Političen list za slovenski narod« f • polti prejemaš velja: Z» celo leto predpiačan 16 jld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t fld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman velJA: Za celo leto 12 ?ld., za pol leta <5 ?Id., za četrt leta I vid., za en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, 8emeniške ulice it. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in vel j i tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če ee tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. 288. V Ljubljani, v sobota 14. decembra 1889. Letnil* XVII. Državni zbor. Z Dunaja, 12. decembra. Levičarji pa češko državno pravo. Kdor je danes poslušal obravnave državnega zbora, bil bi skoraj mislil, da biva v Pragi v dvorani deželnega zbora češkega, ne pa v državno-zborski palači na Dunaji. Vse razprave in vsi govori so se namreč sukali edino le o dogodkih na Češkem in o češkem državnem pravu, ki levičarske poslance tako srbi, da so že v prvi seji 3. t. m. ministerskega predsednika interpelovali, kako vlada sodi o tem pravu? To vprašanje stavili so iz"enako zvijačnih namenov, kakor so bili nekedaj farizeji vprašali Kristusa, sme li se cesarju davek dajati ali ne? Ako namreč vlada odgovori, da je češko pravo opravičeno, imajo levičarji navidezen vzrok izstopiti iz državnega zbora; ako bi pa vlada ne priznavala tega prava, izstopiti bi morali po mnenji nemških liberalcev poslanci češki, ker so se prišedši v državni zbor zavarovali proti temu, da bi se s svojim vstopom odpovedali državuemu pravu češkemu. Na vsak način se ima torej grof Taaffe po njihovi sodbi vjeti v njihovi precep; zato komaj čakajo odgovora na gori omenjeno Plenerjevo interpelacijo. Ker je pa že prešlo osem dni, ne da bi bila vlada kaj črhnila, za to so se danes z vso silo v njo zaganjali ter jo stiskali in pestili: „Odgovori!" Priliko k temu jim je dal predlog budgetnega odseka glede začasnega pobiranja davkov. Izprva so levičarji sedanji vladi odrekali davke, ali pozneje so prišli do spoznanja, da ni pametno državi odrekati za upravo potrebnih sredstev, ob enem pa neprenehoma prežati po roinisterskih sedežih. Zato so nekaj let sem glasovali za proračun in zlasti začasnemu pobiranju davkov pritrjevali brez ugovora. Letos pa je prišlo drugače; že v budgetnem odseku so se levičarski poslanci izpodtikali nad tem, da vlada prepozno sklicuje državni zbor in da vsled tega ni mogoče državnega proračuna rešiti pravočasno; današnji liberalni listi pa so naznanjali, da se o tej priliki tudi v zbornici prične obširna razprava. To seje res tudi zgodilo; poslanec Stein-wender je v imenu svojih tovarišev naznanjal, da ne glasujejo za pobiranje davkov, ker je vlada tako pozno predložila državni proračun, da je pravočasna rešitev njegova nemogoča, kar je po njegovi misli neustavno kračenje pravic državnega zbora. Še bolj se je pa vlada njemu in njegovim tovarišem zamerila s svojim ravnanjem proti Nemcem na Češkem, ki so bili prisiljeni izstopiti iz deželnega zbora. Če pojde tako naprej., sklepal jeSteinwender, bodo morali Nemci pretresati drug za nje veliko bolj pomenljivi izstop! Za njim je govoril nemško-narodni poslanec T tir k, ki ne more ust odpreti, da ne bi pohrustal nekoliko Židov. Očital je vladi sovraštvo do nemško-narodne stranke, ki jo je pripravilo, da je razrušila „šulferaju za Nemce" in „nemško-narodno društvo". Prvemu se je očitalo, da je prestopil svoja pravila in se vtikal v politična vprašanja; politično društvo pa se je pregrešilo, ker je Turku izrazilo svoje zaupanje in ker razširja sovraštvo in zaničevanje zoper Žide. „Človek žida ne sme več po strani pogledati," — rekel je Tiirk, — „sicer že pridiguje sovraštvo in zaničevanje proti njemu. Na ta načiu se ti ljudje stavljajo vladi na stran in niso več enakopravni, ampak privilegovani državljani." Konečno naznanja, da on in tovariši njegovi, Ftirukranz, Kaiser, Ursin in Vergani ne glasujejo za pobiranje davkov. Tretji govornik je bil Plener, ki je v obširnem govoru razpravljal zahteve Nemcev na češkem, ki se ne bojujejo samo za svoje, ampak za pravice vseh Nemcev v naši državi. Napetost na češkem je bila že prej velika, zdaj se je še pomnožila, ker se je sprožilo vprašanje glede državnega prava češkega, po katerem naj bi imela dežela češka svoje posebne pravice. Narodno nasprotstvo bi se bilo veliko laglje poravnalo, — pravi Plener, — če bi Čehi pri vsaki priliki ne bili poudarjali svojega državnega prava. Govornik graja vlado, da je v prestolnem govoru leta 1879 priznavala češko pravo, in omenja resolucije deželnega zbora češkega, s katero je opra- vičeval prestop na dnevni red preko mladočeške adrese, češ, da je vsled tega zopet nastalo vprašanje, ali velja v Avstriji edino le ustava, ali pa tudi tako-imenovano češko pravo? Zato prijemlje in stiska vlado, naj skoro odgovori na to vprašanje, da se bo vedelo, imamo li v Avstriji še cesarsko vlado, državno vlado, ki smatra za svojo dolžnost, ustavo proglašati za ediuo veljavno javno pravo, ali pa se je vlada že tako močno upognila pod jarem strankarskih razlogov, da se oklepa stališča, na katerem je stal češki deželni zbor s svojimi sklepi z dne 9. novembra t. 1. Vlada je posameznim strankam državno-zborske večine odjenjevala, pa je s parlamentarnim mešetovanjem dospela do posebno nevarnega tre-notka; avstrijska ustava ni nobena zamenja za ohranitev kakega ministerstva, ona stoji previsoko, da bi bila cena, s katero bi grofa Taaffeja in njegove tovariše obdržali na ministerskih sedežih. Plener se dalje izpodtika nad češkim deželnim zborom, ker je zavrgel volitve nemških poslancev, ki se niso hoteli udeležiti zborovanja, ter se huduje nad vlado, da je volitve razpisala v pozimskem času. To se je zgodilo samo iz nagajivosti do nemškega prebivalstva, ki ga je vlada tudi s tem razkačila, da je grofa Thuna izbrala za cesarskega namestnika. Čehom je vse dovolila: premembo volilnega reda, po-čehovanje vseh trgovskih zbornic, jezikovni ukaz in druge mogoče reči. Vspeh te politike je, da nas po celi Evropi milujejo, obžalujejo, ali se pa škodoželjno vesele. Nepristranski opazovatelj naših razmer pa mora reči: Tako slabo se v Avstriji še ni vladalo, tako v notranjem naša država še ni bila razrušena, kakor sedaj. Zahteve čeških Nemcev so: uradno varstvo za nemško ozemlje na Češkem, narodna omejitev sodnijskih in upravnih okrajev, narodni oddelki pri raznih velikih uradih, kakor pri višjem deželnem sodišču, pri deželnem kulturnem svetu in deželnem šolskem svetu, vravnava šolstva za manjšino prebivalstva, posebne narodne kurije v deželnem zboru. Levičarji so živahno ploskali svojemu voditelju, ki ga je pa dr. Iiieger kratko, pa krepko zavrnil. LISTEK. Kritiška pisma. vi. Zapečatili, obljubili in prisegli smo „post tot discrimina rerum" nekako pri zadnji večerji letošnjega deželnega zbora politiki vseh barv zgodovinsko-narodno solidarnost, ki ostane brez dvoma neraz-rušljiva do bodočih deželnozborskih volitev, zgodovinsko slavo pa je uživala vže pred zadnjim svojim rojstvom. Ni čuda, da nam jo prišlo nenadno in nepričakovano to najnovejše politiško rojstvo jednako betlehemskim pastirjem in da mu darujemo vsi brez izjeme svoje občudovanje, ter kličemo: „Slava po slovenskih nižavah in višavah vsem, ki so se zjedinili pod zastavo solidarnosti pri zadnji politiški večerji", ako ostanejo zvesti temu politiškemu „menu", vsaj do prvega zajuterka „na vilice", s katerim so pričenja navadno vsako javno zasedanje. Da ni bilo pri tej zgodovinski večerji brez tragičnih prizorov, je naravno. Ko je občudoval pisalec teh vrst posamezno epizode tega. našega najnovejšega sporazumljenja za skrivnostnimi kulisami, je bil ginjen do mazinca, kajti sodil je, da zre slovensko Kiitli, a zopet drugi trdijo, tla so bile le Dantejeve vice, kjer trepečejo spokorjenci. Pred deželno-zborskimi volitvami smo bili razkropljena čreda, a zdaj smo se spojili pod jedno streho vsaj za šestletno dobo, in takova pokora za-dostujo za marsikatero dosedanjo storjeno pregreho in nedoslednost. Potem naj pa trdi in toži kedo, da smo Slovenci v istini tako svojeglavni in trmasti, kakor se govori in piše o nas in da nemarno domače zgodovine, iz katero bi se kovalo brez truda tragedije, — ali pa melodramo, kakor kedo hoče. Navzlic vsej tej domači tragikomediji Slovenci nesmo brez sladkih nad in želj za bližnjo bodočnost. Vlada je prištedila letos pri našem ravnoprav-nostnem postu nič manj kot jeden milijon goldinarjev, katere namerava investovati v bodoče naše narodnostne zahteve, saj je uverjena, da se ne bo-demo zadovoljili samo s svojo domačo solidarnostjo, temveč da bodemo izkušali pridobiti si odškodnino za njo v državnih menicah, ki se ne bodo po-daljšovale od leta do leta, kakor je bilo doslej — v „modi", temveč da se realizujejo „in visu". Da naša ravnopravnostna teorija, po kateri si hočemo prisvojiti nekaj tisočakov za narodno omiko, ni napačna, izpričuje nam najbolje izjava vojnega ministra, ki tudi investuje leto za letom milijone v nove topove, v repetirke raznega kalibra in v vojaške hlače ter tudi povrhu, da se taki izdatki smejo smatrati kot kapital, ki obrestuje izvrstno svojo glavnico. In ako so takove denarne operacijo varne na hipotekah, ki se preminjajo kakor dnevi v tednu, tudi izdatki za naše zahteve, ki so vže štirideset let nepremenljivo in jedne in iste, ne bodo izgubljeni, kajti obrestovali so bodo v hvaležnosti naši od roda do roda, vsaj tako dolgo, da nam Nemci in Italijani ne eksproprijujejo popolno narodnosti iz zemlje slovenske, Vendar bi ne govorili resnice, ko bi trdili, da so niso v teku let, ko se je izluščil vesoljni svet iz svojo prvotno izvirnosti in najivnosti, in ko je postala vže nemoderna najlepša Pindarova oda, izpre-menile in modernizovale tudi našo reve in zahteve. Dočim smo zahtevali doslej le idejalne „circenses", nekaj politiške zabavo in priznanje čisto priprostega našega naslova slovenskega, postajamo od dne do dne vedno bolj praktični in poželjivi. Prepričali smo N Poudarjal je, da večina ustave ni izpremenila, pač pa je levica izpremenila nekatere bistvene določbe, ko čeških poslancev ni bilo v zboru; vzeli so deželnim zborom pravico v državni zbor voliti svoje zastopnike; ravno tako so naredili deželni volilni red in vso ustavo brez njih, ki morajo zdaj voljno trpeti. Nemci so pod varstvom ustave, zakaj se je torej ne poslužujejo, ako se jim kje godi kaka krivica? Ali se more od vlade več zahtevati, kakor da varuje ustavo? Desnica ni zahtevala, naj se odpravi ustava, in je večkrat poudarjala, da jo hoče pre-meniti le po postavnem potu; te pravice pa ji vendar nihče ne more odrekati. Nismo taki Kitajci, rekel je Rieger, da bi verovali, naj ta ustava brez zboljšanja traja morda 5000 let! Vaši predlogi v dež. zboru zahtevajo premembo ustave, katere pa ne gré enostransko izpreminjati. Ce Plenei trdi, da ne gré žaliti dva milijona Nemcev, on dostavlja, da gré še veliko manj žaliti Cehe, katerih je na Češkem, Mo-ravskem in v Šleziji 6 milijonov. Krivično je očitati grofu Taaffeju, da varuje češko pravo; on v tej zadevi še ni ničesa storil, državno pravo češko bilo je pred njim in bo obstalo za njim, in če bi prišla danes levičarska vlada na krmilo, tudi ona ga ne bo odpravila, ker je za njim 6 milijonov Čehov, ki se ne dajo popihati. Dalje govornik poudarja, da ne gré državnemu zboru soditi o deželnem zboru češkem in da so Nemci sami krivi, ako se na Češkem še ni doseglo sporazumljenje med Čehi in Nemci, ker so trdovratno odbijali vse dotične ponudbe. Ako se hočeta dva sporazumeti, morata vsak nekoliko od-jenjati, da se konečno zjedinita na srednjem potu. Ali Nemci tega nečejo; oni hočejo vse le zd-se imeti, zato se ne morejo sporazumeti! Eieger ni bil pripravljen govoriti, ker se ni nikomur sanjalo, da se prične kaka razprava, vendar pa so njegove odkritosrčne besede napravile velik vtis. Za njim je govoril še mladočeški poslanec dr. En gel, ki je prišel tudi do sklepa, da on in njegovi tovariši ne glasujejo za pobiranje davkov. Ker je zbornica želela danes rešiti vsaj to točko dnevnega reda, bil je sprejet konee razprave, ali poslanec Ver ga ni je zaradi Anzengruberjevega pogreba nasvetoval konec seje in ker so z levičarji glasovali tudi mnogi poljski in češki poslanci, bila je ob poludveh popoludne seja zaključena. Dné 13. decembra. Pri mnogih ljudeh velja prazna vera, da številka 13. in petek ne prinašata sreče; »li danes v petek 13. decembra imela je desnica državnega zbora posebno srečen dan. Ministerskemu predsedniku se je zdelo potrebno odgovarjati na včerajšnje napade poslanci Plenerja in je z nekaterimi hudimi udarci, ki so z vso silo padali na levičarje, srečno zvršil svojo nalogo, čas mi ne pripušča, da bi se obširneje pečal s tem govorom, in bodem o njem, kakor tudi o govoru poslanca Začka natančneje poročal pozneje, za zdaj le ob kratkem omenjam, kako se je vršila današnja seja. Za ministrom je skušal Plener zavračati udarce ministerskega predsednika in poslanca Riegerja, pa se je slabo branil, dasi so mu ploskali njegovi privrženci. Smešno je bilo videti, ko je hotel dr. Riegerju iz njegovega govora dokazati, da vlada s češkim klubom obrav- se namreč, da se nam posuše brez materijalnega zaščitja prej ali pozneje tudi najbolj nežne modrice in vile naše, ki zmrzujejo vedno bolj in bolj, odete le s pesniškim navdušenjem naših nadepolnih pevcev, dočim mi navadni realisti zahtevamo tudi podstrešje in zaščitje ter vsakdanjo hrano vedi in modrici naši. Zaradi tega se čuje izmej sladkootožnih pesni naše rodoljubne lirike večkrat tudi mogočni in pro-zajiški — „bas crescendo", ki zahteva: „panem et circenses". Ta mogočni glas rimskega naroda, ki je pretresal nekedaj rimski kapitol, da so se zibali kuru-liški sedeži vlade, udomačuje in razširja se od dné do dné vedno bolj tudi pri nas. Ginjeni smo bili nekedaj do solz, ako si je upal zaklicati kedo javno: „Živeli Slovenci!" in dejali smo: „Takovih mož potrebuje slovenski narod, izvolimo ga za prvaka!" Dandanes so izgubili „živio"-klici svoj nekedanji kurz, a toliko bolj pomenljivo je materijalno vprašanje naše, katerega pa ne reši nikedar naš akade-miški boj za zračne idejale. — „Panem et circenses, utile dulci", naj bode bodoči program slovenski. Psevdonim. uava zaradi odgovora na Plenerjevo interpelacijo, in je dr. Rieger zahteval, uaj mu navede dotične besede o njegovem govoru. Plener je prebiral stenografski zapisnik, baron Sommaruga mu je podal še svojega in zaznamoval dotični odstavek, ali Plener tega, kar je trdil, ni našel, ter je jecljaje med glasnim posmehom desničarjev odložil stenografski zapisnik. Ker je bila vsled ministrovega govora razprava zopet odprta, predlagal je poslanec Jan vnovič konec obravnave, ki je bila sprejeta s 131 glasovi proti 126, dasiravno so z levičarji glasovali Mlado-čehi, južni Tirolci in Coroninijevci. Govorila sta na desnici dr. Žaček, na levici pa dr. Russ, in konečno še poročevalec doktor Kathrein. Žaček je neusmiljeno bičal Plenerja in dokazoval čudno obnašanje njegove stranke. Russ je sicer skušal braniti stališče svojih levičarskih tovarišev, pa je imel smolo, kakor pred njim Pleuer. Nekoliko več o tem poročam jutri. Pri glasovanji predlagal je Kaiser, naj se glasuje po imenih, pa ni našel zadostne podpore. Ko je pri § 2. govoril še Krona vvetter, bil je celi predlog sprejet s 139 glasovi proti 88. Za tem predmetom je bil rešen zakon, ki podaljšuje dosedanji donesek za Najvišji dvor za novih 10 let, in zakou, s katerim se odveza zemljiških pravic Splitske občine na soltskem otoku oprošča pristojbin. Še-le potem je prišel na vrsto mornarski red, o katerem med sklepom tega poročila govori dr. Z u c k e r. Ob treh popoludne je bila seja končana. Prihodnja seja bo v ponedeljek 16. t. m. ob 11. uri dopoludne. Želje in nameni našega obrtništva. Boj za obstanek na vseh straneh. Da so nezdrave sedanje gospodarske razmere, dokazujejo mnoge tožbe nižjih stanov, posebno malih obrtnikov in poljedelcev, ki si z vsem trudom komaj toliko prislužijo, da morejo živeti in plačevati davke. Na eni strani se množi grozno bogastvo v rokah posameznikov, posebno Židov, na drugi strani raste strašna revščina. Krščanstvo je oprostilo delo zaničevanja v pa-ganskih časih. Sin božji sam je s svojimi rokami posvetil delo. Zato pa bi se delo ne smelo tirati in siliti do krutega boja za obstanek, v katerem nimajo več veljave višje nravne postave. Ako veliki možje, kapitalisti, zatirajo delavce kot sužnje, da jim morajo z žuljavimi rokami pa lačnim želodcem množiti premoženje, pri tem pa se ne ozirajo na višjo versko-nravno nalogo življenja, katero imajo delodajalci in delavci, morajo se širiti one nezdrave socijalne ideje, ki so nevarne družbi in državi. Naša liberalna doba je v resnici zakrivila take razmere, katerih posledica je socijalna demokracija in njen boj proti obstoječemu redu. Te razmere so se razvile do sadu, odkar so izbrisali iz krščanske postave zapoved „moli in delaj!" in odkar dobičkaželjni kapitalist ne pozna Gospodovih besedi: „Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe!" Gospodarski liberalizem je z lepimi besedami vpeljal divji boj za obstanek, ki se v navadnem življenji imenuje „prosta konkurencija dela"; zatrjeval je, da se bodo sposobnejši in spretnejši hitro dokopali do premoženja in boljšega življenja. Skušnja kratkih desetletij pa je pokazala trpko prevaro, ker zmagala sta le veliki kapital in brezozirna zvitost izsesavanja, katerima morajo trdne roke in bistre glave darovati svoje moči za borno plačilo, mali samostojni obrtniki, poljedelci in srednji stanovi pa se pogrezajo v revščino. Ogromna večina prebivalstva dela tlako za denarne kneze in posebno za tuji kapital. „Liberalna" prostost prislužka naklada državi večja bremena, narode pa osrečuje z uboštvom. Ali ni tako? V če-gave žepe pa gre vsako leto toliko milijonov obresti od državnih dolgov, katere je prej davčni vijak iztisnil delavskim stanovom, in v čegavib rokah so kopiči sad trudapolnega dela tisočerih rok? Odgovor je na jeziku. In liberalni duh ne dopušča delavcem niti toliko prostega časa, da bi zvrševali svoje krščanske dolžnosti. Nekaj krivde pa imajo ljudje sami, ker niso zvrševali teh dolžnosti. Ko bi se bilo to zgodilo, gospodarski liberalizem ne bi bil v takem bujnem cvetji. Delavski stanovi bi se bili morali sklicevati na svoje nravne pravice, na krščanske dolžnosti tor se z zaničevanjem obrniti od kapitalizma. S tem je v zvezi tudi židovsko vprašanje. Židje, kakor znano, ne delajo, temveč preže po svoji talmudski morali le po dobičku, ki ga mu ponujata trgovina in špekulacija. In sedaj židovska zvitost gospodari in ukazuje na borzi, v trgovini, razprodaji zemljišč, v časopisji, sploh povsod, kjer kaj nese. Zato odpor! Kakor velikanska reka, katere ni moči zajeziti, tako se pojavljajo želje po zboljšanji in premembah v vseh vrstah obrtništva, ki se hoče oprostiti dobrot obrtne svobode, konkurencije in propada. Podpore in pomoči iščejo, in po pravici pri ljudskih zastopnikih v postavodajalnih zborih, oni po deželi pa zro tudi ua tukajšnje svoje tovariše kot voditelje in prednje bojevnike za zahtevane premetnbe in pravice. Pravo je zadel poslanec g. Klein v deželnem zboru, ko se je potezal ob jednem tudi za stav-binsko obrt; omenil naj bi bil tudi, da niso liberalci in njih somišljeniki, od katerih more naše obrtništvo in rokodelstvo pričakovati pomoči in podpore. Saj so celo nemški obrtniki in rokodelci dobro vedeli, kje imajo iskati istinitih prijateljev in zagovornikov svojih koristij. Dogodilo se je tudi v zadnji dobi, da so dunajski obrtniki pri volitvah glasovali za nemško-liberalne kandidate, toda obrnili so se do čeških poslancev, naj bi bili v zbornici tolmač njihovih teženj in zahtev. Ti obrtniki so torej dobro vedeli, da bi njih nemško-liberalni poslanci morali zatajiti načela svoje stranke, ko bi hoteli v tej meri potegniti se zA-nje. Glede želja in namenov ni bistvenega razločka med obrtništvom vseh avstrijskih narodov. Po vsem cesarstvu čutijo potrebo varstva za pošteno delo, obrambe posameznika proti brezozirni in zviti kon-kurenciji. Pri velikem shodu dunajskih obrtnikov v dan sv. Jurija tekočega leta slišale so se iste pritožbe in izražale jednakd želje, kakor na shodu češkega rokodelstva in obrtništva v Pragi meseca marca. Povsod so se slišali ugovori zoper načela takozvanega liberalizma, ki je provzročil propad poštenega rokodelstva in izročil malega obrtnika razuzdani konkurenciji, boju na pest za obstanek. Sedanja državnozborska večina je prič;la novo dobo obrtniškega gibanja. A to je le pričetek; mnogo bode treba še storiti, predrugačiti in popraviti, da se bodo mogla domača rokodelstva razvijati na zdravi podlagi. Rokodelstvo in obrtništvo imata tudi pravico zahtevati, da se raerodajni krogi oz;rajo na njune koristi, ker sta poleg pojedelstva jedro naroda; vsaka njuna škoda ali nesreča je za-jedno narodova škoda in nesreča. Naš obrtnik in rokodelec tudi po svojih vrlinah zaslužita izdatne podpore, ker z marljivostjo in zmožnostjo dokazujeta življenja svojega moči. Nova bolezen — nalezljiva ki-havica. Po vsi južnoiztočni Evropi razsaja zdaj nevarna nalezljiva bolezen, ki je bila tja. zatresena s Kitajskega in srednjeazijskih planjav. To je neobičajno huda kihavica, hripa ali nahod, ki se je zagnezdila v Sebastopolu, Batumu, Rostovu na Donu in zlasti v Tiflisu, kjer je obolela vsa vojaška posadka. Ta bolezen se nazivlje na Ruskem „činska hripka", in se še nikoli tako silno ni pojavila, kakor baš letos, dasi se je prikazala že leta 1395., 1741., 1803., 1833., 1837. in 1847. V starih časih pripisovali so njen pojav nevarnim planetom in zvezdam-repaJcam, kakor kolero in kugo, toda s kolero ni v nobeni dotiki. Nevarno se je pojavila ta bolezen leta 1847. v Londonu, kjer je zbolelo nad 250.000 ljudij. Bolezen ta se širi vsled nalezljivosti, toda njeno svojstvo je doslej še nepoznato. Pravijo, da nastane vsled prehlajeuja in zapreči se, ako dihamo namesto skozi usta rajši skozi nos ter se gorko oblečemo. Skaženi zrak v sobah to bolezen v obče pospešuje. V Saljanu na Kavkazu pojavila se je najprej ta „činska hripka" in ni je hiše brez bolnika. „Kazauskij Listok" iz Vjatke poroča, da je v tamošujem duhovniškem semenišči zbolelo 60 oseb. Konečno so priobčile „No-voje Vremja" vest iz Tomska, da ondi razsaja „sibirska groznica", kakor domači ljudje nazivljejo to bolezen; kihavica ali „hripka" se je torej razširila po vsi ruski državi in vrhu tega po zapadnih pokrajinah. Toda ue samo na Ruskem, temveč i pri nas v Avstriji (v Galiciji in na Dunaji) in na Nemškem straši že ta nalezljiva bolezen. V Peterburgu je v Priloga £88. štev. „Slovenca" dné 14. decembra 1889. poslednjih dneh zbolelo 160.000 ljudij. Vse vojaške bolnišnice so prenapolnjene, mnogo tovarn in delavnic so morali zapreti. Več mestnih oddelkov je opuščenih. Celó carja Aleksandra se je lotila ta bolezen, ki sicer baš ni nevarna, vendar učini človeka s svojimi bolestnimi pojavi za vsako delo nesposobnega. A tudi carjevi otroci zboleli so za to boleznijo, ter je bil brzojavno poklican tji profesor Leyden iz Berolina. Pomenljivo je zlasti, kar je o tej bolezni na nekem shodu rekel telesni zdravnik cesarjev, doktor Zdekauer, da je namreč ta bolezen predbod kolere, ki bode nastala prihodnjo pomlad. „Ko bi Bog dal, da sem se varal", dostavil je dr. Zdekauer. Angleški listi pa imenujejo to bolezen „influenza". Neki peterburški zdravniški list je že pred tednom opozoril zdravnike po Evropi: „naj se pripravijo na prihod .neprijatelja', ki bode skoro prekoračil za-padne meje ter obiskal druge evropske dežele". In v istini se je pojavila že ta bolezen na pomejnih mestih nemških; iz Vilne na pr. se poroča: „Tii je le malo rodbin, v kojib bi se ne bila pojavila ki-havica ali ,influenza'. Pouk na šolah je ustavljen, ker je po nekaterih razredih zbolelo 25 do 30 otrók, a tudi mnogo učiteljev je obolelo. Nekatere tovarne morali so zapreti, ker je polovica delavcev bolna. Povod epidemije se pripisuji nizki vodi, koja je dlje časa trajala. Pri nas v Avstriji se je pojavila ta bolezen v Krakovem, v Lvovu in zadnje dni na Dunaji, ker je samo v dunajski občni bolnišnici zbolelo 25 zdravnikov, večinoma mlajših, in več druzih oseb. a jim je že odleglo. Izmed strežajk so zbolele najbolj zdrave osebe. Na klinikah nazivljejo to bolezen „rusko bolezen". Slavni Botkin, svetovnoznani ruski zdravnik, ki je pred 10. leti obelodanil kugo v Veljanki, izrazil se je o tej novi bolezni nastopno: Bolezen, naziv-Ijana kitajski nahod al' epidemična kihavica, ni sploh nahod, temveč samostoini pojav ualezhive bolezni, kojo treba nazivljati i n f e k ci j o n i t. Ta bolezen je podobna nahodu, mrzlici ali lehkemu tifusu. Z vsemi ima nekaj skupnega, a se vendar loči od njih; v vedi ji je odkazano posebno mesto. Mestni sovet v Moskvi je sklical enkéto zdravnikov, da preiskujejo to bolezen, ter je njih mnenje, da je bolezen nalezljiva, toda s kolero ni v zvezi. Zbolelo je do včeraj v Moskvi za to boleznijo 300.000 ljudij. Zdravniki imajo polno posla, ter primanjkuje zdravniške pomoči. Iz Pariza nam pa dohaja vest, da je ondi pred osmimi dnevi nastala v nekaterih skladiščih „Ma-gazin de Louvre" ta epidemija; zbolelo je doslej 450 oseb, med brzojavnimi in poštnimi uradniki pa 150 oseb za „influenzo". Pariški zdravniki pravijo, da bode to nekaka vročinska bolezen in da ni epi-demični nahod ali „influenza". Preko Berolina se pa brzojavlja, da je več sto delavcev za „influenzijo" zbolelo v špandavski puškami in po berolinskih prodajalnicah, istotako v Gdanskem. Ruski profesor dr. Pilatov je pa poslal moskovskim „Koskijim Vjedomostim" učeno razpravo o tej bolezni ter pravi, da je sicer nalezljiva in nadležua, toda brez vse nevarnosti in je samo posledica neugodnega vremena in da na Ruskem, kjer je zbolelo to jesen več milijonov ljudij, ni umrla niti jedna oseba. Pojavi trajajo pri nekaterih ljudeh dva ali tri dni. Prvi stadij je kratek in traja samo nekoliko ur, nastane pa potem velika onemoglost, glavobol, mrazenje itd., dalje velika slabost, bolečine po vseh udih, vrtoglavost, dražljivost, nahod in kašelj. Mrzlica se napenja do 40 stopinj in traje 1—3 dni, redko 5—6 dni, potem nastane vročina po vsem životu, in bolnik zopet okreva in je popolnem zdrav. Politični pregled. V Ljubljani, 14. decembra. Motran|e detel«. Cesar je predvčeraj dr. Riegra v zasobni av-dijenciji sprejel. Na Gališkem postaja beda vedno večja. V okraji Bircza, posebno v občini Zohatynu je izbruhnila vsled lakote vročinska bolezen. Steinwenderjev klub (nemško - narodna zveza) je imel začetkom zasedanja posvetovanje o političnem položaji. Skoraj vsi člani so se izjavili, da bodo prej ko mogoče iz državnega zbora izstopili. Srečno poti Hrvatski sabor je tudi v nadrobni razpravi nepremenjeno potrdil predloga o odkupu regalij. Tisza je, kakor že poročano, strahu pred opozicijo obljubil, da bo predložil načrt predrugačenega zakona o domovinski pravici. Tisza se je postaral, jako postaral. Treba mu je hitro čilejšega iu cesarju odločno udanega naslednika, inače bo Kossuttovi stranki preveč vzrastel greben. Vnanje države. Obravnave mej Vatikanom in angleškim pooblaščencem se ne vrši tako hitro in ugodno, kašo se vatikanski krogi začetkoma nadejali. Anglija tirja, naj se škofu na Malti izroči sodstvo tudi za ono pokrajino blizu Tripolisa, katero namerava Anglija od sultana odkupiti. Francija temu oporeka, ker bi rada ravno tak protektorat za Afriko prevzela, , kakor ga ima glede Kitaja; svojo zahtevo podpira j s primatom kardinala Lavigerieja. Toda Vatikan na-glaša, da je Lavigerie le nadškof algirski in kar-1 taški in se tedaj njegovo sodstvo ne more raztegati ! na kraje, ki so od Francije politično neodvisni. | „Novoje Vremja" je iz Belegagrada zvedela, da srbske oblastni je dela jo ruskim krošnjarjem velike sitnosti. List se temu čudi, konečno pa i ve-tuje ruski vladi, naj s Srbijo sklene trgovinsko pogodbo. Nemška vlada je zelo preplašena vsled stalno napredujočega socijalizma. Dne 11. t. m. so pri berolinskih ožjih volitvah v mestni zbor zopet štirje socijalni demokratje zmagali. — Državni zbor je s 128 proti 111 glasovom sprejel predlog Kuene-jev, po katerem se bodo bogoslovci vseh veroizpovedanj, ako bodo do 7. vojaškega leta napravili duhovske izpite, premestili v nadomestno rezervo ter oprostili vseh vaj. Belgijski uradni list objavlja kraljev ukaz, ki imenuje novega komisarja za upravo nevtralnega ozemlja Moresneta. Iz tega smemo sklepati, da obravnave mej Belgijo in Prusijo zaradi razdelitve te deželice še niso končane in da dotična pogodba še dlje časa ne bo sklenjena. Nizozemski kralj je skoraj popolnoma okreval. „Niederl. Ztg." piše: „Redkokdaj se je kaka bolezen tako ugodno izšla, kakor se je to zgodilo pri kralju. Pred letom dnij so že zdravniki obupali, danes je pa kraljevski bolnik že toliko krepak na duši in tehsu, da more nemoteno in brez ovir vse svoje zasobne in vladne posle opravljati." V pouedeljek bo v francoskem senatu de 1' Augle-Beaumauoir pravosodnega ministra Thi-veneta interpeloval zaradi duhovnikom ustavljenih plač. Kakor znano, zaplenila je republika cerkveno premoženje; zaradi tega pa duhovniške plače tudi niso nič drugega, nego neka mala odškodnina za oni rop in zaradi tega država nima pravice, ustavljati plače. Rimsko mesto je italijanski vladi za november odpali obrok užitnine ostalo dolžno, ob enem pa so se mestni očetje izjavili, da morajo brez „narodne podpore" takoj ustaviti najvažnejša stavbena dela. To bi samo na sebi ne bila mka-koršna škoda, kajti v Rimu je itak preveč praznih stanovanj; toda delavec ni v Rimu zaradi stavb, marveč se mora graditi zaradi delavcev. Sultanovega fermana odstavek, ki govori o po-miloščenji Krete, slove: „Pomiloščenje velja za vse politične hudodelnike; izvzeti so oni, katere je obsodilo vojno sodišče, dalje vodje nemirov iu konečno osobe, ki so zakrivile navadne zločine." Ta ferman je napravil slab vtis tako mej krščanskim kakor tudi mohamedanskim prebivalstvom. Bivši brazilijski cesar don Pedro je v ponedeljek sklical v Lisabon vse člane braganške hiše k posvetovanju, kaj naj sedaj stori. Večina mu je svetovala, naj se odpove na korist hčeri Izabeli, ta pa na korist najstaršemu sinu, princu Pedru. Spora-zumljenje se še ni doseglo. Izvirni dopisi. 0d Sv. Petra pri Mariboru, dne 12. decembra. J Precej dolgo so stali na čelu četi Iavantinskih du-; hovnikov starosta mil. g. kanonik Marko G laser; z mladeniškim pogumom so se ustavljali smrti, katera se jim je že večkrat oglaševala, — pa zdaj so se jej le morali udati. Dni 9. t. m., ob 10. uri zvečer, zatisnili so sivi, triinosemdesetletni starček svoje trudue oči. Velik zvon v stolpu je še isto uro naznanil vernim ovčicam, da so zgubili svojega pastirja, kateri jih je skozi šestinštirideset let s toliko i požrtvoralnostjo iu ljubeznijo vodil. Fara šentpeterska i zgubila je svojega očeta, škofija svojega starosto. Pogreb je bil velikansk, saj so rajnki tudi takega zaslužili. Mil. kuezoškof sami, obdani od stolnega kapitola in blizu trideset duhovnikov in bogo-slovcev, blagoslovili so truplo rajncega, katero se je I na to preneslo v velikem sprevodu v farno cerkev. Tu so se opravile najprej mrtvaške molitve; anti-fone in psalme peli so gg. bogoslovci, lepo, razumljivo in čisto pravilno po rimskem obredniku. To posebno omenjam, ker pravilno koralno petje, če- ravno je najlepše in najlož|6, se pri nas ne sliši kakor le v semeniški cerkvi, — drugod ga ne poznajo, ali če ga že morajo peti, ga tako lomijo, da se človeku ne priljubi, namesto da bi se za njega vnel. — Po končanih molitvah stopijo naš obče-znani sloviti pridigar, mil. g. prelat Košar, na lečo in proslavljajo v priljudni, vsem v srce segajoči besedi rajncega kot „modrega" moža, naslanjajoč se na besede sv. pisma: „Ne, leta oe storijo častit» ljive starosti ..." — „Dvakrat sem Ti, preblagi mi prijatelj," — tako blizu so začeli, — „že venec spletal, zlatega pri tvoji petdesetletnici mašništva, demantnega pri tvoji demantni maši; takrat si me sam povabil, danes me nisi vabil več sam, danes me je privabila sem ljubezen do tebe, da ti spletem še tretji, in sicer zadnji, mrtvaški venec." Zasluge rajucega sem omenjal že pri p.-ejšnjih priložnostih, danes hočem le omeniti kratko njegovo modrost. Zakaj pa smem rajncega imenovati modrega, in kaj stori človek, ki je res moder? On skrbi za to: a) da pošlje naprej dobra dela v večnost, da ga tam pozdravijo, ko stopi pred Sodnika; b) Moder človek živi vedno v spokornem duhu, sprejme rad vse, dobro in hudo, iz očetovske roke božje; c) on z veseljem in pogostoma sprejema sv. zakrameute; d) molitev je njegova najljubša zabava. — Vse te lastnosti imel je naš rajnki, zatorej je bil v resnici „moder" mož in je tudi umrl smrt pravičnega. Zadnje dni obiskali so jih večkrat g. kaplan; ko enkrat zapazijo, da stari gospod nekaj v roki drži, vprašajo jih, kaj tako vroče stiskajo. Pokažejo na to podobo Križanega, pod njim podobo Marijino. „Marije se držim in je ne izpustim", —Sodvruejo, — „gotovo me tudi ona ne bo zapustila; pred podobo Križanega pa opravljam duhovno sv. mašo, ker je drugače opravljati več ne morem. Njemu darujem vse svoje bolečine." Po pridigi, katero je ljudstvo, kojega je bilo gotovo nad 3000, jako pazljivo poslušalo, so mil. g. kanonik dr. Križanič brali črno sv. mašo, pri kateri je zbor gg. bogoslovcev prav precizno pel triglasno latinsko sv. mašo. Naj se nasprotniki pravega cerkvenega petja še toliko protivijo, naj to petje zavirajo, kol kor jim drago, enkrat mora priti čas, da se bo pokopalo ono trivijalno, verski čut žaljivo, posvetno, in vendar po mueoji nekaterih neki lepo „cerkveno" petje. Daj Bog, da bi se v tem oziru kmalu kaj storilo v krajih, kjer bi se lahko ali bolje moralo kaj storiti. Po sv. maši prenesli so rajncega zaslužnega pastirja do nekoliko oddaljene, na lepem hribčku stoječe Marijine cerkvice, kier so ga v kapelici pred velikimi vratmi položili k zadnjemu pokoju. Z nado, da se kmalu zopet vidimo, ločili smo se vsi otožni od blagega, očetovsko Dam vdanega gospoda, kateremu zdaj gotovo že lepše soloce sije, lepša zarja rumeni. — Naj v miru počiva! Dnevne novice. (Mestna hraniluica ljubljanska.) Kako blagodejno deluje mestna hranilnica ljubljanska, priča nam najbolje to, da je do zdaj, ko mestna hranilnica obstoji še-le dobra dva meseca, vložilo 663 strank 243.289 gld. 25 kr. Ta svota govori najbolj jasno za to, da ima naš narod v mestno hranilnico popolno zaupauje. In prav je, da se denar našega ljudstva steka v domač zavod. Mestna hranilnica je podjetje mesta Ljubljane, katero je za vloge in njih obrestovanje poleg splošnega poroštva prevzelo posebno poroštvo ter v ta namen deponovalo znesek 20.000 gl. v državnih zadolžnicab. Kakor pa mestna hranilnica na jedni strani obrestuje vlagateljem ka-pitalije, in sicer koj prvi dan po vložnem dnevu, in daje obresti vse do plačilnega dne, da kapital nese obresti vsak dan, tako tudi daje posojila na zemljišča ter pomaga delavnemu kmetovalcu za majhne obresti (47s°/e) na n°ge- &ar posebno ugaja zemljiškim posestnikom, je to, da poleg nizkih obresti plačujejo amortizacijsko kvoto 1 gl., tako da se vse posojilo izplača v 50 letih. V današnjih trdih časih je ta način plačevanja dolga pravi blagoslov za vsakega dolžnika, kajti znižuje se mu vsako leto kapital, kakor tudi skupna svota obresti. Častiti bralec razvidi iz tega že sam, kako praktično je vrejena mestna hranilnica ljubljanska in koliko koristi prinaša našemu narodu. (Most čez Savo pri Radečah na Dolenjskem.) Na mnoga vprašanja odgovarjamo: Deželni odbor štajerski je z dopisom z dné 5. novembra t. 1. naznanil deželnemu odboru kranjskemu, da hoče načelno pospeševati to podjetje, da pa z ozirom na določen proračun deželnega zaklada ne more letos od deželnega zbora zahtevati velikega kredita, ker bi pregledovanje in pretresovanje načrtov in proračunov, na katerih podlagi bi se moralo sostaviti do-tično poročilo deželnemu zboru, potrebovalo več časa Kranjski deželni odbor bode torej štajerskemu predložil načrte in proračune, da bode štajerski deželni zbor mogel ukrepati o gradnji stalnega novega mostu. (Imenovanje.) Poštnimi oficijali so imenovani v Ljubljani gg.: Rihard F rey er. Fran Bergaut in Josip Tance. („Südsteierische Post" in kranjske razmere.) V včerajšnjem članku „Svobodne misli" trdili smo naravnost, da se naše slovensko ljudstvo ni še dokopalo do povoljne politične izobraženosti in zadostnega poznavanja razmer. Kako tudi, saj celó gospodje, ki pišejo časnike in hočejo našemu ljudstvu kazati pot, ne poznajo odnošajev naših v oni meri, kakor zahteva njih poklic ali posel ! Le mimogredé omenimo neke gorostasne bedastoče, ki priča ali o popolnem neznanji ožjih naših razmer ali pa o skrajni zlovoljnosti, v 95. številki „Edinosti" v dopisu iz Pulja; in „Südsteirische Post" je v 99. svoji številki z dne 11. t. m. tudi pokazala, da med Kranjsko in Štajarsko teče Sava, ki odnaša celó močne glasove proti Hrvatski. Imenovani list piše namreč sicer jako povoljno o zadnji „izjavi" deželnih poslancev kranjskih, a pravi mej drugim: „Diese ,Erklärung1 ist also von allen nationalen Abgeordneten unterschrieben; wir finden darunter z. B. den Namen des Erz-ßadicalen Hribar neben dem des Vertreters der schärfsten clericalen Tonart, nemlich des Kaplans Žitnik, bekanntlich des Gegencandidaten Kl uns; wir finden dort den Namen des bewährten Alt-Slovenen Svetec neben dem des heissbliitigen Jungslovenen Tavčar etc." Temu nasproti konstatu-jemo, da naš vrednik ni bil in ni mogel biti protikandidat preč. g. kanonika Kluna, kajti prvijekan-didoval na Dolenjskem, a drugi na Gorenjskem. Ostala ,,epitheta ornantia" pa naj imenovani list sam opravičuje. (Jnžnoštajerska hranilnica v Celji) se kaj lepo razvija. Od 1. do 13. decembra, torej ne celo v 14 dneh so stranke vložile 118.997 gld. 80 kr.; vzdignile niso nič. Koncem novembra so znašale vloge 203.954 gld. 51 Va kr., vkupe tedaj 322.952 gld. 317, h. (Umrl) je na Dunaji dné 13. t. m., ob 1. uri popoludne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, ek8celencija grof Maks Coudenhove, deželni komtur nemškega viteškega reda. Rojen je bil v Aschaffenburgu na Bavarskem dné 2. novembra 1805, slovesne obljube je naredil 14. januarija 1836. Bil je podmaršal, tajni svetovalec Nj. Vele-čanstva, dosmrtni ud gospodske zbornice itd. (Osemdesetletnico) je praznoval včeraj, kakor čitamo v „Naši Slogi", prečast. g. Ivan Dukic-Orban, kanonik stolnega kapitola v Trstu. Vele-vredni starina se je rodil v selu Furlanija pri Ka8tvu. (Petdesetletnica stolice slovanskih jezikov v Pariza.) V prisotnosti mnogobrojnega občinstva je pričel dné 6. t. m. opoludne, — kakor se poroča „C. Polit." iz Pariza, — gosp. Louis Léger šesto leto svoje delavnosti kot profesor na visokem francoskem vseučilišči (Collège de France). Stolica slavi letos petdesetletnico svojega obstanka, in radi tega se je g. Léger tudi toplo spominjal tega slučaja. Prvi profesor slovanskih književnostij v Parizu je bil slavni poljski pesnik Adam Mickiewicz. Vsa hvala znamenitemu publicistu Foncheru, osebnemu prijatelju Mickiewiczevemu in ministru Cou-sinu, da sta tedaj zbornico spravila do podjetja, katero je v tisti dôbi provzročilo po vsi Evropi veliko hrupa. Nemčija iu Avstrija smatrali ste oživo-tvorjenje te stolice kot politično agitacijsko sredstvo, ko so nasprotno hoteli njeni ustanovniki ustanoviti med poljskimi, v Parizu živečimi izseljenci literarni krog, iz katerega naj bi pohajalo daljše znanje slovanskega sveta, popolnoma nepoznatega do te dôbe v Parizu. Poljski izseljenci so bili tedaj z načelnikom svojim, knozom Czartoryskim, predmet največjih simpatij trancoske mladine, in jezik pa poljska literatura sta bila tako v šegi, kakor je zdaj ruska. Dasi predloženi predlog mnogostransko ni ugajal zbornici, in zlasti radi tega ne, ker je bil v ved-nostnem oziru in radi neznanega slovanskega slov- stva slabo utemeljevali, vendar se je posrečilo ministru Cousinu, katerega je v poslaniški zbornici podpiral tedanji vrednik „Revue Orientale", g. Denis, iu v senatu g. Gtrandeaux, uveriti merodajne kroge o tem, da je velike važnosti, poznavati narode, ki po tedanji statistiki brojijo nad 60 milijonov duš. Tako je bil imenovan slavni Mickiewicz koncem septembra 1840. leta izrednim profesorjem slovanskih jezikov in književnosti, začasno radi tega, ker je k delinitivnemu nameščenju trebalo francoske narodnosti. Imenovanje izneuadilo je samega Micuiewicza, ki je vsled tega zabredel v velike zadrege: ni bilo skoro nobenih knjig in Mickiewicz se je moral po-četkom omejiti samo na svoj lastni razgled, vsled česar se je pa večkrat pripetilo, da je ukrenil na polje obrazotvornosti in prevelikega idealizma. V tej smeri motilo in uverovalo ga je navdušeno mišljenje večine njegovega slovanskega, zlasti poljskega poslušalstva Mickiewiczevi nastopniki in niih poslušalci postali so hladnejši, motreč z mirno in strogo ved-nostno oceno poznavanje Slovanov, katero delo je bil z navdušenjem pričel pokojui poljski pesnik in učenjak. — Sedanji profesor slovanskih jezikov in književnosti v „Oo.lége de France", g. Louis Léger, drži se pri svojih predavanjih nastopnega vsporeda: Vsako leto se peča zlasti s civilizacijo kakega slovanskega naroda, poleg tega se pa zanimlje s svojimi poslušalci za kritične etimologiške študije. Tekom šestih let svojega delovanja je predaval že o zgodovini civilizacije Jugoslovanov (tudi o Slovencih), zapadnih katoliških Slovanov (o razvoju civilizacije na Poljskem v srednjem veku) itd. Letos so prišli na vrsto Čehi (o borbi Čehov zoper germanizem), o kojih se je v svojem prvem predavanji nastopno izrazil: „Ne mnogobrojni narod, toda velik!" (Un petit peuple, mais une grande nation.) Tem načinom so tudi Čehi postali, Kakor zaslužijo, poznati na Francoskem. Doslej so po izreku g. Légerja znani iz minolosti širjim krogom francoskim — kar je jako megleno — sr.mo Jan Hus in Jeronim Praški. Po petdesetih letih torej, odkar je ustanovljena ta slovanska stolica v „Collège de France", bode prvikrat civilizatoriočni boj Čehov predmet temeljitega pretresavanja. (Jugoslovanska akademija) v Zagrebu je imenovala svojim rednim členom g. dr. Konstantina Jirečeka, profesorja praškega češkega vseučilišča, za njegove odlične zasluge na polji zgodovine in narodopisja južnih Slovanov. — Obširnejše poročilo prihodujič. (Cerkev pogorela.) Iz Trsta se poroča, da je včeraj po noči pogorela župnijska cerkev v Skednju pri Trstu. Ogenj je uekda zanetil cerkvenik vsled neprevidnosti. Cerkev je bila pri „Assicurazioni Generali" zavarovana za 40.000 gld. (Šišenske čitalnice) redni občni zbor bode sv. Štefana dan ob 3. uri popoludne. Dne 2. svečana bode čitalnica priredila Vodnikovo besedo. (Vabilo) k dramatičnej predstavi, katero priredi narodna čitalnica v Kamniku v nedeljo dné 15. decembra 1889 na korist fondu za prenaredbo odra. Igrala se bode „Požigalčeva hči", resna igra s petjem v 5 dejaujih. Češki spisal Jos. K. T y 1, poslovenil Josip S t aré. — Vstopnina navadna. — Preplačila se z ozirom na zgoraj navedeni namen hvaležno vsprejmó. — Začetek ob 7. uri zvečer. Telegrami. Dunaj, 14. decembra. Kardinal Gangl-bauer je ob I. uri 25 minut umrl. Budimpešta. 14. decembra. Zgornja zbornica: Dopis ministerskega predsednika, da je cesar potrdil odpoved nadvojvode ivana dostojanstvom in naslovom, se vzame na znanje, potem pa se nadvojvoda izbriše iz zapisnika zgornje-zbornicnih članov. Berolin, 14. decembra. „Klinische Wochenschrift" pravi, da se razsajanje nahodne mrzlice v Berolinn ne more več tajiti. Profesor Leyden je pri svojem predavanji izjavil, da je več nego tretjina berolinskih prebivalcev vsled te mrzlice zbolela Madrid, 14. decembra. „Corresponden-zia" pravi, da se je mladi ki'alj prehladi!, vendar se mu je pa proti večeru na boljše obrnilo. Umrli ho: V bolnišnici: 11. decembra. Marija Vidic, gostija, 70 let, starostno (•slabljenje. — Gregor Grošel, delavec, 28 let, pljučna tubor-kuloza. Vremensko »poročilo. Dan Cas Stanje Veter Vreme * > a b •r 3 B -«Sí ¿ 3 rt O opazovanja '/.rukomoru t mm toplomera po Celziju 13 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 738 i) 738 6 738-2 34 2-0 si. vzh. si. szap. del. jasno » oblačno 0-00 Srednja temperatura 2 4° za 32° nad normalom. Dunajska borza. (Telegraflčno poročilo.) 14. decembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 86 gld. 10 kr Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 86 „ 50 „ 5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108 „ 05 „ Papirna renta, davka prosta......100 „ 90 „ Akcije avstr.-ogerske banke......919 „ — „ Kreditne akcije ..........317 „ 50 „ London.............117 „ 25 „ Srebro .............- „ - „ Francoski napoleond.........9 „ 32'/a., Cesarski cekini...........5 „ 57 „ Nemške marke ..........57 „ 60 „ Št. 21038. Vabilo. (3-1) Vže mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem. (lasi jemljo oprostne listke na korist ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečavanje oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu št. 8 in Albert SchMer na Kongresnem trgu št. 7. Vrhu tega bodo v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestui služniki, kakor vlani tudi letos raznašali oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti p etd eset krajcarjev in na vpisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. decembra 1889. Župan: GRASSELLI. I ZIMO!!! Preč. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu v varstvo zoper prehlajenje najbolje priporočeno: 1 trikot - flanelen telovnik in 1 take spodnje hlače skupaj.......gld. 2'75 isto za gospe....... „ 3-— otroška spodnja obleka . . „ 1 do 1-50. Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska nazim-novalnica v Brnu. (30—28) (I. oester. Handels - Auskunfts - Bureau Briinn.) * Brata Ebcrl, jj j» Izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov In napisov. fi X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X ^ JLiJ «i* J»^ £ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharj» hiši it. 4. ^ X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse )C v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reeino lino delo in najnižje cene. ^T X Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem T; lanenem oljnatem tirni;/,i najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. (18) g x XXXXXXXXXX)CXXXXXXX X X Ceiiike mi zuhtevanje. jetiki, j škro- feljnom (bramorjem), bramorjastim boleznim kostij, krvici ali angleški bolezni in kožnim spuščajem ga ni boljšega sredstva, kot je ribje olje s katranom lekarj aPiccoli-ja v Ljubljani. Steklenica 80 kr. Vnanja naročila izvršujejo so z obratno pošto. (2) Trnköczy Ljubljani, Kranjsko. 'Hazpošilja se vsak dan po pošti v vse dele cesarstva, kakor tudi v inozemstvo in celo v Ameriko. ""^H Lekarna Trnk6ezy priporoča p. u. občinstvu izbrana, izključno po dolgoletni skušnji kot izvrstno vplivajoča z mnogimi zahvalnimi pismi priznana medicinsko - farmacevt ska domača sredstva. Hmelova sladna kava. Zdravniški priporočena! Prihianjuje pri gospodinjstvu mnogo inleka in sladkorja ni treba rabiti. Hom-ova sladna kava (zdravilna kava) je lahko prebavljivo želodec krepeujoče redilo, štedilna kava prijetnega okusa in dobrega duha, važna je za slednjega in neobhodno potrebna (služeč za pri-dobljenje in ohranjenje zdravja) za vse bolnike zlasti trpeče na želodci, prsih, jetrih, protinu, obistih in živcih, pri kašljj, hripavosti itd., za prebolele, slabotne osobe, dojence. otroke, žensko pred in po otročji postelji, krvi-revno, bledične itd. itd. Zatorej se more dajati prednost tej kavi pred nerediino, živce razdražujočo in (v večjih množinah vžito) otrovno vplivajočo indijsko kavo in kitajskim čajem. Zamotek s '/4 kilo vsebine velja 30 kr. Najceneje se dobiva v poštnih zavojih po 4 kilo, v katerih jo IG zamotkov. Gospodu pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani! Vaša „hmelova sladna kava" se je za prebolele jako dobro pokazala, pošljite je še 5 zamotkov. Spoštovanjem Kopališče 13 led (Kianjsko), 2. januvarja 1888. Dr. Ferd. Zeissler, kopališki zdravnik. Marijaceljskih kapljic za želodec 1 steklenica z navodilom za rabo vred le 20 kr., 1 dva-najstorica 2 gld., 5 dva-najstoric 8 gld., pripravljenih po originalnem pro-pisu, potrjenih z mnogimi spričevali kot gotovo vplivajoče sredstvo proti boleznim želodca in njihovim posledicam. Visokorodni gospod pl. Trnkoczy, lekar v Ljubljani. Vašo cenjeno pisanje in po-šiljatev Vaših odličnih zdavil sem z veseljem prejel. Pošiljam Vam pet dolarjev, za kateri znesek mi blagovolite zopet poslati nastopnih zdravil: 1 dvanajstorico Marijaceljskih kapljic, dva zvitka pristnih kri čistilnih krogljic, ] dvanajstorico cvetu -»oper protin po dr. Malici, 3 steklenice kranjskega soka iz planinskih zelišč. — Pozdravljam Vas kot Vam udani Josip Schneller, Calumet U. S. Michigan v Severnej Ameriki, dnč 23. aprila ¡884. Gvet proti protinu po t Malici. 1 steklenica z navodilom za rabo samo 50 kr., 1 dvanajstorica 4 gld. 50 kr. Velečastiti gospod lekarničar pl. Trnkoczy v Ljubljani. Ni ga boljšega zdravila proti protinu, trganju po udih itd, kot je Vaš sloveči cvet proti protinu po dr. Malici. O tem sem sn s sledečim dogodjajem preveril. Moj ljubi oče trpel je močno za protinom v desnej n.'gi, tako da je bilo strašno poslušati ga, kako je zdihoval. Poslal sem po stekleničico "5d)uf)mnrf( Vašega slovečega cvetu proti protinu. Čas se nam jo zdel neizrečeno dolg, dokler_ nesmo dobili stekleni,mcp. Takoj po prvej rabi so bolečine znatno pojenjalo. Po rabi nekaterih steklenic bil je moj oče v osmih dneh popolnoma zdrav. — S svojim popolnim in najboljšim prepričanjem pravim, da ni boljšega sredstva proti protinskim bolečinam, nego Vaš izvrstni in gotovo vplivajoči cvet proti protinu po dr. Malici. Vara udani Ivan Galovič-Perisič. Berseč (Hrvatsko), meseca marca 1889. Strup taisti plnsl zel, nametan s podfosfornoklsllm apnom in železom, napravljen iz najkrepkejilh in najbolj svežih planinskih zelišč, jc piip.n. občinstvu jako priljubljen ter so rabi zoper: prsne in pljučne bolezni, kašelj, krčeviti in oslovski kašelj, hri-pavost. Steklenica z navodilom rabe stnno le 56 kr., dvanajstorica 6 grld. Veločnstiti gospod lekarnar! Stotero zalivalo Vam izrekam na izvrstnosti Vašega ¡zbornega .sirupa kranjskih planinskih zelišč". Nad 70 let star starček, katerega sta zelo niičiln kašelj in težka sapa, tedaj pljučna bolezen, ozdravel je vsled rabo Vašega ¡zbornega planinsko-zeliščnega sirupa ter se jo tako rešil bližnje sinvti. l'ošljito mi za vso slučaje So nekaj steklenic Vašega proskušenega leka. Šmarijo (Štajersko), 19. dan novembra 1884. Odličnim spoštovanjem Mark. Sket. Prosimo, naj se nam pismeno ali z dopisnico za 2 kr. pod naslovom „Lekarna Tmk6ozy v Ljubljani" pošiljajo poštna naročila, katerim naj^ se pridene natančni naslov prejemnikov. (Ime, kraj, hišna številka, zadnja pošta in dežela.) IJristne HI Cena Skatljici z navodilom rabe le 21 kr., zavoju s 6 ikatljioami 1 gld. 5 kr., 5 zavojev 4 gld. 75 kr. Blagorodni gospod pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. Že večkrat sem imel priliko, rabiti Vaše »kri čistilne krogljice« po 21 kr. zoper zaprtje, težave v želodci, glavobol in pomanjkanje teka. Dolžnega se čutim, da Vam izrečem najtoplejšo zahvalo za to izvrstno sredstvo, ki je pri meni izborno vplivalo, ter da najbolje priporočam to sredstvo vsakemu, ki trpi vslcd težav v želodci, glavobola in pomanjkanja teka. V Ljubljani, 2. dan aprila 1889. Odličnim spoštovanjem Anton Mikulinič, po domače Tone, krčmar »pri Virantu* v Ljubljani. LEKARNA TRJVR0CZ1 zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja. -ma (i) Kavarna ,Anstria'i (Cafe ^climiclt) sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani (poleg mesarskega mosta) (29) priporoča se si. občinstvu z mesta in dežele v mnogobrojni obisk. Postreže svo|im gostom 7. vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-čimi pijačami ter ima na razpolago slovenskih in nemških časopisov veliko število. Naznanilo in priporočilo. Ker jo moja fllijalna delavnica tik mesarskega mosta na prostem, kar je proti obrtni postavi in ker o mrzlem zimskem času sploh ni mogoče delati na prostem, sem za čas zimske dobe opustil fllijalo ter opozarjam si. p. n. občinstvo, naj se izvoli potruditi do moje prave delavnice v lastni hiši nasproti parnemu mlinu ter me z obilnim naročanjem počasti. Kakor doslej, zagotavljam i v prihodnjo trpežno delo in ceno postrežbo. Velespoštovanjem Vinko Čamernik, (3—2) kamnosek. ITJ pošilja proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkih cenah, in sicer: le dobre ienkovosti: 310 m. blaga za opravo gld. 4-80 310 „ „ „ boljšega „ 6'80 310 „ „ „ finega „ 1lj»ni (12-12) pri Gvidu Zeschko-tu Tržaška cesta, št,. 3. s Vrelec „Oarintkia", aikaličsia kiselica, nahajajoča se poleg gradu Hagenegg »a Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera so zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jili večinoma prepreči ali celo odstrani itd. Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Ivastuer v Ljubljani. (51) 1 r izdelovalec obleke za gospode, Šelenburgove ulice Ljubljana Šelenburgove ulice (nasproti čitalnici) se priporoča slavnemu občinstvu z mesta in dežele v izdelovanje obleke po najnovejšem Kroju po mogoče nizkih cenah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga. Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje 1 nlnrjeA in razne ol>lclce. Vzorci so franlio na razpolago. "TjKl (28) (1) Z razpisom z dne 24. novembra 1880, št. 12755, je visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko v sporazumljenji s c. kr. finančnim ravnateljstvom mestni občiiii ljubljanski tlovoliht «lialiaj« pobiranj« tlakovinc na vseh mitnicah po tarifi 4 kr. od vsake vprežene, in 2 kr. od vsake gnane živine za prihodnjih 5 let, to je od I. januarija 1890 do konca decembra 1894 leta proti temu, da ostanejo veljavna postavno določena oproščenja od tlakovine. Mestni magistrat razglaša, da se je po tem ravnati in pristavlja, da se bode tlakovina, kakor dosihmal tudi od dne I. januarija ¡890 do 31. decembra !894 leta pri vseh mitnicah pobirala, so ve da z vodnim obzirom na postavna oproščenja od tlakovine. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 3. decembra 1889.