OLABILO »OOIALlSTlClIB IVEZB DELOVHIH MUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PtTEK, 13. JANUARJA 1956 LETO Vm. — gT. 2 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — OdgoTorni uredaik To»e Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo iu uprava: Celje, Titov trg 5 — Poitai predal 123 — Teiefon: uredništvo 24-25, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-1-266 pii Mestni kraiiilnici v Celju — Letna na- t»ČHiua MO, polletna 25«, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v KotOfini — Rokopisov ne^^rrafan^^ Fredsednih TITO seje vrnil v domovino Obisk predsednika Tita v Etiopiji in Egiptu je končan. V torek zjutraj, ne- kaj po osmi uri, je »Galeb« vrgel sidro pred puljskim pristaniščem. Kmalu za tem je v puljskem pristanišču pristal patruljni čoln, v katerem so bili pred- sednik Tito, njegovi sodelavci, ki so ga spremljali na potovanju ter soproga predsednika republike Jovanka Broz. Šestdeset tisoč prebivalcev Pulja in okolice je navdušeno pozdravilo pred- sednika republike, ki je nato zbranim nmožicam govoril o uspešnem zgodo- vinskem obisku dveh daljnih afriških dežel, kjer so predsedniku in njegove- mu spremstvu povsod priredili prisrčen sprejem. Zvečer je predsednik republike pri- redil na Brionih sprejem za posadke la- dij, ki so sodelovale pri potovanju v Etiopijo in Egipt. Te^a sprejema se je udeležil tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, predsednika ljudskih skupščin Sloveni- je in Hrvatske, Miha Marinko in dr. Vladimir Bakarič ter mnogi drugi ugledni politični in javni delavci. Ob povratKu ' maršalove eskadre s tega dolgega potovanja je predsednik Tito s posebno odredbo pohvalU po- sadke ladij za vestnost v službovanju, za napore pri plovbi, za spretnost v vo- denju ladij ter za dosto;^o obnašanje posadk ter jim dal desetdnevni dopust. V sredo popoldne se je na poti proti Beogradu predsednik republike tova- riš Tito ustavil tudi v Ljubljani, kjer mu je 60.000 Ljubljančanov izrazilo do- brodošlico na Trgu Osvobodilne fronte, kjer je imel tov. Tito krajši govor. Na ljubljanski železniški postaji so predsednika in njegovo spremstvo po- zdravili predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, član Zveznega iz- vršnega sveta Ivan Maček, podpred- sednik Izvršnega sveta LRS Marijan Brecelj ter ugledni predstavniki našega javnega življenja. Po dvajset minutnem postanku v Ljubljani je modri vlak s predsedni- kom Titom in njegovim spremstvom nadaljeval pot proti Zagrebu In Beo- gradu. Občina Celje daje velike vsote ZA SOCIALNO SKRBSTVO Z izvolitvijo novih organov Občin- skega ljudskega odbora Celje je bil novoizvoljeni Svet za socialno skrbstvo postavljen pred težke naloge. Pomagati mladim in starim, ki jih tarejo živ- ljenjske nadloge, pa si zaradi težkih potnih razmer ne morejo sami poma- gati. In teh ni malo. Veliko skrbi za- daje občinskemu ljudskemu odboru^ in družbenim organizacijam izredno težko socialno stanje starejših državljanov, ki niso sposobni ali trenutno nimajo možnosti skrbeti sami zase. Tu se ču- tijo tudi posledice neurejenih razmer kapitalistične ureditve v bivši Jugo- slaviji. Visoko je število i)osameznikov in obubožanih družin, ki so padli sedaj r breme družbe. Kljub gospodarskim težavam pa skrbimo na področju celj- ske občine za vse osebe, ki so popol- noma ali delno nesposobne za pridobi- vanje in nimajo zadostnih sredstev za preživljanje. Seveda je posebna skrb posvečena družinam — žrtvam fašistič- nega nasilja. Onemogli, ki so potrebni na stara leta pomoči družbe, jo tudi prejemajo. Število podpirancev socialnega skrb- stva se giblje mesečno med 366 in 376, izplačane podpore pa znašajo mesečno čez milijon dinarjev. Dosti socialnih podpirancev je prevzetih iz bivših občin Store, Skofja vas in Šmartno v Rožni dolini, in sicer 83. Zaradi podražitve živil in ostalih živ- ljenjskih potrebščin so bile ixxipore le- tos zvišane v okviru proračunskih mož- nosti. Poseben problem predstavlja domska oskrba starih in onemoglih. Dom sta- rih in onemoglih na Grmovju lahko sprejme le do 60 oskrbovancev. Ker so pa potrebe večje, jih je trenutno v oskrbi 75. Ker sedanji prostori _ ne ustrezajo tem namenom, je predvidel občinski ljudski odbor graditev novega doma na Ostrožnem, na prostoru, kjer je bil lani zbor slovenskih brigad. Ne- kaj takih oskrbovancev imajo tudi po domovih v Vojniku, v Slov. Konjicah in v Šmarju pri Jelšah. Po vseh do- movih je skupno 118 oskrbovancev. Od teh jih krije delno oskrbnino le 23, vse ostale stroške pa krije občina Celje. Tudi lani se je občinski ljudski od- bor spomnil za 29. november svojih varovancev in jim izplačal izredni pri- spevek V višini polne enomesečne pod- pore. Spomnil se je pa tudi tistih, ki ne prejemajo rednih podpor, ter jih je obdaroval z enakimi zneski. Tako je prejelo izredne prispevke podpore v Celju 270 oseb, na področju bivše ob- čine Store 41 oseb, s področja bivše občine Skofja vas 42 oseb in s področja bivše občine Šmartno v Rožni dolini 26 oseb. Tu so všteti tudi upokojenci z minimalno pokojnino. Občinskemu odboru Zveze borcev NOV pa je za ob- daritev otrok žrtev fašističnega nasilja prispeval občinski ljudski odbor 600.000 din. PRED VOLITVAMI V OKRAJNO SKUPgCiNO ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Dosledno uveljavljanje pravic zavarovancev in dobro gospodarjenje s sredstvi Med prvimi družbenimi ustanovami, ki so uvedle družbeno upravljanje, je bil pred tremi leti tudi Zavod za soci- alno zavarovanje. Od takrat pa do da- nes so ti organi pridobili veliko iz- kušenj in dosegli značajne uspehe. Okrajna skupščina socialnega zavaro- vanja v Celju je opravljala večji del vse obširne naloge, ki so pred ta organ ix>stavljene, medtem ko so bile podruž- nice v Šoštanju, Žalcu, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah in Laškem manj samostojne, čeprav so le-te imele med vsemi okraji v Sloveniji še največ po- slov v' pristojnosti. Naloge, ki jih upravlja Zavod skupaj z okrajno skupščino socialnega zavaro- vanja, so zelo razsežne in številne. Ce pogledamo samo redne posle, moramo to potrditi. V celjskem okraju je nad 44.500 aktivnih zavarovancev. Poleg teh še ll.OOO upokojencev in invalidov. Ce pa k tem prištevamo še družinske člane zavarovancev, dobimo okroglo številko sto deset tisoč prebivalcev našega okraja, ki lahko sebi uveljavljajo svoje zavarovalninske pravice pri Zavodu za socialno zavarovanje. Poleg tega ima zavod na skrbi še vse posle okoli izplačevanja otroških dodat- kov, ki jih prejema 14.000 prejemnikov za 27.000 otrok. To so tekoče, nekake standardne zadeve, ki pa imajo spet polno svojih notranjih problemov. Dalje ima zavod še obilo drugih na- log. Na primer skrb za omejevanje šte- vila obratnih nezgod. Ta preventivna služba je pri nas še premalo vpeljana, čeprav je vedno bolje nesrečo prepre- čiti, obvarovati človeka, kot pa poprav- ljati posledice. Med podjetja, ki skrbi- jo za delovno zaščito, bi lahko na prvo mesto postavili Železarno v Storah in Tovarno kovanega orodja v Zrečah. Okrajni inšpektor za delo, tov. Kleč, je ob neki priliki dejal, da je v okraju nekaj desetin ljudi, ki skrbijo za ma- terialno dobrobit podjetij. Vsako pod- jetje ima človeka, ki bdi nad delavci, da kdo ne odnese kake malenkosti, vzporedno pa je v okraju komaj četve- ro ljudi, ki bdijo nad varnostjo delov- nih ljudi, ki so vendar najbolj drago- ceni. Zavarovanci tudi niso enako pošteni in vsi nimajo dovolj razvitega čuta za koristi skupnosti. Veliko je primerov, ko zavarovanci stremijo za tem, da iz- koristijo socialno zavarovanje, da na- pačno prikazujejo okoliščine nezgod, se ne čuvajo dovolj itd. V preteklem letu je zavod plačal zdravljenje za 4.600 oseb, ki so se ponesrečile pr delu, to je več kot 10% vseh zaposlenih delav- cev in nameščencev našega okraja. To dokazuje, da bo treba na tem področju še mnogo delati, vzgajati in prepriče- vati, kajti navedene številke so raz- meroma zelo visoke. Mnogi ljudje tudi napačno pojmujejo vlogo socialnega zavarovanja. Mnogi ga zamenjajo s socialnim s'krbstvom. Ni čudno, da je bilo v sedanjo skupščino izvoljenih dosti takih delegatov, ki so bili izvoljeni na osnovi njihovega »so- cialnega čuta«. Le-ta v tem forumu ni toliko potreben, kot misel za. dobro gospodarjenje. R-avice zavarovancev so z zakoni določene, treba je le skrbeti, da se dosledno in pravično obravnava- jo in rešujejo. Velilco bolj pa je važno, da organ družbenega upravljanja pri tej ustanovi skrbi za varčnost s sred- stvi, ki jih vplačujejo zavarovanci. So ljudje, ki hočejo biti iz principa vsaj toliko bolni, da »zapravijo« tisto, kar so vplačali. Vzemimo preprost račun. Delavec, ki ima 10.000 din mesečnih dohodkov, plača mesečno 4.300 din prispevka. Letno je to 48.600 din. Zdravljenje ne- koliko težje bolezni, ki traja morda sa- mo mesec dni, pa z zdravstvenimi sto- ritvami in zdravili ter oskrbo lahko stane nad 100.000 din. Tudi tisti, ki je vsa leta zdrav, ne more vedeti, če ne bo jutri težko zbolel. Kaj naj si torej misli tak človek o tistih, ki pravijo, »svoj prispevek moram spet. porabiti,« pa četudi po nepotrebnem. Težji bolnik največkrat ni ves svoj delovni čas pla- čal toliko prispevka, kolikor utegne stati njegova ozdravitev. Tudi zdravstvene ustanove še nimajo popolnoma i)Oštenega odnosa do sred- stev zavoda. Tu je težko tudi preverja- ti, če je bolnik dejansko prejel vse tiste zdravstvene usluge, ki jih potem zara- čimajo zavodu. Bolnišnica včasih ne- upravičeno zahteva oskrbnine za dne- ve, ki jih bolnik ni prebil v njihovem zavodu. Enako delajo včasih tudi raz- na zdravilišča, rehabilitacijski centri, reševalne postaje in drugi. Zavod bo vsekakor moral dobiti stalnega nadzor- nega zdravnika, ki bo te stvari pre- verjal. Dogajajo se primeri, da boliiiš- nice in druge zdravstvene ustanove za- računavajo v oskrbni dan stroške, ki ne spadajo v to ijodročje. Na primer malice osebja, strokovne izpopolnitve, študijska potovanja itd. Zavod za socialno zavarovanje je v tem letu upravljal z 2 milijardami in 300 milijoni din. Od tega je bilo izpla- čano za invalidnine in pokojnine 778 milijonov, za otroške doklade 835 mili- jonov, za zdravstveno zavarovanje 780 milijonov. Dalje je zavod skrbel za na- bavo raznih medicinskih instrumentov, za naibavo zdravstvenih naprav, za opremo ustanov itd. Rezervni sklad za- voda se izprazni nekajkrat na leto za take tekoče potrebe in izboljšave. Ker pa je naš cilj, da zdravstveno službo izpopolnimo, da damo našim zavaro- vancem čim boljše pogoje za zdravlje- nje, čeravno tudi izredno drage, je jasno, da je varčnost izredno važna v delu tega zavoda. Cim več bo ostalo denarja, tem bolje bodo opremljene na- še zdravstvene ustanove, tem uspešneje bo mogoče zdraviti bolnike, tem večja skrb bb posvečena preventivni službi. Poleg tega gre tudi za zmanjšanje pri- spevka. Ce bodo sredstva naraščala ozi- roma, če bodo izkazani viški, s tem da bodo porabljena sredstva manjša, bo mogoče še nadalje zmanjševati odsto- tek prispevka. Od 45% na osnovne pla- če je padel prispevek že na 43%. Ce pa bi letos ne prišlo do podražitve zdrav- stvenih storitev, bi gotovo ta odstotek padel na 41%. Na te stvari je potrebno gledati, te naloge skupščine je treba imeti pred očmi, ko bomo izbirali kandidate za novo skupščino. Predvsem pa se morajo za dobro izbiro pobrigati organizacije ZK, SZDL in sindikalne podružnice. V skupščino je treba izvoliti poštene, pra- vične tovariše, ki imajo poleg tega do- volj smisla za dobro gospodarjenje, ki imajo razvit čut za koristi skupnosti; pred koristimi posameznika. Sf;e( za gospodarstvo občine Celje o povlsr^ja cene mleku - Podjetje )}PYROTAodjetja s sodobno, varnejšo in smotrnejšo ureditvijo. Dalje so na seji xX)ročali o realizaciji družbenega plana za prva tri trome- sečja v letu 1955, ki kaže, da so celjska podjetja v lanskem letu dobro izvrše- vala planske naloge. Med tekočimi zadevami je svet ob- ravnaval tudi podražitev mleka. Člani sveta so bili mnenja, da je bilo nepra- vilno s strani podjetja »Mleko«, da je povišalo ceno brez obvestila, ki bi ga bili dolžni dati svetu za gospodarstvo. Komisija, ki je pregledala stanje v ce- ljski mlekarni, je sporočila, da podjetje nima dovolj močnih argumentov za ta korak, zlasti ne zato, ker ne izkazuje občutnejše izgube, ker je bil lani re- mont podjetja izvršen in nabavljenih dovolj prevoznih sredstev. Poleg tega je gospodarski svet dovolil prevozne storitve temu podjetju tudi za vožnje izven lastnih potreb, da bi tako laže prišli do i>otrebnih sredstev in znižanja stroškov. Zaradi tega je svet za gospodarstvo izjasnil mnenje, da je podjetje »Mleko« neupravičeno dvignilo cene mleku in sklenil, da bo podjetju odvzel pravico stranskih prevozov s prevoznimi sred- stvi, če ix>djetje ponovno ne zniža cene na 30 din. Mleka je namreč dovolj, saj ga podjetje že sedaj predeluje v mleč- ne proizvode, medtem ko je prejšnja leta predelovanje prišlo v poštev šele sredi ix)mladi. Svet za gospodarstvo je nato še raz- pravljal o ukrepih, ki jih bodo zavzeli do tistih obrtnikov, ki že dolgo časa niso plačali davkov, bodisi iz dohodnin ali prometnega davka. (Pojasnilo direktorja podjetja »Mleko« na 2. strani) Rehabilitacijski center — Zdravilišče Laško SESTANEK AKTIVISTOV IN ODBORNIKOV SZDL V LOCAH V nedeljo je bil v Ločah sestanek, na katerem so bili zbrani vsi odborniki in aktivisti SZDL iz bivše loške občine. Sestanek je vodila ljudski poslanec tov. Nina Pokomova, ki je navzočim xx>dala smernice za bodoče delo. Nato so skup- no razpravljali o tem, kako bi to po- membno organizacijo še bolj urtdili in razširili na naše vasi. V ta namen bodo vsi vaški odbori sklicali širše sestanke članstva še v tem mesecu. fitev. a — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 13. janiiarja 1»56 Pogled po svetu Dokaj cenjeni ameriški pisatelj Henry. James je v svojem »Američanu« po junaku Newmanu obsodil vojno. »Štiri leta, ki jih je preživel v vojski, so za- pustila v njem jezno in trpko čustvo razočaranja nad razsipanjem dragoce- nosti, kakor so življenje, čas in denar, kakor tudi »glav na pravem mestu« skupaj z njihovimi nekdanjimi jasni- mi in premočrtnimi nakanami.« Kmalu bo 100 let, kar je zapi'^al te besede, mi pa smo še vedno priča, kako se mora človeštvo boriti za mir, čeprav je jasno, da ga velikanska večina zemeljskih pre- bivalcev čisla kot največjo dobrino. Toda tako je! Osebne teorije imajo si- cer tudi velik pomen, računati pa mo- ramo s človeškimi nagnjenji, nagoni in nagibi, ki od časa do časa poderejo je- zove in nasipe pameti in razuma. In kako? sito ne more obdržati vode, tako takrat ljudje ne morejo v sebi obdržati načel o miru in njegovih dobrotah. Novo leto se je začelo v znamenju izjav svetovnih velmož, ki so v svojih poslanicah vsi govorili o miru, češ da se je treba z vsemi sred-^tvi zanj boriti in pri tern ne odnehati, če nastopijo težave. Težave nastopile v zadnjem tednu med drugimi tudi zaradi takih izjav. Tako v SZ niso nič kaj ljubez- nivo sprejeli Eisenhowerjeve poslanice, ki se je spet jasno izrekel za »ame- rikanskr mir«, za »pax americana«. ZDA irtiajo obrambne pakte s 40 držnrmmi, potrebne zato, da se na svetu vzdržuje- jo obrambni ofcont zoper »ofen''ivni ko- munizem« SZ. SZ je sicer spremenila .svojo taktiko: zdaj ne grozi več s svojo vojsko, pač pa snubi s svojo koeksisten- co in gospodarskimi uslugami, ki jih ponuja vsepovsod. Razume se, da je Eisenhower s tem podčrtal obstoj blo- kov in nič kaj preveč podprl ženevskega duha, ki je zapihal po svetu spomladi. V pišu tega mirovnega duha poglej- mo za novicami zadnjih dni: V Franciji volitve niso razčistile po- litične zmede. Po oddanih glasovih bi bila upravičena levičarska vlada ne- kake nove ljudske fronte, vendar do Mendes France te še ne bo prišlo. Če bo vlada sestav- ljena v znamenju narodne pomiritve, ho imela zvezane roke z vsemi mogočnimi nasprotji med bloki in strankami, ki bo- do sedele v parlamentu. Skrajna desnica v Franciji ni popularna. Celo Poujade, nekak zmeden fašist, pravi, da bi v parlamentu raje sedel na stopnicah ka- kor na desnici zraven Villancourta. Za Nacionalno unijo je torej zndčilna ne- gibnost, omrtvičenje, imobilnost. Men- des-France in Cuy Mollet imata šanse, toda nič kaj lepe perspektive, ker ^ni- mate. dovolj poslancev. Franciji pa je potrebna vlada z veliko avtoriteto. Kaj- ti kljub razmeroma trdnemu gospodar- stvu je danes Francija novodobni bolni rnoŽ ob Rokavu kakor nekoč Turčija ob Bosporu. Dediči, ki čakajo na impe- rialno smrt, niso preveč obzirni. Za- vezniki in sovražniki! — V Italiji si obetata ojačenje levice Nenni in To- gliatti, med tem ko vlada skuša oja- čiti svoj položaj s prodorom na Vzhod. Zunanji minister je kakor kak novi Marco Polo obiskal Indijo, Ceylon, Pa- kistan, Siam in Japonsko ter ponujal blago, svetovalce in strokovnjake za iz- popolnitev teh dežel. Pobotali so se z mislijo, da bi bilo za Italijo dobro, če prizna LR Kitajsko. — Za to se za- vzema Velika Britanija, pri čemer ni naletela na razumevanje ZDA, ki se boje za svoj ugled. Ss vedno velja po- litika embarga: okoli 400 predmetov je prepovedano izvažati na Kitajsko, okoli 200 pa v SZ. Vendar se močno govori o spremembi zapadne politike v Aziji in Afriki: Tako Anglija kot ZDA uvi- deva'io da vojaška pomoč ne zadostu- je. Vojaška sila je sicer upoštevanja vredna, toda vsemogočna ni. To je tudi nauk druge svetovne vojne. To doka- zuje danes tudi Alžir, dokazuje Maroko, dokazujejo osvobodilna gibanja na Ma- laji, v Keniji, dokazuje to tudi duh bandunške konference. Admiral Rad- ford obiskuje zadnje čase vse države, v katerih delajo ameriški funkcionarji za vojaško pomoč. Med drugim je bil tudi na Japonskem in je izjavil, da je tempo novega japonskega oboroževanja daleč prepočasen. ZDA oborožujejo Ja- ponsko — največjo svojo letalonosilko — nekako tako kakor Zapadno Nem- čijo. Japoncem to seveda ni docela všeč. — Egipt je pa že izrazil pomisleke zo- per pomoč Mednarodne banke, ki mu ponuja 200 milijonov dolarjev, pri tem pa terja vpogled v egiptovske finance. Tudi Sirija ni sprejela pomoči te ban- ke, čeprav rabi sredstva za melioracijo svoje površine. — Istočasno se je pri- peljal v Monrovijo, glavno mesto za- morske republike Liberije, predsednik Vrhovnega sovjeta SZ Volkov in pre- dal Tabmemu in Tolbertu, liberijskima prvakoma, pismo Vorošilova, v kate- rem se Liberiji ponuja sovjetska fi- nančna in tehnična pomoč. — V Indijo pa odhaja nemški kancler Bliicher tudi kot snubec. Gre za veliko jeklarno, ki naj bi jo Nemčija montirala, gre pa tudi zato, da bi Indija ne priznala Vzhodne Nemčije. — Sirija predlaga, da se Izrael izključi iz OZN in da se proti njemu uporabijo najostrejše go- spodarske sankcije zaradi incidenta na Galilejskem jezeru. Siriji seveda pri OZN ne ho ustreženo, Izraelu grozi le ukor s strogimi izrazi. — Neznatna Se- negalija je po svojem predstavniku v Dakarju terjala, naj se spremeni fran- coska ustava, češ vse afriške dežele, ki žive v Francoski uniji, naj dobe po- litično, gospodarsko in upravno avto- nomijo. Zaradi lepšega je rečeno — v okviru Francoskega imperija. — V Bej- rutu pa je Libanon objavil ustanovitev nove antihritanske organizacije »Ikvane el Buraimi« z enim samim namenom: hoj zoper angleški imperializem v arab- skih deželah.. Tako odkritje novih energij v svetu prebuja stare nade. T. O. Pivovarna Laško bo letos izboljšala in pocenila svoje proizvode Pivovarna v Laškem je eno izmed cvetočih podjetij občine Laško, ki uspešno premaguje vse težave in neprilike, s kakršnimi se borijo tudi druga industrijska podjetja te vrste. Njen delavski svet in uprava se borita za čim večjo proizvodnjo in čim boljšo kvaliteto piva, ki slovi tudi izven meja naše ožje domovine. Sef komerciale tov. Henrik Smidt je našemu sodelavcu odgovoril na nekatera vprašanja. 1. Kako ste zadovoljni z uspehi v preteklem letu? Z uspehi našega podjetja v preteklem letu ne moremo biti zadovoljni. Težko nas je prizadelo občutno pomanjkanje surovin, zato je bila tudi naša proiz- vodnja mnogo manjša. Tudi kvaliteta izdelka ni zadovoljila proizvajalca, ki hoče nuditi potrošniku čim boljše blago. 2. Kakšne uspehe pričakujete v le- tošnji sezoni? Naši javnosti lahko povemo, da gre- mo v novo leto s precejšnjim optimiz- mom. Z nabavo večjih količin surovin, s požrtvovalnostjo strokovnega kadra in z velikim prizadevanjem delavskega kolektiva želimo zadovoljiti naša go- stinska podjetja, predvsem pa našeg.a potrošnika. Glede na hranilno vrednost in osvežujoč okus želimo nuditi naše- mu delovnemu človeku in potujočemu gostu pravo ljudsko pijačo. 3. Ali ima vaše podjetje še kake te- žave? Naše težave so specifične za vso ži- vilsko industrijo. Pomanjkanje in vi- soke cene surovin, težave z embalažo ter zastarele naprave nas ovirajo pri našem stremljenju za cenejšo in kvali- tetnejšo postrežbo potrošnikov. Po izjavi maršala Tita se odpirajo tudi naši in- dustrijsJii panogi široke perspektive, saj spada tudi pivo med izdelke, ka- terih ve^ja uporaba spada k izboljša- nju življenjskega standarda. S pocenit- vijo surovin bomo s primernimi cena- mi nudili delovnemu ljudstvu hranilno in zdravo polalkoholno pijačo. 4. Kaj menite o splošni pivovarski proizivodnjl? Industrija piva še vedno zaostaja za- radi zastarelih naprav. Tudi preišibka popularizacija in nepravilen odnos do pivskih proizvodov učinkujeta po svo- je. Po modernizaciji pivovarske indu- strije, ki je zajeta v desetletnem načr- tu, bo tudi ta panoga živilske industri- je zasedla mesto, ki ji po njeni važno- sti in koristi pripada. 5. Kakšne so nadaljnje perspektive Pivovarne Laško? Predvsem hočemo iziboljšati kvaliteto vseh vrst laškega piva. Stremimo tudi za tem, da bi čimprej znižali cene. Z boljšo kakovostjo hočemo utrditi slo- ves laškemu pivu. Upamo, da bo leto 1956 preckretnica v tej smeri. Nas ko- lektiv se dobro zaveda svojih dolžno- sti, zato bo zastavil vse svoje moči za napredek podjetja in zadovoljstvo po- trošnikov. Katere zodeve rešuje obč. ljudski odbor PODROČJE LJUDSKEGA ZDRAVSTVA Na tem področju se je novim obči- nam odprlo široko polje dejavnosti. Na občine so preneseni vsi posli po temelj- nem zakonu o sanitarni inšpekciji, kot n. pr. sanitarna kontrola nad prehrano prebivalstva, nad proizvodnjo, prome- in čuvanjem živil vseh vrst. Ob- čina je upravičena predlagati, da se iz sanitarno-higijenskih razlogov začasno ali trajno zapre delavnica ali podjetje, trajno ali začasno omeji odn. ustavi pro- izvodnja, predelava ali premet z dolo- čenim blagom, občina sme ustaviti tudi kako gradnjo ali odkloniti uporabo do- ločene zgradbe, če so kršeni sanitarno- higienski predpisi. Ob epidemičnih po- javih je občina tista, ki zabranjuje sej- me in regulira druga zborovanja držav- ljanov. Za vse te in še druge posle ima na razpolago sanitarnega inšpektorja, ki ga sama postavlja in razrešuje. V delokrog občinske sanitarne in- špekcije je prišlo še nekaj poslov po pravilniku o prenosu mrličev. Tako iz- daja občina dovoljenje in sprovodnico z.a njih prevoz, prekop, pokop in po- dobno. Posebno mnogo ^slov so občine z novimi pristojnostmi prevzele v zvezi z zatiranjem in preprečevanjem najraz- ličnejših nalezljivih bolezni. Tako je n. pr. občina pooblaščena med drugim, da ustanavlja zdravstvene ustanove v zdravstvene preventivne svrhe. Tem ustanovam imenuje, suspendira ali raz- rešuje upravne odbore odno-sno posa- mezne člane ter bdi nad zakonitostjo njihovega poslovanja. Stvar občin je dalje, da ustanavljajo sektorsike ambu- lante, otroške in druge dispanzerje, po- rodnišnice ter leKcSine in izvršujejo kontrolo nad izpolnjevanjem delovnega plana ter opravljajo strckovno-metodo- loški nadzor v teh ustanovah. Našteli smo nekaj iz množice poslov, ki so jih nove občine v interesu ljud- skega zdravstva dolžne izvrševati v na- šem novem komunalnem sistemu. PODROČJE SOCIALNEGA VARSTVA Pri okraju je v glavnem ostala s tega delovnega področja zgolj instruktaža, koordinacija tovrstne upravne službe in drugoinstančni posli v zvezi z reše- vanjem pritožb zoper odločbe občinskih ljudskih odborov. Vse drugo so pre- vzele občine v svoj delokrog. Izjema je še delokrog s področja invalidskih zadev, ki so v celoti ostale pri okraju. S področja mladinskega varstva je delokrog občin posebno pomemben. Ta- ko rešujejo občine zadeve v zvezi z vzgojno zanemarjeno mladino. Občina vrši sikrbniške posle sploh, pošilja vzgojno zanemarjeno ali duševno za- ostalo oinosno bolno mladino ter druge osebe, ki jim drugače ni mogoče oskr- beti zdravljenje ali vzgojo odnosno šo- lanje, v bolnišnice, internate ter zdra- vilišča. Pri občini se vodijo skrbniške knjige, občina izdaja odločbe o posta- vitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, jim določa skrbnike, nadzira skrbnike pri upravljanju njihovih skrbniških po- slov, zlasti glede upravljanja z mla-; doletnikovim premoženjem. Po zakonu o posvojitvi ima občina v svoji pristojnosti prav vse posle in ni okraju s tega področja ničesar ostalo. Občine izpeljejo celoten zakonito pred- videni postopek za posvojitev otrok, proglašajo posvojitve za sklenjene ali pa zavrnejo predloge za posvojitve. Ob- čina izda končno ustrezen akt, s kate- rim se ugotovi, da je tako posvojitveno 'razmerje ob določenih pogojih prene- halo. Varstva potrebna mladina ima svojo zaščito pri novi oočmi ludi po zakonu o razmerju med starši in otroci. Ob- čina določa, pri katerem roditelju bo živel otrck, če se starši, ki ne žive sku- paj, ne bi mogli o tem sporazumeti, občina izdaija dovoljenje, da smejo star- ši odsvojiti ali obremeniti otrokovo osebno premoženje. Občina predlaga sodišču ob določenih pogojih podaljša- nje roditeljskih pravic nad otrokom, le-ta zahteva od staršev polaganje ra- čuna o ravnanju z otrokovim premože- njem. Občina v splošnem ukrepa v in- teresu otrokove boljše vzgoje in boljše zaščite v premoženjskih upravnih za- devah, kadar bi bil kak otrok pri star- ših glede tega bistveno ogrožen. Tudi zdravstvena evidenca mladine je stvar naših občin, ki poleg tega skr- be še za to, da dobe osiroteli otroci primerne rejnike, le organizacija in kontrola nad tem je prepuščena okra- jem. Zadeve splošnega varstva so v ena- kem obsegu pripadle novim občinam. Občine rešujejo po svojih ustreznih or- ganih vse vloge državljanov, v katerih prosijo za priznanje stalnih ali občas- nih podpor ter drugih pomoči, občina dodeljuje kadrovske in druge podpore ter sprejemajo starostno ali drugače onemogle državljane v ustrezne do- move. Praviloma se torej državljani v vseh zadevah, socialnega varstva obračajo na svoje občinske ljudske odbore, ker je v našem novem komunalnem siste- mu postala občina težišče dela za zbolj- šanje življenja pomoči potrebnim dr- žavljanom. (se nadaljuje) Oskrba šol z učnimi pripomočki v celjskem okraju lani so nase sole prejele za 1,168.670 din ucil Dvigniti ves naš šolski sistem iz sta- rih zakoreninjenih temeljev in ga posta- viti na nove, ki bi usitrezali današnjim potrebam gospodarskega in kulturne- ga razvoja, ni lahka naloga. Uspeh šol- ske reforme zavisi od mnogih činite- Ijev, v veliki meri pa tudi od učitelj- stva samega, zlasti 1» od sodobne opre- me naših šol. Kar se tiče učiteljstva, so priprave za izvedbo reforme že v teku. V Ljub- ljani deluje nov zavod, tako imenovani Pedagoški center. Le-ta prireja tečaj za tečajem za učitelje, ki prihajajo tja iz vseh okrajev Slovenije. V njem se seznanjajo z najboljšimi metodami po- uka. Ko se tečajnik vrnejo na svoja službena mesta, predavajo svojim to- varišem o novih pridobitvah in prire- jajo v svojih učilnicah vzorne učne poskuse. Tovariši domače in sosednjih šol jih hodijo poslušat in opazovat, da bi potem sami dosegali v svojem raz- redu še boljše uspehe. V celjskem okraju imamo na 17 šolah že 27 takih naprednih učiteljev, ki vodijo vzorne, ali kakor jim pravijo — hospitacijsike razrede. To je en način priprave na šolsko re- formo. Toda tudi najboljši učitelj ne more doseči zadovoljivih uspehov, če učencem ne more pokazati tega, kar zna in bi rad, da bi ga čim laže razu- meli. Kar je za tovarno in vsako ročno delo dober stroj in primemo orodje, to je za učitelja dobro učilo. Tudi v tej smeri smo dosegli v celjskem okraju velik napredek. Kakor prejšnji okrajni svet za prosveto in kulturo, tako ^krbl za dobro šolsko opremo tudi naš se- danji svet za šolstvo, ki iz okrajnih proračunskih sredstev nabavlja šolam najmodernejša učila. V letu 1954 je bilo nabavljenih 17 fizikalnih canaric s fizikalnimi aipara^ti, ki vsaka stane 170.000 din. Razdeljenih je bilo 20 diapi-ojektorjev po 39.000 dinarjev in 15 kolekcij raznih semen. S temi učili so bile opremljene pred- vsem nižje gimnazije. Vse šole, razen v šoštanjskem okraju, so prejele zgo- dovino v slikah in po 4 knjige s slika- mi za priro dopis. Tri šole so dobile radio aparate. V pravkar minulem letu so to ak- cijo nadaljevali. Na vrsto so predvsem priile tiste šole, ki imajo hospitacijske razrede. Razdeljenih je bilo 20 mikro- skopov, 10 diaprojektorjev, 50 diafil- mov, 4 garniture orodja za mizarje, 3 modeli človeš-kega trupa z mišičevjem, 10 računal s kroglicami, 10 zbirk »mali kemik«, 8 tehtnic in mnogo slik. Kako revne so bile nekatere šole, se vidi iz tega, da so poleg navedenih dragih učil tudi toplomeri, globusi in slike za nazorni pouk v nižjih razredih. Celo- kupna cena v minulem letu šolam po- deljenih, učil znaša 1,168.670 dim. Vse- kakor precejšnja vsota- Ce pogledamo napredek šolstva samo s teh dveh strani: prizadevanje učitelj- stva v izpopolnjevanju svojega znanja in hvalevredno oskrbo s čim boljšo opremo, bo celjski okraj na šolsko re- formo dobro pripravljen. -nik Uprizoritev f,Princeske in pasiirčka** na velenjskem odru Za Novoletno jelko je dramska sek- cija velenjske Svobode naštudirala pravljično igrico Princeska in pastir- ček. Režiral jo je tovariš Tratnik Drago. Takoj ob začetku lahko trdimo, da je bila scena zelo okusna. Glasbeni vložki so prijetno dopolnjevali vsebinsko plat igre. Igralci so posamezne like iz pravljice dosti jasno orisali. Najmočnejša je bila interpretacija Mravljakove v vlogi' guvernante. Da, bila je perfektna v mimiki in igri sploh. Zasedba vlog je v glavnem bila po- vsod dobra. Ob njih naj spregovorim nekoliko besed o lovcu, ki ga je igral tovariš Korun Franci. Vedno igra le manjše vloge in sprašujemo se, zakaj le manjše? Ni odveč, ako trdim, da je izreden talent in nada velenjske dram- ske sekcije. Tovariš Korun igra izredno doživeto in želimo, da mu enkrat poverijo večjo vlogo! Igralska skupina velenjske »Svobode« Za njo ni prav nič zastajala princeska, ki jo že poznamo iz prejšnjih vlog. Slabši je bil pastirček, toda še zado- voljiv. Upoštevajmo, da je bil prvič na odru. Enako dobra igra je bila princeski- nega očeta, poveljnika vojakov in njih samih. Tudi plesi so bili dobro naštudirani. Ko tako gledaš igro za igro na velenj- skem odru, se ti nehote dozdeva, da se odmikajo od amate^stva in stremijo više. Režiserju tovarišu Tratniku in igral- cem čestitamo k uspehu. -5- Pojasnilo direktorja podjetja ^Mleko" na vprašanje novinarjev (Nadaljevanji Novinai'ji so po seji sveta za gospo- darstvo občine Celje obiskali jiodjetje »Mleko«, da bi poizvedeli, kako le-to gleda na problem podražitve. Direktor podjetja tov. Stern je dejal, da je pred podražitvijo, ki jo je podjetje iz ob- jektivnih razlogov moralo izvesti, ob- razložil stanje podjetja in dobil dovo- ljenje za podražitev od pristojnih or- ganov na okrajnem ljudskem pa tudi oibčinskem ljudskem odboru. On pravi, da je stanje prikazal gospodarskemu svetu in postavil vprašanje, če je le-ta pripravljen tudi letos poravnati more- bitni primanjkljaj. Ker ni dobil nobe- nega odgovora, je pač moral postaviti ceno mleku na ekonomski izračun. Po- jasnil je tudi svoje kalkulacije, o ka- terih je naš list že poročal, to je, da je bilo nujno zvišati odkupno ceno pri proizvajalcih; v interesu večje molzno- s 1. strani) sti in večjega pritoka dnevnih dobav pa nuditi kmetom močna krmila. Ker pa je podjetje še v prejšnjih pogojih delalo z izgubo pri mleku, smatrajo x>o- višanje cene opravičljivo. Podjetje obe- ta s temi ukrepi zajeti večje količine mleka, katerih del bo s predelavo pri- nesel več zaslužka; najpozneje v mese- cu maju bodo lahko spet znižali cene mleku na prejšnjih 30 din. Ceno 35 din za liter mleka je smatrati le kot zimsko ceno. Direktor Stern poleg tega trdi, da ko- misija, ki je prišla po povišanju cen na kratek razgovor v podjetje, pač nI mogla brez temeljite poglobitve poslo- vanja in problema podjetja dobiti od- ločujočega vtisa za svoje mnenje, ki ga je izrazila na omenjeni seji sveta za gospodarstvo. SUROVI GENERATORSKI KATRAN IZ RJAVEGA PREMOGA, ZELO PRIMEREN ZA VSE VRSTE IMPREGNACIJ, NUDIMO V NEOMEJENIH KOLIČINAH KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE - CELJE CELJSKI TEDNIK, 13. januarja 1956 Stev. 2 — stran 3 Ivan Rančigaj; predsednik občine Žalec Zelo pestra je problematika, katero občinski ljudski odbor in njegovi sveti uspešno rešujejo Stirimesečna doba delovanja novega Občinskega ljudskega odbora Žalec je sicer kratka, bila pa je kljub temu plodna, saj so s pomočjo političnih or- ganizacij v občini že vidni prvi koristni sadovi dela občinskeaa ljudikega odbo- ra na vseh področjih gospodarskega udejstvovanja, kakor tudi na ostalih področjih kot so prosveta, zdravstvo in komunala. Ti prvi uspehi v tej kratki dobi utemeljujejo obstoj novih eko- nomoiko zaokroženih občin, proti kate- rim so imeli nekateri pomisleke. Občina Žalec je po svojem ekonom- skem sestavu pretežno kmetijsko-indu- strijska občina z razvitim obrtništvom. Poleg industrije je kmetjstvo glavna panoga gospodarstva, s katerim se peča pretežni del prebivalstva. Na področju Savinjske doline je zasejano s hmeljem preko 25% vse orne površne. V pri- hodnjih letih pa se naj bi hmeljski na- sadi še povišali od sedanjih 1430 ha na 2000 ha, za kar so vsi pogoji. Pridelo- vanje hmelja p-edstavlia tako pomem- ben dohodek, da zasluži hmeljai-stvo In razvoj tega posebno pozornost in tudi pomoč Občinskega ljudskega od- bora Žalec. Zato je občinski ljudski odbor na svojih sejah obravnaval pro- blematiko hmeljarstva posebno v času, ko so nakupovalci iz Bačke hoteli na- praviti zmedo med savinjskimi tune- IJarji. ^ Poleg hmeljarstva je važno tudi sad- jarstvo in živinoreja, saj dosega po- vršina sadovnjakov na .področju občine 430 ha. Vendar s stanjem v naših sa- dovnjakih ne moremo biti zadovoljni. Še vedno se najdejo kmetovalci, ki sadjarstvu ne posvečajo dovolj pozor- nosti, posebno sedaj, ko je na območju občine precej razširjen ameriški kapar. Zato je občinski ljudski odbor s po- močijo kmetijsikih zadrug organiziral borbo proti kaparju, ki povzroča veliko škodo v naših sadovnjakih. Tudi obno- vi sadovnjakov bo treba i)osvetiti v^ pozornosti, saj so v obrobnih predelih Savinjske doline zelo ugodni pogoji za razvoj sadjarstva. Kot tretja najvažnej- ša kmetijska panoga je živinoreja. Za- to občinski ljudski odbor skuša še iz- boljšati stanje v živinoreji. V zadnjih letih sicer zapažamo vzpon v živinore- ji, brez dvoma pa se bo stanje goveda v savinjski občini še zvišalo in sicer na račun konjev, ki jih je pri sedanji mehanizaciji v kmetijstvu brez dvoma preveč. Za trg je poleg hmelja pomem- ben tud krompir, dočim se ostale kul- ture v glavnem pridelujejo za domačo porabo in krmo živine. Na področju občine se iz kmetijstva predvsem zaradi hmelja ustvarja lep narodni dohodek in sicer 990,350.00 ali 12',8 %, ki pa v razmerju do industrije kljub temu ni velik, saj znaša ustvar- jeni narodni dohodek v industriji na področju občine 5.825,309.000 dinarjev ali 75 %, tako da znaša vrednost pro- izvodnje v industriji na enega delavca 1,640.900 dinarjev, v kmetijstvu pa na 1 gospodarstvo s 3—4 delovnimi silami 207.700 dinarjev. Narodni dohodek v kmetijstvu se bo znatno dvignil, če bo- do kmetovalci uporabljali vsa sodobna sredstva tehnike in znanosti, ne samo pri pridelovanju hmelja, temveč tudi pri ostalih kulturah. Pri tem bo Hme- ljarski inštitut tudi v bodoče bistveno pripomogel z raznimi predavanji in strokovnimi nasveti. Tudi pospeševalne odseke pri kmetijskih zadrugah bo tre- ba utrditi. Kmetijska posestva bodo v bodoče še bolj vzgledna, da se bodo kmetje od njih naučili umnega kmeto- vanja. Na področju občine je 16 kmetij- skih zadrug, ki so postale važen čini- telj na kmetijskem področju. V uprav- nh odborih teh zadrug je 208 zadružni- kov, ki vodijo delo zadrug. Povprečno ima vsaka zadruga v svojem delokrogu 5 pospeševalnih odsekov, med katerimi so najmočnejši in najbolj delavni hme- ljarski, strojni, ponekod pa živinorej- ski in sadjarski odsek. Tudi hranilno-, kreditni odseki beležijo v zadnjem času vidne uspehe. V pospeševalnih odsekih deluje skupno 630 odbornikov. Med kmetijskimi zadrugami pa so tudi iz- jeme, ki ne upravičujejo nadaljnjega obstoja, kot so zadruge v St. Andražu, Ponikvi nad Žalcem in še nekatere. Le-te nimajo ekonomske osnove za svoj nadaljnji obstoj. Tudi vprašanje odku- pa bo treba v bodoče v zadrugi bolj utrditi. Na področju komunalne dejavnosti je občinski ljudski odbor pristopil k po- pravilu občinskih cest, ki so v neka- terih predelih v zelo slabem stanju. Svet za komunalo je na zadnji seji razpravljal tudi o nai^ljavi vodovoda Šempeter—Žalec v bližnji bodočnosti. Posebno trg Žalec, ki se hitro razvija, občuti pomanjkanje vodovoda. Pri svo- jem delu je občinski ljudski odbor na- šel močno oporo v zborih volivcev, ki so dajali ljudskemu odboru zelo dobro oporo in napotila. Zelo pestra je problematika, katero občinski ljudski odbor in njegovi sveti uspešno rešujejo. Pri odgovornih nalo- gah pa bodo prispevali svoj dalež tudi novoizvoljeni krajevni odbori, ki so bili pred kratkim izvvoljeni in so z de- lom povsod že tudi pričeli. Ob priCctkii dela Svetov za turizem pri okrajnih in občinskih ljudskih odborih Z imenovanjem okrajnega sveta za turizem pričenja novo obdobje družbe- nega upravljanja in usmerjanja tu- ristične dejavnosti na področju Okraj- nega ljudskega odbora Celje. Pred okr. Svetom za turizem pa so bili že izvo- Koča na Svetini Ijeni Sveti za turizem v občinah Celje, Mozirje, Žalec, Laško, Rogaška Slatina. V najkrajšem času pa bo izvoljen Svet za turizem tudi v Vojniku in še ne- katerih občinah tako, da bo celotno celjsko turistično področje prepleteno s Sveti za turizem, ki bodo dopolnili delo turističnih društev, ki so dosegla do sedaj že lepe uspehe. Okraj Celje predstavlja poleg Gorenj- ske najvažnejše strnjeno turistično pod- ročje Slovenije, le žal, da se mu je po- svečalo dosedaj premalo pozornosti. Do lanskega leta sploh ni bilo niti držav- nega organa niti družbene organizacije, ki bi se bavila s turistično problema- tiko okraja. Uvodno misel o važncfsti in obsegu turizma naj potrdi število nočnin v primerjavi z nočninami na območju Slovenije. Število nočnin v našem okraju znaša 28% vseh nočnin v Sloveniji, kar je sorazmerno zelo mnogo; število nočnin se je lani pove- čalo v našem okraju za 30% napram nočninam v predlanskem letu. Lansko leto meseca avgusta je bila na pobudo Olepševalnega in turistične- ga društva Celje ustanovljena Stalna turistična konferenca, združenje turi- stičnih društev in turističnih podjetij za področje sedanjega okraja Celje, ki združuje 28-članov, pravnih oseb, vse kar se pač bavi s turizmom na območ- ju okraja Celje. Prva naloga STK je bila ugotoviti turistične kraje na svojem področju. To je bilo tudi storjeno s sodelovanjem OLO Celje, OLO Šoštanj, Gostinskih zbornic Cel j o in Šoštanj ter Turistične zveze Slovenije. Na podlagi teh ugo- tovitev je predsedstvo STK ocenilo za turistične naslednje kraje: Celje, Laško, Rimske Toplice, Dobrna, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Ro- gatec, Podčetrtek, Kozje,'Planina, Jur- klošter, Makole, Slovenske Konjice. Frankolovo, Vitanje, Velenje. Šoštanj, Žalec, Prebold, Gomilsko, Braslovče, Vransko, Letuš, Šmartno ob Paki, Mo- zirje, Nazarje, Šmartno cb Dreti, Bočna, Gornji grad, Rečica ob Savinji, Rad- mirje, Ljubno, Luče, Solčava in Lo- garska dolina. Skupaj torej 30 krajev. Seveda so pogoji za razvoj turizma v teh krajih zelo različni vsekakor pa povsod podani. Kot zimske turistične postojanke smo deklarirali: Celje. Celjsko kočo, Sve- tino, Mozirsko kočo na Golteh, kočo na Raduhi, Kocbekov dom na Korošici, Ljubno, Dom na Slemenu, Kočo na Mrzlici ter Logarsko dolino. Za letno sezono 1955 je bila STK do- bro pripravljena. Pravočasno so se vr- šile potrebne konference, določene so bile cene, razposlani prospekti, za tu- ristična društva in potovalne urade pa so bUe izdane 3 številke »Objav« z na- vedbo kapacitet in cen. V vseh časo- pisih FLRJ smo objavili tudi kratka reklamna sporočila. Sezona je lani kljub dežju odlično uspela, saj je bilo po nepopolnih po- datkih 264.991 nočitev, kar predstavlja izraženo v prometu 264,991.000 dinar- jev. Za letos je pripravila STK naslednje propagandne publikacije: Celjsko turistično področje — pro- spekt, dvobarvna naklada 20.000 izvo- dov v slovenščini, srbohrvaščini, nem- ščini in angleščini (v tisku). Logarska dolina Celjsko turistično področje in celjski muzej — dvobarven prospekt v slo- venščini, nemščini, angleščini, 20.000 iz- vodov (v tisku). Vodič po celjskem turističnem pod- ročju, brošura (okoli 100 strani) s po- drobno obdelavo vseh 30 turističnih krajev našega okraja v slovenščini, sr- bohrvaščini, nemščini in angleščini. Sredstva za tisk prvih dveh publika- cij je dalo na razpolago Olepševalno in turistično društvo Celje. Sredstva za tretjo publikacijo pa niso zajamčena ter jo bo mogoče izdati le ob subven- ciji okraja. Ne smemo prezreti izredno kritičnih prometnih zvez z Zg. Savinjsko dolino. Prav tako bo treba čimprej odločiti o perspektivnem razvoju Logarske doline, o cestah pa se bi dalo napisati posebno raaoravo. Velike važnosti bodo tudi pravilni instrumenti v družbenem pla- nu, ki morajo omogočiti gostinstvu, da končno uredi svoje prostore, predvsem sanitarne naprave. Tudi o nujno po- trebnih investicijah v Rogaški Slatini in o problematiki naših zdravilišč bi morali zapisati kaj več, če bi hoteli dodobra obdelati turizem našega pod- ročja. Opozoriti moramo tudi še na uspešno delo Planinskega društva Celje, ki je bilo prvi povojni pobudnik turizma v Zg. Savinjski dolini in je po njegovi zaslugi in delavnosti Logarska dolina spet odprta delovnim ljudem. Prav tako posveča tudi Okrajna go- stinska zbornica vso pozornost pravilni usmeritvi in razmahu turizma na na- šem področju ter je bilo njeno dose- danje sodelovanje s STK vzorno. Zoran Vudler Občni zbori DPD Svobod in prostetnih dtašiev v žalski občini Razen prosvetnih društev v Seščah in Sentlovrencu pri Preboldu so že bili letni občni zbori v vseh Svobodah in prosvetnih društvih v žalski občini. Posebno vnemo pri širjenju ljudske prosvete je pokazalo vseh pet Svobod, med katere sedi na prvo mesto vseka- kor libojska. Tu posvečajo posebno skrb mladini, ki tvori jedro članstva v sko- raj vseh mnogoštevilnih sekcijah. V Zabukovci so zlasti agilni vsi trije pev- ski zbori, pa tudi dramska sekcija bo zaživela, ko bo v doglednem času od- prt dom kulture v Grižah. Tu je reše- no tudi vprašanje lastništva znanega letnega gledališča, ki ga je odstopil okrajni odbor ljudske prosvete v do- končno last zabukovški Svobodi. V pre- boldski Svobodi imajo zlasti bogato knjižnico, zgledno pa delujeta tudi pev- ska in dramska sekcija. Slednja zaslu- ži za deset naštudiranih in odigranih kvalitetnih dramskih del vse priznanje. V tej Svobodi bodo morali pritegniti predvsem več mladine, žena in kmeč- kih ljudi. V polzelski Svobodi je poka- zal lepe sadove mlad pevski zbor, pa tudi d:amski sekciji ni kaj opoirekati. Tu jim delajo skrbi in težave prostori, kar bi pa lahko spričo dejstva, da raz- polagajo Polzelčani kar s tremi dvo- ranami, odpadlo. Žalska Svoboda ima' najmanj tradicije, pa je vsemu na- vkljub prebredla začetne težave. Lahko se ponaša z bogato knjižnico. Dramska sekcija se je obogatila z mladimi obe- tajočimi člani, le repertoarno politiko bo morala prilagoditi zmogljivosti an- sambla. Žalostno je, da v Žalcu, me- tropoli Savinjske doline, ne premorejo moškega pevskega zbora; izgovor, da ni moč dobiti pevcev, ne drži. V žalskih kolektivih jih je dovolj, le pravilno je treba k njim pristopiti. V vseh Svobo- dah bo treba v letošnji zimski sezoni postaviti na prvo mesto izobraževalno delo, saj je od dviga kulturne ^-avni na- šega delovnega ljudstva v veliki meri odvisen dvig življenjskega standarda. Kakor imajo skoraj vse Svobode več ali mani idealne materialne pogoje za svojo kultu-no-prosvetno dejavnost, ta- ko se morajo z njimi boriti kmečka prosvetna društva. Jasno je, da so uspehi v teh društvih zato zdaleka manjši in skromnejši. Kljub objektiv- nim težavam pa beležijo prav lepe uspehe zlasti prosvetna društva v Pi- rešici, kjer pridno igrajo in si pridno izposojajo knjige iz razmeroma bogate knjižnice, v Galiciji, Ponikvi, Sentan- dražu, Trnavi, Taboru, v Marij izreki in na Vranskem. V Taboru je začel uspešno delovati pevski odsek, ki se že pripravlja na svoj prvi koncert. Ko bodo ustanovili prosvetna društva tudi še v Petrovčah, Šempetru in Bnaslov- čah, potem bo mreža DPD Svobod in prosvetnih društev v žalski občini po- polna. Tudi p:x>3vetna društva po va- seh bodo morala posvetiti vso s'krb delu v izobraževalnih sekcijah, več poudar- ka bodo morala dati predvsem tudi pevski in gl^beni kulturi, ki imata v Savinjski dolini bogato tradicijo. Posameznik se moro povnati po načelih skupnosti NEKAJ NOVIC IZ PREBOLDA IN OKOLICE Ustavimo se najprej v Seščah. Po- sedimo v veliki sobi zadružnega doma. Kaj pa je, da se je zbralo toliko ljudi? Aha, zbor volivcev! Spredaj sedi pred- sednik vaškega odbora SZDL. Zraven njega predsednik žalske občine tov. Rančigaj. Dnevni red so kar dobro iz- brali: politični in gospiodarski pregled, most, vodovod, volitve in sklepi. Kar je pozabil pri prvi točki predsednik vaškega odbora SZDL, ga je diO'polnil predsednik občinskega odbora. Nekaj desetin kratkih in jedrnatih stavkov in zbranim volivcem je bilo jasno, kako je doma in v tuijini. No saj volivcev je bilo , kar čedno število. Dobro so se oborožili za riizpravo, zato vprašanj in pojasnil ni hotelo bili konec. In že kar pri prvi točki so prišli na razne regrese, popravilo cest in drugo. Nič zato. Pa je pri zadnji točki manj besedičenja. Torej regres dobi tisti, ki bo pridelke izključno prodajal preko kmetijske za- druge. In zbor je sklenil, da je tako pravilno. Glede cest se prav tako go- dijo velike nepravilnosti. Ponekod — ponavadi tam, kjer ni nujno — se ka- menje razsipava, drugod pa blata do kolen. Sklenili so, da bo bodoči odbor stvar uredil. O mostu je poročal odbor: zbrali so 147 m^ lesa, ki je že stesan. Denarnih prispevkov je 280.000 dinarjev. Za na- sip so navozili okrog 500 m'' različnega materiala. Železnega okovja, vijakov, spojk itd. je za okrog 250.000 dinarjev. Podpore od oblasti so prejeli 300.000 dinarjev. Torej na prostovoljni bazi so vaščani naredili za okrog 2 milijona dinarjev vrednosti. Saj je kar udar- niških ur blizu 3000. Svetli in pohvale vredni primer: vdova Golavšek Julka je sama darovala p-eko 7 m' lesa. In ta- kih primerov v Seščah je več. Skoraj vsi delajo z zavihanimi rokavi, le ne- kaj je belih vran, ki stojijo ob strani. Tcda agilni graditelji so sklenili: pro- račun za most je 14 milijonov dinar- jev, znižati ga hočejo s prostovoljnimi storitvami vsaj za polovico. O vaškem vodovodu so se tudi teme- ljito pomenili: nujno je premenjati ce- vi, vodovod pa razširiti na vse strani. Vkopali bodo debelejše salonitne cevi, položene bodo izkopali in jih uporabili za stran-ke napeljave. Zbor volivcev je prepiičan, dd bo uspel. V to nihče ne dvomi. Zakaj? Zato! Kar so si Seščani zadali v preteklosti, so do pike izpe- ljali. In prav tako bo tudi v bodoče. Mar kdo zmiguje z glavo? Nikar! Do sedaj je bil nasprotnik vodovoda — no in če ni točno povedano — vsaj ravna- ti se ni hotel po pravilniku vaške vo- dovodnes kupnosti — edini beli vrab- ček — tov. Oplotnik. In na zboru je bilo sklenjeno, da vode tako dolgo ne dobi, da se bo spametoval in delal t-ko, kakor zahteva vaška skupnost. Sicer ima tov. Oplotnik dobre zveze. Vendar je zbcr sklenil, da se brez nje- govega privoljenja pač ne bo »skrižem oralo« po vasi. Zato naj ve tisti Poncij ali Pilat, ki je na kakšnem odgovornem ni^stu in je zaradi kakršnega koli »pri- jateLjstva« na strani Oplotnika, da ima v vasi pač največjo besedo — »bor vo- livcev. Mar misliš tovariš Oplotnik, da temu ni tako? In, ali zares misliš, da je vsa vas krivična, le ti nosiš na srcu roko pravice? Danes je pač tako: skup- nost lahko stare posameznika, ki jo hoče rušiti — posameznik se mora rav- nati po načelih skupnosti! No, potem so prišli na volitve. Kar dobro so izvolili nov krajevni odbor. Tudi sklepe so sestavili: nenehen po- litični, gospodarski in kulturni napre- dek vasi, izgradnja mosta, razširitev vodovoda, potem še ceste, ljudski oder in še kup stvari. Tov. Rančigaj, predsednik žalske ob- čiiie, je na zaključku dejal, da tako razigranega zbora volivcev že dolgo ni videl. ♦ Kako pa je bilo z zborom volivcev v Preboldu? Naj omenim, da so okrog Prebolda strnjene tri največje vasi biv- šega občinskega območja. Ker je vo- livcev veliko, so sklicali sestanek v prosvetni dvorani. Pa je bila premajh- na? Ah, kje neki! Prvič zbor sploh ni uspel. Volivcev je bilo toliko, da bi jih zUhka preštel na prste. Kaj pa gostil- ne? Pravijo, da so bile polne. Ali je resnica? N^^i ie bilo taVo ali drugače. Zbor so sklicali v drugo. Tudi v drugo je bila dvorana dosti preveiika. Ko pa s.a, ^a mdi v drugo ni najbolje uspel. Zakaj? Baje je v Pre- boldu vse »premalo« problemov in pre- več »mogočnežev«, ki bi radi probleme reševali po svoje. Toda, kako? « Nasp-otno pa je bilo v Reki. Voliv- cev je bilo dovolj — nekateri so prišli kar dve uri daleč. Z veseljem so pose- gali v razpravo. In bili so veseli, da jih je nekdo obiskal, ki jim je zna-l obraz- ložiti probleme, kateri že dolgo gnja- vijo reške volivce. Saj menda kar drži, da odgovorni ljudje vse premalo zaha- jajo v kraje, ki so bili med minulo vojno — zibelka partizanov. * Potem je še bil v Preboldu občni zbor Svobode. Da se je stari odbor za to stvar dobro pripravil, je pokazal dnevni red, ki je imel dvanajst ali tri- najst točk. Zares, udeležba je bila do- bra. Zboru sta prisostvovala člana Re- publiškega in Okrajnega odbora delav- sko prosvetnih društev tov. Svetek in tov. Predan. Oba sta dala koristne na- potke, ki so jih navzoči sprejeli s plo- skanjem. Ugotovljeno je bilo, da je preboldska »Svoboda« v minulem letu kar dobro zaživela. Največja hiba so še pač potrebni prostori. Vendar so se vse sekcije dobro odrezale, le godba na pihala mora urediti s kapelnikom in disciplino. Zadanih je bilo kup nalog in če jih bodo rešili polovico, bo menda velik uspeh. Med najvažnejšimi primeri je razširitev prosvetnega doma. Ce bo- do finančna sredstva, bo Prebold prav gotovo imel v treh letih prostorno zgradbo. CINKARNA CELJE PRODA 19 komadov starih in defektnih elektro-motorjev od 1,5 do 6 kW. Ponudbe podjetij (ne privatnikov) sprejme uprava CINKARNA do 31. januarja 1956. OBVESTILO S 1. januarjem 1956 smo odsto- pili prodajo vseh vrst nogavic z napakami »Savinjskemu trgov- skemu podjetju« Polzela. Sindi- kalne podružnice in ostale intere- sente naprošamo, naj se v bodoče v pogledu nabave nogavic obra- čajo direktno na imenovano pod- jetje, ker na eventualne prejete prošnje in dopise ne bomo več odgovorili. Tovarna nogavic, Polzela Trgovsko podjetje s tekstilom VOLNA — Celje obvešča vse svoje odjemalce ter in- teresente za potrošniški kredit, da pričnemo z izdajanjem blaga na po- trošniški kredit spet s 16. januarjem. Uradne ure so dnevno razen sobote, od 9.—11. ter 14.—16. ure. Izven tega časa stranke oz. interesente za ta kredit ne bomo sprejemali. Sicv. 2 — stran 4 ':ELJSKI tednik, 13. januarja 195« Ukročena Drava je postala dragocen vir žlahtne energije Dolina hidrocenlral — .tako upravi- čeno imenujemo Dravsko dolino vse od Maribora do podnožja Pece, zaprto z ene strani s pohorskimi vrhovi in z druge s Kobanskim pobočjem. Oba pla- ninska masiva varujeta v svojem ob- jemu zeleno Dravo, bogat vir električne energije. Drava je bila nekdaj znana zaradi svojih, drznih splavarjev, v desetih le- tih svobodne graditve pa je postala slavna po svojih hidrocentralah, po ve- ličastnih objektih, ki so zrasli izpod rok graditeljev nase nove stvarnosti. Tu in tam so na Dravi še vidni spla- varski pristani. Toda splavarji, pohor- ski in kozjanski les, niso več značilnost Dravske doline. Na obeh straneh Drave odmerja zdaj novo življenje bitka za električno energijo, ki je potegnila za seboj tudi najsamotnejše kmetije in jim ustvarja nove, lepše življenjske po- goje. Od Maribora do Dravograda so zrasla nova naselja — domovi družin, ki 'so našle kruh pri gradnji hidrocen- tral. Sredi nekdaj »nustih grabnov« pa so zrasli veličastni objekti. Drava teče ukročena, žene turbino in napaja elek- trično omrežje, ki je ra;^redeno od trar^formatorjev do vseh večjih sre- dišč. To so žile — po katerih teče kri naše industrije. Iliirocentrala Dravograd nični in delavski kader, ki se je zbral na tem gradbišču, je pomenila graditev hidroelektrarne Mariborski otok veliko preizkušnjo, ki jo je častno prestal. lOnalu se je pokazalo, da smo sposobni tako velike in komplicirane naloge iz- vrševati sami, brez tuje pomoči. Kljub vsem povojnim težavam je Mariborski otok 5. septembra 1948 začel obratovati s prvim strojem. Pri dveh turbinah, ki sta že montirani, dosega hidrocentrala 200 milijonov kilovatnih ur letno. Vuzenica — ponos gradi- teljev dravskih hidrocentral Po dograditvi Mariborskega otoka se je mlad kolektiv na čelu z inž. Bori- som Pipanom preselil dalje po Dravi do Vuzenice. Tu so morali pričeti po- polnoma skraja. Imeli so samo načrt in izmerjeno koto, v kateri je projektant začrtal brano nove dravske hidrocen- trale, ki bo s tremi agregati povečala proizvodnjo električne energije na Dra- vi za novih 250 milijonov kilovatnih ur. Potapljači so v deroči vodi poiskali trdno, golo skalo za nove temelje. Iz- kušnje z Mariborskega otoka so gradi- teljem pomagale do novih zmag. Elek- trarna je od projekta do dograditve v celoti delo naših ljudi. Gradbena in montažna operativa je vsa dela opravila brez posebnih težav in Vuzenica je, večkrat odlikovana kot najboljše grad- bišče, pričela obratovati s prvim agre- gatom 30. decembra 1953. Nekaj mese- cev pozneje pa so priključili še drugi agregat. V Vuhredu gradijo še enkrat hitreje 2e med gradnjo zadnje faze Vuzeni- ce je gradbena operativa podjetja »Teh- nogradnje« začela pripravljalna dela za novo elektrarno Vuhred, ki bo najmoč- nejša elektrarna nad Mariborom. Spet so začeli skraja kot proti Vuze- nici. Potapljači in betonerji so v de- Naša družina in mladina Zopet veselo v šolo Ali ni čas največji perpetuum mobi- le? Hlastaš po njem, toda dan se iz- muzne dnevu tako neslišno, da ti od njega ostane le majhen, majhen srebrn drobček — spominček na nestkrbne dni v počitnicah. Prav tisti o novoletni jelki je bil najsvetlejši. Ko mislim o njej, se spo- minjam prizorčka o pravljični dvorani. Tiho in skoraj malo boječe jo prima- hajo prvošolčki. Že nekaj trenutkov za tem jih obja- me pravo zimsko pravljično razkošje. Glej, sneg na smrečicah in smrekah! Le zakaj se je izneverila narava? Pred odrom je velikansika jelka, ki s pisanimi rdečimi, modrimi in rumenimi očmi radovedno ogleduje pionirčke. Pod njenim širokim zelenim krilom hrani bele pakete, povezane z okusno rdečo pentljo, ki ji je pritaknjen smre- kov vršiček, pozdrav Dedka Mraza. Da, taka je jelka, bogata, pestra in vendar tako vabljiva in veličastna. Toda, glej, glej! OkoU nje zaplešejo ponovno bele snežinke, ki spremiljajo dobrodušnega Dedka. Ves je nasme- jan in dober. Dober, da, to dobro vedo otroci. Visoka in še bolj bela kučma mu x)okriva sivo glavo. Tako opaziš, da je Dedek tudi pedagog. Takoj so se siprva plašni otroci zbrali okoli njega. »Ali ste 'bili pridni? Kako ste se ob- našali? AH pozdravljate ljudi? Kakšna so važa spričevala?« Prav na slednje je potrkal najbolj občutljivo. Človek bi mislil: vse bo tiho! Toda ne! Glei jih, kako bo se razživeli. »Francek ima enojko!« je nekdo zakri- čal. »Jožek je udaril Anico!« Metka ni hodila rada v šolo!« se je oglasila naj- manjša. »Tonček je dobil odlično spričevalo!« Zopet nekdo »Tonček, pridi, pridi! Ker si najpridnejši, Te prvega obdarim!« Tonček, ves razžarel, se približa Ded- ku. Tako delaj še naprej! Za vsakogar nekaj! Od nekod božajo mehki zvoki lahke glasbe, ki prelepe trenotke še stopnjujejo. Otroci odhajajo in mislijo: »Tonček, prvi odličnjak. Drugo leto bo tudi me- ne prvega poklical.« Zapuščajo dvorano. V njihove raz- grete obraze pa se prešerno zaletavajo nežne snežinke. Dnevi so minili in otroci še vedno pripovedujejo, kako je bilo tisto popol- dne ob bajno razsvetljeni jelki in pri- jaznem, a pravičnem Dedku, ki se je potrudil, da je preletel Triglav ter pri- nesel zvrhan koš dobrot. Danes so Tončki, Jožki in Metke zo- pet v šolskih klopeh. Toda v odmoru se še radi pogovarjajo o tistem, tak* težko pričakovanem srečanju. Razigrane obrazke takrat zopet pre- oti lahen nasmeh, ki se takoj zopet umakne misli na Tončka odličnjaka! Zvonci redno zvonijo in prinašajo za- skrbljenost ali veselje. Pionirčki ne smejo zanemarjati dnev- nega učenja. Toda sami še niso dozoreli. Mnogi š« ne pojmujejo, kako silno važno je, da se učijo. Dobri in skrbni starši vedo, da jina morajo pomagati in jih stalno kontro- lirati. Ce bodo takele prvošolčke že sedaj navadili na redno delo, jim bodo po- zneje prihranjene mnoge težkoče! In prav je, če zopet trdimo, da je od staršev v veliki meri odvisno, če bod« njihovi otroci zopet radi odhajali y šolo. Naj ponovim tisti stari in oguljeni primer, da je otrok kot nedoraslo in nebogljeno drevesce, ki ga vsak vihar lahko trešči na tla. Elnako je otroku! Nihče se ne zani- ma za njegove knjige in zve2^e, at njegovo delo v šoli. Kaj še, da bi g» kontroliral. Ali je sploh čudno, če tak otrok obu- pa nad samim seboj?! Ne, prav nič!. Ko govorimo o šolski reformi, bom» morali krepko misliti tudi na to, kak» bomo prav vse starše povezali s šolo. Mimo lahko trdim, da bo tesno so- delovanje med domom in šolo rodil* lepe uspehe. Da, takrat bo tudi Dedek Mraz v ne- majhni zadregi, saj bo moral previdno izbirati najboljše med najboljšimi! _V. S. uCni uspehi na Šolah v obmocju obcine mozirje Iz statistik je razvidno, da se učni uspehi na naših šolah izboljšujejo iz leta v leto. Res je, da je v prvem i^l- letju navadno uspeh nekoliko nižji kakor ob koncu šolskega leta, vendar lahko priznamo, da je porast boljšpi usi)ehov vendarle viden. Na osnovnih šolah znaša po\'prečni uspeh, 80 odstot- kov, medtem ko znaša ta na nižjih gim- nazijah 55 odstotkov. Lansko leto j« bil zsi nekoliko odstotkov^ nižji. Ker šola in dom v enaki meri obli- kujeta naše učence, zato bi želeli, da bi s šolo sodelovali tudi oni starši, ka- terih otroci so slabo ocenjeni. Le ta- krat lahko upamo, da se bodo uspehi konec šolskega leta znatno dvignili. Zakaj toliko hidrocentral na Dravi? če nismo prav geometrsko natančni, lahko rečemo, da bo kmalu na vsakih 10 km od državne meje pri Dravogra- du do Maribora betonska pregrada se- kala dravsld tok h\ ga spreminjala v žlahtno električno energijo. Sest orja- kov bo delalo za nas na Dravi: hidro- central a Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok. Ra- zen hidrocentrale Vuhred, ki je sedaj v gi'adnji in Ožbalt, za katero so že pri- pravljeni načrti, vse ostale naš^tete hi- drocentrale že obratujejo ter so dale doslej blizu 9 milijard kilovatnih ur električne energije. Ko bo Drava po- polnoma izkoriščena od Dravograda do Maribora, bo dajala vsalco leto 1 mili- jardo 700 milijonov kilovatnih ur. Da so projektanti izbrali prav Dravo za gradnjo tolikih hidrocentral, so ime- li posebne vzroke. Vsaka elektrarna na reki je mnogo cenejša kot termoelek- trarna. Ko je hidrocentrala zgrajena, je obratovanje razmeroma preprosto in zahteva le malo delovne sile. Pogonsko gorivo pa je voda — ki je praktično zastonj. Drava pa je za energetsko iz- rabo še posebej ugodna, ker ima velike količine vode. Njena posebnost je, da ima nizko vodo samo v zimskei^ obdob- ju od decembra do marca, medtem ko ima višje vode ne le spomladi, temveč tudi poleti, ko dobiva vodo z alpskih ledenikov, kjer se topita sneg in led. Tako so lEihko turbine na Dravi naj- daljšo dcbo v letu popolno i2±oriščene. Vse druge jugoslovanske reke imajo po- manjkanja vode tudi poleti. Te pred- nosti, kakor tudi padec vode, prav po- sebno usposabljajo Dravo za pridobi- vanje električne energije. Sama grad- nja hidjocentral na Dravi pa je cenej- ša kot drugod tudi zaradi tega, ker tu ni težav s transporti, kajti strugo spremlja vso pot z ene strani železnica, z druge pa cesta. ročo vodo postavili opaže in stebre ter jih postopno povezali v močno betonsko steno, ki je iztisnila Dravo iz desne polovice njene struge. V izsušenem dravskem dnu so lani oktobra pričeli prava gradbena dela z desno obrežno zgradbo in prvim turbinskim stebrom. 2e letos spomladi sta se pokazala oba objekta v veličastnih konstrukcijah. Modema betonarna, 32-metrska stolpna žerjava in vsa druga modema oprema, ki dopolnjuje mehanizacijo, je obisko- valce takoj opozorila, da gre za najso- dobneje urejeno gradbišče. Modema tehnična oprema ter izkušnje, ki so jih graditelji pridobili na Mariborskem otoku in v Vuzenici, so pripomogle, da priznavajo danes graditeljem Vuhreda srednjeevorpski tempo dela. Če pa vprašate o tem ljudi na gradbišču, po- vedo, da so porabili za dela, ki so jih opravili y Vuliredu v enem letu, v Vu- zenici še skoraj dve leti. Zdaj je zrasel do vrha tudi že drugi tiu-binski steber v prvi gradbeni jami. V prvem stebru pa monterji zaključu- jejo montažo prvega agregata, ki bo ob koncu leta pričel poskusno obratovati. Graditelji so zaprli Dravi pot po levi polovici struge in jo ponovno prisilili, da se je obrnila in teče čez nova pre- točna polja. Ce človek gleda veliko delo in ogrom- ne betonske orjake, ki so jih ix>stavili, si nehote zastavi vprašanje, kolikšne investicije morajo biti dnevno na raz- polago za takšno delo. Dnevna reali- zacija del dosega 4,5 milijona din vred- nosti. Toda že v naslednjih dneh, ko bo priključen na električno omrežje prvi ogregat, se bodo pričela vložena sred- stva naglo obrestovati. Naše gospodar- stvo bo dobilo novih 20.000 kilovatov električne energije, s katerimi bo stisko v 'kritičnih zimskih mesecih že laže premagovalo. Posojilo, ki ga z velikim razumeva- njem dajejo M hidrocentralo Vuhred naši delovni kolektivi, je vs^cakor do- bro naložen denar, hkrati pa najlepše priznanje graditeljem naših hidrocen- tral in veliki ustvarjalnosti na^ih de- lovnih ljudi. Fala — najstarejša hidrocentrala na Dravi Mariborski otok — preizkušnja mladih kadrov Mariborski otok — preizkušnja mladih kadrov Pred vojno je na Dravi sameval ve- teran — hidrocentrala Fala, ki je bila do lani hkrati največja slovenska hidro- elektrarna. Letos je po 37-letih obra- tovanja dosegla doslej najvišji proiz- vodni uspeh — 4. decembra je dala 200 milijonov kilovatnih ur električne ener- gije, kar je več kot kdaj koli prej vse leto. Nemci so takoj po letu 1941 začeli priprave za gradnjo elektrarn na na- šem delu Drave, ker so hoteli izkoristiti za svojo vojno industrijo bogate ener- getske vire. Začeli so graditi elektrar- no Dravograd, ki so jo forsirali v taki meri, da so že konec leta 1943 spravili v obrat prvo turbino. Delali so pre- težno z vojnimi ujetniki, ki so na tem gradbišču množično umiralL Konec leta 1942 so začeli graditi tudi elektrarno Mariborski otok. Toda do konca vojne so uspeli zgraditi le del objektov v prvi gradbeni jamL Ob osvoboditvi je bilo gradbišče popolno- ma zapuščeno in je bilo potrebno vse delo na novo organizirati. Za nai teh- Izžrebani reševalci naSefnovoletne križanke Letošnjo novoletno nagradno križan- ko je rešlo okoli 250 naših naročnikov. Več kot polovica rešitev je pri pregledu romala v koš zaradi večjih ali manjših napak. Res je, da je bila manjša tehnič- na napaka tudi v križanki sami, v zad- nji spodnji vrsti je pomotoma bilo prvo okence prazno, namesto da bi bilo iz- polnjeno. Toda to napako smo vsem re- ševalcem upoštevali. 2reb je določil naslednje prejemnike nagrad: 1. nagrado SODO din pirejtaie Godicl Dudolf, ravnatelj gimnazije iz Roiga- §ke Slatine. 2. nag:rado 2000 din prejme Ropaš La- dislav iz Medlosa pri Celju. 3. nagrado 2000 din parejme dr. ho- čevar Vojteh iz Celja. Tri nagrade 1000 din prejmejo: Stante Valentin iz Celja, dr. Fran Sve- tina iz Šentjurja peri Celju in Leskor- šek Jože iz Zidanškove ulice v Celju. Deset nagrad po 500 din pa prejmejo: France Bolka, Cdje; Coh Ana, Celje; Kladenšek Ivan, Zadobrova pri Skofji va«i; Marija Jelenko, Nova va« pri Ce- lju; Ana Turk, Sentnipert pri Gomil- skem; Metka Pavlič, Grobelno; Fabijam Helebrant, Celje; Marica Poznik, Celje; Otrcški dom »Vere Slandrave« na Pol- zdli in Angelca Dobrajc iz Celja. Dobitniki nagrad iz Celja naj dvigne- jo nagrade v upravi, ostalim pa bomo denar poslali po pošti. REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE VODORAVNO: 1 - DomoTin«; 8 - Sreče- polno; 17 — komunala; 24 — obara; 25 — Astrahan; 2? — Saar; 28 — Eden; 29 — Mal; 36 — Bar; 31 — nastrel; 33 — šoja; 35 — sta- ro; 57 — usevi; 39 — taisti; 41 — Dinara; 43 - Teobald; 45 — trag; 46 — o«islil; 48 — dama; 49 — adverp; 5l — Ogri; 53 — ponij; 54 — mrak; 55 — Edip; 58 — lakot; 60 — iks; 61 — akt; 63 — Bodice; 68 — sindikati; 7U— ako; 72 — sapa; 74 — ri; 75 — ukorina; 77 — janka; 78 — ena; 8i — ar; 81 — Arta; 83 — Roban; 84 — granit; 86 — skavt; 88 — kaktusi; 90 — Pat; 91 — alea; 93 — Alko; »6 — ad (-da); 97 — in; 98 — komnna; 113 — Ivan Tavčar; 1C6 — up; 1»? — razlika; 110 — Ekar; 111 — RK; 113 — Juhe; 114 — ore; 115 — les«; 116 — krade; 117 — ta; 118 — operira; 121 — Obir; 122 — Epir; 124 — porazen; 125 — kit; 126 — dug«; 127 — njegova; 129 — vitica; 131 - iva; 132 — za; 133 — Ero; 134 — so; 155 - kokot; 136 - arije; 138 - al; 139 - revir; 140 — tira; 141 — Lena; 142 — ral; 144 — koleno; 147 ep; 148 — mor; 150 na; 151 — Ma« ribor; 152 - Lopam; 157 — mar; 159 — ce; 160 - tabor; 161 — Banat; 164 — ngrejl; 165 — jek; 167 - eja; 169 — kakm; 171 — Aren; 173 — Nehrn; 174 - valat; 176 - lisa; 178 - vo; 179 - olap; 181 — ne; 182 — araon; 183 — Ra; 184 - bre; 185 - Alpe; 187 - slepota; 189 - ajda; 191 - st.; 193 - trgaje; 194 - ali; 195 - Kosovo; 200 - oker; 201 - ia; 202 - kopina; 204 — Edo; 205 — rositi; 206 - Main; 207 — sni; 208 — Ida; 209 — ona; 210 — Novoleto; 212 - PAZ; 213 — enaok; 215 - vse« naroč- nikom in čitalcem. NAVPICNOi 1 - dobropis; 2 - Oba; 3 - Martin Spak; 4 — ar; 5 — vaailja; 6 — na- stlati; 7 — asti; 8 — sreda; 9 — ralim; 10 — eh; 11 — j'a$a; 12 — enoranea; 13 — osa; 14 — la; 15 — Naser; 16 — •rt^pedai; 17 - keramika; 18 - Odol; 19 - me; 20 - U-Nn; 21 - Amerika; 22 - Lava; 23 - aligator; 26 - trj 32 — asi; 34 — jadr; 36 — ab; 38 — stra; 4« — asi; 42 — na; 4,3 - Teklja; 44 — do; 47 - maka; 50 — vas; 52 — glina; 96 — diktatara; 57 — pa; 59 — aka; 63 — Kvas; 63 — Bar; 64 - oko: 65 — dok; 66 - Iva; 67 — da; 69 - Nanga; 70 — tekač; Ti artilerlja; H - aga; 79 — Avar; 82 — Tnnis; 85 — rti; 86 — severao; 87 — 11; 88 — karneval;. 89 — Ikn; 92 — Laki; 94 — karivo; 95 — operater; 99 — mera; 100 — Ukazi; 101 — nadev; 102 — arena; 104 — nje- gov; 105 — ah; 108 — zlitina; 109 —" kapa; 1« — katalog; 114 - obokan; 116 - krt; 118 - oder; 119 — pure; 120 — aj; 121 — ogor; 123 — Pireneji; 128 — ekipa; 130 — ce; 134 — sr; 137 — Maroko; 140 — teme; 142 — Rab; 143 — lira; 144 — kobnle; 145 — ora; 146 — crar; 149 — Oskar; 151 — muk; 152 — luna; 153 — Oger; 154 — prha; 15 — aero; 156 — nja«; 158 — rja; 159 — CELJSKI; 162 — Napoleo«; 163 - tona; 166 - Elba; 168 - Ana; 170 - katalog; 172 — ne; 174 — vajenec; 175 — TED- NIK; 177 - alti; 178 - Vega; 180 — upa; 183 — raki; 186 - prnje; 187 — sjena; 188 — ti; 190 - dr; 192 - tod; 195 - kolo; 196 - osem; 197 — siti; 198 — Oton; 199 — vi; 200 — oaza; 201 — ino; 203 - pav; 205 — Rok; 206 — mat; 207 — som; 209 — on; 210 — nč; 211 — vi; 212 — pi; 214 — ne. VODORAVNO: 8 - Srečepolno; 210 - Novo leto! 215 — vsem naročnikom in čitalcem. NAVPIČNO: 159 - Celjski, 175 - Tednik, Izid žrebanja mladinske nagradne križanke Med številnimi rešitvami, ki smo jih prejeli, je žreb določU naslednjih pet izžrebancev: 1. Fnks Jožica, Tovami&ka 7, Celje; 2. Kuinej Monika, Kersnikova 19, Celje; 3. Rofc Albreht, Stritarjeva 23, Celje; 4. Smeh Metka, Teharje pri Celju; 5. Prime Marika, Ostrožno 8 pri Celju. Ker so vsi srečni dobitniki iz Celja in bližnje okolice, jih projimo, da knjižne nagrad« dvignejo osebno v uredništvu Celj6k®ga tednika. CELJSKI TEDNIK, 13. januarja 1956 Stev. 2 — stran 5 F Aškertevem jubilejnem letu Obnova aškerčeve domočije gre h koncu Danes in na tem mestu ne gre za drugo, kakor za nadaljevanje naših časniških poročil o obnovi domačije pesnika Antona Aškerca na Senožetih nad Rimskimi Toplicami. V 22. štev. našega lisja v preteklem letu smo nam- reč najavili začetek obnovitvenih del na domačiji našega pesnika balad in romanc, danes pa lahko zapišemo, da so obnovitvena dela v okviru za to raz- položljivih sredstev in v okviru nalo- ga, ki ga je obnovitveni odbor prejel od okrajnega prosvetnega foruma — kon- čana. Obnovitveni odbor je takoj spočetka svojega dela sicer sklenil, da ne bi ob- novil le Aškerčevega doma, temveč ce- lotno domačijo, torej — poleg hiše še ostala gospodarska poslopja. K temu nagibu ga je privedlo dejstvo, da gre za več ko sto let staro slovensko kme- tijo, ki je torej ne bi kazalo ohraniti le kot naš kulturni spomenik, temveč tudi kot etnografsko zanimiv in lep primer slovenske kmetije v tem delu naše ožje domovine. Toda namera bi bila povsem izvedljiva le ob prisotnosti izdatnejših denarnih sredstev. Odbor se je pač nadejal materialne podpore tudi od zunaj, - izven Celja, n. pr. od Zavoda za varstvo spomenikov LRS, toda, žal, zaman. Z izjemo Tovarne les- ne galanterije v Rirnskih Toplicah in celjske Obrtne zbornice, tudi pri naših podjetjih obnovitveni odbor ni naletel na preveliko navdušenje za stvarno so- delovanje pri obnovi tega našega kul- turnega spomenika. Navezan tedaj na enkratno dotacijo v znesku 600.000 din ter na »lastne si- le«, je odbor, zahvaljujoč predvsem or- ganizatorju del, šolskemu upravitelju' v Rim. Toplicah tov. Koželju, tako re- koč v celoti obnovil dom, nasproti sto- ječo kaščo in bližnjo sušilnico ter razen tega popravil še nekaj k obnovi spa- dajočih del, med njimi pripravil pe- snikovo izbo za kasnejšo spominsko sobo (obnove nista bila deležna kozolec in listnjak s hlevom). Ureditev spomin- ske sobe, v kateri bo stalna razstava Aškerčevih književnih del, nekaterih njegovih spominkov, njegov portret in Aškerčev rodovnik, je v načrtu ljub- ljanskega odbora za proslavo stoletnice pesnikovega rojstva. Po vsem tem torej je odbor za obno- vo opravil naloženo delo. Aškerčev dom je obnovljen in usposobljen, da bo še lahko dolgo vrsto let stal na prijaznih Senožetih kot eno od ohranjenih delov- nih mest enega najnaprednejših duhov v kulturi naših preteklih generacij. Naš okraj je z njegovo obnovitvijo že na en način počastil jubilej, ki ga označu- je stoletnica rojstva človeka, čigar živ- ljenjska pot »je vredna spoštovanja vsakogar, he glede na svetovno nazi- ranje: zaradi odkrite poštenosti - in za- radi spoznanja, da je bil eden tistih, ki ni zakopal nobenega talenta, marveč je do ziadnjesa pomnožil in dal vse, kar je imel«. Grobelnik Gustav Nov gledališki praznik v Celju V soboto, 21. januarja bo Celjsko gledališče upri2x>rilo svojega prvega Cankarja, odkar je poMicna ustanova. V častitljivi amaterski tradiciji celj- skega gledališkega udejstvovanja je si- cer zapisana kot ena najsvetlejših stra- ni lj'ubezen celjskih igr^cev do prvega slovenskega dramatika: saj so — tudi po večkrat — že uprizorili malone vsa njegova dela, izvzemši mladostni pokus Romantične duše in visoko zanosno pesnitev hrepenenja Lepo Vido. Ravno to zadnjo si je zdaj poklicno Celjsko gledališče izbralo kot svoj prvi spopad z velikanom slovenske dramatike. Vse- kakor namerava gledališče tudi s to uprizoritvijo, ki ji posveča posebno skrb in vnemo v pripravah — dokazati svojo zavest umetniškega in kulturno- zgodovinskega poslanstva na Sloven- skem. Lepa Vida je najredkeje igrano Cankarjevo dramsko besedilo —in ven- dar je po drugi strani njegova naj- globlje osebna izpoved, saj obravnava tisto temo, ki ga je (poleg odnosa do matere in domotožne sovražne ljubezni do »doline šentflorjanske«) vse življenje najgloblje prizadevala in mu razgiba- vala pesniško srce: temo večnega hre- penenja. Kakor lepa Vida v narodni pesmi hrepeneče odide za žerjavi prek morja na španski dvor, a je tudi tam, sredi bogastva in razkošja, znova nesrečna in hrepeni nazaj, kot simbol večne ne- utešnosti človdcovega iskateljskega srca: tako tudi neprestano hrepenijo prebivalci Cankarjeve Stare cukrame in le v hrepenenju samem doživljajo srečo. Pomisleki zoper Lepo Vido, češ: saj to ni drama, to je samo lepa poezija, a dejanja primanjkuje — ti pomisleki so zmotni izraz pretirane vere v staro- kopitne pred-sodke. V resnici je tudi Lepa Vida prava dramatična tvor- ba, polna notranje napetosti in spopa- dov med simbolnimi značaji. Vrhu tega pa ne smemo pozabiti, da govori Os- karjeva čudovita melodična govorica neposredno iz grla vsakemu slovenske- mu človeku. Uprizoriti Lepo Vido, tako da bo nje- na dramska vsebina in njena besedna poezija dostopna slehernemu današnje- mu Slovencu — ni vprašanje »reperto- amega poguma«, pač pa vprašanje či- stosti stila. Nedvomno je ni mogoče uprizarjati brez premišljevanja, tako kot vsako povprečno standardno delo katere koli tuje literature. Toda če da- nes slovenska gledališka umetnost išče nova pota v slogovnih izrazih, tedaj mora to opravilo uresničevati ravno ob tistih delih, ki so najbolj njena, naj- čisteje slovenska — in najbolj sodobna v scenskem izrazu. Med te sodi (poleg »Pohujšanja«) v prvi vrsti ravno Cankarjeva Lepa Vida. Saj j« kar presenetljivo, kako jasno in pre- roško je Cankar že pred štirimi deset- letji razsanjal v sebi podobo tiste nove poetične teatralike, ki si jo današnja slovstvena Evropa šele trudoma išča Ce se navdušujemo nad stilnimi od- kritji sodobnih zapadnoevropskih gle- daliških poetov (Beckett, Ghelderode, Eliot itd.), tedaj smo najprej dolžni od- kriti neznane gledališke vrednote v po- etičnem teatru Ivana Cankarja. V izvirni stilni interpretaciji režiser- ja Amdireja Hiensra, ki si je zamislil to vizijo Cankarjeve hrepeneče fantazije v strogo udržani, na obe strani disci- plinirani formi (niti kot golo oratorij- sko recitiranje ritmične proze, niti kot banalno realistiko, temveč kot poetično stilizirano ©stvaritev nadresničnega živ- ljenja), v stilno čisti, simbolno jasni in vendar predmetno oprijemljivi scenski podobi Svete Jovanoviča, ob spremljavi izvirnih glasibenih improvizacij na ča- stitljivem starinskem inštrumentu, ki je v vseh dobah navdihoval poezijo žlahtne lirike, to je na kitari (Karel Hladky) — stopa Cankarjeva Lepa Vi- da pred celjsko in več: pred slovensko gledališko občinstvo s pričakovanjem, da jo bo sprejelo tako, kot pristoji naj- čistejšemu plodu Cankarjeve poetične izpovedi. Vloge so razdeljene takole: Vida (Krošl-Horvatova), Milena (Goršičeva), Mati (Cernetova), Poljanec (Krošl), Dio- niz (Jerajeva), Mrva (Jeršin), Damjan (Dolinar), Dolinar (Stmad), Zdravnik (Skof), Študent (Peer). Griin Kulturne priredita in publikacije oh i00'letnici rojstva pesnika Aškerca Ker 'bodo glavne proslave in prire- ditve v Aškerčevem jubilejnem letu šele konec pomladi ali v začetku po- letja, je bil dejanski datum Aškerčeve- ga rojstva 9. januar v Celju nekoliko sikromneje proslavljen. Prvenstveno je treba omeniti malo razstavo v izložbi »Naše Imjige« v Sta- netovi ulici, kjer je mimoidočim na po- gled vrsta Aškerčevih pesnitev, zbirk, potopisov in drugih literarnih del, da- lje zbirke in knjige, ki jih je Aškerc uredil svojčas v Ljubljani. Tu je tudi ena najpomembnejših likovnih upodo- bitev Aškerca — portretni relief, ki ga je izdelal akademski kipar Stovi- ček. Izložbo je uredil prof. Vlado No- vak. 9. januarja zvečer je Radio Celje po- svetil pesnikovemu spominu dobro pri- pravljeno oddajo. Člana umetniškega ansambla Celjiskega gledališča Mara Cemetova in Aleksander Krošl sta re- citirala iz Aškerčevega ciklusa »Stara pravda« naslednje pesnitve: Znamenje na nebu. Tlaka, Boj pri Brežicah, Ta- bor in Kronanje v Zagrebu. Literarna oddaja je bila obogatena z dobro pri- pravljeno glasbeno spremljavo. Odda- ja je trajala 23' minut. Končno omenimo še naš list, ki je posvetil poleg informativnega članka na prvi strani še celo stran temu po- membnemu kulturnemu prazniku. Naš list bo občasno obveščal bralce o pote- ku priprav. Istočasno pa prosimo ce- njene bralce, zlasti tiste, ki so pesnika poznali, da nam opišejo svoje spomine nanj, hkrati pa tudi druge, ki vedo o pesniku kaj ipovedati ali pa so slišali pripovedovati o njem, saj je v krajih celjskega zaledja precej časa živel in deloval. Stoletnico Aškerčevega rojstva so proslavili tudi v Moskvi Pesnik Aškerc je bil vnet Slovenec in navdušen Slovan. Svojčas je obiskal tudi Rusijo, prepotoval je Češko, Slo- vaško ter povsod navezal tesne prija- teljske stike z ljudmi bratskih plemen. Po vsem tem je nekam razumljivo, ko smo zvedeli, čeprav nas to nič manj ne preseneča, da so v Moskvi 6. ja- nuarja v društvu sovjetskih pisateljev prir^ili spominsko svečanost, združe- no z umetniškim programom. Proslave so se poleg vidnih sovjetskih pisate- ljev udeležili tudi člani našega velepo- slaništva. Proslavo je začel predsednik slovanskega odbora v ZSSR A. A. Gun- dorov, referat o življenju, ustvarjanju in liku pesnika Aškerca pa je podal književnik Vadim Koževnikov. Temu referatu je nato sledil umet- niški program. Kaj pripoveduje Cankarjeva nečakinja Zora o svojem stricu — pisatelju Ivanu Cankaqu Mar^sikomu med nami prav gotovo ni znano, da še živi Cankarjeva sestra Neža, ki je bila od mnogoštevilne Cankarjeve družine na Vrhniki pred- zadnji otrok. Tudi jaz sem za to no- vico zvedela. Za to novico sem slu- Cankai^eva sestra Neža čajno zvedela v letošnjih počitnicah, ko sem se mudila na Bledu. Do nedav- na je namreč Neža Cankar, poročena Poč, živela na Bledu pri svoji hčerki Zori, letos pa se je preselila k svoje- mu sinu v Beograd. Spomnila sem se, da bi utegnilo tudi naše bralce zanimati, kaj bi povedala sestra Neža o svojem velikem bratu Ivanu. Manjkalo mi je časa, da bi jo osebno obiskala, zato sem se po- služila pismenega intervjuja in posla- la istočasno nekaj vprašanj Car^kar- jevi sestri Neži in njeni hčerki Zori— Cankarjevi nečakinji. Od sestre Neže, žal, do danes še nisem dobila odgo- vora, pač pa mi je Cankarjeva ne- čakinja, Zora Stimnikar z Bleda po- Blala 8 listov napisanih — spominov na svojega strica Ivana, katerega ima še danes v najlepšem spominu. Prilo- žila mi je tudi sliko svoje matere, Cankarjeve sestre Neže ter svojo sli- ko, kjer je slikana kot 16 letno dekle s svojim stricem Ivanom. Na to sliko ima posebno lep spomin in opisuje do- godek takole: »Nekega dne, med prvo svetovno vojno, leta 1917 — ko smo z mamo stanovali v Ljubljiani v Kolodvorski ulici, je prišel stric Ivan, kakor mno- gokrat k nam ter je pri nas prespal. Drugi dan popoldne, ko mu jo mama postregla z dobrim čajem, se je ne- nadoma zmislil, da se mora z mano slikati, pa sva takoj odšla k fotogra- fu. Po slikanju sva odšla v cvetličar- no, kjer mi je kupil bele krizanteme, nato i>a še v drugo, kjer mi je kupil 8 belih vrtnic na dolgih steblih. Od tu me je povedel v slaščičarno, kjer je kupil zame, za moje tri brate in malo deklico-begunko, ki je bila pri nas, za vsakega zavojček tort. Nato sva šla v kavarno »Evropo« na slado- led. Od tu me je peljal še na Celov- ško cesto, kjer mi je pri >^Gorenu« ho- tel kupiti kolo. Ze tako vsa natovorje- na z darili, si tega zadnjega nisem upala sprejeti in sem se »hvaležno uprla«. Nadalje pripoveduje Zora Stimnikeu' podrobno o rarmerah v Cankarjevi dru- žini in med drugim omenja: »O dru- žinskih razmerah Cankarjev na Vrh- niki v«m precej, ker nam je mam* mnogo pripoTodorala. Moj »tari oče, Cankar Jožef je bil doma iz polhor- grajskih hribov, stara mati pa se je pisala Bevk in je bila iz Vrzdraica, vasi na barju, med Vrhniko in Ljub- ljano. Stari oče je bil inteligenten, ži- vahen človek, vendar je prerad pil, kar je onesrečilo družino. Otroci in žena so imeli pri njem težko življe- nje. Bil je zelo nasilnega vedenja, po- sebno, če ni bil trezen. Otroci so se mu morali zelo zgodaj upreti, da so ubranili mater. Rodilo se jima je 12 otrok, od katerih so 4 umrli že v mla- dosti. Moji strici in tete po vrstnem redu so bili: Jože, Johana, Franc, Ka- rolina, Ivan, Kari, Neža in Francka. Izmed vseh živi še samo Neža, moja mama. Stara je 75 let Stric Jože je bil krojač in je živel v Franciji. Jo- hana se je poročila, živela in tudi umirLa v Puli. Franc je bil krojač, vdan pijači. Karolina je služila v Ljubljani kot sobarica. Nezadovoljna s svojo življenjsko usodo, je storila samomor. (S Frančiškanskega mostu je skočila v Ljubljanico.) Nato je bil Ivan, o katerem bom posebej govori- la. Kari je študiral v lemenatu v Sa- rajevu. Neža — moja mama, je isto- tako šla zgodaj služit na kmete. Tudi v Puli, kamor jo je spravila teta Jo- hana, je služila pri raznih dnižinah, dokler se ni poročila z mojim očetom, Ivanom Počem, ki je bil pri mornari- ci. Tudi teta Francka je živela v Puli in se tam poročila. Za. njo je ostal sin. Vlado Kavčič, ki živi sedaj v Ljublja- ni (Vlado Kavčič, nečak Ivana Can- karja, je naši javnosti dobro znan, saj izgleda, da bo kot pisatelj vreden na- slednik svojega strica Ivana. Njegovo knjigo, »Vaška komanda«, je lansko leto izdala Mladinska knjiga. Pisatelj Miško Kranjec je napisal zelo laskavo pohvalo o njej. Opomba pisca članka). Mislim, da je na vse Cankarjeve imelo usoden vpliv očetovo pitje in surovost napram materi. Oče je pil in pretepal mater, tako da sta se sinova Ivan in Kari že v 12. letu starosti po- stavila za mater v bran in očeta na- gnala. Zaradi tega je moja mama oče- ta vedno sovražila. Doma so Cankarjevi zaradi očeto- vega pijančevanja živeli v veliki bedi. Ivan in Kari sta se p^tradala skozi srednjo šolo (čeprav je mati storila vse, kar je mogla), bila sta več lačna ko sita. Vsi otroci so šli zgodaj od doma: deklete služit, fantje za obrtjo, Ivan in Kari za študijem. Po materini smrti (umrla je za tifusom v 50. letu starosti), pa so se za stalno razšli. Stara mati je Ivana zaobljubila du- hovniškemu stanu, toda kljub veliki ljubezni do matere ni mogel po tej poti. Zato pa je stric Kari čutil dolž- nost, da po materini smrti tpostane dvihovnik. Sel je v lemenat, čeprav zelo nerad. Stric Ivan pa je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na tehnično fakulteto. Študiral pa ni mnogo. Ze v Ljubljani je začel pisateljevati, na Dunaju je stanoval pri neki vdovi in se izaljubE v njeno hčerko Štefko. Prišlo je do zaroke, toda stric je ven- dar še pravočasno odšel. Štefko mi je naslikal kot zelo dobro dekle. Stric Ivan je bU neskončno dober človek in nad vs« nežen stric. Ker je smatral tudi druge ljudi za dobre in p>oštene, se je mnogokrat razočaral. Silno je bil ponosen na to, da je »stric«. Mnogokrat j« šel z menoj v mesto, k Štruklju na kosilo, v kavar- no aU slaščičarno. Ljubljanska študen- tarija je hodila aa nama in vsi so mi zavidali strica. Kadar je pri nas pre- spal, mi je pripoved^al »povesti«. Najraje mi je pripovedoval o svojih zasnutkih iz nastajajočih »Podob tz sanj«. Rekel mi je, da druge knjige še niso jame, to pa da bom smela čitati. Kadar sem ga obiskala na Rož- niku, me je vedno pogostil, i>atem pa navadno dejal: »No, Zorček, sedaj pa pojdi malo v gozd, pa pušeljc mi pri- nesi.« V letih ^ 1915—1917 je večkrat pri- šel ponoči' pod okno našega stanova- nja v Kolodvorski ulici. Ker je bilo prepozno iti na Rožnik, je priklical mamo, da bi pri nas prespal. Po na- vadi je bilo to pozimi. Hitro smo se stisnili in mu odstopili postelj. Mama mu je pomagala iz čevljev in obleke in pri tem ves čas zabavljala. Stric pa se je smehljal in ves hvaležen brundal: »Oh, ti si sestra vseh sester, ti si Nežka vseh Nežk.« Ce je dobil v tem času kje denar za' svoje delo, je prišel k nam in se vživel ves sre- čen v vlogo bogatega in radodarnega strica. Mama je skušala »bremzati«, pa se je branil in rekel: »Ce grem zdaj ven, se bodo našli mruogi, ki bodo gledali, da mi ne bo nič ostalo.« Tak je bil moj stric Ivan. Denar ni imel zanj nobene vrednosti. Kadar ga je imel, ga je kar dajal na vse strani. Zato, ker se je tega zavedal, je raje prišel k nam. Ce je potem videl, da je mama za podarjeni denar kupila nam otrokom kako oblačilo ali obutev, je bil presrečen in dejal, da je denar le nekaj vreden, če pride na pravo mesto. Kakor dolgo se jaz spominjam stri- ca Ivana, je stanoval na Rožniku, šele v zadnjem letu se je preselil v Ljub- ljano, kjer ga je tudi doletela^ nesre- ča. Sel je zvečer iz svoje sobe po stop- nicah, ki so bile zavite in neraz- s veti j ene. Zgrešil je stopnico, padel Zora, kot 16 letno dekle s svojim stri- com Ivanom Cankarjem vznak in se m.očno udaril zadaj na glavo. Imel je še toiiko moči, da se je vrnil v sobo in legel. Drugo jutro, ko mu je gospodinja prinesla zajtrk, ga je našla nezavestnega in kilavega. Spi-avili so ga v bolnico. K tej ne- sreči je prišla še pljučnica. Mama je bila vsak dan pri njemu. Dva dni prad njegovo smrtjo j« vzela s seboj v bol- nico tudi mene. Stric Ivan je ležal skoro v nezavesti. Roke so mu bile strašno n«nime, prsti so vedno gra- bili in nekaj iskali. Nisem mogla gle- dati tega in sem narahlo položila svoje roke na njegove. Nasmehnil se je in r«kel »Kako je to lepo« — in roke so 3« mu umirile ... V Slovenskih Konjicah so izvolili Občinski odbor zveze Svobod in prosvetnih društev Ta teden je bil v Slov. Konjicah prvi sestanek predstavnikov in delegatov prosvetnih društev in Svobod s področ- ja konjiške občine. Glavni namen se- stanka je bil izvolitev občinskega od- bora Zveze Svobod in prosvetnih dru- štev, ki bo v bodoče vodil in usmerjal njihovo delovanje. Na območju seda- nje konjiške občine je 11 prosvetnih društev, ki so večji del v manjših kra- jih in dve Svobodi, to je v Konjicah in Zrečah. Skupaj štejejo vsa društva okoli lOOO članov, vendar tu obe Svo- bodi močno prevladujeta, saj imata sami nad 500 članov, kar je že dobra polovica. Razprava, ki je bila že na prvem sestanku, je sama ix) sebi brez dnev- nega reda dala na površje osnovne na- loge občinske zveze. Z ozirom na to, da v nekaterih društvih dobro delajo pevski zbori, je bila dokaj primerna pobuda, da naj se čimprej pripravi v K:ip/avila gojencem Mladinskega do- ma Tončke Cečeve prijetno presene- čenje. Obiskal jih je Dedek Mraz z vsem svojim spremstvom in jih bogato obdaril. Otroci, ki so večinoma eno ali dvo- stranske sirote in tembolj občutijo vsa- ko naklonjenost družbe, so z velikim veseljem sprejeli darove. Naših gojencev se je ob priliki no- voletne jelke spomnila Tovarna emaj- rane posode, ki jim je poslala precej- šnje število razmn posedle, igrač in slaščic in tekstilna tovarna »Metka«, ki jim je nekaj tekstilnih ostankov. USPEŠNI OBCNI ZBOR DRUSTVA PRAVNIKOV V CELJU Ob prisotnosti skoraj vseh članov celjske prdružnice Društva pravnikov je bil v četrtek zvečer društveni občni zbor, kateremu so prisostvovali tudi državni sekretar za pravosodno upra- vo, dr. Tominšek, predsednik vrhovne- ga sodišča LRS dr. Hočevar, okrajni se- kretar ZKSvCelju, Simonič, predsed- nik OLO, Jerman, sekretar občinskega komiteja ZICS, Pelko ter še nekateri drugi gostje. Poročilo o društvenem delovanju v pretekli poslovni dobi je podal posle- vodeči pcdpredsednik Grgič, nakar se je razvila živahna razprava, v kateri so člani in gostje obravnavali nekatere aktu-alne probleme. Zanimiva je bila razprava o živah- nejšem delu sekcij, o upravnih juristih in o njihovih položajih. Državni sekretar za pravosodno up^- vo in p-edsednik republiškega Društva pravnikov je v daljšem referatu na- kazal lik pravnika, kakršnega potrebu- je naša d-užba, dotaknil pa se je tudi še nekaterih kadrovskih vp'"ašanj ter dela pravnikov na svojih službenih me- stih ter v strokovnih društvih . Potem, ko je bila izglasovana stare- mu odboru razrešnica s pohvalo, je bil soglasno izvoljen novi odbor s tovari- šem Grgičem na čelu. Vran. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cena v oklepa i u velja za privatni sek.) Krompir 16 (18—20), čebula 46 (50 do 60), česen 80 (90—120), fižol visoki — 75 (60—80), fižol nizki — 50 (50—60), solata 50 (50). cvelača — (lOO), motovi- leč ~ (150—200), oh-ovt 18 (30—35), Pe- teršilj — (100), zelena 46 (60—80), zelje gl. 14 (14—25). zelje rib. 40 (3'i—50), Repa sv. — (20). repa rib. — (3(X—10), korenjček 40—50 (20—40), pesa 30—34 (40), redkev 20 (30>. hren — (100), ko- leraba — (3f)). jabolka 24 (20—25), slive suhe 140 (150), fige suhe 175 (—), limo- ne 320 (—). pomaranče 270 (—), rozine 350 (—), jajca 20 (16—20), mleko — (32—35), skuta — (140), smetana — (200), maslo — 330—500), vino — (130), žeanie — (300), kis — (30), pšenica — (50—55), ko-uza — (50), oves — (50), kokoši — (480—550), por 40 (60), ječ- menova kaša 80 (—), orehi celi 170 (—), orehi luščeni 6C0 (S^O), radič — (200). POJASNILO V našem listu smo nedavno pod na- slovom »KRIŽEM KRAZEM po ŽAL- SKI KOMUNI« v drugem odstavku ob- javili, da je podjetje »Hmezad« v Žal- cu nakazalo šolam, ki sa sodelovale pri uničenju divjega hmelja, zneske od 20 do 50 tisoč din za nabavo učil. Uredništvu pojasnjujemo, da je to pomoč šolam nakazala HMELJNA KO- MISIJA ZA SLOVENIJO^ v Žalcu, ne pa »Kmezad«. Iz sodne dvorane liosedanje kazni je niso spametovale Alojzija Predovnik je leta 1950 po- begnila v Avstrijo. Po enem letu se je ilegalno vi-nila zopet v Jugoslavijo. Ker je bila že dvakrat kaznovana, je bila takrat obsojena na 15 mesecev zapo-a. Po prestani kazni je zopet brez dovolje- nja odšla v Avstrijo, od koder se je le- tos z dovoljenjem naših oblasti zopet vraila. Predovnikova je izučena kuha- rica in bi se lahko s po&tenim delom preživ^ljala. To pa ji ni prijalo. Ni si uredila stalnega bivališča, raje je obi- skovala znance in sorodnike, pri kate- rih je dobila stanovanje in hrano. Za plačilo pa je pri njih kradla razne stvari. Na vesti ima i>et tatvin in eno zatajitev. Ukradene stvari je prodajala. Vrednost ukradenih stvari znaša okrog 100.000iinar^ev. Nič čudno, da se je zo- pet znašla pred sodniki, ki so ji pri- sodili 1 leto in 2 meseca zapora. uradni denar je zapravil Franc Kitak je bil zaposlen kot vodja izpostave Biroja za posredovanje dela Cel^e v Rogaški Slatini. Tam je začel popivati, za kar mu redna plača ni za- dostovala. Postopoma si je prisvajal denar, ki mu je bil zaupan in bi ga moral izplačevati kot podporo začasno ne2aix)slenim delavcem aU pa kot otro- ški dodatek takim delavcem. Tako je v enem letu porabil za sebe okrog 113.000 dinarjev. Njegovo dejanje je še bolj obsojanja vredno, če se upošteva namen, ki je zanj Kitaik prejemal de- nar, ker so delavci zaradi takega Kita- kovega ravnanja po več mesecev cstali brez vsakih prejemkov. Denar je za- pravil največ za pijančevanje, saj ga je ena takih prilik, ko je v slabi družbi popival v Celju dva dni in dve noči, olajšala za 40.000 dinarjev. Kitak je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev za- pora, Biroju za posredovanje dela pa mora povrniti škodo 113.000 dinarjev. nepošteni inkasant 26 letni Stanko Majhen je bil kot inkasant Radia Ljubljana zaposlen v Dcbmi. Meseca sprila 1955 je v Dobrni spre- jel v popravilo radijski sprejemnik mladinskega doma Ivanke Uranjekove / Dobrni v vrednosti 20.000 dinarjev. Sprejemnika pa ni pop avil, temveč ga je predal za 11.000 dinarjev. Franc Mastnak v Dobrni mu je za- upal šestvoltni akumulator, vreden 15.000 dinarjev, da bi ga napolnil, kair Pu ni storil, temveč ga je prodal ne- znani osebi. V 3G primerih si je Majhen pridržal kasiraao radio naročnino v skupnem znesku 16.750 dinarjev. Obsojen je bil na 8 mesecev zapora in povrnitev po- vziročene škode. sečnja brez dovoljenja je kazniva Anton Kotnik, posestniik v Hudinji p-i Vitanju, je v svojem gozdu brez dovoljenja posekal poleg dovoljenih 18 m® še 40 m^ najlepšega smrekovega lesa. S tem je povzročil izgubo prirast- ka 150 m' za dobo 50 let, poleg tega pa v isti parceli izvršil golosek v dolžini 250 m in širini 2,50 m. Zaradi kaznivega dejanja uničevanja gozdov je bil Kot- nik obsojen na 6 mesecev zapora. Ka- zen je bila odložena za dobo dveh let. prijatelj tujih koles je Anton Drolc, stanujoč na Dečkovi cesti v Celju. Dne IS. 6. 1955 je v Go- tovljah ukradel Jožetu Gominšku mo- ško kolo, dne 8. 8. 1955 pa je v Žalcu vzel kolo Ivanu Cizeju. Drugič uk'-a- deno kolo mu je na Lavi pri Celju skril Alojz Lovrec, kateremu je Drolc povedal, da ga je v Žalcu ukradel. Ob- sojena sta bila prvi na 5, drugi na 2 meseca zapora. tatvino v tovarni je zagrešil 24 letni Josip Pirš iz Lave. V oktobru letos je v tovarni organskih barvil vzel 6 kg dinoksa v vrednosti 16.602 dinarjev. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece zapora in povrnitev škode tovarni. iz Šentjurja pri celju S 1. decembrom je v Šentjurju pri- čela s poukom kmetijska-gosp(^arska šola, za katero so pokazali kmečki fant- je in dekleta veliko zanimanje. Kme- tijsko gospodarska šola bo trajala do 1. aprila 1956. V tem času se bodo udeleženci te šole spoznali z osnov- nimi pojmi iz kmetijstva, vrtnarstva, živinoreje, gozdarstva, veterine; čebe- larstva, itd. Fantje bodo imeli praktič- ne vaje na kmetijski šoli, deklice pa se bodo vadile v kuhanju, šivanju in v splošnem gospodinjstvu. KRONIKA nesreč Konja sta se splašila med vožnjo Avgustu Vraniču iz Prekope pri Vran- skem. Padel je pod voz in utrpel težke notranje poškodbe, katerim je v celjski bolnišnici podlegel. Pri smučanju si je poškodoval nogo Lesjak Rom^n iz Šešč. V rudniku Pečovnik se je v jami vnel plin. Pri tem sta utrpela opekline rudarja Sivko Jakob iii Grm Albert Z vrelim mlekom se je poparil Turn- šek Cvetko iz Ložnice pri Žalcu. V stanovanju je bila napadena in poškodovana na glavi Salej Mariji iz Creta. Na ledu je padel in si poškodoval nogo Mandelc Valentin iz Rečice ob Paki. v čnsu nd 31. 12. 1955. do 7. 1. i^jo je bilo rojenih 29 dečkov in 18 dcklic. Poročili so se: Stanislav Steblovnik, trg. poslovodja iz Ve- lenja in Štefanija Lebič. administratorka iz Celja; Franc Oset, železostrupar in Olga Vod- nik. clekfrovnrilka. oba iz Celja; Jože Boris B^žx. rlekfrotehnik iz Zg. Ilndinje in Karolinn Žunkovič, knjigovodkinja iz Sv. Jakoba; Fran- čišek Solina, gradb. delovodja iz Soštnn.ia in Jnljann Kos. frizerska pom. iz Stare vasi; Janez Biecl. zidarski pomrčnik iz Smartnega v Rožni dolini in Antonija Vovk, zidarska strežnica iz Ostrožnega. Umrli so: Kari Plaskan, prevžitkar iz Kamene, star 6? let; Branko Straus, otrok iz Brc, star 4 dni; Darja Guzej, otrok iz Celja, stara 19 dni; Ivan .Jakopin, otrok iz Brezja. s*nr 1 leto; Marija Zagode, upokojenka iz Celja, stara 82 let; Franf Stepnnčič. upokojenec iz Cejn. star 70 let: Janez Hrovatič. posestnik iz Dobrine, star 47 let: Marija Mastnak, upokojenka iz Lokrov- ca. stara (t'^ let; Terezja Dreflak. gospodinja iz Sp. Kostrivnice. stara 27 let; Stanislava Mla- kar C"snod!n.ia iz Štor. stara 44 let; Jožef Medved, upokojenec iz Celja, star 66 let; Milan Kovačec. otrok iz Kuzminca. star 4 mes.; Ja- kob Smolej. zidar iz Brezove, star 45 let; Av- guštin Vranic, posestnik iz Prekope, star 74 let. ... in zaledja Veiik uspeh krojaške delavnice v Rogaški Siattr.i Razmere v krojaški delavnici v Ro- gaški Slatini so se v mnogočem izpre- menile. U3t:movljena je bila leta 1947 in je v dobi osemletnega poslovanja prehodila težavno i>ot. Prva leta poslo- vanja je delala predvsem za RK. Uspe- hi v teh letih so bili zelo lepi. Uvedli so tudi družbeno upravljanje podjetja, ki pa je bilo le formalno. Podjetje je v celoti vodil le poslovodja po svojih sposobnostih in interesih, zaradi česar so v letu 1953 nastopile precejšnje te- žave, ki so povzročile podjetju veliko 'zgubo. Vsi so že bili mnenja, da bo treba podjetje likvidirati. Predsednik delavskega sveta pa je začel sam re- ševati nastale probleme in pri tem uspel, da je pcdjetje začelo zopet ak- tivno poslovati. V letu 1955 je prevzel vodstvo podjetja mojster Drago Mat- kovšek, ki se je za podjetje zelo zavzel tor tako pripomogel, da se je delo iz- boljšalo in izbira izdelIdpredsednik izvršnega sveta LRS, dr. Marjan Bre- celj, član Izvršnega sveta LRS, Viktor Avbelj, sekretar okrajnega komiteja ZKS v Celju, Franc Simonič, predsed- nik Okrajnega ljudskega odbora Celje, Riko Jerman, sekretar SZDL za okraj Celje, Jakob Zen in drugi. Po končanem posvetovanju so si vi- soki funkcionarji ogledali še objekte nove termoelektrarne Šoštanj. F. B. USPELI SADJARSKI TECAJ V VELENJU Okrajna zadružna zveza iz Celja je s Kmetijsko zadrugo iz Velenja orga- nizirala tridnevni sadjarski tečaj. Poleg gojencev kmetijsko-gospodar- ^e šole, ki jih je 47, je na tečaj prišlo še precej mladine in nekaj starejših, zavzetih s.:;djarjev. Vsak dan je bilo na tečaju nad 100 ljudi. Zadnji dan popoldne so po kon- čanem teoretičnem delu opravili še praktično delo v sadovnjaku. Ni prav, ako vedriO trdimo, da se kmečka mladina ne zanima za ničesar. Ravno sadjarski tečaj je ponoven do- kaz, da ni tako. Želimo le, da bi takih in podobnih tečajev bilo še več. Strokovna in po- litična izobrazba sta prepotrebni na- šemu kmetu in zadružniku v borbi za vse večjo proizvodnjo v kmetijstvu. VESTI IT. OOBRIVE nečloveško ravnanje V vasi Selo pri Šentjanžu na območju občine Dobrna se je zgodilo nekaj, kar je močno razburilo ljudi. Kmet Vihar, ki je zdaj že tretjič poročen, je zelo slabo ravnal s svojim otroirom iz dru- gega zakona. Otrok, ki se je materi pi- janki rodil, je bil že ob rojstvu slabo razvit. A posledice tega nereda in ne- snažnosti so se šele zdaj pcikuzale, saj je otrok zaradi tega izdahnil. Pri ob- dukciji so našli v otrckovem želodcu ostanke surove h^ane. Otroka so zelo slabo hranili, zaprt pa je bil gol v Tnrzli k-jmri, kjer je tudi zmrznil. Otrck je bil star dvanajst let, pritlikav deček. Zakonca Vihar bosta prejela zaslu- ženo kazen. dobili bodo luc Kmetje z Rup na območju celjske ob- čine se močno veselijo, ko bodo kmalu dobili luč. Vse imajo že pripravljeno, samo na priključek še čakajo. kmetijsko r^ospodinjski teCaj Kmetijsko gospodinjski tečaj se je pokazal zelo agilen. Tečaj se V"ši tri- krat tedens''0. Obiskuiejo ga mladir^ci iz Dobrne, Galicije in St. Janža. Število učencev ie presenetljivo visoko; ?7 fantov in deklet. Največ predmetov podučujejo domači predavatelji, stro- kovnjaki pa veterinarstvo, sadjarstvo itd. Dekleta se bodo učila še šivati, ku- hati in negovati otroke. iz maticne knjige V preteklem letu se je poročilo 20 parov, umrlo pa je 20 oseb. Razen ti- stih, ki so rojeni v bolnici in v^iisani v tamkajšnjo matično knjigo, se je ro- dilo 14 dečkov in 13 deklic. ORGAINZACIJA ZB — ENA NAJBOLJŠIH V OBMOCJU VOJNISKE OBČINE V nedeljo je bil redni letni občni zbor organizacije Zveze borcev. Navzočih je bilo zelo malo članov. Po pregledu dela organizacije so sklenili, da bo. organi- zacija letos obdarila še več otrok, po- stavila spomenik na vasi ter dala na- tisniti kroniko tega kraja. Kmetijska zadruga bu tm.:.niuiio podprla organiza- cijo, zdravilišče pa bo darovalo še pra- por. potrebno in koristno Vsi gospodarstveniki si prizadevajo, da bi uničili amerškega kaparja ter druge sadne škodljivce in tako zviš.ali proizvodnjo sadja. Nekateri kmetje ra- zumejo to nujnost, drugi pa zopet ne. Toda če bi vsak pomislil, da mu je to v korist, se ne bi upiral, temveč bi za- čel tako i škropiti. V dobmskem ob- močju škropita dve ekipi. Letos je škropljenje b-^ljše organizirano kot lani, ko so škropili samo nekateri. V koli- kor je znano, bosta ekipi gotovi s škropljenjem do 4. februarja. novice iz mozirja Pretekli teden je bil v osnovni šoli tečaj za mlade čebelarje, katerega je organizirala OZZ Celje. Predavanja so bila res poljudna in tako sestavljena, da so bili tečajniki, katerih je bilo nad 30, izredno zadovoljni. Tečaj je trajal štiri dni. * Zadnji petek je bila tudi razstava, katero so priredile tečajnice kuharske- ga tečaja, ki je trajal dva meseca. Raz- stava je pokazala, kaj so se dekleta v tej kratki dobi naučila. Prav je, da je bil tečaj usmerjen tako, da so tečaj- nice pridobile vse ono, kar rabijo v vsakdanjem življenju. Tečaj je prire- dila domača kmetijska zadruga, vodila pa ga je v splošno zadovoljstvo in z le- pim uspehom tovarišica Prislanova iz Celja. Tečaj je obiskovalo nad 20 de- klet iz bližnje in daljne okolice Mo- zirja. * Ne samo člani Planinskega društva, tudi drugi, posebno smučarji, ki v ve- likem številu obiskujejo naše Mozir- ske planine, iskreno žele, da bi se po^ pravila ]>ešpot iz Mozirja v Paško vas. Ta pot je sedaj v zimskem času v od- seku nad Gorenjami in Paško vasjo življenjsko nevarna. Upamo, da bosta občini Mozirje in Šoštanj našli nekje toliko kredita, da to pešpot skupno po- pravita. v času od 31. 12. 1955. do 7. 1. 1956 je bilo rojenih 12 dečkov in 10 deklic. Poročili so se: Franc Mavher. krojaški vajenec iz Drevenika in Jnlijana Vodušek, poljedelka iz Drevenika; Martin Žpajner, delavec iz Vojnika in Julijana PunjE^ratnik, krojačica iz Celja; Stanislav Ven- pust, tovar. delavec in Vida Gmajner, gospo- dinj, pomočnica, oba iz Vojnika; Anton Simo- nišek, poljedelec in Marija Gnus, posestni''a, oba iz Drenskega rebra; Karol Ferlič, poljede- lec in Vida Romih, poljedelka. oba iz Zagorja; Fdvard Kuk, poljedelec iz Košnice in Marija Jazbinšek. poljedelka iz Gubnega. Anton Bri- lej, poljedelec iz Pilštanja in Ana Selič, po- sestnic« iz Straške gorce; Roje Emil. valjar i* Platinovca in Mariia Ferlež. poljedelka i* iz Bodreža; Franc Gorjanc. kolarski pomočnik iz Šmarja p. J. in Ivana Ratej. skladiščna de- lavka iz Bndreža: Franc Špiljak. progovni de- lavec iz Drla p. Šmarju in Ana Pilko, snažilka iz Celja; Jože Centrih, rudar iz Rečice in Zo- fija Privšek, poljedelka iz Mačkovca; Jože Zaje. rudar iz Brez in Marija Mraz iz Male Breze; Kari Požlep, mizar, vajenec iz Vel. Grahovš in Marija Jnvan iz Sv. Petra nad Laškim; Zalokar AdoU. poliedelec iz Blatnega vrha in Angela Perčič, poljedelka iz Lažišč; Frančišek Trobiš, delavec in Marija Dobro- tinšek. kmetica, oba iz Rožnega vrha; Mastnjak Avguštin, kmečki sin iz Velike ravni in Ma- rija Završnik, poljedelka iz Brezna; Jožef Gajšek, priučeni kovač iz Kompol in Neža Ro- mih, tovar. delavka iz Vrhe; Janez Kozole, to- var. delavec in Olga Dečman, gospodinja, oba iz Bnkovžlaka; Jože Osojnik. delave" in Jože- fa Knnej. posestnica. oba iz Trpbč: Franc Go- lob, železniški sprevodnik iz Sr>evife in Ana Jezovšek, kmečka hči iz Kobl; Stanko Mernik, kmečki sin iz Kraberkn in Ana Fnrman V»ne- tica iz Suhndola; Jože Centrih, rndar iz Rečic© in Zofija Privšek. poljedelka iz Mačkovca; lože Zaje, rudar iz Brez in Marija Mraz, iz Male Breze; Kari Požep, mizarski vajenec iz Vel. Grahovš in Marija Juvan, poljedelka iz St.. Petra. Umrli so: Terezija Bezgovšek iz Brez, stara 77 let; Marija Sluga, kmetica iz Zagaja, stara 70 let; Frančiška Polh. prevžitkarica iz Kobl, stara 88 let; Marija Cernelč, prevžitkarica iz Trebč, stara 76 let; Ana Kunej, prevžitkarica iz Za- gaja, stara 86 let; Žerjav Drago, vzgojitelj is Celja, star 34 let; Martin Lnskar, kmet i: Pod- peči, star 53 let; Marija Sevin Brečko, prevžit- karica iz Doropolja, stara 79 let; Jernej Rac- man, upokojenec iz Marijine vasi, star 75 let; Terezija Bezgovšek iz Brez, stara 76 let; Ma- rija Cakš. prevžitkarica iz Dola p. Šmarju, stara 74 let; Barbara Hrovat, kmetica iz Male Pristave, stara 85 let; Henrik Lindič, pomožni delavec iz Šentvida p. Grobelnem, star 63 let; Martin Brglez, upokojenec iz Polžanske ^orce, star 64 let; Jnlijana Buser, invalid, upokojenka iz Sp. Iludinje, stara 48 let; Elizabeta Križan, upokojenka iz Zagreba, stara 67 let; Ivan Ka- menšek, otrok s Strmca p. Rogatcu, star dva meseca; Ivana Mlinar, gospodinja iz Vojnika, stara 62 let; Andrej Goculjak, upokojenec iz Vojnika; Jožef Jnrač, upokojcnec iz Vojnika, star 8« let; Anton Ogrinc, poljedelec iz Cače vasi, star 46 let. CELJSKI TEDNIK, 13. januarja 1956 Stev. 2 — stran 7 Tone Zagorc: Gosli (Nadaljevanje in konec) Čeprav je dejal oče Andrejcu, da bi .Tfiu gosli ne mogel nikoli kupiti, ker so predrage, je v željnem dečkovem srcu le ostalo upanje, da se bo cče nekega dne premislil in ga presenetil z lepim darilom. •Cez nekaj mesecev, bilo je konec leta 1944, ko se je Andrejčeva mati vrnila iz Dobja, kamor je šla v trgovino na- kupovati ž'vila, se Je veselo nasmeh- nila dečku rekoč: sSedaj boš pa dobil gosli, če boš pridem! Mlekarica ti jih bo posod la. Njen sin je padel na fronti, drugi pa ne znajo igrati nanje. Ali bi jih imel rad?« »Bi, mama! UčU bi me lahko učitelj Kolber.« Ze naslednjega dne je Andrejčeva mati prinesla domov violino.- Bila je stara, precej odrgnjena, toda Andreje je od veselja zajokal, ko mu jo je mati dala v roko. Takoj jo je naslonil na levo ramo in je začel z lokom vleči px) strunah. »Mama, kako lep glas imajo gosli!« je vzkliknil in potem ga ves popoldne niso mogli spraviti k nobenemu delu. Učitelj Kolber je z velikim veseljem poučeval Andrejca igrati na violino. V pol leta se je že mnogo naučil. Skoro vse šole, ki jih je imel učitelj, sta pre- delala. Tudj. brez not je znal igrali. Oče se je* včasih jezil nanj, ker dečku ni bilo za nobeno drugo delo več, bU pa je vendarle vesel dečkovega uspe- ha. Vsak večer, preden so šli spat, je nekaj zaigral. Materi se je tako milo storilo, da je bila vedno bolj ponosna na Andrejčev uspeh. Celo sosedom je ob nedeljah zaigral za razvedrilo. Toda Andreje je vedel, da ne igra na svojo violino. Da pa bo prišel čas, ko bo lahko v vsakem mestu kupil go- sli, na to ni pomislil. Rad bi imel svoje gosli. Malo pred kapitulacijo Nemčije so se Iz Planine pripeljaU v Dobje Nemci. S polnimi kamioni naropanega blaga ši- rom po naši zemlji, so se ustavili pri cerkvi in po malih avtomobilih in oklop- n.h vozilih razstavili vse mogoče stva-. ri. Kmalu se je nabralo vse polno otrok okoli njih. Tudi Andreje se je zmuznil iz hiše in stekel v vas. Spretrio se je pomešal med velikimi kamioni in nje- gove drobcene oči so poželjivo 03ebe(n način. Sueški prekop je res le prelcop, pa čeprav skozi puščavska tla. Panamsiki pa je nekaka vodina serpentina, kot na primer cesta čez pla- ninsko sedlo. Ladje, ki vozijo iz Atlantika v Tihi ocean, morajo dobesedno pluti čezhiibe IJO 82 km dolgi poti. Graditelji so pre- magali višino s tem, da so zgradili ne- kaj velikih za-^ornic, v katerih se dvi- ga voda z ladjami vred pri »plovbi« TRINAJSTLETNI DECEK JE OBGLAVIL TAJPANA Tajipan je najbolj strupena kača, saj bi lahko skoraj na prste prešteli ljudi, ki bi po ugrizu te kače ostali živi. Nedavno je v Avstraliji trinajstletni dijak Ray Montevelli v grmovju blizu doma naletel na več kot dva metra dolgega tajpana. Kača je dečka takoj napadla, toda deček je bil zelo prise- ben. Z nožem, ki ga je imel pri sebi, je kači odrezal glavo, katero je potem ne- sel v bolnišnico, da ji odvzamejo strup. Vest o prisebnosti in neustrašenosti dečka se je hitro raznesla, saj so mno- gi odrasli ob srečanju s tajpanom iz- gubili živce in se brez obrambe predali usodi. navzgor, ali pa vodo spraznjujejo, pri »plovbi« navzdol. Za eno ladjo, ki plu- je po tem prekopu, morajo pretočiti 200 milijonov litrov vode. S to vodo zalaga napravo reka Rio Chagres, ki so jo za- jezili v 422 ploskovnih kilometrov ve- liko jezero. Pregrade delijo velikansika železna vrata, ki jih je na vsej dolžini prekopa 46. Široka so 40 metrov, visoka od 14 do 15 metrov, debela pa dva metra. Za ta vrata so porabili 60.000 ton železa, koliko materiala pa so vgradili v beton za te ogromne bazene, v katerih pla- vajo ladje kot čolni v ribnikih, si pa sploh težko predstavljamo. Za začetno pregrado so morali v živo skalo vkles-ati 13 km dolgo in 26 me- trov globoko korito, pri tem pa odstra- nili tudi 125 metrov visok skalnat hrib. Izgradnja prekopa je stala 380 milijo- nov dolarjev. Kljub temu, da se danes potniki ustavljajo pod Keopsovo piramido v Egiptu, ki je bila pred 3000 leti zgra- jena s primitivnimi sredstvi in je vi- soka 14€ metrov, vanjo pa vsajeno nad dva in pol milijona kubičnih me- trov kamenja in velja ta zgodovinsiki spomenik za prvega od sedmih antičnih čud, je Panamski prekop dandanes tudi dostojen tekmec graditeljev pred ti- sočletji, vsej razpoložljivi mehanizaciji navkljub. REŠEVALNA POSTAJA CELJE sprejme v službo siposobnega in treznega VOZNIKA — AVTOMEHANIKA Pogoji: poklicni voznik »D« ka- tegorije z avtomehaničnim izpi- tom, s stanovanjem v Celju ali v najbližji okolici. Nastop službe 1. II. 19&o Mesečni prejemki po Pravilniku o plačah zdravst. zavodov. Uprav, odibor O, Alojzij, Alojzij, če bi le imela tvo- ja žena Franca razumevanje za topo- gledne tvoje podvige! Pa ni imela. Temveč jo je pičilo, kakor da bi jo dregnil s šilom: »Pa ne, da hi? O, prav zagotovo! Babe so vsega zmožne, bogve kaj vse so že lahko imele z njim.« Vinski duhovi so ji slikali v domišljiji velikanska področja pregrehe tem- bolj, ker je pravkar sama brskala po lastnem smetišču. Ali pa so drugačne? Seveda niso! In mož? Vsi so enaki in so kakor Likar in Preložnik. Nezadržano se ji je izvilo: »Klada pijana!« Nato pa: pljusk! ,Debel curek se je pocedil po Alojzije- vem koščenem obličju. Prha je obliz- nila še njegovi sosedi. »Tu imaš! Jaz ti bom pokazala zalivati se! — Veste, mere ne pozna, potlej pa neumnosti klati in ženske nadleguje.« »Meni se pa zdi, da drugemu hiša gori,« se je znebila šefova. To je bila nepremišljena in je spod- nesla jez spred Francinega jezika, spod katerega se je ulilo: »Da vas ni sram tuje dedce zavajati.« In proti poštar- jevi: »In še ta koklja, ki...« Ta pa jo je prevreščala: »Natolce- vala bo! Ta si upa natolcevati, ki se ji še v temni noči topi maslo na glavi?« »V pošteno družbo se štuli, pa se je še Ficki otresajo,« je še ščipnila šefova. Juh, je nastal direndaj, ko na sejmu! Ti so zmerjali, oni mirili, drugi se pa smejali. Smolkova je vse prevpijala: »Ne, ne boste mojega moža! Ženo ima in otroka. — Kaj pa sediš, bivol? Viš, še zgane se ne v obrambo nesramno na- padene žene.« Pognala se je za možem, pa jo je k sreči zaneslo vstran. »Tako, zdaj pa imaš zakon in nebeške radosti v njem in si lahko nastaviš še rogljičke, voliček sestradani!« je zavi- jal kolega Vinko. Ampak ga Alojzij ni slišal, kajti je po utrti navadi potegnil glavo med rame, potlej pa pograbil vo- ziček in zapuščal prizorišče kar so ga nesle noge. V. Tudi ie tako pretkan trgovec kupi svojo ieno d vreči. (Nieizsche) »Dobro jutro!« je zažgolelo tako pri- jetno izza ograje, da se je Alojzij vrto- glav od Aežanja v parterju zmedel. Nihče drug ko sosedova Lizika, lepa ko mlado rosno jiUro, mu je zagostolela v pozdrav, da ni mogel očesa odmakniti od nje. Ko pa je, je odrevenel, kakor bi ga zasačili pri tatvini. Je privid ali resnica? V okencu je ko namrščena sova ždela ženina kuštrava glava. Kakor pred pogibeljo jo je ucvrl v pisarno. Ampak delaj, če moreš! Ne, Alojzij Smolko danes ni mogel delati. Glava mu je silila na prsi, grlo se mu je ožilo, nekaj ga je dušilo, misli so ga nebrzdano puščale na cedilu. Kakor od nekod iz globine je zaslišal: »Nate, ko- lega Smolko, zaužijte malo!« Stala je ob njem in mu z desnico mo- lela obložen kruhek. Z obema rokama je hlastnil po njem. Ona pa je že se- dela zopet na svojem mestu. Ali pa ne sedi tu njemu nasproti že dve leti? Ali je ni gledal? Je, le opazil je ni. O, Asta, kako dober je tvoj kruhek! Nedoločeno je buljil v dekle. »Te mikasti, kaj, tista tvoja preljuba žena,« se je vmešal Vinko. »Pa naj te le! Kožo ti naj odira. Počasi. Vsak dan malo. Ali pa ne delaš sramote svojemu spolu. Ti si možak? Figamož! Če si se že moral obabiti, bi vsaj vzel tega an- gela. Kaj prida ni, pa vendar . ,•.« »Ampak, kolega Vinko!« »Psst! — Nd, kadi, šlapa zakonska! — Vidiš, pri tej bi vsaj bil koliko toliko gotov, da nisi le krušni oče njenemu pamžu.« »Kaj takega!« »Psst. Jaz že vem, kako in kaj. Mene ženska ne premoti. Je vrgla Franca njega dni laso tudi name. Toda: raje mlinski kamen ko pa žensko okrog vratu! — Ti pa svojo pretepi! Pa kaj boš ti, reva! Glej, ta duša vsaj ne bi rožljala s tvojimi kostmi in manj bo- leče bi te tudi zvijalo po drobovju.« Alojziju je venomer zvonilo v ušesih; v levem: tepi jo, v desnem: ne domov! Pa je šel domov, tepel pa žene ni, am- pak so se ko žolča tresle hlače njemu in ko mrzlica trepetalo njegovo srce. It previdnosti je prisluhnil pri oknu. Med otrokovo vekanje je usekavalo že- nino javkanje. Udri je čez prag. Na razgaljeni postelji sta točili solze obe Franci. Od velikega ganotja je Alojzij ročna stikal za pregreho. Našel je: Li- zikine, ko spominčice plave oči — obe- tajoč" jutro. Astin kruhek — zapeljivo jabolko. Vinkova be?eda — šunt na punt! V zavesti krivde in greha bi se Alojzij koj spmtil na kolena za spre^ plrd. in odpuščanje, če ga ne bi pre- hitela žena. »Uničil boš našo družinsko srečo, razuzdanec,« je posmrkavala. »Se zaj- trka nisi utegnil pripraviti lastnemu otroku, tako se ti je mudilo. In kam? Kam? Naravnost k oni češplji gizdavi. Da se mi le upaš pred oči!« V hipu je bila na petah. Alojzij pa ne bodi len, je že tudi pla- nil za kuhinjska vrata. »Le beži, le, nesreča! Kdo pa je lazil za kom, ti ali jaz? Ali nisi posedal v senci na vrtu in žrl kruh in maslo, da si me potlej spravil za zahvalo v ne- srečo? Za tako bridkost zaslužiš ...« Alojzij ni čakal na zaslužek, temveč je zaloputnil vrata in jih tiščal z vso močjo. Ko ni mogla donj, je zateptala z no- go: »Skidaj se od hiše! Koj! — Sicer pa grem sama.« Ključ je oglušujoče zaškrtal. Potem je nastal mir, ki ga je pretresal le otrokov otožni jok. fitev. a — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 13. janiiarja 1»56 V letu 1956 - vse sile za napredek telesne vzgoje In športa Jakob Zen, prodsednik Štajerske smučarske podzveze Smučarstvo net Štailerskern Področje Štajerske podzveze Je zelo obšir- saj obsega fes predel od Save do avstrij- •ko-nadžarske meje. Smučarstvo je t zadnjih letih na tem predelu lepo napredovalo. Seveda ■e velja to za vse področje. Pri tem prednjači celjski in trboveljski bazen, mariborski predel pa je razen Maribora precej pasiven. Z decen- talizacijo organizacijsko operativnih in propa- (aadnih nalog od smučarske zvez« Slovenije ■a podzveze pred leti, je bil napravljen velik korak, ki je za nadaljnji razvoj te panoge Športnega ndejstvovanja precej koristil. Od nalog, ki stoje pred našo podzvezo se postavlja problem nadaljnje decentralizacije. Nemogoče si je zamišljati, da bi podzveza lahko ■spešno intervenirala in nudila dovoljno pomoč •b vznožjih Pohorja, Haloz, Slovenskh goric, v Prekmurjn, v Zg. Savinjski dolini in drugod, kjer ta šport ni razvit, ali pa zamrl. V letih obstoja podzveze se je razvila močnejša aktivnost v Celju in okolici, v trboveljskem predelu in Marboru, tako, da bi v bodoče lahko bili tn ustrezni smučarski fornmi, ki bi prevzeli nadaljnjo in še bolj neposredno skrb M nadaljnji razvoj te športne dejavnosti. V tretjem letu svojega obstoja smučarska podzveza lahko beleži lepe rezultate, čeprav istočasno poudarjam, da z njimi nismo zado- voljni. Ob prizadevnosti članov podzveze in aktivnih sodelavcev v raznih krajih so nastala ■ova smučarska društva. Zgrajenih je bilo pre- cej smučarskih objektoT. Povečalo se je ite- vilo vaditeljev in sodnikov, kar je poleg or- Sanizacijskega utrjevanja plod dosedanjega ela. Kot najvažnejše se pred našo podzvezo in vse naše organizacije postavlja vprašanje, kako zajeti čim več mladine, jo smotrno vzgojiti in usposabljati. Ko razpravljamo o teh stvareh, vedno naletimo na problem opreme, pomanj- kanje vaditeljev in prizadevnih organizatorjev. Mislim, da so to vprašanja, ki jih ne bi smeli odlagati. Kar se tiče opreme, so nekatere or- ganizacije skupno z društvi prijateljev mla- dine, sindikati in drug^imi pokazali pohvalne uspehe, (kot n. pr. v Celju). Za vaditelje bo naša podzveza tudi v letošnjem letu organizi- rala tečaje. Tako kot pri vsaki stvari, je tudi to odvisno od ljudi, ki se ne ustrašijo težav in ki se zavedajo, da je samo od prizadevnosti odvisen uspeh. Vse prizadevanje zaslužijo naša drnštva, društva Partizan ter tndi nekatere šole, ki so na tem področju žele uspeh. Mislim pa, da v raznih krajih, predvsem ob Pohorju, Zg. Sa- vinjski dolini, Zadreški dolini, na Kozjanskem in drugje, ne bi bilo odveč, da SZDL in mla- dinske organizacije posvetijo temu vprašanju primerno skrb. Posvetovati bi se bilo treba, kako začeti reševati to vprašanje na šolah, kako pritegniti mladino v društva, oziroma društva ustanavljati itd. Naše težnje, da se ekonomsko dvignemo, da ustvarimo nove socialistične odnose, se bodo toliko boljše in uspešneje uresničevale, če bomo polagali večjo skrb za pravilen razvoj mladega človeka. Človek, ki je pravilno te- lesno in umsko razvit, lahko sebi in skupnosti največ koristi. Zato apeliram v imenu Štajer- ske smučarske podzveze na vse naše organi- zacje, društva Partizan, na vse družbene or- ganizacije in prosvetne delavce, da pri reševa- nju teh problemov nudijo vso pomoč. TELESNOVZGOJNO DRUŠTVO PARTIZAN V PETROVCAH KLJUB TEŽAVAM LEPO USPEVA Ob povprečni adeležbi članstva je bil v ae- deljo redni občni zbor telesnovzgojpega dru- štvo v Petrovčah. Kljub temu pa je zrtor po- tekal v znamenjn doseženih uspehov, ki aiso bili majhni in go tem bolj razveseljivi, ker »ima društvo skoraj nobenih materialnih po- gojev za svoje delo. Zaradi pomanjkanja te- lovadnice in ostalih prostorov društveno del« pozimi pravzaprav zaspi, zato pa je tem mar- Ijivejše spomladi, poleti in v zgodnji jeseni, dokler je moč telovaditi na letnem telovadišČM. Pod neumornim vodstvom načelnika Ljuban« Pečnika so že zgodaj spomladi začeli pridno telovaditi vsi oddelki. Posebno vztrajni so bili člani in pionirji, saj odpade nanje od sknpnih 4829 telovadnih ur dobri dve tretjini vadbenih ur. Vsi oddelki so se skrbno pripravljali na pokrajinski zlet v Celju. Društveni nastopi so se pričeli s pouTladan- skim crossom, pri katerem je sodelovalo 69 pri- padnikov. Tudi pri tradicionalni Titovi štafeti je bila množična udeležba. Kmalu zatem pa je društvo na okrajnih prvenstvenih tekmah v ljudskem mnogoboju odneslo v tretji katego- riji kar prvo, na republiškem prvenstvn v mnogoboju pa peto mesto. Pokrajinskega zleta v Celju se je udeležilo 92 nastopajočih. Med letom je društvo sodelovalo pri sosednih to- varniških društvih kot n.pr. v Gotovljah, Sem- petrn, Vojnikn, Polzeli, v Šentjurju, na Go- milskem in v Taboru. V Vo|niku so dosegle prvo mesto orodna, odbojkaska in namizno- teniška ekipa. Tudi gospodarska plat društvene dejavnosti je razveseljiva, saj so se osnovna sredstva društva občutno povečala. Nabavili so nekaj novega orodja, dali 'popraviti staro, uniformi- rali pionirje in odbojkaše itd. Skupno so in- vestirali nad 200.090 din. Na občnem zboru so sprejeli nekatere važne sklepe, med katere sodi na prvem mestu sklep, da se odstopa od prvotnega smotra telesno- vzgojne dejavnosti, ki je temeljilo v glavnem na Tyrševem sistemu. Razen tega bodo dru- itvo organizacijsko utrdili, izpolnili vaditelj- ski kader, pomnožili članstvo, uredili letno telovadišče, itd. Društvu jt čestital k njegovemu zglednemu delovanju in doseženim uspehom predsednik okrajne telovadne zveze Franc Sok, nakar je društveni predsednik Franc Cink razdelil lepo število diplom, ki so si jih priborili kot celota in posamezni člani na mnogih tekmovanjih v minulem letu. France Lnžnlk, predsednik smučarskega dru- štva Celje: VSE SILE ZA RAZVOJ MNOŽIČNEGA SMUČANJA Za smučanje je med najmlajšimi veliko za- ■imanja. Naše društvo se bliža številu 1000 članstva, večina teh pa Je pionirjev in mla- dine. Naša skrb je vzgoja novega vaditeljskega kadra, povečanje števila sodnikov, predvsem pa nabava smuči. To so osnovni pogoji za na- daljnji razvoj množičn^a smučanja, o katerem toliko razpravljamo. Tudi v letošnjem letu bomo vlagali vse sile za napredek množičnega smučanja. Torišče našega dela je organizacija stalnih popoldanskih smučarskih šol na bližnjih smučiščih, množičnih tekmovanj in iz^tov v Eimsko prirodo. Pri organizaciji teh prireditev bomo pomagali tqdi vsem šolam in ostalim organizacijam (sindikatom, obveznikom pred« vojaške vzgoje itd.). Letošnji koledar prireditev je pester in nam bo nudil dovolj zadovoljstva, funkcionarjem pa tudi naporov. Kar poglejmo si najvažnejše prireditve: prvenstvo štajerske smučarske pod- ■veze, smučarsko prvenstvo partizanskih dru- štev, mladinsko prvenstvo LRS, tradicionalno tekmovanje v spomin pohoda Štirinajste, dvo- boj Celje: Zagreb, prvomajski veleslalom na Okrešlju, mednarodna revija smučarskih sko- kov v Celju in številna pionirska ter mladin- ska tekmovanja. Vsem našim smučarjem je pri srcu krasno, Novozgrajeno slalomišče za Aljaževim hribom, kjer bo ob prvem snegu montirana 300 m dolga žičnica. Trenutno nas navdaja malodušje — smo sre- di zime, pa brez snega! šolske počitnice, na- menjene veselju in oddihu mladine v lepi zim- ski prirodi. niso dosegle letos svojega na- mena. Upajmo, da nas bo sneg le razveselil v najkrajšem času in da bomo lahko pričeli i smotrnim delom,« Jože Gombač, predsednik 2SD Celje PRIMANJKUJE NAM IGRIŠČ Smo mlado društvo in bomo letos slavili iele 5 letnico obstoja. Pričeli smo brez strehe in lastnega igrišča. Naša naloga je bila odtegniti kar največje število mladine iz ulic in cest ter jih zaposliti v športu. To nalogo smo uresničevali vsa zadnja leta in tako so nastali 4 klubi 9 stotinami mladih ljudi: plavalni, ro- kometni, košarkarski in nogometni. Od vseh celjskih špoiinih društev smo naj- revnejši in imamo največje težave z igrišči. Zadnja poplava nas je močno prizadela, preko noči smo ostali brez igrišč in zasilnega plava- lišča. Skromne so bile dotacije pri naših obno- vitvenih delih in vsa škoda še danes ni porav- nana. Z ljubeznijo in prostovoljnim delom smo obnovili večino igrišč. Delo pa bomo nadalje- vali še v letošnjem letu in pri tem računamo na večje razumevanje in pomoč OLO in Obč. LO Celje, podjetij in ustanov. Naša največja skrb velja tudi v letošnjem letu mladini. Trudili se bomo po najboljših nočeh, da pomnožimo vrste aktivnega član- stva, kjer ga bomo v okviru naših sekcij pri vadbi in tekmovanjih vzgajali v duhn ama- terizma. Od izgradnje naših športnih objektov !e v največji meri odvisna tudi rast kvali- ete naših športnikov, ki so že v preteklem letu pokazali visoko stopnjo zrelosti. V ko- iarki imamo v mladinkah sijajno ekipo, ki je med najboljšimi v državi, rokometaši pa se uspešno uveljavljajo v slovenski ligi. V letošnjem letu bomo dostojno proslavili nai društveni jubilej in upam, da nas bo ob tej priliki celjska javnost bolje spoznala.« Venčeslav Jeras. predsednik SšD Beton ŠPORT NAJ SLUZI RAZVEDRILU DELOVNIH LJUDI »Naše društvo si vsa leta prizadeva pribli- žati zdrav šport našemu delovnemu človeku. V tem prizadevanju smo delno že uspeli. V okvi- ru d^ruštva imamo aktivne sekcije v nogo- metu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu in balinanju, v katerih se poleg moških udejstvu- jejo tudi ženske. Najbolj delavni in največje uspehe imajo naši kegljači, izredno aktivni pa so tudi odbojkarji. Tudi v 1. 1954 bo naša prvenstvena naloga nadaljnje vključevanje mladine v športno ak- tivnost, kar nam bo » tesnim sodelovanjem mladinske organizacije brez dvoma tudi uspe- lo. V kolektivu imamo dovolj mladine, od tega ■amo vajencev 1091 S vključevanjem mladine v športno aktvnost želimo isto odtegniti od slabih navad in zj^ledov, ki so ie pogosti v gradbenih kolektivih. V ostalem ne bomo pozabili na različna športna tekmovanja, ki vežejo naše športnike v najrazličnejših slovenskih ligah, organizirali bomo že svoj tradicionalni športni dan, na ka- terem bodo sodelovali vsi večji gradbeni ko- lektivi Slovenije, sodelovali na sindikalnih tek- movanjih, športnih prireditvah in turnirjih, ki so tradicionalna v celjskem okraju. Ponavljam — naša prvenstvena naloga bo tudi v letošnjem letu nuditi našim delovnim ljudem, zlasti mladini, potrebno razvedrilo pri Športnem udejstovanju, vzporedno s tem pa bomo stremeli tndi k izboljšanju kvalitete.« Rudi Peperko, podpredsednik SD Svoboda POTREBUJEMO VEČJE ŠTEVILO ŠPORTNIH DELAVCEV »Delavska mladina je pokazala velik interes za športno izživljanje v okviru našega novega drnštva. Okrog 200 mladih ljudi smo že v prvem letu svojega obstoja vključili v nogo- metno, namizno-teniško in kegljaško sekcijo. Pričeli smo graditi prav pri najmlajših in zato nismo računali na kvalitetne storitve, četudi teh ni manjkalo (namizni tenis, nogomet — pionirji). Naše društvo je delalo v lepem so- iitju X ostalimi celjskimi društvi in ni »ku- povalo« ali »kapralo« talentiranih iportnlkov is drugih druitev v svoje vrete. Najbolj smo bili veseli uspehov naših pionirjev-nogometa- šev, ki so se uvrstili na 2. mesto v LRS. Uspehi bi bili v vseh sekcijah še večji, če bi športni delavci, ki so na skupščini prevzeli določeno delo, pokazali večjo marljivost in volio do dela. Naša glavna naloga r novem letu bo izbira delavoljnih športnih delavcev t upravni odbor društva na predstoječi skupščini, izgraditev garderobe in sanitarnih naprav na igrišču, red- na vadba, udeležba na tekmovanjih in izvedba športnega dne.< Hokej na ledu VISOKA PORAZA CELJANOV Celjski hokejisti so v prvenstvenih tekmah slovenske lige doživeli dva krepka poraza. V ^fesenicah so si nabrali 22 golov, doma proti ^jubljani pa 17! V obeh tekmah je za Celja- ne dosegel častni gol Jenko Baldo. Visokim porazom se ni čuditi, saj celjski hokejisti ni- majo umetnega drsališča in s tem možnosti vadbe. Letošnja zima je muhasta in južne sape 80 že petkrat izbrisale drsno ploskev v Mest- nem parku, nasprotno pa imajo Jeseničani in Ljubljančani za seboj že 3 mesece drsanja na umetnem drsališču v Jesenicah. Drsalci z vremenom nimajo sreče Zaradi nastale od juge je DRSAU^A REVIJA dunajskih drsalcev ponovno preložena. Izvajana bo, ko bodo nastopili ustrezni pogoji. Vstopnice ostanejo v veljavi, in se predprodaja nadaljuje. TRIDEKDUA LECIONO Bonan matenon, karaj gekamaradoj! Mi estas tre scivolema kiel aspektas via korespondanto. Scivolema — radoveden, -a -o. V besedi scivolema imamo pripono EM, ki f)omeni biti nagnjen k čemu: dormema — zaspan, babili — klepetati, babilema — kle- petav. Mi jam bone vidas tiun sinjoron, kiu havas esperantan flageton. Sajnas, ke li estas tre simpatia homo. Flago — zastava, flageto — zastavica, sajni — zdeti se, Glagolsko obliko šajna« ste uporabili brezosebno. Takih oblik imamo še več, n. pr.: pluvas — dežuje, nežas — sneži, ktp. Ni alprosimigu al la sinjoro. (Pribli- žajmo se gospodu). Ni devas prezenti nin una al la alia, Via korespondanto estas tre afabla sinjoro. Kien ni nun iros? Tre veršajne ni veturos al la ho- telo. Ni certe veturos per la subtera (podzemeljska) fervojo. Proksime de la stacidomo estas enirejo al la subtera fervojo. Ho, kiom da homoj atendas la vagonaron. Post kelkminuta veturado ni, jen eliras. Kiel granda estas tiu pa- lačo sur la dekstra flanko! Jes, gi estas farna Louvre. (Da, to je znani Louvre). En ži trovitas muzeo, ču ne? Jes, tre granda muzeo gi estas kaj tre valora. Cu ni vlzitos tin dum nia restado en Parizo? Certe ni vizitos gin, sed hodiau ni rigardu iomete (nekoliko) la urbon ekstere. Kia monumento estas tie, meze sur la krucigoj de la stratoj? (Kakšen spomenik je tam v sredi na križišču cest?) Gi estas arko de triumfo. Sub gi estas tombo de nekonata soldato. Monumento — spomenik, arko — lok, obok, slavolok, triumfo — zmagoslavje, zmaga, tombo — grob, soldato — voj^. De čiuj flankoj venas či tien la stra- toj, Cefa (glavna) de ili estas la strato kun la nomo Elisea kamparo. (Elizej- ske poljane). Tiim nompn mi bone ko- nas, mi legis gin jam en multaj libroj. Cu vi jam legis la libron de Erich Ma- rie Remarque? Arko de trivimfo? (Ali ste že brali knjigo Erika Marije Re- marica. Slavolok zmage?) Jes, mi legis tin kaj mi ankafi vidiš la filmon lau tiu romano. Tra Parizo fluas rivero Seno. Kion signifas tiuj standoj apud la rivero? (Kaj pomenijo te stojnice ob reki?) Sur tiuj stndoj oni vendas di- versajn uzitajn librojn. Jen, estas pen- tristo, kiu ekspozas siajn verkojn ec sur la trotuaro. (Evo slikarja, ki raz- stavlja svoja dela kar na pločniku). Pentristo — slikar, trotuaro — pločnik, signifi — pomeniti, eskpozi, ekspozicii — razstaviti, eč — celo. Nun ni estas en la proksimeco de»la strato Rivoli, kie trovigas grandegaj magazenoj (trgovine). Eč en la keloj estas vendejoj. Aliaj vendejoj estas gis la kvara etago. Kelo — klet. Kaj tiu belega domo, kio estas gi? Gi estas operejo (opera). Baldau ni venos gis la pregejo Notre Dame. (Kmalu bo- mo prišli do Notrdamske cerkve). Tiu či pregejo ludis gravan rolon (vlogo) en la historio de Parizo. Jes, ankau gin mi konas el multaj libroj. Por vi- ziti la turon oni bezonas pagi enirpre- zon (vstopnino). Turo — stolp. Nun ni veturOs per aiitobuso gis la Eifelturo. Cu ankau tie oni devas pagi la kotizon por supreniri? Certe, kaj gi estas eč alta. Kiel la turo mem, ču ne? (Kkor stolp sam, li ne?) Kotizo — prispevek (denarni). Jes, vi pravas, oni havas tri diver- sajn tarifojn gis diversaj altecoj. Cir- kaurigardo de la supro de la turo estas majesta. (Razgled z vrha stolpa je veli- časten). Antau ni kušas la tuta vasta urbego. Kaj milionoj da parizaj enlo- gantoj svarmas lau la stratoj kvazau formikoj en la formikejo. Vasta — prostran, enloganto — prebivalec, Bvarmi — mrgoleti, vrveti, rojiti, formiko — mravlja, formikejo — mravljišče, kvazaii — kakor bi. Estas jam malfrue kaj mia franca amiko, nia akompananto (spremljeva- lec) jam deziras reveni al la hotelo. Akompani — spremljati, akomi>a- nanto — spremljevalec. Bone, ni revenu, ni ja povos ankoraii en venontaj tagoj trarigardi la urbon. Fartu bone en Parizo kaj gis la re- vi do! RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora Zsilec razpisuje naslednja delovna mesta: 1. UPRAVNIKA OBČINSKE CESTNE UPRAVE Pogoji: gradbeni tehnik z večletno prakso 2. PRAVNEGA REFERENTA . v oddelku za splošne zadeve in proračun Pogoji: pravna faktilteta z upravno prakso 3. PERFEKTNO PISARNIŠKO MOC z znanjem strojepisja in po možnosti stenografije Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali naziv v stopnji te iz- obrazbe ter strokovni izpit. Plača po temeljni ur.edbi, dopolnilna plača po dogovoru oziroma I)o odloku občinskega ljudskega odbora. — Pravilno kolkovano prošnjo 2 življenjepisom in opisom dosedanjih službenih mest je vložiti do 1. februarja 1956 pri Občinskem ljudskem odboru 2alec. — Nastop slvižbe takoj. Komisija za volitve in imenovanja Ce si pogrešil lani, popravi to letos. Zaklanega pra- šiča pravilno oderi in oddaj kožo KOT£«KSU, ki plača za kožo slovenske pasme 200 din za kg. Ne zametuj denarja, gospodinji pa prihrani nevšeč- no delo z žaltovo slanino na koži. Da! Tudi letos kakor lani in kakor prihodnje leto paziva KOT£KS naše prašičerejce in klavnice, da ne zavržejo niti ene kože, mar- več skrbno oderejo vse zaklane prašiče, a KOTEKS jim bo plačal za kožo slovenske pasme 200 din za kg. PUTNIK - SLOVENIJA poslovalnica Celje bo organizirala štiridnevni izlet v Mnnchen od 25. do 28. februarja 1956. Prijave sprejemamo do vključno 6. februarja 1956. Točnejse pro- grame potovanja zahtevajte v poslovalnici. Istočasno obveščamo, da bomo organizirali 18. marca 1956 ob priliki spomladanskega ve- lesejma, tridnevni izlet na Dunaj, ftijave sprejemamo do 20. februarja 1956. Podrobnejša pojasnila za potovanje dobite v poslovalnici skupno ■ programu Potujte z nami! POZIV Pozivamo vse stranke, ki imajo na- ročena očala na recepte Socialnega za- varovanja, da jih dvignejo najkasneje do petka, 2». januarja 1956. Po tem roka zapadejo v korist podjetja. Urarstvo-optika, Celje, Tomšičev trg 4 ŠOFERJI - POZOR! Združenje šoferjev in avtomehanikov LRS podružnica v Celju vabi vse šoferje in avte- mehanike iz Celja in okraja Celje na REDNO LETNO SKUPŠČINO, ki bo v nedeljo, dne 15. januarja 1956 v Sin- dikalni dvorani v Celju, Šlandrov trg 5, s pri- četkom ob 8,00 nri. šoferji — avtoniohaniki, pokažimo svojo za- vest do naše edine strokovne organizacije s tem, da se skupščine polnoštevilno udeležimo. Vljudno so vabljeni tudi predstavniki ljud- ske oMasti in družbenih organizacij. Odbor PUSTNE PRIREDITVE V CELJU Olepševalno in turistično društvo Celje prireja tudi letos tradicionalne pustne prireditve. SPORED PRIREDITEV SOBOTA, 11. FEBRUARJA: Ob 20, Mlinarjev Janez: Pustno rajanje. Posebni avtobusni prevozi v obe smeri za- gotovljeni. NEDELJA, 12. FEBRUARJA: ob 16, Narodni dom: Mladinska maškarada. Nagrade za najoriginalnejše maske. TOREK, 14. FEBRUARJA: ob 20, Narodni dom: 29. tradicionalna ma- škarada. Konkurenca mask — Izvolitev naj- originalnejših mask — bogate nagrade. . Predprodaja vstopnic za vse prireditve od 6. fe- bruarja dalje v društveni pisarni od 10—12 ure. Olepševalno in turistično društvo Celje SKLADIŠČNIKA s prakso v kmetijskih podjetjih, vešče- ga tudi prodaje in nakupa, sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Vrtnarska šola, Celje — Medlog PRODAM mali lokal v mestu. Naslov v upravi lista. PRODAM kompletno električno strešno stojalo. Celje, Cret 51. PRODAM radio (inozemski) manjše oblike. Na- slov v upravi lista. PRODAM, ugodno, suhe hrastove deske in sko- r^ novo železno peč. Lednik, Zagrad 45. PRODAM zelo dobro ohranjeno nerabljeno posteljo s trpežnim podstavljenim žičnim vložkom, ki se uporablja brez posteljnega ogrodja. Naslov v upravi lista. PRODAM ročni voziček, malo rabljen, nosil- nost 100 kg in en par močnih delavskih usnjenih škornjev št. 43 (malo rabljeni in nepremočljivi). Bizjak, Celje, Breg 21. PRODAM ugodno parcelo 813 kv, metrov. Pilko^ Ljubljanska cesta 20. PRODAM smrekove deske. Naslov v upravi lista. PRODAM enostanovanjsko hišo, sadni vrt in parcelo, 4 km iz Celja (do hiše lastna avto- mobilska cesta). Informacije: Jože Sumrak,. Celje, Lopata, nova hiša. PRODAM stavbno parcelo 873 m». Naslov v uoravi lista. PRODAM ali zamenjam parcelo v Medlogu (bivša parcela Lednik). Naslov v upravi lista. PRODA.M niivo 875 m« v Levcu. Vprašati Lava 5. Celje. PRODAM lepo urejeno manjše posestvo — zgradbe v dobrem stanju (v bližini Petrovi — Sav. dolina). Naslov v upravi lista. ZAMENJAM čisto stanovanje v sredini mesta (velika parketirana sončna soba, kuhinja in pritikline) za enako stanovanje v mestu na Teharski cesti ali na Jožefovem hribu. Naslov v upravi lista. PROSIM NAJDITELJA nove usnjene moške ro- kavice, da jo vrne proti nagradi na naslov: Jože Arčan, Bukovžlak 26. STENODAKTILOGRAFINJO sprejmemo v služ- bo takoj. Plača in ostalo po dogovoru. Tekstilna tovarna Prebold. SPREJMEM na hrano in stanovanje dve učenki ali dve dijakinji. Naslov v upravi lista. UPOKOJENI GOSPODINJSKI POMOCNlCI nu- dimo za pomoč v gospodinjstvu sobo in hrano na deželi. Naslov v upravi lista. IZJAVLJAM, da nisem plačnik dolgov moje žene Angele Senič iz Dobrne. Nevdjavne so tudi vse kupčije, ki jih ona sklepa. Jože Se- nič, Dobrna. Dr. ZAVRSNlK FRANJA, specialist za kožne in spolne bolezni, Celje, Malgajeva 12 (pri L gimnaziji) ORDINIRA V BODOČE OD 13. DO 14. URE. Nedelja, 15. Jan. 10,0« Od melodije do melodije 10,30 Oddaja za žene 10,35 Poje ženski pevski zbor »Svobo- da« p. v. Toneta Tržana 10,50 Borovnik Valentin: Partizansko gibanje v Vojniku 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,30 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame in objave Ponedeljek, 16. Jan. 18,N Poročila 18,10 Športni tednik 18,35 Prenos iz Ljubljane Torek, 17. Jan. 18,00 Poročila, pregled »Tečera« 18,10 Brahms: Madžarski plesi 18,30 Prenos iz Ljubljana Sreda, 18, Jan. 18,00 Poročila 18,10 Bojan Luzner: Otreške napake 18,30 Igra trio Edvarda Goršiča iz Celja 19,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 19. Jan. 18,00 Poročila, pregled »Večera« 18,10 Spored bosanskih narodnih pesmi 18.30 Prenos iz Ljubljane Petek, 20. Jan. 18,00 Poročila, pregled CelJ. tednika 18,10 Po svetu zabavnih meledij 18,35 Prenos iz Ljubljane Sobota, 21. Jan. 18,00 Poročila 18,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,55 Prenos iz Ljubljane CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 13. Jan. 1956 ob 15. uri - Ranko Ma- rinkovič: GLORIJA - IV. srednješolski abonma Nedelja, 15. Jan. 1956 ob 14. uri — George Axelrod: SEDEM LET SKOMIN - Gostovanje v Topolšici Ponedeljek, 16. jan. 1956 ob 14,30 in 20 — Shakespeare: OTHELLO — Gostovanje v Brežicah Torek, 17. jan. 1956 ob 19. — Shakespeare: OTHELLO — Gostovanje v Kostanjevici na Krki KINO UNION, CELJE Od 13. do 17. I. 1956: »PLAMEN IN TELO«, ameriški barvni film Od 18. do 22. I. 1956: »POLETNO GOSTOVA- NJE«. ameriški barvni film KINO DOM, CELJE Od 16. do 22. I. 1956: »SIMERONSKA ROZA«. ameriški barvni film Od 23. do 27. L 1996: »SE ZmjO«, madžarski film