([263360 COLORJEVE inFOSlilACiiE junij 1976 št. 6 152 I , leto 5 f v 'f'p4 . . i Kioski na sliki so izdelani iz našega poliestra, uradna oznaka ”K-67”, avtor: dipl. ing. arh. Saša Machtig, proizvajalec "IMGRAD" Ljutomer POSLOVANJE V PRVEM TROMESEČJU Na 2. seji gospodarskega odbora je tekla beseda najprej o poslovanju podjetja v prvem tromesečju. Alfred Sorjan, vodja analitsko planske službe, je informiral člane Gospodarskega odbora z rezultati proizvodnje za 1. tromesečje 1976, prav tako s problematiko, ki jo posamezne službe mesečno posredujejo analitsko planski službi. V informacijo nekaj podatkov: lndex lndex planirano — dejansko izvr. 76 Proizvodnja 77 izvr. 75 105 Realizacija prodaje 89 106 Domači trg 97 102 Izvoz 55 147 Realizacija 98 103 Domači trg 104 102 Izvoz 63 107 Število zaposlenih 579 index 104 Problem, ki vse mesece letošnjega leta spremlja našo realizacijo, je posebno pereč pri uvozu; to so zakonski predpisi, ki urejajo vprašanja naročanja in financiranja, oziroma kritja naročenih surovin. Tudi glede izvoza je stanje nezadovoljivo. Naročil je sicer dovolj, problem je v pomanjkanju surovin. Prodajna služba nenehno navaja v svojih poročilih problem prevelikega odstopanja od naročenih količin. Takšnim odstopanjem moramo posvetiti večjo pozornost, ker se kupci striktno držijo naročenih količin. Tov. Sorjan je poudaril, da se odstopanja večkrat pojavljajo, zato bi bilo prav, da se za isto navedejo vzroki. Tov. Petek, dipl. ing., je navedel nekaj vzrokov, vendar je tov. Sorjan predlagal, naj bodo podani v pismeni obliki. Istočasno je tov. Sorjan predlagal, naj se mesečna poročila dostavljajo tretji delovni dan v mesecu za pretekli mesec. Finančni direktor Aleksander Vavpotič je navzoče seznanil s finančnimi rezultati za 1. tromesečje. Za 1. tromesečje lahko rečem, da so bili finančni rezultati dobri. Posledica ugodnih rezultatov je bila ekonomski uspeh za mesec marec. Vendar pa pri tem ne smemo prezreti, da so to podatki glede na fakturirano realizacijo. Z ozirom na novoizdani Zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka po plačani realizaciji bo slika drugačna. Ne moremo pa biti zadovoljni s podatki, ki jih zasledimo pri izvozu. Če pogledamo aprilsko realizacijo, smo proti pričakovanju dosegli dobre rezultate, vendar manj, kot smo planirali. Tudi glede naše likvidnosti je slika v letošnjih mesecih zelo ugodna. Marca meseca je sicer upadla, v mesecu aprilu in maju se je likvidnost spet izboljšala. Prav gotovo je vzrok dobri likvidnosti da nam plačujejo kupci, ki nam do sedaj niso plačevali kot bi bilo treba, to pa zaradi izvajanja novoizdanega Zakona o zavarovanju plačil; po drugi strani pa vpliva na likvidnost dejstvo, da ne uvažamo v toliki meri zaradi slabe izvozne bilance. Pričakovali smo, da bomo morali precej sredstev, ki so nam jih kupci dolgovali, odpisati. Po mojem mišljenju bomo odpisali za leto 1975 le kak milijon din. Tov. finančni direktor je navedel za primerjavo nekaj podatkov organizacij, ki so nam sorodne: Število zaposlenih: "Helios” 756, povečanje za 11 %, "Color” 560, povečanje za 3%, ”Duga” 671, povečanje za 5%, "Chromos” 425, 10%-no povečanje. Iztrošenost osnovnih sredstev: "Helios" 79%, "Color” 51%, "Duga” 55%, "Chromos" 76%. Index rasti fakt. ext. realiz. in celot, doh.: "Helios” 20%, "Color” 22%, "Duga” 12%, "Chromos" 41 %. Celotni dohodek "Helios” 18%, "Color” 22%, "Duga” 7%, "Chromos” 41 %. Strukt. celot. doh. na 100 din: "Helios” 77 din, "Color” 81 din, "Duga” 83 din, "Chromos” 84 din. Porabljena sredstva: "Helios” 62,9, "Color” 69,2, "Duga" 77, "Chromos” 69 Ostanek dohodka in oseb. prejemki "Helios” 8,9, "Color” 9, "Duga” 7,6, "Chromos” 4,6 Akumulacija "Helios” 9,2, "Color” 9,6, "Chromos" 8,6, "Duga” 5,1 Osebni dohodki "Helios” 3.747, povečani v letu 1975 za 22% (napram 1974 letu), "Color” 4.100, povečani v letu 1975 napram 1974 za 29%, "Chromos” 4.505, povečani v letu 1975 napram 1974 za 14%, "Duga” 4.331, povečani v letu 1975 napram letu 1974 za 3%. Navedeni podatki so za leto 1975. V znesku OD "Color" je vključeno tudi izplačilo po ZR, ta podatek pri ostalih ni vključen. Sprejet je bil SKLEP, s katerim člani Gospodarskega odbora potrjujejo poročilo plansko analitske službe in finančno poročilo za 1. tromesečje 1976. V nadaljevanju so člani gospodarskega odbora potrdili več predlogov za službena potovanja, generalni direktor Miloš Gabrijel jih je obvestil o poteku priprav bodoče organizacije podjetja glede na prilagoditev novega Osnutka zakona o združenem delu, športnikom, udeležencem majskega srečanja, se petek, prvi dan iger prizna kot plačani dan, medvoški godbi na pihala so odobrili 30.000 dinarjev za nakup instrumentov, prevzeli pokroviteljstvo nad prireditvami v spidveju AMD Touring kluba Ljubljana, odobrili finančno pomoč 15.000 dinarjev prizadevnim sorškim gasilcem ter za delno pokroviteljstvo nad letošnjimi mladinskimi delovnimi akcijami prispevali 5.000 dinarjev. RAZPIS ŠTIPENDIJ Odbor za medsebojna razmerja je sprejel sklep, da se v šolskem letu 1976/77 razpiše v okviru Polikema naslednje štipendije: Tehniška srednja šola — kemija Ekonomska srednja šola Srednja administrativna šola Pravna fakulteta 4 štipendije 4 štipendije 1 štipendija 1 štipendija SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA Na 2. sestanku odbora samoupravne delavske kontrole so člani najprej poslušali informacijo o delu v preteklem obdobju, sledila je razprava o poslovniku ter planu dela za letošnje leto. Glede dogovora s prvega sestanka o zamudnikih je bilo ugotovljeno, da iz knjige prihodov ni možno ugotoviti dejanskega stanja, ker se vratarji menjajo, nekaterih delavcev vratarji ne zapisujejo (!). Sprejet je bil sklep, da zamudniki javljajo svojim predpostavljenim, vodstvo podjetja pa se zadolži, da najde ustrezno rešitev, da bi bilo čim manj X zamud. ZAKON O ZDRUŽENEM DELU NAJPOMEMBNEJŠI ZAKONSKI AKT Osnutek zakona o združenem delu je po sprejetju nove ustave najpomembnejši zakonski akt, ki ga bomo sprejemali in o katerem bomo vodili posebno javno razpravo. Delavcem naj bi omogočil razširitev meje samoupravljanja, hkrati pa jim nalaga, da dosledno izvedejo organiziranost združenega dela. Delavci bodo torej sami na podlagi združevanja dela in sredstev ustvarili tak družbenoekonomski položaj, v katerem si bodo zagotavljali socialno varnost in obstoj in prek katerega bodo vzajemno in solidarno gospodarili ter sami upravljali. Pot v naslednjem obdobju naše socialistične revolucije naj delavcem-graditeljem družbe v celoti omogoči, da upravljajo s sredstvi in rezultati dela. Osnutek zakona o združenem delu obravnava področja, ki so jih prej obravnavali številni zakoni, kot so to zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združe- nem delu, zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka OZD, zakon o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register, zakon o pravnem prometu z družbenimi sredstvi TOZD itd. Novi zakon naj bi torej temeljil na ustavnih določilih, zagotavljal naj bi enovit sistem in pristojnosti federacije ter republik. V njem še ne bi bili urejeni odnosi v združenem delu, pač pa bi zagotavljal možnosti za njih ureditev. Osnutek zakona o združenem delu ima 646 členov in je obdelan oziroma grajen v šestih delih, ti so: — temeljne določbe, — družbenoekonomski in dohodkovni odnosi, — samoupravna organiziranost, — uresničevanje samoupravljanja, — kazenske določbe, — prehodne in končne določbe. Jedro zakona so drugi, tretji in četrti del, ki vnašajo nove odnose. Družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu se urejajo skladno s pristojnostjo federacije in sistemom socialističnih samoupravnih odnosov. Novost pri uresničevanju ustavnih določb je v stališču usmeritve in nadaljnjem razvoju pri oblikah in pridobivanju dohodka, nadalje ri razporejanju in delitvi dohodka in pri odgovornosti TOZD za obveznosti. Dohodek se vedno ugotavlja v TOZD in je družbena lastnina, ki nastaja z združevanjem dela in sredstev. Dohodka ni mogoče odtujiti delavcem, kar pomeni, da oni sami razpolagajo z njim. Pomemben je prispevek družbi, ki gre iz dohodka, upoštevaje vlogo minulega dela. Delavci v materialni proizvodnji ustvarjajo novo vrednost, ki je izražena v rezultatih živega in minulega dela družbene dejavnosti. Skupni prihodek je nov termin in nadomešča dosedanji izraz "celotni dohodek”. V osnutku zakona so navedene štiri oblike na podlagi katerih TOZD pridobivajo dohodek: — prodaja izdelkov in storitve, — udeležba v skupno doseženem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev, — svobodna menjava dela in — prejemki kot so kompenzacije, regresi, premije, dotacije itd. Delavci torej pridobivajo dohodek na več načinov in ga opredeljujemo kot prihodek, dokler ne odbijemo stroškov amortizacije in proizvodnje. To pa pomeni, da imajo delavci svoj vpliv nad razporejanjem in delitvijo vseh sredstev. Vedeti morajo, kako nastaja prihodek, kaj vpliva na višino dohodka in imeti morajo pogled v celotni proces ustvarjanja in delitve. Po odbitju materialnih stroškov in amortizacije, ki sta zakonsko omejena stroška, ugotavljamo dohodek. Del dohodka je namenjen zagotavljanju skupnih in splošnih pogojev dela in razvoja družbe, drugi del dohodka, ki ga imenujemo čisti dohodek, pa je namenjen za osebne dohodke delavcem, za skupno porabo, razširitev reprodukcije in za rezerve. Med letom delavci prejemajo akontacijo na osebni dohodek, ob zaključnem računu pa se napravi končni obračun OD. Ta obračun je razčlenjen na posamezne postavke in ga mora prejeti sleherni delavec, zajema pa čisti dohodek in tisti del dohodka, ki ga je delavec prejel že med letom. Osnutek zakona obravnava poleg sistema samoupravljanja združenega dela še problematiko upravljanja z družbenimi sredstvi. Nadalje odpira vrsto vprašanj pri uveljavljanju žive- ga in minulega dela. Skladno z ekonomskimi odnosi bo treba urediti tudi medsebojne odnose. V tretjem poglavju je urejena samoupravna organiziranost. Zakon bo namreč močno orožje v idejnopolitični bitki proti vsem oblikam odporov v razvoju samoupravljanja. Zato ni slučaj, da ga imenujemo tudi "mala ustava". V dosedanjem obdobju uveljavljanja samoupravnih odnosov smo bili nemalokrat v dvomih glede posameznih oblik samoupravljanja in urejanja odnosov. Četudi je bilo mnogo pozitivnih izkušenj in smo iskali rešitve, se je po drugi strani zaradi teh dvomov močno uveljavila volja posameznikov pa tudi njihova moč nad odločanjem. Te sile imenujemo socializmu nasprotne, tehnokratske, birokratske in liberalistične. Osnutek zakona daje delavcem vso moč in možnost, da se s takimi silami na novo spopadejo ob starih in novih pozicijah. Glede na to pa je nujno, da pri reševanju konkretnih problemov sodelujejo prav vsi delavci in da se borijo proti razvrednotenju novega ter poskusom obdržati staro. Po sprejetju nove ustave smo intenzivno ustanavljali in konstituirali temeljne ter druge organizacije združenega dela. Rezultati niso bili povsem ugodni, četudi je bil dosežen bistveni napredek. V razvitejših sredinah bo treba usmeriti družbene procese v želeno smer, kjer pa so se lotili organiziranja pomanjkljivo, bo treba doseči spremembo stanja. Novo je tudi to, da pri konstituiranju TOZD ni več potrebna predhodna analiza in da se te združujejo ali povezujejo na mnogo širših osnovah. Obvezno je združevanje v temeljne in delovne organizacije, medtem ko naj bi bile vse druge oblike povezovanja svobodna odločitev delavcev. Pri ustanavljanju TOZD pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: — da je tak del delovna celota, — da se rezultat skupnega dela v delovni celoti, ki jo organiziramo kot TOZD, samostojno izrazi kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in — da delavci v tem delu delovne enote samoupravno uresničujejo ekonomske in druge pravice, kar pomeni, da morajo biti tudi številčno močni. Osnutek ureja tudi odnose med delavci temeljnih organizacij in delavci, ki opravljajo drugo družbeno potrebno delo. Zlasti pa so izpeljana določila za delavce delovnih skupnosti, ki opravljajo administrativna, strokovna in pomožna dela v sestavi delovne organizacije. Delovna skupnost teh služb se konstituira s sklepom delavcev TOZD in se obravnava glede na pogoje, vrsto in obseg dela, s katerim vpliva na povečanje ustvarjenega dohodka v delovni organizaciji. Pravice, obveznosti in položaj delavcev delovne skupnosti se urejajo s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo. Vodja skupnih služb ne more biti individualni poslovodni organ, pač pa delavec, ki ga imenuje DS skupnih služb po predhodnem soglasju DS TOZD. V četrtem delu osnutka zakona so urejeni odnosi, odločanje in oblike odločanja delavcev v združenem delu. Predvideno je, kdaj delavec odloča z neposrednim izrekanjem in kdaj prek delegatskega sistema. Novost je tudi v tem, da poleg referenduma in poleg samoupravnega sporazumevanja uvajamo pismene izjave o pristopu in odločanje v okviru samoupravnih delovnih skupin. Najpomembnejši je referendum, ki zagotavlja popolno informiranost, z njim pa delavci odločajo zlasti o naslednjih področjih: — samoupravni sporazum o ustanavljanju TOZD, — samoupravni sporazum o združevanju v TOZD v delovno organizacijo, v sestavljeno organizacijo ali poslovno združenje, — smernice planov od temeljnih dalje, — sklepanje dogovorov z družbenopolitično skupnostjo, — sprejem statuta, — sprememba organizacije, — združevanje dela in sredstev, skratka za vse, kar se nanaša na odrekanje pravic ali povračila Iz minulega dela, je obvezna oblika referenduma. Ni pa potrebno, da se delavci osebno izjavljajo za pravice, ki so z ustavo zajamčene in zato uvajamo delegatski sistem, ki je urejen tako, da posameznik ne more sam odločati. Pri tem bo zlasti potrebno ločiti, kaj je nujno potrebno in kaj ustrezno. Zakon tudi zahteva predhodno verifikacijo predloga, o katerem se delavci izjavljajo — tu pa nastopi sindikat. Sindikat mora ugotoviti mnenje delavcev o predlogu in poskrbeti za obveščanje. Funkcija sindikata se izraža v več normah in je izpeljana zlasti v temeljnih določilih ter medsebojnih odnosih. Sindikat podpisuje, spremlja, sodeluje In je nosilec usklajevanja ter interesov delavcev. Zakon sindikata ne zavezuje, vendar se ta ne bo mogel umakniti ali odreči svoji funkciji. Zlasti je pomembna zaščitna funkcija sindikata, ki ščiti delavca in samoupravne odnose in tako zastopa individualne delavčeve in širše družbene interese. Delavec ima tri možnosti iniciative: — na zboru samoupravljavcev v zvezi z upravljanjem, — na delovnem sestanku v zvezi s poslovanjem, — na članskem sestanku sindikata. Delavca torej postavljamo v položaj, da se usmeri v ustvarjalno osebnost, kar pomeni, da se mora jasno opredeliti in postati družbeno odgovoren. Razvojno gledano je to zaključna faza procesa iz leta 1950, ko smo dali sredstva Kolektivom v samoupravljanje. To torej niso novi socialistični odnosi, pač pa nadaljevanje že začetih. Zakon naj bi bil grajen na osnovi, da imamo organiziran delavski razred — upravljalsko, — kot nosilca oblasti in — družbenopolitično. še nekaj o medsebojnih odnosih v združenem delu. Ti odnosi, ki nastajajo med delavci v združenem delu, so definirani kot delovno razmerje, ki nastane, ko delavec združi svoje delo z drugimi delavci, ki delajo s sredstvi v družbeni lastnini. Pri delovnem razmerju so podane nekatere novosti oziroma nove rešitve. Pomembnejša je ta, da bo samoupravni splošni akt tisti, s katerim si bodo delavci v TOZD urejali medsebojne odnose, ker bodo osnove teh že urejene v samoupravnem sporazumu o združevanju. Samoupravni sporazum o združenem delu bo torej osnovni akt, na podlagi katerega bodo delavci sklepali delovna razmerja In delavec bo moral s pismeno izjavo potrditi, da je spoznan z vsebino samoupravnega sporazuma ter drugimi akti in da jih sprejema. Brez take izjave ni sklenitve delovnega razmerja. Nadvse pomembna novost je delavčeva pravica in dolžnost, da v skladu s samoupravnim sporazumom in drugimi splošnimi akti odgovarja moralno in materialno. Predvidena je vpeljava disciplinske komisije kot organa za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti ter izrekanje ukrepov. Disciplinsko komisijo volijo delavci neposredno na enak način kakor DS in je pri sestavi predvidena četrtina zunanjih članov, ki naj bi jih predlagala skupščina družbenopolitične skupnosti. Pri opredeljevanju odgovornosti so predvidene tudi denarne kazni in pavšalne odškodnine za povzročeno škodo. Izvršilni organi so odgovorni tudi materialno ob tem, da so strokovne službe moralno in materialno odgovorne za izdelavo in posredovanje podatkov. Zakon bo torej prinesel vrsto novosti pa tudi izpopolnitev, do katerih smo prišli na podlagi spoznanj in dosežkov v preteklem obdobju. Očitno bo praksa pokazala še širše zadeve in bo spodbudila delavce, da dajejo pobude za čim širše samoupravne odnose. V praksi in ob javnih razpravah bo zlasti pomembno analizirati stanje samoupravne organiziranosti, testirati pomanjkljive rešitve in razpravljati v smeri naprednejših odločitev. Razprav naj bi se lotevali kreativno in naj zajamejo vse temeljne samoupravne celice do najširših integralnih celot. Gre za novo kvaliteto, gre za prehod od upravljanja v imenu delavcev k upravljanju po delavcih samih. To je zgodovinsko strateška kategorija, ki jo izvajamo prvi v svetu in pomeni spojitev sredstev in delavca. Naša samoupravna socialistična praksa potrjuje znanstvena razkritja, mi pa to praktično izpeljujemo v skladu z zgodovinskimi možnostmi. Glede na pomembno in odgovorno funkcijo vseh družbenopolitičnih subjektov, ki delujejo v enotno organizirani fronti SZDL in pod idejnim vodstvom ZKJ, se zlasti sindikati kot razredna organizacija delavcev vključujejo v široko zasnovano akcijo razprav in sprejetja novega zakona o združenem delu. Na podlagi 39. člena zakona o vrednostnih papirjih (Ur. I. SFRJ, št. 58/71 in 25/72) in sklepa 9. rednega zasedanja skupščine Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije z dne 29. marca 1976 objavlja Republiška skupnost za ceste SR Slovenije naslednji javni POZIV za vpis obveznic posojila za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980 na območju Socialistične republike Slovenije 1. SKLEP O IZDAJI OBVEZNIC V skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki V skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju Socialistične republike Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976, ki jo je sprejela Skupščina SR Slovenije na svoji seji dne 29. decembra 1975 in je objavljena v Uradnem listu SR Slovenije, št. 29/75, je skupščina Republiške skupnosti za ceste SR Slove- nije na svojem 9. rednem zasedanju 29. marca 1976 sprejela sklep, da Republiška skupnost za ceste SR Slovenije izda obveznice posojila za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v obdobju srednjeročnega plana 1976— 1980 na območju Socialistične republike Slovenije. 2. Ugotovitev zakonskih pogojev za izdajo obveznic Republiški sekretariat za finance SR Slovenije je pismeno (št. 402-17/76 z dne 7. 4. 1976) obvestil Republiško skupnost za ceste SR Slovenije, da so na osnovi dokumentacije, ki mu je bila predložena in v skladu z odlokom o poroštvu SR Slovenije za obveznosti iz obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji, ki je bil sprejet na sejah zborov Skupščine SR Slovenije dne 31. 3. 1976, izpolnjeni pogoji za izdajo obveznic. 3. Namen, za katerega bodo porabljena sredstva posojila Sredstva, nabrana s prodajo obveznic, bodo porabljena kot dodatni vir za financiranje novogradenj, rekonstrukcij in modernizacij magistralnih in regionalnih cest po srednjeročnem planu za obdobje 1976— 1980 na območju Socialistične republike Slovenije. Po navedenem srednjeročnem planu bo v tem času na območju SR Slovenije: — modernizirano 728 km makadamskih cest; — ojačano 601 km moderniziranih cest; — rekonstruirano 216 km cest; — na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avtocest; — zgrajenih več podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanj železniških prehodov in odpravljeno več črnih točk. Podrobnosti o teh delih so opisane v Srednjeročnem planu vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 Republiške skupnosti za ceste, ki ga imajo tudi vse občine in organi SR Slovenije. Izhodišča in cilji srednjeročnega plana so: — dokončati je treba začete poteze modernizacij in rekonstrukcij cest začetih v srednjeročnem obdobju 1971—1975; — za gradnjo, modernizacijo in rekonstrukcijo cest je prioriteta del določena na temeljih prometne vrednosti, gradbene vrednosti, razvojne vrednosti in vrednosti ravnosti vozne površine cest (načelo dolžine); — pri gradnjah in modernizacijah cest je upoštevana potreba mednarodnih cestno-prometnih povezav; — na območju vsake občine mora biti do konca srednjeročnega obdobja leta 1980 moderniziranih najmanj 50 odstotkov regionalnih cest; — za hitrejšo modernizacijo cest na manj razvitih območjih in manj razvitih mejnih območjih se namenja 29 odstotkov vseh finančnih sredstev, predvidenih za modernizacijo in rekonstrukcijo regionalnih cest celotnega območja SR Slovenije; — z naštetimi ukrepi in boljšim vzdrževanjem magistralnih in regionalnih cest bo povečana prometna varnost uporabnikov cest. Sredstva posojila kot dodatni vir bodo predvsem pomagala premostiti primanjkljaj finančnih sredstev, v prvih treh letih srednjeročnega obdobja. V tem času je treba najprej dokončati dela začeta v srednjeročnem obdobju 1971—1975, dokončati gradnjo odseka avtoceste Hoče—Arja vas in začeti gradnjo odseka avtoceste Ljubljana—Vrhnika, začeti gradnjo cest po družbenih dogovorih v Ljubljani, Mariboru in Celju, zgraditi mejni prehod Vrtojba pri Novi Gorici in nadaljevati dela na obalni cesti. 4. Znesek razpisanega posojila Obveznice za posojilo bodo izdane v apoenih po sto, petsto, en tisoč in deset tisoč dinarjev v skupni vrednosti 900,000.000 dinarjev. Obveznice za posojilo bodo izdane v apoenih po sto, petsto, en tisoč in deset tisoč dinarjev v skupni vrednosti 900,000.000 dinarjev. Obrestna mera posojila Obveznice se obrestujejo po 10-odstotni letni obrestni meri. Obresti se obračunajo in plačajo za nazaj, obenem z glavnico. Za vplačane zneske posojila od 1. 5. 1976 do 31. 12. 1976 tečejo obresti od 1. 1. 1977 dalje (I. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1.1.1977 do 30. 6. 1977 tečejo obresti od 1. 7. 1977 dalje (II. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1.7.1977 do 31.12.1977 tečejo obresti od 1.1.1978 dalje (lil. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1.1.1978 do 30. 6. 1978 tečejo obresti od 1. 7. 1978 dalje (IV. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1.7.1978 do 31.12.1978 tečejo obresti od 1.1.1979 dalje (V. serija obveznic). 6. Rok in način odplačila glavnice in obresti Posojilo bo odplačano v petih letnih anuitetah (glavnica in obresti), ki dospevajo v izplačilo 1. julija vsakega leta. Prva anuiteta dospe v izplačilo 1. julija 1979. 7. Garant za posojilo Socialistična republika Slovenija je prevzela obveznost, da bo imetnikom obveznic posojila za ceste izplačala vse obveznosti iz dospelih obveznic, če le-teh obveznosti ne bi plačala Republiška skupnost za ceste SR Slovenije. Odlok o poroštvu Socialistične republike Slovenije za obveznosti iz obveznic posojila je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji 31. marca 1976 (odlok je objavljen v Ur. I. SRS, št. 10/76). 8. Način vpisovanja in vplačevanja posojila Vpis posojila in vplačilo vpisanega zneska opravijo: — fizične osebe (delovni ljudje in občani) v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh poslovnih bankah; — pravne osebe (uporabniki družbenih sredstev) pri službi družbenega knjigovodstva. Fizične osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih. Pravne osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov za leto 1976 in leto 1977 s tem, da mora biti posamezni obrok vplačan do konca posameznega koledarskega leta. 9. Rok vpisovanja in vplačevanja posojila Vpisovanje posojila se začne 1. maja 1976 in konča 31. oktobra 1976. Vplačevanje vpisanega zneska posojila se začne 1. maja 1976. Vplačila vpisanega zneska se sprejemajo do 31. decembra 1978. 10. Vračilo vplačanega zneska in obrestna mera, če razpis posojila ne uspe Ker se posojilo vplačuje lahko tudi v obrokih, se bo štel razpis posojila za uspešen, če bo vpisano najmanj 95 odstotkov od razpisanega zneska in če bo v roku za vplačilo prvega obroka vplačano najmanj 95 odstotkov njegovega zneska; pri tem slednji ne sme biti manjši od zneska, ki se dobi, če se skupni razpisani znesek deli s številom obrokov. V primeru, da vpis posojila ne uspe, bo Republiška skupnost za ceste SR Slovenije že vplačane zneske upravičencem vrnila s 7,5-odstot-nimi obrestmi v roku 6 mesecev od dneva ugotovitve neuspešnosti. 11. Podatki o finančnem stanju Izdajatelja obveznic Dohodki in izdatki Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije se ugotavljajo z letnim finančnim načrtom. Viri in sredstva ter dohodki in izdatki po zaključnih računih za leto 1974 in za leto 1975 so naslednji: LETO 1974: Dohodki: din 1. od pristojbin za cestna motorna vozila, od prometnega davka na pogonsko gorivo, od cestnine 2. od kreditov domačih bank 3. od kreditov tujih bank 4. od vrnjenih posojil, depozitov, sofinanciranja deležev 736,727.785,40 118,236.166,35 196,192.072,55 74,578.492,77 Skupaj 1.125,734.517,07 Izdatki: din 1. za redno in investicijsko vzdrževanje cest 2. za novogradnje 3. za odplačilo posojil 4. za investicijska preddela, odškodnine, bančni stroški, depoziti, obvezna rezerva 483,892.946,64 398,940.014,70 71,792.364,55 171,109.191 ,18 Skupaj 1.125,734.517,07 LETO 1975 Dohodki: din 1. od pristojbin za cestna motorna vozila, od prometnega davka, od 4 % združenih sredstev TOZD 2. od kreditov domačih bank 3. od kreditov tujih bank 4. od vrnjenih posojil, sofinanciranja deležev 1.050,705.028,66 245,923.001 ,60 135,987.896,20 82,501 .150,95 Skupaj 1.515,117.077,41 Izdatki: din 1. za redno in investicijsko vzdrževanje cest 2. za novogradnje 3. za odplačilo posojil 4. za investicijska preddela, odškodnine, bančne stroške, obvezna rezerva 693,368.093,95 544,597.485,05 122,733.993,55 154,417.504,86 Skupaj 1.515,117.077,41 Republiška skupnost za ceste SR Slovenije Ljubljana, Titova 64 V torek, 1. junija 1976 nas je obiskala vzhodnonemška delegacija pod vodstvom državnega sekretarja za kemijsko-gumarsko industrijo Guida Ouaasa. Gostje so si najprej ogledali proizvodnjo v novi tovarni, nato pa je sledil podpis pogodbe o dolgoročnem sodelovanju med VVB Farben und Lacke Berlin in našo tovarno. Pogodba o komercialnem in tehničnem sodelovanju, sklenjena med VVB Farben und Lacke Berlin, VE AHB Chemie Export — Import Berlin in Color, Tovarna barv in lakov Medvode zajema naslednja osnovna področja: 1. Pogodbeni partnerji ugotavljajo, da obstaja interes za dolgoročno sodelovanje. Ta interes se nanaša na: — specializacijo in kooperacijo v proizvodnji — znanstveno-tehnično sodelovanje — konsultacije med strokovnjaki — izmenjavo izdelkov v obsegu trgovinske pogodbe NDR/SFRJ. 2. Znanstveno-tehnično sodelovanje se bo raztezalo na sledeča strokovna območja: — tehnološko izpopolnjevanje proizvodnje premazov in umetnih smol z namenom avtomatizacije in mehanizacije, kakor tudi rekonstrukcije obstoječih strojnih naprav, — specializiranje produkcije in raziskovanje na področju premaznih sredstev, s posebnim ozirom na duroplastična premazna sredstva, — specializacijo raziskave in razvoja na področju elek-troforeznih premaznih sredstev, — izmenjava informacij o mešalnih in razpršilnih napravah z malo porabo energije, — izdelovanje sintetičnih, v vodi topljivih veziv in sorti-menta premazov na tej osnovi za zmanjšanje onesnaženja okolja. 3. Za specializacijo in kooperacijo v produkciji je predvideno: a) Pri VVB: — PUR premazna sredstva — elektroforezna premazna sredstva — laki za konzervno industrijo — elektroizolirni laki b) Pri Colorju: — alkydne smole — specialni produkti za cisternske premaze. Pogodba je sklenjena za čas od 1976 do 1980. čas pogodbenega trajanja more biti podaljšan. Generalni direktor VVB Farben und Lacke n Manfred Biele je po podpisu izjavil: "Prepričan sem, da je ravno vrsta konkretnih stvari v pogodbi garancija za dejansko realizacijo. Sicer pa ne dvomim, da gre za zares plodno sodelovanje za daljše obdobje, katerega bomo, upam, še razširili!" Vodja delegacije Guido Quaas pa je povedal: "čeprav sem komaj spoznal Slovenijo, sem presenečen nad prisrčnim sprejemom in ljudmi, katere sem srečal. Če smo dolgo časa sestavljali to pogodbo, jo bomo pač morali zato hitreje realizirati. Zato je prav, da se tudi zbližamo kot ljudje, saj bomo le tako pogodbo lahko izpolnjevali. Vaša tovarna je name naredila ugoden vtis, zato želim vašim delavcem še veliko uspehov!" Ivan Hafner, dipl. inž., je gostom razkazal proizvodne prostore RAK NA ŽELODCU Doc. dr. sc. dr. M. Auersperg, Onkološki inštitut, 61105 Ljubljana, p.p. 17 GRADIVO DBPR 3/76-7 Rak želodca je po svetu, pa tudi pri nas pogostno obolenje. V Sloveniji zabeležimo blizu 600 novih primerov na leto. To obolenje je pri nas na drugem mestu po pogostnosti med vsemi rakavimi obolenji: pri ženskah za rakom na dojki, pri moških pa za rakom na pljučih. KAJ VEMO O VZROČNOSTI Vzroki za nastanek raka na želodcu niso znani. Zelo verjeten pa je vpliv prehrane in navad pri prehranjevanju. Podlaga za tako domnevo je zelo različna pogostnost te vrste raka v raznih deželah, ki se razločujejo med drugim tudi po vrsti prehrane prebivalcev. Zanimivi so podatki, da upada pogostnost raka na želodcu z naraščanjem življenjskega standarda — to pripisujemo spremenjenemu načinu prehranjevanja. Med škodljivimi vplivi, ki so verjetno pomembni za razvoj raka, navajajo tudi uživanje koncentriranih alkoholnih pijač, prekajenega mesa, ostrih začimb in kajenje. Tudi pomena dednosti ne smemo zanemariti. Pri sorodnikih ljudi, ki so oboleli za rakom na želodcu, se pojavlja to nevarno obolenje štirikrat pogosteje kot pri drugih ljudeh. Na Japonskem, kjer je rak na želodcu najpogostejši na svetu, so pri preučevanju življenjskih in prehranjevalnih navad opazili zanimivo zvezo med uživanjem začimb in močno soljeno hrano ter rakom na želodcu. Ugotovili so tudi, naj bi tudi vsakodnevno uživanje mleka bila nekakšna zaščita pred rakom na želodcu. V zadnjih letih so namreč opazili tudi na Japonskem upadanje pogostnosti te bolezni — začetek tega pojava sovpada s časom, ko si je mleko šele pričelo utirati svojo pot v vsakodnevni jedilnik Japoncev. Take podatke nam nudi statistika. Na videz nerazumljivo zvezo med začimbami, žganjem, kajenjem in možnostjo, da zbolimo za rakom na želodcu na eni strani ter mlekom in možnostjo, da se tej nevarni bolezni izognemo na drugi strani, pa si lahko razložimo takole: žganje in pretirano začinjen^ hrana povzročajo zaradi draženja lahko vnetje želodčne sluznice — to pa je že sprememba, ki velja za predrakavo. V določenih primerih namreč lahko iz vnetno spremenjene in stanjšane sluznice vznikne rak. Med predrakava obolenja štejemo tudi izrastke želodčne sluznice — polipe ter čire na želodcu in pojave, ki jih spremlja zmanjšanje kisline v želodčnem soku. Pri ljudeh, ki imajo premalo kisline, je verjetnost, da bodo zboleli za rakom na želodcu, desetkrat večja kot sicer. Devetdeset odstotkov bolnikov ima takrat, ko postavimo diagnozo — rak na želodcu, znižano količino želodčne kisline. Pri vseh teh spremembah je začinjena hrana pomemben vzročni dejavnik. ZNAMENJA BOLEZNI Odvisna so od oblike raka na želodcu in mesta, kjer se je razvil. Znamenja so zelo raznolika, številna In neznačilna. Enaka znamenja lahko dajejo tudi druga obolenja. Najznačilnejša je povezava raznih motenj, ki jih bomo našteli, njihovo vztrajno ponavljanje ter naraščanje njihove jakosti. Zaradi preglednosti bomo razdelili znamenja v tri skupine: 1. splošna znamenja — težko opredeljivo upadanje zdravja in življenjske moči, utrujenost, slabost, hujšanje, bledota, izguba apetita; 2. znamenja, ki so podobna bolezenski sliki pri čiru na želodcu — bolečine v žlički, v povezavi ali brez nje z obroki hrane in se lahko začasno pomirijo po zdravljenju z dieto in s sredstvi zoper kislino; 3. neznačilna bolezenska znamenja, ki kažejo na obolevnost prebavil, kot so npr. izguba apetita, včasih samo za nekatere jedi kot je npr. meso, občutek nejasnega tiščanja in napenjanja v žlički, občutek teže v želodcu, napenjanje, bljuvanje, "slaba prebava”, motnje v požiranju, slabost, bolečine pri srcu, črno blato. Vse preradi se ljudje ob takih znamenjih tolažijo, da so si pokvarili želodec s slabo hrano in odlašajo s pregledom pri zdravniku. Znamenja raka na želodcu res niso značilna prav za to bolezen, vendar nam mora to, da težave dlje trajajo in da se celo stopnjujejo, vzbuditi sum, da gre za nevarno obolenje ter nas napotiti pravočasno na zdravniški pregled. Zapomniti si moramo, da ne smemo nikoli sami zdraviti tako imenovane "slabe prebave" In želodčnih težav, če trajajo dalj kot kak teden. Posebno pri ljudeh, starejših od 40 let so taka znamenja kaj rada znanilci raka. Samo skrben zdravniški pregled, laboratorijske in rentgenske preiskave ter pregled notranjščine želodca s posebnim optičnim instrumentom nam lahko zanesljivo razjasnijo naravo težav. ZDRAVLJENJE Raka na želodcu lahko sedaj ozdravimo le s pravočasno operacijo. Da je operacija sploh tehnično izvedljiva, mora priti bolnik v roke kirurga takrat, ko je zlohotna rašča še omejena na želodec sam in še ni prišlo do vraščanja rakavega tkiva v sosednje organe ali velike žile. Pri operaciji skuša kirurg odstraniti oboleli del že- lodca z okolišnimi bezgavkami vred. Izkazalo se je, da je bistven dejavnik, ki odloča o možnostih bolnika, da bo preživel pet let po operaciji to, ali so bili v času operacije že prisotni zasevki rakavega tkiva v bezgavkah ob želodcu. Le 5 — 14 % bolnikov z zasevki v bezgavkah preživi pet let po operaciji, medtem ko je ta odstotek za bolnike, pri katerih je bil rak še omejen samo na želodec, 57 %. Vse ostale metode zdravljenja so pri raku na želodcu mnogo manj uspešne kot operacija. V novejšem času imamo na voljo posebna zdravila, ki zavirajo razrast rakavih celic — tzv. citostatike. Žal pa so ta kemična sredstva uspešna le pri približno 20 % bolnikov in to le za kratek čas 2—6 mesecev. Zdravljenje z obsevanjem samim je pri raku na želodcu neuspešno. Uporabljamo ga le za olajšanje težav bolnikov, ki imajo zasevke v kosteh. Nekateri avtorji poročajo o uspehu z istočasno kombinacijo citostatikov in obsevanjem pri obsežnem raku na želodcu, ki ni odstranljiv z operacijo. Odstotek bolnikov, zdravljenih po tej metodi, pri katerih se je tumor zmanjšal, je bil pomembno višji kot pri onih, kjer so uporabili le obsevanje ali le citostatike. Poleg tega se je tudi podaljšalo preživetje teh bolnikov. Kljub tem ohrabrujočim podatkom, imamo na sedanji stopnji znanja v medicini, v boju z rakom na želodcu eno samo zanesljivo orožje, ki lahko privede do ozdravljenja bolezni — tj. pravočasno operacijo. Zato velja ponovno opozoriti na odločilen pomen zgodnje ugotovitve te bolezni. Vsako odlašanje pomeni zmanjšanje možnosti za ozdravljenje. Na novo so se zaposlili Nevenka Srakar za nedoločen čas v finančnem sektorju Todo Vujasin za nedoločen čas v skladišču materiala— prevzem Srečko Kobal za določen čas v oddelku mešalnice Iz JLA se je vrnil Emil Mesarič in se zaposlil v oddelku mešalnice Delovno razmerje so prekinili Jože Zagorc iz skladišča materiala — prevzem Ivan Kraševec iz oddelka kuhinje, sinteze in polnilnice Frančiška Križnar iz finančnega sektorja Štefan Kisilak iz kadr. splošnega sektorja Fikret Mujdžič iz oddelka kuhinje, sinteze in polnilnice Čestitke Barbara Podržaj iz oddelka tehnične kontrole je rodila sina — čestitamo Francu Ovnu iz oddelka mešalnice se je rodila hčerka — čestitamo Dragica Fertin iz finančnega sektorja je rodila hčerko — čestitamo Cvetka Rebolj iz kadr. splošnega sektorja je rodila hčerko — čestitamo Antonu Kraševcu iz oddelka mešalnice se je rodila hčerka — čestitamo Osmanu Šemsu iz oddelka pralnice embalaže se je rodil sin — čestitamo Vinku Potrču iz skladišča materiala — prevzem se je rodila hčerka — čestitamo Zvonetu Zorcu iz kadr. splošnega sektorja se je rodil sin — čestitamo Danica Dobnikar iz prodajnega oddelka se je poročila — čestitamo KRAMLJANJE Z MIROM ZIDARJEM V našem "Glasilu” že vseskozi pogrešam rubriko, v kateri naj bi vsakokrat predstavili koga, ki izhaja iz našega delovnega kolektiva. Tema bi bila: razgovor z njim in pa vprašanja, na katera bi odgovarjal. Predvsem zanimivi bi bili pogovori z ljudmi, ki se ukvarjajo s športom ali pa delajo na kulturno-zabavnem področju, ter z ljudmi, ki so izredno prizadevni pri svojem delu v kolektivu. Zadnje športne igre, ki so se odvijale na Kodeljevem, so mi utrnile misel, da na pogovor povabim tov. Zidarja, kapetana kegljaške ekipe Colorja. Presenetil meje namreč njegov rezultat pri kegljanju. Tak rezultat si gotovo potihem želi vsak izmed kegljačev. Kako priti do tega uspeha in kako se teh iger spominja, nam bo na kratko povedal tov. Zidar: 1. Tov. Miro, ti si v letošnjem letu na športnem področju dosegel lep uspeh v kegljanju. K zmagi naše ekipe si največ pripomogel prav ti. S tem je naša ekipa potrdila lanski uspeh v Beogradu. Zanima me, ali je prvo mesto naše ekipe plod trdega dela ali je uspeh slučajen? "Mislim, da uspeh naše ekipe v kegljanju na športnih igrah "farbarjev" Jugoslavije ni slučajen, kajti že nekaj let nazaj smo dosegali lepe uvrstitve na igrah, lansko leto v Beogradu pa smo za en sam kegelj razlike zmagali. Ker smo letos drugič zapored zmagali, res ne more biti slučajno.” 2. Kako si kot kapetan naše ekipe zadovoljen z disciplino, treningi in kakšne so pomanjkljivosti med kegljači? ”Z disciplino kegljačev sem zadovoljen, nisem pa zadovoljen s treningom, kajti na dvosteznem kegljišču je težko uskladiti trening ekipe in kegljanje za rekreacijo. Zato smo morali nekaj treningov organizirati na kegljišču izven Medvod. Še posebej bi pa poudaril, da moramo v bodoče več pozornosti posvetiti tudi ženski ekipi, kateri manjka mnogo treninga in tekem, kar smo se lahko prepričali na letošnjih igrah.” 3. Dosegel si rezultat 500 kegljev, kar je za vsakega kegljača magična, skoraj nedosegljiva številka. V čem je skrivnost tvojega uspeha? "Gotovo je, da brez treningov v športu ni uspehov. Lahko rečem, da pred nobenimi športnimi igrami nisem toliko treniral kot pred letošnjimi. Spremljevalec za dobro uvrstitev pa mora biti tudi športna sreča. Nisem pričakoval prvega mesta med posamezniki niti ne tako dobrega rezultata. Po prvih 50 lučajih pa sem po rezultatu sklepal, da lahko dosežem dober rezultat in dobro uvrstitev. To se je tudi zgodilo. Čeprav to ni moj osebni rekord (ta je 530), sem z rezultatom zelo zadovoljen, še bolj pa z uvrstitvijo na prvo mesto.” 4. Zanima me, kako tvoja družina gleda na pogosto odsotnost od doma? Gotovo je tudi družina vesela tvojih uspehov? "Uspehi so seveda zaželeni, še bolj pa je zaželeno, da sem čimvečdoma." 5. Kakšne načrte imaš za svojo športno prihodnost in za prihodnost celotne ekipe? "Osebno nimam posebnih načrtov za svojo športno prihodnost. Seveda pa imam željo, da bi dosegel še boljše rezultate kot dosedaj. Za celotno ekipo pa mislim, da se kvaliteta iz leta v leto dviga In da lahko tudi v bodoče pričakujemo dobre uvrstitve. Seveda pa bo naša naloga drugo leto na igrah v Zagrebu še težavnejša. Kajti teže je braniti prvo mesto, kot pa ga osvojiti. Zato bo treba za jubilejne desete igre še bolje pripraviti tako moško kot žensko ekipo, še več trenirati in upajmo, da tudi uspehi ne bodo izostali.” 6. Zakaj po tvojem mnenju druge športne ekipe ne dosegajo takih rezultatov, kot bi si vsi želeli? Zanima me tudi, kaj misliš o uvrstitvi nogometašev na športnih igrah? "Na vsakih igrah lahko opazimo, da dosegajo uspehe tiste ekipe, ki redno trenirajo in tekmujejo: gasilci, kegljači, strelci. Res je, da se ne moremo resneje upirati v šahu in namiznem tenisu, res pa je tudi, da ravno omenjeni dve ekipi najmanj trenirata ali celo nič. In kaj naj rečem o nogometaših? V bodoče jim želim več športne sreče, nogomet pa naj igrajo tisti, ki ga igrajo zaradi športa in zaradi ugleda celotne ekipe Colorja na igrah. Pa tudi če so poraženi, naj bodo poraženi na športnem polju — športno!" Iz razgovora z Mirom Zidarjem, kapetanom kegljačev Colorjeve ekipe lahko razberemo kaj teži kegljaško ekipo in kaj se da še narediti na športnem področju. Kramljal je Jože Globočnik IX. MAJSKO SREČANJE Letošnje majsko srečanje proizvajalcev barv in lakov Jugoslavije je bilo v dneh 21. in 22. maja v športnem parku športnega društva "Slovan" na Kodeljevem v Ljubljani. Organizator srečanja je bila kemična industrija "Helios” iz Domžal, poleg njihove ekipe pa so sodelovali še tekmovalci in tekmovalke Duge iz Beograda, Chromosa in Karbona iz Zagreba, Zvezde iz Gornjega Milanovca in seveda tudi naši predstavniki. Kot vsako leto so se tudi letos zbrali številni prijatelji, ki že leta in leta sodelujejo na srečanjih kot aktivni tekmovalci ali kot zvesti spremljevalci. Letošnji nastop naših predstavnikov lahko ocenimo kot enega najuspešnejših doslej. Osvojitev ekipnega tretjega mesta pomeni lepo priznanje za vse napore številnih naših tekmovalcev in tekmovalk, ki s trdim treningom in primerno borbenostjo zastopajo barve našega kolektiva. Naslednje, jubilejne, 10. igre bodoV Zagrebu v organizaciji tovarne Chromos. Rezultati: Nogomet: 1. Chromos Zagreb, 6. Color Medvode Šah: 1. Duga Beograd, 6. Color Medvode Namizni tenis: 1. Chromos Zagreb, 6. Color Medvode Streljanje: — ekipno: 1. Chromos Zagreb 768 krogov, 3. Color Me- dvode 711 krogov — posamezno: 1. Svetličič (Chromos) 168, 6. Hribernik 152, 9. Krelj 145, 12. Setina 142, 15. Krelj 136, 16. Burgar 136 (nastopilo je 30 tekmovalcev) Gasilsko tekmovanje: 1. Color Medvode 765 točk Vlečenje vrvi: 1. Chromos Zagreb, 3. Color Medvode Kegljanje moški borbeno: 1. Chromos Zagreb 852, 2. Color Medvode 802 Kegljanje moški 6x100:1. Color Medvode 2692 Kegljanje moški posamezno: 1. Zidar 502, 3. Cvajnar 471, 6. Burja 456, 13. Bezjak 426, 15. Dubokovič 423,18. Kristan 414 (nastopilo je 36 kegljačev) Kegljanje ženske 6x100: 1. Duga Beograd 2069, 3. Color Medvode 2015 posamezno: 1. Draganovič (Duga) 402, 2. Bilič 386, 8. Valenčak 362, 13. Plešec 349, 18. Petač 335, 23. Ilijaš 297, 26. Knific 286 Končni vrstni red ekip: 1. Chromos 66 točk 2. Duga 41 točk 3. Color 35 točk 4. Helios 24 točk 5. Karbon 23 točk 6. Zvezda 17 točk naša ekipa na otvoritvi ... Svečana otvoritev majskega srečanja ... in vodje ekip na tribuni... nogometaši pred prvo tekmo ... gasilci so se dobro odrezali... še "gasilski” posnetek za spomin ... predsednik športnega društva Jurij Kuret je bil vseskozi s tekmovalci, vzpodbujal jih je, miril, sešteval točke, skratka — biI je ”deklica za vse" ... Angela Valenčak prejema priznanje za osvojeno drugo mesto kegljavk ... TRIM TEKMOVANJE V STRELJANJU Foto: Franci Rozman V prvem tednu po prvomajskih praznikih je potekalo na strelišču na Dolenjski cesti trim tekmovanje v streljanju mesta Ljubljane. Tekmovanja se je udeležila tudi naša strelska družina v sestavi: Franc Krelj, Stane Krelj, Janez Šetina in Marjan Hribernik. Zasedla je 11. mesto med 9a ekipami. Rezultat je zelo dober, še zlasti če pomislimo, da so nekatere ekipe sestavljali tekmovalci, ki sicer tekmujejo na državnih in drugih tekmovanjih. Rezultati posameznikov Colorjeve ekipe pa so naslednji: Stane Krelj 143 krogov Franc Krelj 141 krogov Marjan Hribernik 136 krogov Janez Šetina 122 krogov O rezultatih vseh naslednjih pomembnejših tekmovanj pa vas bomo, dragi bralci, sproti obveščali. MH MESEC MAJ V DUHU STRELCEV Poleg že omenjenega trim tekmovanja z MK puško v Ljubljani so naši strelci izvedli še dvoje tekmovanj. V soboto, 25. maja, so se 4 člani naše SD udeležili tekmovanja z vojaško puško v počastitev 6. planinskega tabora, ki je bil letos v Gorjuši pri Domžalah. Tekmovanja se je udeležilo precejšnje število strelskih ekip planinskih društev Ljubljane in okolice. Naši strelci so zastopali Planinsko društvo Medvode in dosegli odlično drugo mesto. Med posamezniki pa je naš tekmovalec Franc Krelj z 72 krogi (od 100 možnih) "pristal” na tretjem mestu. Drugo tekmovanje pa smo organizirali v nedeljo 16. maja na improviziranem strelišču v jedilnici naše tovarne. To nagradno tekmovanje je že tradicionalno in sodi med zadnje priprave na majske igre barvarjev Jugoslavije, hkrati pa nudi priložnost, da pokažejo svoje strelsko znanje vsi, ki bi se radi včlanili v naše vrste. Kljub izredno lepemu vremenu, ki je mnoge delovne ljudi zapeljalo na različne kraje Gorenjske in drugam, se je tekmovanja vseeno udeležilo rekordno število tekmovalcev, in sicer kar 22. Rezultati — člani: 1. šetinaJanez 161 krogov 2. Hribernik Marjan 151 3. Barbič Franc 150 4. Krelj Franc 149 5. Krelj Stane 146 6. Šuštar Miro 143 7. Kristan Marjan 132 8. Burgar Ivan 128 9. Šimonkovič Mijo 125 10. Jenko Franc 124 11. Bitenc Dane 121 12. Cvajnar Radi 111 13. Kuret Jure 109 14. Koval jev Marjan 100 15. Bezjak Andrej 94 16. Krmelj Stane 91 članice: 1. Meglič Vilma 95 krogov Veterani: 1. Traven Izidor 133 krogov 2. Vidmar Lado 130 3. Gostič Jože 130 4. Tomšič Ivan 114 5. Pintar Alojz 71 MH STRELSKA TEKMOVANJA V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI V počastitev Dneva mladosti je SD Barle Ambrož Medvode, v petek, 28. maja organizirala strelsko tekmovanje med gospodarskimi in družbenopolitičnimi organizacijami KS Medvode. Na prenovljenem strelišču za zračno puško se je tekmovanja udeležilo 16 tekmovalcev strelskih sekcij Osnovne šole Preska, OZD Gradles, SD Barle Ambrož in SD Color. Tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Ekipno: 1. SD Color 2. SD Barle Ambrož 3. OZD Gradles 4. Osnovna šola Preska Posamezno: 1. Hribernik Marjan, SD Color 175 krogov 2. Krelj Franc, SD Color 172 ” 3. Krelj Stane, SD Color 159 V soboto, 29. maja pa je bilo občinsko strelsko tekmovanje na strelišču Dolenjske ceste v Ljubljani. V disciplini trostav z MK puško (3 x 200 krogov), so naši tekmovalci zaradi nepopolne ekipe nastopili samo v konkurenci posameznikov in dosegli naslednje rezultate: Člani posamezno: 2. Krelj Stane 415 krogov 5. Hribernik Marjan 405 ” 9. Krelj Franc 378 ” Marjan Hribernik Za varstvo pred požarom KAKO GASIMO ? Ročna gasilna aparata na prah In s CO2 Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premo(e-nje ter življenje In premoženje občanov, zato so obvezni izvajati ukrepe za varstvo pred požarom in sodelovati pri gašenju požara in reševanju ljudi in premoženja z orodjem in sredstvi za gašenje Ali znaš uporabiti ročni gasilni aparat na prah? Največ aparatov za gašenje požarov, ki jih imamo v našem podjetju, ima oznako S-6. To so aparati za gašenje s prahom. Črka "S” pomeni suho gašenje, številka pa količino prahu v aparatu. Čas gašenja z aparatom S-6 je 12 sekund. Gasilni prašek je sestavljen iz natrijevega bikarbonata, to je jedilne sode z dodatkom snovi, ki preprečujejo higroskopičnost prahu, da se ne sprime. Glavni učinek gasilnega prahu je dušenje požara. Gasilni prah uporabljamo za gašenje gorljivih tekočin, naprav pod električnim tokom, vrednostnih predmetov, arhivov, knjižnic in podobno. Trdne organske snovi — les, premog itd. gasimo s prahom, vendar le začetne požare, dokler se ne pojavi žerjavica. Gašenje s prahom je eden najuspešnejših načinov gašenja tistih vrst gorečih snovi, ki gorijo s plamenom. Pri gašenju se plamen zaduši, vendar se iz žerjavice, ki je prah ne more v celoti pogasiti, ogenj ponovno razplamti. Zato moramo preostala žarišča, ki so ostala po gašenju s prahom pogasiti z vodo. Gasilni prah ne prevaja električnega toka in ne povzroča škode na predmetih, ki jih gasimo. Zelo je učinkovit pri gašenju lahko vnetljivih tekočin. Kot potisno silo, ki naj vrže prah iz posode, uporabljamo ogljikov dioksid (CO2), ki se nahaja v mali jeklenki, zaliti s svinčeno plombo v notranjosti aparata. Uporaba tega plina še povečuje učinek gašenja, ker je vsak delček prahu obdan s tem plinom. Curek prahu, usmerjen na gorečo površino, omogoča dostop v neposredno bližino goreče površine, ker se lahko z njim krijemo pred vplivom izžarevajoče toplote. Prah ni strupen, skratka, ne deluje škodljivo na organizem človeškega telesa. V zaprtih prostorih dosežemo večji gasilni učinek kot na prostem. Kako bomo gasili z gasilnim prahom? — Požar bomo gasili v smeri vetra in se mu čimbolj približali. — Površinske požare bomo gasili pričenši od samega roba. — Plamene vnetljivih tekočin bomo gasili s sprednje strani v smeri vetra nad samo površino v cik-cak obliki. — Pri začetnem večjem požaru moramo pripraviti in uporabiti več aparatov naenkrat in z njimi gasiti vsaj Iz dveh strani. Uporaba ročnega gasilnega aparata S-6 pri gašenju: — sneli bomo aparat z nosilca in ga odnesli čim bližje požara; — izvlečemo sponko — varovalko; — pripravimo ročnik; — pritisnemo nazapirač do kraja (s tem smo prebili plombo na jeklenki v notranjost aparata); — takoj spustimo zapirač in počakamo 5 sekund; — ponovno pritisnemo zapirač in usmerimo curek prahu v leglo požara. Pri aparatih, ki nimajo ročice na kraju cevi — stisnemo to ročico in usmerimo curek v leglo požara. — Gasili bomo s prekinjanjem (stisnemo — spustimo — stisnemo). Ali znaš uporabiti ročni gasilni aparat za gašenje C02? Poleg drugih sredstev za gašenje uporabljamo kot gasilno sredstvo tudi ogljikov dioksid (C02). To je plin, ki je pri normalni temperaturi in pritisku brez barve in duha, nekoliko kiseljkastega okusa. Je znatno težji od zraka (1 m3 C02 tehta 1,97 kilograma, 1 m3 zraka pa 1,29 kilograma). Pri 0°C se lahko pod 36 Atm utekočini. V jeklenkah je pod pritiskom 40—60 Atm, kar je odvisno od temperature v prostoru, v katerem so aparati nameščeni. Pri nas imamo ročne gasilne aparate C02, v katerih je 5 kg utekočinjenega plina. Čas gašenja je 15 do 30 sekund. Domet 2—3 metre. Teža polnega aparata je od 18 do 20 kg. Uporabnost kontroliramo s tem, da ga stehtamo. Ko se plin iz utekočinjenega stanja spreminja v plinasto stanje, se predhodno spremeni v "sneg" ogljikovega dioksida s temperaturo —79° Celzija. Učinek gašenja je v primerjavi z drugimi sredstvi majhen, je pa najbolj čisto gasilno sredstvo. Ogljikov dioksid uporabljamo samo pri majhnih požarih v zaprtih prostorih, za gašenje električnih naprav pod visoko ali nizko napetostjo, kemikalij, dragocenosti, plinov pod pritiskom, vnetljivih tekočin in požarov karbida. Za gašenje snovi, ki gorijo z žarom — les, premog Ipd., ni primerno sredstvo, ker pri 1<55°C postane C02 lažji od zraka. Pri gašenju žarečih kovin razpade CC2 v CO in kisik, kar požar še pospeši. Ogljikov dioksid je najuspešnejše sredstvo za preprečevanje eksplozij hlapov vnetljivih tekočin, plinov in gorljivega prahu v prostorih. Kako gasimo z ogljikovim dioksidom (C02)? Curek ogljikovega dioksida ima zelo kratek domet, zato se moramo približati v neposredno bližino ognja. S curkom gasimo od začetnega roba v cik-cak obliki od spodaj navzgor — najprej v žarišče, pri vnetljivih tekočinah pa samo nad gladino vnetljive tekočine. Kadar gasimo na odprtem prostoru pri vetru, se moramo približati čim bližje požaru in usmeriti curek za vetrom. Ne smemo pozabiti, da je uporaba ogljikovega dioksida v aparatih in v jeklenkah časovno omejena in da je treba razpoložljive tekočine maksimalno izkoristiti. Gašenje mora potekati neprekinjeno, ker bi se zaradi začasne prekinitve gorenje nadaljevalo. V takem primeru moramo prinesti na mesto požara več aparatov in pričeti z gašenjem z najmanj dvema ali več aparati naenkrat in vsaj z dveh strani. Čim smo požar, ki je bil v notranjem manjšem prostoru, pogasili z C02, moramo prostor takoj prezračiti, da odstranimo dim, vročino in ogljikov dioksid, s katerim smo gasili. Uporaba ročnega gasilnega aparata za gašenje z ogljikovim dioksidom: — sneli bomo aparat z nosilca in ga odnesli v neposredno bližino požara; — pripravimo ročnik in ga držimo za lesen ročaj; — odvijemo zgornji ventil in usmerimo curek v požar v oddaljenosti največ 2—3 metre; — gasimo lahko s prekinjanjem. Pri drugem tipu aparata; — izvlečemo sponko — varovalko; — pritisnemo na ročico in pričnemo z gašenjem. NAGRADNA KRIŽANKA TONR V^TUM) C,RK4 ER*4 VRST*9 6MM. hgrERjgn 'RČRffOV '*NOZ.) Ktm/H/tf' Msno* UD MEKE ORGf) N/- zrc/je tnvtOseta Z£LRH»IJi Dl/S'K VRNRDIJ C O tH/)R/0) T/4 Bledu spis Dll&J/SK' KO/RKCl ir e*učno ’qro*eD?t TJK4A/JC McnoGt Z£ht€l)S«) F/*'«* LURK9 SOGL4S. OSE&R 'Z TV s E KUS , K*l?EIS K/ KREŠO*'" UZgU)£ DOMRČg T*ir*D'tivi. SPiošno ?"** JS- (KA)ZCrf)Nn\ ZR£ČR*>CR Deigzec v T/3*g*Nf Škotsko m es ro pr Kg ČRKR t>Z£ C*'MS*o) RtgnuR 6*3*4 c** g 4Uro. OiH. 'RsKE TRzs*.g ugrufc/io sl' REK g v /r-9Zur P'3° /?TiE7SK4 pgrroog /RdRRHU ✓ .srs*. MIR DE"'C MRNJsg cgDjg *■"<*£ h Bu\ NO** e SKR MOŠKO IME VCRDRR /rgc. 7/-S - sa, s Z/ z / R /R o A? R -5 O Z- T -5 'izr Eir Kli* l/ D / >e /9 w Z z 9 L'L, R O K o 9 O \z~:: rTi R A7 R /V S, / o D 9 z / 9 K P) i/ 9 z 9 V sr T sr* L -9 R K R p / r A? // 9 p /9 9 -9 7" u R R sr“- £ z? o ShF o sr- Z / Z /9 -F- P R P z O C- 9 A 7 rr; A /V r 9 /V T č /v / z Z" K* ati C / /V c" / Z /9 T -S SL /V 9 9 z "ZT N z / kt Ki'- £ 5 KS/ Z R /■ Af z z" £ / I5SSJ c e z 9 Z> Z SZ. N 0 -7 ’/ 9 K- 9 z — lil P 9 r;„- r 7" s«.-«., -5 9 T’ g r Kitic" P O 7" o P o P O V Z 9 /V 7T £ 7? T5 / £> O z sr L /9 t/ ) Z/ 9 Za nagradno križanko iz aprilske številke Colorjevih informacij smo prejeli 20 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih mehanične delavnice. Komisija v sestavi: Vojko Dubokovič, Franc Debenc in Tomaž Luštrek je za dobitnika prve nagrade 60 din izžrebala Marto Sajovic, drugo nagrado 40 din prejme Poldka Podakar, tretjo nagrado 20 din pa Franc Jenko (me-šalnica). Nagrade bomo izžrebancem izplačali skupaj z osebnim dohodkom v mesecu juliju 1976. Čestitamo! m j Jožeta Rebolja delovni vsakdan ... polnilnica dela s polno paro ... delovno vzdušje je odlično .. V gostilni "Pri Mihovcu" v Pirničah se radi zavrtimo Gostilna "Na klancu" bo kmalu spet odprta ... stroji se nenehno vrtijo ... Foto — Franci Rozman