČEBELARJEV:
1.	Katarina Dobaja, 2. d/8 in Vanesa Tomažič, 2. d/8
2.	Igor Ranfl, 3. a/8 in Žan Belšak, 3. a/8
3.	Luka Žnidarič, 7. a/9 in Simon Ranfl, 7. b/9
4.	Neva Golob, 8. a/9 in Tanja Kociper, 7. a/9
SREBRNO PRIZNANJE ZA DOSEŽEN USPEH NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI:
1.	Katja Muršič, 8. b/9
2.	Tadej Arnuš, 8. b/9
SREBRNO PRIZNANJE ZA TEKMOVANJE NA PODROČNEM TEKMOVANJU IZ LOGIKE:
1.	Ana Reberc, 5. b/8
2.	Luka Žnidarič, 7. a/9
3.	Lucija Žnidarič, 8. d/8
spremljali: Branko Širec, ravnatelj šole, 2. Urška Jurič, 4. a/8 Marija Lovrec in Zdenka Zver, 3. Eva Vojsk, 4. a/8 razredničarki.	4. Rebeka Kovačec, 4. a/8
Ostali osmošolci pa so imeli na umiku 5 Julija Geč, 5. a/8 športni dan, za kar sta poskrbela Zdravko ^ ^na Ref,erc 5 b/g Tobijas in Boštjan Rihtar.	? Jemej Vajda 5 b/8
15.6.2005: Zadnji danpoukazaučence 8. c g LukaŽnidarič 7 a/9
16.6.2005: Zaključna strokovna ekskurzija 9. Patricija Gavez, 8. b/9 za 8. a in 8. b devetletke. Razrednika: 10. Lucija Žnidarič, 8. d/8 Mihaela Poplatnik in Gorazd Šket.
17. 6. 2005: Športni dan v Termah Ptuj za
SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE (za uspeh na področnem tekmovanju iz fizike):
1.	Patricija Gavez, 8. b/9
2.	Saša Zavratnik, 8. b/9
ZGODOVINSKO TEKMOVANJE ZA TURNERJEVO PRIZNANJE IZ ZGODOVINE (Mitološki junaki Stare
Grčije ). SREBRNO PRIZNANJE SO DOSEGLI:
1.	Matevž Cestnik, 8. c/8
2.	TinaŽiher, 8. c/8
3.	Maja Brumen, 8. c/8
DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZGODOVINE. SREBRNO PRIZNANJE JE DOSEGEL:
1.	Matevž Cestnik, 8. c/8
SREBRNO PREGLOVO PRIZNANJE (za uspeh na državnem tekmovanju iz kemije):
1. Lucija Žnidarič, 8. d/8
SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE (za uspeh na področnem tekmovanju iz matematike):
1.	Luka Žnidarič, 7. a/9
2.	Jožef Ostroško, 7. a/9
3.	Simon Ranti, 7. b/9
4.	Boštjan Turk, 8. b/9
5.	Tadej Arnuš, 8. b/9
6.	Saša Zavratnik, 8. b/9
7.	Lucija Žnidarič, 8. d/8
ZLATAPRIZNANJA:
Otroški in mladinski pevski zbor sta osvojila zlato priznanje na L regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov Štajerske in Prekmurja v Lendavi. Oba zbora sta prejela tudi posebno priznanje za najboljši otroški in mladinski pevski zbor celotnega tekmovanja. Med vsemi tekmovalnimi pevskimi zbori po celotni Sloveniji sta oba pevska zbora naše šole dosegla najvišje število točk. Oba pevska zbora sta glede na dosežene rezultate že uvrščena na republiško tekmovanje, ki bo potekalo v šolskem letu 2005/06. Zborovodkinja: Slavica Cvitanič.
ZLATO PRIZNANJE ZA DOSEŽENO ZAHTEVANO ŠTEVILO TOČK NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ZNANJU VESELE ŠOLE PIL-a in PLUS-a:
1.	Jernej Vajda, 5. b/8
2.	Ana Reberc, 5. b/8
ZLATO DIPLOMO NA XIV. DRŽAVNEM TEKMOVANJU in XXIX. SREČANJU MLADIH TEHNIKOV ( konstruiranje z zbirko Fischer technic-reševanje problema):
1. Erik Rihtarič, 7. a/9
ZLATO PREGLOVO PRIZNANJE
ZA UDELEŽBO IN DOSEŽENE REZULTATE NA 39. DRŽAVNEM TEKMOVANJU IZ ZNANJA KEMIJE:
1. Saša Zavratnik, 8. b/9
ZLATO VEGOVO PRIZNANJE ZA UDELEŽBO NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU IZ MATEMATIKE:
L Lucij a Žnidarič, 8. d/8
Zbrala: Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelja (Gorišnica, 23.6.2005)
ODLIČNJAKI (2004/05)
Prvi razred devetletke so uspešno izdelali čisto vsi učenci. Poučevale so: Frančka Vajda,
Suzana Vaupotič in Alexsandra Hojnik Bezjak.
Tudi drugi razred devetletke ni bil pretežak za nobenega drugošolca. Poučevali sta: Lidija Lozinšek in Stanka Šterbal.
Drugi razred osemletke je bil pretežak samo za 1 učenca, vsi ostali so bili uspešni. Poučevali so: Andreja Masten, Klementina Pukšič in Bruno Šincek.
3.	a/8 (Irena Forštnarič) - odlični učenci:
1.	Žan Belšak
2.	Domen Kosi
3.	David Kukovec
4.	Miha Prelog
5.	Igor Ranfl
6.	Tina Kukovec
7.	Sara Murkovič
8.	Timotej a Petrovič
9.	KatjaVincek
10.	Vanja Zagorec
3.	b/8 (Anita Voršič) - odlični učenci:
1.	Tomas Bedrač
2.	Sašo Hrupič
3.	Tomaž Ličina
4.	Tilen Turk
5.	Jure Škrinjar
6.	Primož Vidovič
7.	Luka Zupanič
8.	Alen Žnidarič
9.	Aljana Cvetko
10.	LaraKnapič
11.	Sanja Krajnc
12.	Ana Valenko
4.	a/8 (Manja Bezjak) - odlični učenci:
1.	Janja Horvat
2.	Nuša Ranfl
3.	Urška Jurič
4.	Tjaša Lubec
5.	Kevin Zavec
6.	Neja Senčar
7.	Matic Leben
8.	Eva Vojsk
9.	Tadej Škerjanec
10.	Rebeka Kovačec
4.	b/8 (Renata Rihtarič) - odlični učenci:
L	Sara Bezjak
2.	Špela Bezjak
3.	Timotej Horvat
4.	Denis Hrupič
5.	Sandra Janžekovič
6.	Valentina Matjašič
7.	Sergej Obran
8.	Tadej a Vaupotič
5.	a/8 (Karmen Fekonja) - odlični učenci:
1.	Jernej Fric
2.	Rok Kaisersberger
3.	Tomaž Pemer
4.	Luka Pravdič
5.	Julija Geč
6.	Eva Kosi
7.	Urška Vojsk
5.	b/8 (Gorazd Šket) - odlični učenci:
1.	Sanja Kolar
2.	Nino Sorčič
3.	Miha Škrinjar
4.	Jernej Vajda
5.	Ana Reberc
6.	Špela Valenko
7.	a/9 (Mira Ivanuša) - odlični učenci:
1.	Luka Žnidarič
2.	Jožef Ostroško
3.	Matjaž Bezjak
4.	David Kolar
5.	Matic Viher
6.	Sabina Kelenc
7.	Tanj a Kociper
7.	b/9 (Slavica Cvitanič) - odlični učenci:
1.	Ervin Horvat
2.	Niko Kokot
3.	Simon Ranfl
4.	Gregor Sok
5.	Urška Bezjak
6.	Lea Florjanič
7.	Blanka Leben
8.	Simona Muhič
9.	Monika Štrakl
8.	a/9 (Mihaela Poplatnik) - odlični učenci.
1.	Slavko Marinič
2.	Neva Golob
3.	Maja Petek
8.	b/9 (Zdravko Tobijas) - odlični učenci:
1.	Tadej Arnuš
2.	Boštjan Turk
3.	Patricija Gavez
4.	Katja Muršič
5.	Saša Zavratnik
6.	Urška Mihalinec
7.	Nina Sok
8.	c/8 (Marija Lovrec) - odlični učenci:
1.	Matevž Cestnik
2.	David Kostevc
3.	Katja Šumenjak
4.	Maja Brumen
5.	TinaŽiher
6.	Nino Kolar
8.	d/8 (Zdenka Zver) - odlični učenci:
1.	Lucija Žnidarič
2.	Tamara Bakič
3.	Saša Horvat
Zbrala: Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelj a
ZAKLJUČNA EKSKURZIJA 5. RAZREDOV
X W ponedeljek, 13. 6. 2005, smo se in muzeji zaprti. Najbolj znane zunanjemu, le daje ta narejen iz mavca-\M učenci 5. a in 5. b razreda umetnine Kostanjevice pa so kiti na štukatura na stropu. w odpravili na zaključno prostem, imenovani forma viva. Odšli smo še v prostor, v katerem sta ekskurzijo potepanje po Dolenjski. Predstavljene so umetnine različnih razstavljeni drugi dve svetnici. Prva se Avtobus je izpred šole odpeljal ob 7. uri. umetnikov iz Slovenije in tujine in tudi imenuje Sveta Katarina, ki naj bi jo Vozili smo se kar dolgo. Seveda smo si tehnike so različne.	privezali na kol in do smrti mučili. Dmga
vmes privoščili postanek na Po ogledu galerije smo odšli na kosilo v pa se imenuje Sveta Barbara, njo pa bi naj postajališču bencinske črpalke pri neko gostilno. Ne spomnim se, kako se do smrti zaprli v stolp brez izhoda.
Celju. Z vožnjo smo nadaljevali skozi ta restavracija imenuje. Jedli smo Ogledali smo si tudi vozove, ki so jih razgibano pokrajino predalpskega sveta ocvrte zrezke, pečen krompirček in (okolica Celja) in skozi pokrajino torto za sladico.
kraških planot (Gorjanci). Prva Po kosilu smo se odpeljali do .	. v , , , ,
načrtovana postaja našega izleta je bila	čokoladnice v Olimju. Čokolado delajo	e Je	c j"	o	pregna	,	so ji	zva	i	i
Otočec na reki Krki. Na otoku, kije bil	povsem naravno brez konzervansov.	"a7a| tako’ da 80	v Pan-> P00z,i' Pf™0’
zgrajen umetno, so v preteklosti	Zdela se mi je zelo okusna. V
postavili grad, danes pa je preurejen v	čokoladnici smo lahko kupili
hotel. Okoli otoka so plavali labodi in	najrazličnejše čokoladne izdelke. V
lovili koščke kruha, ki smo jih metali v	neposredni bližini čokoladnice se
vodo. Pravzapravje to bila naša malica, nahaja še samostan Olimje z naj starejšo imenujejo klečaj e Tisti ki je imel takšno Preko mostu smo odšli na otok. V lekarno, a smo si stavbo ogledali le od klet, je imel tudi posebno ključavnico, za notranjost hotela nismo vstopili, zunaj.	katero ni vedel nihče drug razen lastnika,
sprehodili smo se po sprehajalnih poteh V Gorišnico smo prispeli približno ob v katere smeri mora obrniti s ključem, da in dobili občutek, da se nahajamo na 19. uri. Bilo mi je zares lepo, pridobila se bo ključavnica odprla.
uporabljali nekoč, sanke in kočijo, v kateri so se vozili na sejme in dmge prireditve. Videli smo tudi čebelje panje.
katero so namazali z medom. Vodička nam je pokazala tudi različne lonce iz gline. Prevezali so jih z žico zato, da se niso tako hitro razbili. V stolpu smo videli tudi fotografije vinskih kleti, ki
čisto pravem otoku. Občudovali smo sem si veliko lepih izkušenj, drevesa in cvetlične gredice.
In že smo se peljali proti Novemu JulijaGeč,5.a mestu. Najprej smo si ogledali stari del mestnega jedra. Videli smo Kettejev vodnjak, staro kapiteljsko cerkev in hišo, v kateri je ustvarjal slikar Božidar Jakac. Posebnost tega starega dela mesta je, da so ulice zgrajene v obrtnem slogu. Zgradbe imajo v pritličju proti ulici obrnjene odprte hodnike, ki
KULTURNI DAN
Odšli smo v prostor, v katerem so shranjene zelo stare knjige, napisane na roko. Videli smo oblačila nun, ki so skrbele za bolnike.
Nato smo odšli v prostor, ki so mu nekoč rekli kar hiša. Tam sta razstavljeni postelja in miza, na kateri se nahaja velika skleda, iz katere so jedli vsi v
jutraj smo se odpeljali s kolesi do dmžinLOkrog mize so razvrščeni stoli. V / Velike Nedelje. Sprejela nas je ievem kotu je križ, na njem pa Jezus.V Z^pnjazna gospa m nas popeljala v desnem kotu pa krušna pe5. Na njej je cerkev Svete Trojice. Prvič se cerkev j,nžen vrx v	,-P hiln v
pridejo prav ob poletni pripeki Nekoč omenja okrog leta 1219, stara je približno preteklostivino.Rekhsomumačak,topa pa so imel, obrtniki stojnice postav jene 800 let. Na stenah so zelo dobro vidne zat0iker po vinu dobiš mačka. Prikazanje kar na teh hodnikih, m so izdelke, k. so zelo stare freske, ki prikazujejo svetnike tudi dojenček; kakršnega so nesli h krstu, jih izdelali, tukaj tudi prodajali.	m angele. V majhni kapeli, ki se imenuje yideli smo tudi pripomoček, s katerim so
Po ogledu Novega mesta smo lahko romanska apsida, stoji krstni kamen. Bil si sezuvall škomje Na slem V1S, slika odšli v Tuš nakupovalni center, kjer sije bi naj eden najstarejsih v Sloveniji. moža in žene ob kl odšH smo v lahko vsak kupil, karje pač hotel.	Nekateri menijo daje celo najstarejsi. prosto|. v katerem so razstavljena
Naslednja postaja je bil samostan Po og edu cerkve smo odšli v grad. nekdanja kmečka orodja: kosi, ki se zelo Pleterje, kjer smo se z multivizijskim Vstopi l smo vanj m opazili zelo velik raziikujeta, cepci, grablje in še marsikaj, prikazom seznanili z življenjem in vodnjak. Vodička nam je povedala, da sta Najbolj zanimivo pa je bilo v stari čmi delom v samostanu in s samostanom =a 17 °Pa a va c ovc a. e enemu seje kubjnjj jam smo videli krušnjak, to je Pleterje skozi zgodovino. Zanimivo je, uspelo prekopat, do vode, dmg, je namreč stojalo za ^ čelesjak Je svetilka, da v tem samostanu še danes živijo prej umrl. Obema so bili tako odpuščeni dukel,toje vrč za kisanje mleka, in ničke, menihi.	T	™ ^ 7°^?J! glf°k so korita za vzhajanje testa za kruh. V
Po ogledu samostana Pleterje smo se °	g^t,^ kock^vljm kanmi! mliliime™	.Sm° V'del‘ y r°č™
odpravili v Kostanjevico na Krki, ki pa J- k -x k križniškeea reda- črn križ n’imenovan zrmlJe’ m stope, ki sojih je edini naravni poseljen otok na ^tTipod^	uporabljali za luščenje prosa.
nahaJ, galerija, j. bila najprej	odseJ, dlam.	Prva, nUn. da	S=
samostan, uredili pa so jo po drugi	imenuje Sveta	Marjeta, dmga pa	je	vsj zadovol
svetovni vojni. Ogledali smo si vseh	neznana. Na	sredini prostora	je	J
devet zbirk, deseta pa je bila zaklenjena, nameščeno ogledalo. Če si pogledal vanj, pva^osj 5 a ker so ponedeljki dnevi, ko so galerije si videl na stropu križ, podoben
ZBOROVSKO PETJE NA OSNOVNI ŠOLI GORIŠNICA
"Pesem je čarobna formula, ki s svojo resnostjo vodi »1° vsasih se vP™, zakaj?
Saj pevci pravzaprav ne dobijo nobene
človeka v skladnost s samim seboj", je zapisal Platon, »nagrade« za svoje deio. Najbrž zato, ker
se ob pesmi počutijo sproščene, ljubljene, borovsko petje ima v osnovni šoli dosežkom pa sta se zbora uvrstila na dosegajo pohvale, se počutijo pomembne m Gorišnica posebno mesto. To so državno tekmovanje, ki bo potekalo in občutijo, da lahko s svojim petjem ^^si mladi pevci pridobili z aprila 2006 v Zagorju ob Savi. Iz državnih plemenitijo tudi druge. To so otroci, ki izrednimi rezultati na raznih revijah in revij in tekmovanj pa ima otroški pevski razumejo pojem disciplina, pripadnost, tekmovanjih doma, v širšem slovenskem zbor že kar nekaj izkušenj, saj je bil kar	skupnost. Na tej poti pa mi vedno	stojijo
prostoru in tudi izven naših meja. V dva štiri krat izbran za nastope najboljših	ob strani starši, ki	svojo naklonjenost	za
pevska zbora, otroškega in mladinskega, slovenskih zborov. Še vedno pa seveda ne pevsko udejstvovanje svojega otroka je vključenih četrtino vseh učencev, ki morem mimo izjemnega rezultata in zlate pokažejo s prisotnostjo na vseh obiskujejo našo šolo. Otrok, kije sprejet v medalje, ki sojo mladi pevci prislužili na prireditvah in moralni podpori, ki jo pevski zbor, bo njegov član kar sedem let. mednarodnem tekmovanju v Olomoucu dajejo svojemu otroku.
Najprej v otroškem zboru, nato pa še v na Beškem. Morda pa se bomo še kdaj Kmalu bo september pred vrati. Spet mladinskem. Otrok, ki preneha z odpravili na to čudovito pevsko pot... bomo smelo zapeli v novo šolsko leto! obiskovanjem pevskih vaj, se v zbor ne Izjemna volja, kolektivni duh, želja po more več vrniti, kajti delo je lepoti vodi te mlade ljudi na vaje, ki so	Zborovodkinja
kontinuirano, vsako leto se pevska vedno v jutranjih urah in so velikokrat	Slavica Cvitanič
tehnika nadgrajuje, tako, da ob koncu osnovne šole zapustijo pevski zbor sami pravi pevci, ki so pripravljeni sodelovati v kakršnem koli srednje šolskem ali odraslem pevskem zboru.
Pevske vaje potekajo skozi vse šolsko leto. Pevci spoznavajo skladbe domačih in tujih skladateljev, ne pozabimo pa tudi na slovensko ljudsko pesem. Da so ure vaj in nastopi bolj privlačni za pevce in poslušalce, pa vedno poiščemo tudi kakšno zabavno pesem.
Pevci se predstavijo na vseh prireditvah v šoli in tudi v občini. Posebno pozornost pa posvetimo pripravi božičnega in letnega koncerta. Božični koncert pripravimo v domači cerkvi in vsako leto tudi v drugem domu starejših. Tako smo bili do sedaj že nekaj krat v Muretincih, v Ptuju, v Ormožu, v Ljutomeru, letos pa smo povabljeni v Maribor. Ti koncerti so izredno doživeti.
Posebno pozornost pa vsako leto posvetim izbiri programa za revije. Na teh prireditvah se zbori predstavijo pred strokovno komisijo in so hkrati tudi odskočna deska za nadaljna tekmovanja.
Vse te »preizkuse« sta naša zbora vedno opravila z odliko, saj sta bila vedno izbrana najprej za medobmočne revije, letos pa tudi za 1. regijsko tekmovanje, ki je potekalo v Lendavi. V Večeru smo lahko zasledili članek: » Izbrani so najboljši zbori Štajerske in Prekmurja...
Strokovna komisija je dodelila največ točk in s tem tudi zlato priznanje otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru iz OŠ Gorišnica, ki ju vodi zborovodkinja Slavica Cvitanič... Oba zbora pa sta prejela tudi posebno priznanje za najboljši otroški in	Mladinski (zgoraj) in otroški pevski zbor OŠ Gorišnica
mladinski zbor tekmovanja ...« S tem
USPEHI UČENČEV OŠ CIRKULANE
v šolskem letu 2004/2005
pet je leto naokrog, s tem pa tudi posamezno je sodelovalo 19 šahistov in smo izvajali v okviru jutranjega varstva zaslužene počitnice.Ob koncu šahistk. Najbolje sta se odrezala Žan in pri rednih urah športne vzgoje pod šolskega leta smo bili zadovoljni z Belšak z drugim mestom in David vodstvom športnega pedagoga Mitje izkazi in spričevali, še bolj pa z uspehi Klajderič , ki je bil tretji. Oba sta se Vidoviča. Učenci sedmega razreda na tekmovanjih. V znanju smo se uvrstila na osnovnošolsko državno devetletke so bili v šoli v naravi-v kraju izkazali na različnih področjih.	prvenstvo v Kranj in dosegla odličen Vojsko nad Idrijo.
Učenci prve triade devetletke so uspeh. Žan Belšak je v tem šolskem letu Benka Pulko nas je popeljala po Zemlji tekmovali iz matematike, Cici vesele doživel največji uspeh na svoji okoli Sonca. Z motorjem je prepotovala šole ter pridno brali za bralno značko in šahovski poti. Postal je DRŽAVNI svet v eni sami neprekinjeni vožnji ter sodelovali v projektu Knjigobube. PRVAK v kategoriji fantov do 12. let. S obiskala vseh sedem celin. Njena dolga Četrti razred devetletke je v začetku tem seje uvrstil na svetovno prvenstvo, vožnja je našla pot v Guinnessovo knjigo junija preživel teden dni v šoli v naravi ki bo potekalo med poletnimi rekordov V marcu, na Jožefovo, smo v Poreču. Mlajši učenci pa so opravili počitnicami v Belfortu v Franciji. Ekipa svečano odprli vrata prenovljene plavalni tečaj v Termah Ptuj.	mlajših dečkov je 16. aprila nastopila na telovadnice, to je bil hkrati naš dan šole.
Kako spretno in varno voziti kolo, so državnem prvenstvu v Ljubljani. Med BrJz	kjer smo iskali znanja,
pokazali učenci 5. razreda devetletke, 54 šolami se je uvrstila na odlično 10. in ormaciJe in ji rati brali za
ki so si pridobili kolesarske izpite. Vsi mesto. Učenci sedmega in osmega sPros 1 ev> ne i s o. cenci pre metne v •	,	, stopnje so celo leto pridno brali kn ige za
ucenci so bili vključeni tudi v razreda devetletke ter osmega razreda ,	,	J„ , v ,J ?
.	.	.-.vi.-	,	.	, , v bralno značko. Med osmošolci pa
tekmovanje za ciste zobe ob zdravi osemletke so v septembru sodelovali v najdemo tudj §est zlatih bral ki
prehrani. Ucenci prvega razreda Leskovcu na nogometnem turnirju za prejeli ob koncu osemlet šo]anja devetletke so bili zmagovalci 21. Zlatkov pokal. Osvojili so 4. mesto, knjižne nagrade za zvestobo lepi knjigi, tekmovanja za čiste zobe ob zdravi Udeležili smo se tudi medobčinskega Zlati bralci so-Tadej Jurgec Anja Hvalec prehrani osnovnih šol republike krosa v Vidmu, kjer je Matej Krajnc iz Aien Korošec, Petra Letonja, David Slovenije.	5. razreda osemletke osvojil drugo Klajderič in Klemen Lilija. Pa naj
Učenci predmetne stopnje so bili mesto, Karina Černivec pa tretje mesto, zaključiva z lepo mislijo o knjigi: vključeni v interesne dejavnosti in se Na spomladanskem medobčinskem "V knjigahje skrito veliko več zakladov, udeležili različnih tekmovanj, na krosu v Moškanjcih, katerega so kot so jih zakopali roparji na otoku katerih so se pomerili v znanju, organizator je bila naša šola, je Karina zakladov...
Priznanja na tekmovanjih v znanju so Černivec dosegla drugo mesto Letos Najboljše pa je, da lahko to bogastvo prejeli:	smo se prvič udeležili tekmovanja v uživaš sleherni dan svojega življenja."
zlato priznanje iz Vesele šole sta prejela plavanju, kjer smo dobili dve medalji. (WaltDisney)
Aljaž Belšak in Elvira Jurgec Dobitnika medalj sta Žan Belšak in Žan (mentorica Marjeta Kovačec);	Korenjak. Že nekaj let sodelujemo v Zbrali in uredili
zlato Vegovo priznanje je osvojil mednarodnem projektu Fit. Fit vadbo Marjeta Kovačec in Marica Zebec Klemen Lilija, srebrno pa Katja Letonja (mentorica Mira Vršeč); srebrno priznanje iz znanja zgodovine je prejel Klemen Lilija (mentorica Diana Bohak - Sabath); srebrna priznanja iz znanja o sladkorni bolezni so prejeli Klemen Lilija, Alen Korošec, Matjaž Korošec (mentorica Darka Korošak).
Sedmošolci in osmošolci so brali knjige za nemško in angleško bralno značko.
Na šoli delujeta otroški in mladinski pevski zbor. Pod vodstvom učiteljice Irene Sabler sta se uspešno predstavila na območni reviji pevskih zborov.
Medobčinskega tekmovanja KAJ VEŠ O PROMETU se je uspešno udeležila tudi ekipa naše šole. Tudi na športnem področju so se učenci udeleževali tekmovanj in dosegali zadovoljive uspehe. Mladi šahisti so se udeležili številnih tekmovanj. Na področnem tekmovanju v pospešenem šahu	Aljaž Belšak in Elvira Jurgec, OŠ Cirkulane
IZLET Z LADJO
V	adjo uvrščamo med prevozna sredstva, ki plujejo po morju. Tudi
Ernami smo v šoli v naravi pluli z ladjo.
V	ponedeljek, ko smo prišli iz bazena, smo se odpravili proti pomolu, kjer nas je pričakala ladja, s katero smo pluli proti Piranu. Bila sem zelo vesela, saj na ladji uživam. Na poti smo opazovali morje in bližnje pokrajine. Ko smo po približno pol ure vožnje prispeli v Piran, smo šli najprej v akvarij. Tam smo videli veliko morskih živali: morskega konjička, različne ribe, mlade morske pse,... V akvariju mi je bilo zelo všeč. Ko smo si ogledali vse morske živali, smo si lahko na stojnicah pred akvarijem kupili prstane, verižice, tatuje, zapestnice in razne spominke. Nato smo šli na Tartinijev trg. Ogledali smo si Tartinijev kip in se ob njem tudi fotografirali. Učitelji so nam tudi povedali nekaj o skladatelju. S trga smo šli v bližnji bar, kjer smo si po želji naročili sladoled ali kakšno pijačo. Malce smo posedeli, nato pa se odpravili dalje. Povzpeli smo se do piranskega obzidja, kjer stoji tudi cerkev. Zaradi obnove je bila zaprta, smo pa uživali ob pogledu na morje. Znova smo se spustili navzdol proti mestu. Ob morju smo se fotografirali, nato pa počasi odšli na ladjo, ki nas je odpeljala nazaj v Simonov zaliv.
To je bil eden izmed mnogih lepih trenutkov v šoli v naravi, ki ga ne bom nikoli pozabila.
Sandra JANŽEKOVIČ, 4.b
»NAJ« DOGODKI ŠOLE V NARAVI
Najbolj všeč mi je bila vožnja z ladjo do Pirana, zraven tega pa mi bodo v spominu ostali avtomobilčki, s katerimi smo se odbijali in zaletavali, da seje kar iskrilo. REBEKA
Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko seje sedem deklet naše šole zaljubilo v Miha iz druge šole.
TADEJ
Najbolj sem si zapomnila, ko je zvečer med odbojko na mivki žoga dvakrat padla v globoko vodo in sta sošolca Luka in Rebeka slekla oblačila in hrabro prinesla žogo na suho.
EVA
Najbolj všeč mi je bilo izdelovanje ladjic iz plastelina in skakanje s pomola.
MATJAŽ
V šoli v naravi je bilo zelo lepo, a najlepše je bilo plavanje v morju in ko smo z ladjo pluli v Piran.
ANJA
Najbolj sem si zapomnila divje vožnje z avtomobilčki v zabaviščnem parku, zabavne večere, sončenje ter zadnji večer, ki je bil super, saj smo peli in plesali ob zvokih harmonike sošolca Matica. TJAŠA
ŠOLA V NARAVI
ončno je prišel dan, ki smo ga 1^^ vsi že težko pričakovali šola v S mjnaravi!
Bilje četrtek, 2. junija, ko smo zbrani pred šolo čakali avtobus. Ko je avtobus prispel, smo zložili potovalke v prtljažnik in vstopili.
Na avtobusu smo se zelo zabavali. Nekateri so igrali karte, nekateri so poslušali glasbo, Matic pa je tudi zaigral na harmoniko. Bolj, ko smo se bližali morju, večje je bilo veselje.
Ko smo prispeli, smo najprej odnesli prtljago do sob, nato pa šli h kosilu. Po kosilu smo se šli kopat in preverjat naše plavalne sposobnosti. Temu je sledila malica. Nekaj časa smo še ostali na plaži, potem je sledilo tuširanje in večerja. Po večerji smo se zabavali ob športnih igrah.
Tako j e minil prvi dan.
Dnevi na morju so tekli hitro. Ob večerih smo šli na sprehod in se ukvarjali s športnimi dejavnostmi. Obiskali smo tudi Izolo in Piran, kjer smo lahko zapravljali denar.
Najbolj všeč mi je bilo v Izoli, saj smo se vozili z avtomobilčki, jedli sladkorno peno in pokovko.
Vsak dan je bilo nekaj novega in zanimivega, skratka: ni nam bil dolgčas. Imeli smo tudi pouk, da ne bi pozabili na šolo. Vsak dan smo morali pisati dnevnik. Ocenjevali so tudi naše sobe, seveda nenapovedano. Naša soba je bila vedno pospravljena in čista, zato smo dobile priznanje za najbolj urejeno sobe. To seje zgodilo zadnji večer, ko smo imeli zaključno prireditev. Vsaka soba seje predstavila s svojim programom, prejeli pa smo tudi delfinčke za uspešno plavanje. Rajali in peli smo še pozno v noč.
Prišel je dan, ko smo začeli pakirati in se pripravljati na odhod domov. Nekateri so bili žalostni, spet drugi veseli. Če bi lahko, bi to doživetje spet ponovila.
Meggy VODUŠEK, 4.a
BARBARA IN LUCIJA PUSTILI SVOJ PEČAT
šahovski krožek na OŠ Gorišnica
i^ahovski krožek deluje na OŠ	igralci tudi	kot osebnosti	izjemno	uspešno nadaljnjo šahovsko in študijsko
W Gorišnica že 26 let. Preteklo šolsko	pozitivni,	ostajajo mentorju v	pot. Zahvalil bi se tudi njunim	staršem,
Jleto je bilo eno najuspešnejših. Ob	najlepšem	spominu in	so mu	saj brez njihove vzpodbude in	podpore
vrsti uspešnih nastopov posameznikov	vzpodbuda za nadaljnje delo.	ne bi bilo vseh teh uspehov,
so se izkazale tudi ekipe. Po odličnih Barbari in Luciji bi se, kot mentor
igrah na področnem prvenstvu so se šahovskega krožka v OŠ Gorišnica, Mentor: Ivan VORŠIČ uvrstile na državno prvenstvo ekipe zahvalil za njun neprecenljiv doprinos k mlajših dečkov ter mlajših in starejših uspehom krožka in jima zaželel deklic. Na državnem prvenstvu so z osvojenim enajstim, tretjim in drugim mestom presegli vsa pričakovanja.
Da je krožek dosegel v preteklem šolskem letu vrhunec s svojim delovanjem, kaže dosežen rezultat v tekmovanju za najuspešnejši šahovski krožek v Sloveniji. V konkurenci več kot sto prijavljenih krožkov je namreč zasedel četrto mesto. Upoštevajoč delo z mladimi šahisti v drugih okoljih (šahovske šole, profesionalni trenerji, delo šahovskih klubov z mladimi, udeležba na turnirjih,...) je uspeh še toliko bolj presenetljiv in tudi neponovljiv.
Neprecenljiv delež sta k tem uspehom in nasploh k uspehom šahovskega krožka v zadnjih petih letih prispevali šahistki Barbara ŠUMENJAK in Lucija ŽNIDARIČ, ki sta letos zaključili osnovnošolsko izobraževanje. Že kot učenki 3. razreda sta se v svoji konkurenci prvič uvrstili na državno prvenstvo posameznic in bili nato vsa leta njegovi stalni udeleženki.
Barbari seje uspelo v tem času uvrstiti na evropsko in svetovno prvenstvo. Še pomembnejši je bil njun delež pri ekipnem uspehu deklet. Pet let zapored so osvojile tretje mesto v državi. Krona njunih nastopov pa je prišla na koncu, ob slovesu, z že omenjenim naslovom viceprvakinj v preteklem šolskem letu.
Barbara in Lucija pa nista izstopali samo po svojih igralskih sposobnostih, ampak sta s svojim odnosom do igre in predvsem z odnosom do soigralk ustvarjale izjemno prijetno vzdušje v ekipi. Šah je predvsem individualna igra, zato mora imeti mentor srečo, da je najboljši igralec tudi pravi vodja
ekipe. In prav leta, ko so najboljši	Ekipno državno prvenstvo, Ljubljana 2005; naslov viceprvakinj
Njuno prvo državno prvenstvo, Celje 2000; Barbara se je uvrstila na svetovno prvenstvo
10. občinski praznik
7. VAŠKA OLIMPIJADA
udeležencev in obiskovalcev je iz leta v leto več
^ W okviru praznovanja 10. odborov s477 tekmovalci.	različnih športnih terenih. V
\M občinskega praznika je Športna Župan občine Gorišnica, Jože Kokot, je popoldanskem času so se začeli finalni w zveza občine Gorišnica skupaj skupaj s predsednikom Športnega boji po posameznih disciplinah, s Športnim društvom Gorišnica že društva, Slavkom Čagranom, in Tradicionalno največ gledalcev pa sedmič organizirala vaško olimpiado, podpredsednikom Športne zveze, privabijo boji v vleki vrvi. ki je potekala na igriščih v Gorišnici. Davorinom Šterbalom, opravil Svetniki občine Gorišnica so se letos Lepo vreme je privabilo veliko otvoritvene slovesnosti in zaželel vsem pomerili v streljanju z lokom, tekmovalcev in gledalcev. Tudi letos je nastopajočim čim več športnih sodelovalo rekordno število vaščanov, uspehov.	NikolinaZorli
saj je bilo prijavljenih kar 13 vaških Do popoldneva so potekali boji na
												
FORMIN	4					2	3		2	1	12	9
GAJEVCI- PLACEROV CI	3		3		6						12	8
GORIŠNICA	6	4	4	6	4	6	6	10	4	4	54	2
CUNKOVCI						1			1	3	5	11
MALA VAS	1						1			10	12	7
MOŠKANJCI		6	10		10	10	4	4	10	6	60	1
MURETINCI	2	3	2		1		10				18	4
TIBOLCI		2						3			5	10
ZAGOJIČI			1	4			1	2	3	2	13	6
ZAMUŠANI	10	10	6	10	2		1	6	6		51	3
CIRKULANE				3	3	4	3	1			14	5
PARADIŽ		1				3					4	12
PRISTA V A							1				1	13
10. TEK NA BORL
znova je zmagal Voglar
2^ portna zveza občine Gorišnica je organizirala že 10. tek na Bori. ^Tek je bil prva leta organiziran predvsem za člane športnih J društev občine Gorišnica, že pred nekaj leti pa je odprl vrata za vse teka željne, tako, da se ga sedaj udeležujejo tekači iz vse Slovenije.
Vsako leto se ga udeleži okrog 100 tekačev in tako je bilo tudi letos. Teka se udeležijo tako aktivni športniki kot tudi rekreativci različnih starosti, razvrščenih v pet starostnih kategorij v ženski in moški konkurenci. Proga je dovolj razgibana, da predstavlja svojevrsten izziv vsem tekačem. Vsako leto se razglasijo zmagovalci v posameznih starostnih skupinah. Podelijo pa se tudi nagrade v absolutni in občinski konkurenci.
Med tekmovalci so tudi tekači, ki so se udeležili vseh desetih tekov, med njimi pa bi izpostavili predvsem Petra Zmazka, kije že kar nekaj let (če ne kar vsa) naj starejši udeleženec teka.
NikolinaZorli
Andrej Voglar
Skupinski posnetek udeležencev 10. teka na Bori
Absolutna konkurenca:			
1	17:25	Andrej Voglar	Ptuj
2	17:32	Bojan Purgaj	Gorišnica
3	17:42	Leon Večerjevič	Ptujska gora
Občinska konkurenca:			
1	17:32	Bojan Purgaj	Gorišnica
2	18:14	David Hameršak	Gorišnica
3	18:48	Aljoša Vajda	Gorišnica
Ml (1990 in mlajši)			
1	22:04	Marko Roškar	Gorišnica
2	22:3l|Mitja Jupič		Ptuj
3	22:45|Žan Majcenovič		Rogaška Slatina
M2	(1984- 1989		
1	17:42	Leon Večerjevič	Ptujska gora
2	18:14	David Hameršak	Gorišnica
3	18:48	Aljoša Vajda	Gorišnica
M3	(1970 - 1983)		
1	17:25	Andrej Voglar	Ptuj
2	17:32	Bojan Purgaj	Gorišnica
3	18:33	Janez Kuhar	Markovci
M4	(1955 - 1969)		
1	18:15|tBranko Lehner		Benedikt
2	19:37|stanko Matjašič		Ptuj
3	19:44|Rudolf Majcen		Ormož
M5	1954 in starejši)		
1	18:21	Ivan Golob	Ormož
2	22:32	Rajko Zupanič	Maribor
3	26:08:00	Peter Zmazek	Gorišnica
Ž1 (1990 in mlajše)			
1	24:33:00	Eva Lehner	Benedikt
2	27:40:00	Špela Zorli	Gorišnica
3	28:50:00	Tanja Kociper	Gorišnica
Ž2 (1984- 1989)			
1	20:03	Natalija Sbuell	Ptuj
2	28:33:00	Sabina Rajh	Kidričevo
Ž3 (1970- 1983)			
1	25:42:00	Manuela Horvat	Gorišnica
2	26:34:00	Mladenka del Negro	Videm
3	26:55:00	Nataša Hercog	Ptuj
Ž4 (1955 - 1969)			
1	22:34	Bernarda Ivančič	Ormož
2	26:15:00	Anica Termovšek	Ptuj
3	30:48:00	Marija Črešnik	Markovci
KOMPLEMENT - beljakovine v krvnih serumih NOETIKA - nauk o spoznanju in mišljenju AGRE - ameriški kemik, nobelovec 2003 (Peter)
REŠITE KRIŽANKO:
Črke z obarvanih polj sestavljajo geslo. Prepišite jih na dopisnico in pošljite na naslov:
Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, najkasneje do 31.10. 2005. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Vesti iz Vasi.
Rešitev križanke iz prejšnje številke: "ŠUNKAIN PIRHI, VELIKANOČ". Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada v protivrednosti 5.000 sit - Majda Habjanič Cunkovci 11,2. nagrada v protivrednosti 3.000 sit -Olga Bezjak Gorišnica Sla, 3. nagrada v protivrednosti 2.000 sit -FeRks Potočnik, Formin 32. Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti.