Inserutl so sprejemajo in velja tristopini vrstil: 8 kr., 6e bo tiska lknit, ia „ „ „ ,. 2 „ »i ,1 ii ii ii Pri večkratnem tiskanji so eena primerno /,manjša. R o k o p I a I so no vraonjo, nofraukovana pisma hu ne sprejonmjo Naročnino prejema opravniStvo"-^»dministriicijaj In ekspcdlcija na Dunajski eestl št. Ifi v Modija-lovl olii, H. nadstropji. Folltitii list za slovensKi mM Po poŠti prejeman vel|a: Zu celo loto . . 10 gl. — kr. /a pollota . . 6 „ — „ Zn uotrt lota . ii „ M) , V administraciji velja: Zu eolo leto . . H gl, 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 Za, Jotrt lota . . 2 „ 10 ,/^f V Ljubljani na dom pošiljaj ■' volili GO kr. veti mi leto. i VrodnlStvo nu Duiiiijski eestr>S® štev. 15 v Mntlijivtovl hiši. 1/hajH po trikrat na toden in sieer v torek, eetrtok in soboto. OltlHnica rimskemu potovanja Slovencev I. 1**1. Vfierai je preteklo leto, kar ho 31 .vani v papeževi dvorani Vatikana poklonivši ne sv. očetu LetBU poslušali glas namestniku Kristusovega, oiu po stiiri kiščunski šegi po ju-bovali nogo ter |>rijili Njegov blagoslov. Lepa in ginljiva je bila svečanost, apostolov slovau-Bkth ssv. Cirila iu Metoda, kakoršnja bo ue povrne kmulo, ali pa znab.ti nobenkrat vtč ne. Včeraj popoludne je bil vložen prvi kamen za kapelo sv. Cirila in Metoda pri cerkvi preav. Jezusovega Srca v Ljubljani. Ker bo vkijub nasveta vlanski romarji nismo zed nili v kako skupno obhajanje obletnice na Slovenskem , bodi to prihranjeno za prihodnjo drugo obletnico, kadar bodo zdaj načeta kapela, posvečena slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu, žo dodelana v svoji krasoti, nas sprejemala ter oporn njala na rimsko slovesnosti v cerkvi sv. Klemena. Ker so pa diugi čosniki marsikaj že povedali o lan-sltem romanji Slovanov v It rn, naj ,,Slovenec" letos za pr\o obleto co v podlistku nekaj pot-n h črtic prnese. Naj je žu tudi marsikaj znanega, vendar ui amo, da ue bomo nikomur nndležn1, če šo enkrat, poišči mo in donose m O iz potne bisuge „nova et vetera" — novo in in staro." Saj se znanih reči tudi radi sponi niamo, zliisti če so nam ljube in drage. In menda (da po sebi sodimo) ljubšega in dražjega nam ni, knkor sponi n na razna svetišča, i*... i m. .11 — ,. , i i ■ ■ — „1 i'. lil Spomini na veliko slovansko romanje v Rim I. 1881. (Spisnjo M. Milmoljov.) V v o ti in povod k romanju. I Sedanji sv. očn pupiž Leon XIII., rojeni 2. marca 1810 v Kurpinetu, v nekdanji papeževi državi, izvoljeni za vidnega namestnika Kristusovega 20. februarja I. 1878, to je, komaj 13 dni po smrti preblagega Pij« IX., neumrljivega spomina, so kakor njih prednik zapuščeni od vsih vlad in narodov, akoravno niso poslednji po svoji večini mnenja svojih diplomatov, da bi moral namreč papež vedno zaprt biti v Vatikanu. Ko bo bili za sv. Petrom najdalje časa sv. cerkev vladajoči paptž Pij IX. (izvoljeni 10. lunija 1811), umrli 7. februarja 1878), oropani svojega poslednjega in prestolneg« mesta Rimu det? 20. septembra 1870, in so ponedle Istega di:<5 laška krdela, v številu 70.000 mož pod generali: Kadornom, Ii xiom, Caldiucm in Lsmarmorom po polurnem hudem streljanju večno mesto, — papeževih vojakov je bilo le 12.000 mož — so se začeli žalostni dnevi za sv, očeta papeža 111 vso kotoliško cerkev. Le ena suma vlada na vsem svetu, namreč južno ameriška republika na It m, stolu co vsega krščanstva 111 na krasne svečanosti o prazniku b»v. C r,la in Metoda. Krščanstvo pa delo. in. (Daljo.) Dalo se v Btarcm veku ni moglo vspeti do časti in primernega zaslužka, ker se je moč močnejega smatrala najvišjim pravnim načelom 111 ravno to jiaganuko načelo, ki bo jo v dobi verske reformacije zopet vvelo, jo v novem veku strmoglavilo delo z vrhunca nje-giuo slave, na katerega ga je v srednjem veku povzdignila krščan70Q mliimotrov in ima adnj I '/,, miljoim Ijmli. Ostalo glej Josonkov „občnl aom-Ijopis" strun 485- 4301 — Pl«, fUrchte und das Volk also in einem Zaume gehalten \verde. Nemške kneze so posnemali tudi drugod ;n ,,v brambo zatiranega evangelija" se je ropalo in rušilo. Vojski ste si pridružili lakota in kugn. Ostalo ljudstvo nij več mislilo na »taro pravo in svobodo, na prejšnje blagostanje, nmpak le na borno ohranjevanje svojega življenja 111 tako se je na doatih krajih vrnilo telesno podložništvo, Najduhoviteji flocijnlist Maric piše: »Katoliška Cerkev jo bila za r.e-formacijo fevdalna lastnica velicega dela angleškega zemljišča; odprava samostanov je vrg'a njih stanovnike v proletarijat. Cerkveno itnenje ne je dajalo kraljevim ljubimcem ali pa pod nič prodajalo špekulantom, ki so staro dedne podložnike večinoma odpodili in nj h gospodarstvo razmetali. Zakonito gnrantirana last, ubožunih poljedelcev na jeden del cerkvene desetine sejo molčekonliscirala. Pauper nbjcjuo jacet, jo vskliknila kraljica Elizabeta, vrnivši se s potovanja..... Cerkveno imenjo je bilo branišče atarodavnih razmer zemljiščne lasti. '/, njegovim padcem tudi te nijso mogle dclj obstali." Tako so jo ljudstvo potisnilo v proletarijat. S tem pa nikakor ne trdimo, da so vso to zakrivili Luther in njegovi nasledniki, ker ko bi bilo ljudstvo prej v nravstvenem in go-spodarstvenem oziru /dravo, bi ,,rt formacija1 ne bila mogoča. nekaj desetletij prej ho so v višjih krogih vgnezdilo razudano-it, gizdavoBt, lakomnost, ki so so kmalu razš rile tudi med s posebnimi Časoslovniml molitvami (brevirjem) in lastuo sv. mašo iu s cer dn<5 6. julija vsa-c ga letu. Naznanjeno je bilo tudi, da 10 bodo nlovesne tridnevnice v čast h/, apostoloma Cirilu in Metodu obhajale v Rimu z veliko slove bik stjo v cerkvi sv. Klemonta papežu, kjer j« tiuplo sv. Cirila pokopano — dn<5 4, 5, in G. julija 1881. — Ta pozornost, ktero so bv. oče razodeli slovanskim narodom na tako prijaven način v tisti zgodovinski okrožnic', jo vzbudila med katoliškimi severu mi, kakor tudi južnimi Slovani veliko radost 111 veselje. Sv. oče se obračajo namreč z zaupanjem na mogočno priproštijo sv. Cirila in Metoda, da bi 0 po tisočletni ločitvi slovanski razkolniki zopet združili s pravo Jezusovo rimsko luito- I ško cerkvijo. Od romanski narodov") nimnjo nobeno rešitve pričakovati; saj laški narod jih ji« sam \klenil v robstvo, kteregn je deloma po ranjeno Napoleonu IU. kriv tudi francoski , narod, španjski in portugalski sta premalo številna in šibke, akoravno so ti četveri na- *) II romunskim narodom no priStovnjo: ll.i-lijani, Kruneor.i, Spanje!, Portogaloi in ltumiinl, klorili poslednjih jo H mil jenov, pa lo poloviea t. b biva v samostiilnem ramnnukem kraljestvu, ostali pa na (»gorskem, Erdeljskem, v llukovlni, Srbiji, Turčiji in 800.000 v Itusijl (Hoaaarabijl.) Pla. priprostim ljudstvom. In med tem ko je sovražnik ljuliko sejal, so varuhi spali ali se pa še celo bratili s sovražnikom, kajti vse bolj plačane duhovniške službe so knežje oddajal) svojim ali svojih ljubimcev sorodnikom in urad niko so, mesto da bi jim bili dajali penzijo, pošiljali v oskrbljevanje v samostane, kjer je zategadolj propala vsa disciplina. V malo letih je v ljudstvu zginila varčnost, priduost, delav nost, priprostost in zadovoljnost; vse je propadalo, samo oderuhom se je denar množil. .Take bo bile razmere, katere je reformne ja sankcijouirala iu tleča iskra, katero je onu razpibala. V sredi šestnajstega stoletja, tedaj ravno tačas, ko se je reformacija povsod zvršila, zaplodil ae je črv, katerega prejšnji svet ni poznal, ki pa dandanes v vedno večjej meri razjeda vse socijaluo življenje — kapitalizem. Prejšnji svet je pač, včasih še preveč poznal denar, ali kapitala ni poznal, imel je tudi oderuhe, ki so včasih Btrašuo velike obreati zahtevali, ali kapitalistov ni imel. Kaj je kapitalizem ? Ločitev dela od ime-nja oziroma vrednosti od posestva. Delavec v srednjem veku je bil v tesnej zvezi b produkcijskimi sredstvi in ta zveza mu je dajala samostojnost iu brambo. Za reformacije so raz-pale zadrugo in kakor smo videli, jo ljudstvo ubožalo, naBprot ao Bi pa nekateri pridobili velikauBke Bvote. Deluvec, sicer formulno bvo-bodeu a brez produkcijskih sredstev 80 je moral prodati kapilalistu, ki je za neko zgovor-jeuo plačo v last dobil vbo delavčevo moč; s tam j« prišel delavec v popolno odvisnost od kapitala iu je veljal le toliko kakor kuk drug mehunizem. Pulvzetnik je kupoval delavsko moč kakor vsako drugo stvar, ki je. potrebna za izdelovanje in ves dobiček izdeluj jo pripisoval produktivni moči kapitulovi. Delo se je kolikor moč specijaliziralo in delavec je imel opraviti le 8 ktcim posebnim orodjem. Zategadelj se mu nij bilo dosti učiti iu njegova plača je padala, kapitalistov dobiček pa rastri. Tako se jo kap talistični proceB v množi nje kapitalovo in zatiranje delavčevo nadaljeval do iznajdbo strojev proti koncu prošlega stoletja; zdaj pa kapitalistično gospodovanje in zatiranje nij poznalo nobeno meje. Stroj ni prineBel delavcem polajšanja in zboljšanja njih Btanja, ki se bi bilo smelo pričakovati. Aristotel je menil, Bužonstvo je potrebno, uepotrebno bi bilo le, ko bi bo dobila orodja, ki bi suženjsko delo opravljala po kučem mehanizmu. Prišel je stroj, a nij bo rabil v odrešenje nego kot Bredstvo še več ljudi vkovati Bpone nujgršega hlapčevstva. Iztrgal je žene in otroke domačemu ognjišču ter jih za gladuo plačo nravstvenemu in telesnemu pokvarjeuju izročil fabrikum. Stroj bi bil luhko delavski čus skrajšal, ali zgodilo so je uarobo, čas se jo nezmerno raztegnil tako, da je bil ungleški parlament prisiljen vsaj za otroke deluvski čus zakonito uruvuati. A temu ukljub nalete komisije na strašne nepravilnosti; tako so kou-Btatiruli komiBurji, du bo bili v iabrikah za tapeto otroci tako trudni, da niso mogli gledati, kujti delalo bo je večidel cd šest h zjutraj do desetih zvečer. Neki delavec je rekel: Tegale svojega sina sem nosil, odkar jo sedmo leto spolni), na hrbtu po snegu iu delal jo po 10 ur. Dostikrat sem pokleknil, du sem ga pitul, ko je stul pri stroji, kuteregu ui Binel zapustiti ali ustaviti. Tuka je sedunji čas moč mamouovu. Deluvec, ako ueče poginiti od gladu, more uru-motno živeti. V službi kapitalovej be ne delu iz v šjib ozirov, no za človeštvo nego samo iz dobičku. Kapitalist delavca no ceni višje od vsacega druzega crodja, ki mu prinaša dobiček iu le kolikor čubu mu ga prinaša. Ako je zbolel ali osivel v kapitalovej službi, vrže se proč kakor pokvurjeno orodje. To protinaravno stunjo so moderni naci-J joual-ekonomi odobrili, češ, ono bo vrši po naravnih zakonih, katero so pu bo ve sami iznašli. Tak uuruveu zakon bi bil: Delulsku moč je blugo in cena vsacemu blagu se ravna po ponujanji in iskanji. Med tem ko so bili kapitalisti zategadelj za množenje delavskih moči z olajšanjem ženitvunske prilike, so okonomiBti delavcem prigovarjali zatajevanje delavskih moči pomanjšati iu povišati iskanje in b tem vred tudi delavsko p'ačo. A niti prenaseljenost, niti premalo zatajevanje nista pahnila delavcev v največjo jedinščino, nego veliko premale plače in razkošno bogastvo uabirajoče se iz trpke bede revnega delajočega ljudstva. (Konec Bledi.) julija. Zoper rudi skoraj izjemno katoliški, mali romunski narod je pa razkolnišk. Ravno tuko nimujo pričakovati rešitve od nemškega naroda ali prusko nemško dtžave, ker ta ima žo mnogo let bvoj kulturni boj s katoliško cerkvijo v svojej državi in Nemcev spada dve tretjin raznim proteBtantovskim uledbam (ločinam), le enu tretjina je katoličanov. Za Bogom osta hojo torej edmo upuuje le mnogoštevilni, jiu žalibog po večini razkolniški Slovaui; kajti od 80,000.000 Slovanov jih je komaj 20,000.000 katoliške vere. Brž ko jo omenjena papeževa okrožnica veliko veBelje med katoliškimi Bevernimi in južnimi Slovaui vzbudila, bo bo odličui Slovani nizkegu iu plemenitega stanu, svetni m duhovni začeli dogovurjati, kako nuj bi slovunski narodi razodeli sv. očetu Leonu XIII. svojo zahvalo za ono okrožnico. Dogovorili bo bc vsled tega, du nuj se napravi veliko slovansko romanje v Rim, da skažemo v tem ob enem tudi osebno bvojo neomahljivo zvestobo in pokorščino do stola bv. Petra. To romanje katoliških Slovanov ruznih obredov ni imelo biti kuko navadno romanje, murveč zu Slovuno in katoliško cerkev zgodovinskega pomenu in predzuamnjo zjedinjenja razkolnikov iu boljših Cubov zu kutoliško cerkev. To je bil Bmoter ali Cilj istega romanja. Zmed ostalih slovanskih nurodov, kteri bo nnmorovuli vdeležiti bo toga romanju, iu kteri to se najbolj zanimali t o svojo duhovščino, so biti Poljaki iz Galicije i r i Poznanskegu vsili stanov, pa Oehi s svojimi prvaki iu odličnimi plemenitaži; potem zedi-ujeni Rusiui v Galiciji. Na jugu pu Hrvatje iz trojediue kraljevino, Bosne, Hercegovine in Albanije, zedinjeni Bulgari lutinskega in slovanskega obredu iz vzhodne Rumelije. Pu tudi muli pa čvrsto katoliški narod sloveuBki ni hotel zaoBtati. Tudi jiiscc teh vrstic, ki je žo davno želel viditi Rim in sv. očeta, jo imel čast in srečo pridružiti Be z dvema tovtiršema, enim svetnim iu enim duhovnikom, temu preveBeleinu romanju. Dragi čitatelji „Slov." pa nuj blagovolijo oprostiti, ako jim o tem romanju le nekaj čertic in lastnih dogodbic podani, in sicer zato, da uo bom pouuvlja), kur so o tem pisuli ruzui časniki; posebno pa je že knjižica „Weckstimmoti" v 7. št. „die Hla\viacho Pilgerfahrt nach Rom 1881", temeljito z vesoljnegu stališču razpravljala to romanje. Vendar menim, da uo bode odveč, uko mi blagovoljno odprti tudi „Slove-nec'1 Bvojo predalo, v kterih bo bo utegnilo uujti tudi kuko dobro zrno iu p6uk. Po tem kratkem vvoilu naj dragi „Slov." čitutelji pri zanesejo moji slabosti, ter tako preidem h temu, kar imam nu srcu opisovati. (Duljo prih.) Politični pregled. V Ljubljani 5. Avstrijske dežele. liR lllMlupcstc 28. junija, naselovunje Judov se ljudstvo čezdalje bolje oglaša, no sicer po časopisih, u pri javn h shodih. V županiji Suroški bo je sešla skupina 12. t. m du se posvetuje, kuj je Btonti /oper nuselovunje Ruskih judov. Sklenili bo jednogluBno resolucijo, ter jo predložili vladi po posebnem poslanstvu Resolucija bo pa glBBi med drugim tuko-le: Dasiravno naše prebivalstvo pomiluje žalostno osodo iz Rusije pri-beglih judov, vendar bo moru zoper naBolitev v nagem okraji odločno izreči glede ua njih mrzenje do dela in posebnega znaka. Večina ie brez VBacega premoženja, delala bi ne rada, mešetnrjev pa je uže tako preveč. — No, to je povedano zudost razločuo. — „Go)os" piše iz Ti/I na (ruskega mesto ob perzijski meji) o kervavem Bukobu med Per-zijani in rmkimi kozaki. 27. maja je prestopilo 50 mož rusko mojo pri Diudin, da vzamejo živino Omanovem kozakom, ki tio tam ua straži. Kozaki udero za roparji. Vname se boj, 1 kozak je bil smrtno ranjen, padlo je tudi več Perzijanov. Ali bode v prihodnjo mir, ko so Perzijaoi Bpozoali kozake? Itcku naj hode uicNto nepo-Nrednjc podvrženo O^crNki kroni, tako si pusti pisati „Pest. Lloyd" iz Reke, ker pravi, da se pride do tega zaključka, ako stvur brez strasti in presoje prevdarimo. Reka naj bode neposredoje podvržena Ogerski krom, kakor Trst avstrijski državi iu tako naj Be tudi ravna z Rek«. To bi ne bilo zoper duh in smisel postavo in koristilo bi tudi, ker bi državna ogrska vhidu neposrednjo uplivala ua Reko. Politična borba dvoje brutovskih narodov bi ponehala, ker pri taki razlagi bi nobena stranka no zgubila a tudi ne pridobila pravu, u izvanreduo Btunje Roke je opravičeno /.urad njene lege in važnosti za vse dežele Ogerske krone. Ni dvomiti, da se Ogersko in Hrvaško posebno zanimiva, du se kupčija v Reki razcvete in mesto postane Ogerski kroni to, kar je Trst za uvstrijske dežele. A to se ne more zgoditi, dokler pravda teče za to, čegava ima biti Reka, ker moči so cepijo iu ni gu Bkupnega delovanja. 1» litMliriicktt 27. junija. Deželni zbor. Poslanec Greuter nasvetuie: srenjski odbor nuj preudarja, ali bi ne kazalo vpeljati postave, vsled katere bi Hrenjski možje poruv-aali prepire, ki nastanejo med strankami, (tedaj nekako pomirivno sodišča), dalje tudi postuvo, kot dodatek k volitvenemu redu za deželni zbor, ki se tiče volitve poslancev razen splošnih novih volitev. — Dipauli nasvetuje: deželni zbor naj sklene: vlada naj se poživijo: 1) da ukaže, pri izpeljavi postavo zastran hišnega davku rahlo postopanje, 2) nuj preudarja, ali bi bo ne dulo pri postuvi kuj pre-meniti, z ozirom nu potrebo dežele, kakor se bodo to pokazalo pri izpeljavi postave. — Po živahni debati, katero bo bo vdeiežili Faik, Greuter, Wildauer in c. k. namestnik so sprejme predlog jcelnoglasno. — (Pravijo, da bodo na Tirolskem tu in tam mogli poslopja podirati, sumo zarud tega, da bo hišnemu duvku ognejo, posebuo pa to ob velikih cestah, kjer Bedaj ni prometa. — No pri nas na Kranjskem ae je uže tn zgodilo, naj gre kdo po veliki cesti proti Štajerskemu, ali tudi po oni proti Koroškemu, bodo videl tu in tam podrtine starih konjskih staj. Ise Urim. ,,Tage8boto" je zabavljal, fakcijozni odbor tukajšnjo obrtnijske družbe je nagajal, a kt,ubu temu je bil obrtnijski shod, kterega je sklicalo morav;l jo jezdec z zastavo. Brez vsake nesrečo pripeljali bo jih po hribu navzgor proti cerkvi. Drugi dau ob 11. dopoldne bili bo že vbi zvonovi v zvouiku, tesarsko delo vodil je dobro znani mojster J. Verhovuik iz Tunjic, kovaško pu J. Jerman, kovuč v Domžalah. Žo ta dau vdarili so nekoliko nu nje, kar je vsakega veselilo ; v soboto zapel jo veliki (II) zvon v polno zudovoljuoBt vsih, vaakemu donel jo njegov glas veselo nu ušesa ; mislim , da je vsak, kdor ima kaj občutka, v svojem srcu bil nekoliko pretresen od njegovega milega glasu. Ti zvonovi so pa že po vnanji obliki moj-stersko delo. Vbrani so lepo mislim, da bi lepši tudi ne mogli biti. Imajo pu glasove 7/, D, Fia, li, i(. Veliki zvon tehta 2090 kil, ima podobe Križanega, sv. Puvlu in bv. Petra vdelune, na struui pa napis: V Božji dom I V Božji dom I Semkaj farmaui lntite. Trojedinega molite To vam kličem veliki zvon, To tsv. Peter, vuš Patron. Na robu. Za vladanja papeža Leona XIII., Knezoškofu ljubljanskega Jonuu Krizostoma iu ci-sarju Frur.ca Jozipa 1. ua prizadevanje župnika Mateja Tavčarja me je vlil Albert Sumassa v Ljubljani 1882, Št. 1159. Drugi zvon tehta 1258 kil, ima vdelane podobo Križanega, Marijo čistega spočetja in sv. Jožefu, na strani pa napis: Ko gromenje zemljo Btresa V grozi dušo nT telesa Pristopita lu sprosita Varno firniauom živeti, O Marija, Jožef sveti I Št. 11G0. Vil Albert SumasBa. 1882. Tretji tehta G08 kil, ima jiodobo Križanega, spodej pod podobo sv. Cirilu in Metoda pu napiB: Hišno edinost, zemlji plod Nuui naklonjujta, C ril in Metodi Pod podobo sv. Urbana napis: V vsaki sili bv. Urban, Vernim častilcem stoj nu strun I Št. 11G1. Viit A. Sumassa v Ljubljani 1882. Četrti telila 273.5 kil; ima podobo Kri-žanega. Pod podobo bv. Mohora in Fortunata pa napiB : „Večnemu' vsak dan čast dajat', Klič'ca Mohor Fortuuat 1" L'od podobo bv. Florijnna napis: Varite skrbno so ognja dušnega, Varval bo sv. Fiorjau telesnega. Št. 1162. Vlil A. SamaaBa v Ljubljaui 1882. / Peti tehta 168 kil, ima podobo Križanega, sv. Andreja in bv. Frančiška Serafinskega; napis pa je: Križe vse voljno nosite, V Božji gnadi vsi živite, Da o smrti bom vesel Večno Blavo, Blavno vam zapeli Št. 1163. Vlil A. SamasBa v Ljubljani 1882. Da je g. Samassa res pravi mojster, kaže ogromna številka malega zvonu 1163, torej je on od tega kratkega časa, kar je prevzel vlivanje zvonov, jih že vlil H63manjš.h in večjih. Rečem pa, zakaj bi se li ne potrudi), svoj posel dobro izvršiti, saj Be mu ne primeri mnogokrat, da bi po 5 zvonov na enkrat k eni cerkvi vlil, in da bi jih še tisti dan, ko jih vzamejo, dobil tudi vse plačane. Na bv. Petra dan bila je pri 10. maši, ki so jo imeli prečastiti gospod dekan kamniški, Janez Oblak, zahvala Bogu za srečno izvršitev novih zvonov ; ta dan rabili so se tudi novi leviti, kateri so narejeni na Dunaju in stanejo nekaj čez 900 gl. in so iz iudečega žameta z zlatimi vpletenimi cvetlicami. Da pa imamo nove zvonove in toliko novega pri cerkvi, gre edina zahvala častitemu gospodu župniku M. Tavčarju, kateri Bi mncgo prizadevajo za olepšanje cerkve in skrb jo za dušni kot telesni blagor svojih faranov. Komenčan. \ Stoiiičali, 27. junija. DaneB, 27 dan t. m. ponoči od 1—3. ure je gorela velika vas Cercvec tako, da je od nje le še 6 hiš ostalo, drugih 30 z VBimi pcdi in hlevi je pa popolnem vpepeljenih. Ogenj Be je, ker je pihala sapa in bo h še s slamo krite blizo ena pri drugi stale, tako naglo razširil, da so si ubogi ljudje ko maj svoje življenje rešili. Nad 30 družin je brez Btauovan;a, nimajo ne moke, ne soli, ne loncev, da bi si mogli kuhati. Zgorela jim je obleka, hišno kmetijsko orodje. Ženske gem videl v rjuhe zavite, ker jim je vbb obleka zgorela. Pri njihovi podružnici je zgorel stolp, večji dva zvonova sta se stopila. Nesreča in beda je velika. Znana je revščina Dolenjskih Podgorcev. Pogoreli Cerovljani so bili, razun kakih 2, že zdaj vsi do vratu v dolgovih, zavarovana sta bila za majhen znesek samo 2, sedaj pa ta nesreča I! Prosim toraj prav ponižno in prisrčno pri Jezusovem milem Srcu vse usmiljene srca, naj se blagovolijo usmiliti svojih tako nesrečnih in ubogih sobratov in seBter, ter darovati, kar iu kolikor kdo premore, te darove pa poslati ali prtčast. gospodu Antonu Windischerju, žu panu v Šmihel-Stopičah priRudolfovem, elips naravnost meni. Vsaki dar bo darovalcem povrnil Jezu?. Slav. vredništvo pcnižao prosim, da bla govoljno tudi kak poslani dur za te uboge po gorelce sprejmete.*) Matej Jereb, župnik. Vas Trsta, 3. julije. Njih c. kr. visokost cesarjevič Rudolf blagovolili bo prevzeti pokroviteljstvo delavtkega podpornega društva v Trstu. Zlobni iutriganti preti drušUu bo osupneni in poparjen', prenehalo bode pod kopavanje koristnega društva ed štreni ne kterih domačih nasprotn kov, kateri &o prav po otročje ropotali in grdili društvo. Tržaški Slovenci bo veseli te visoke časti in začelo se je na to misliti in delati, kako bi se nnjdo-etojneje blagoslovijecje društvene zastave izvršilo. Stvnr bo velikanska, določen je za to 10. dan septembra t. 1. *) Prav radi. ' Vredn. Domače novice. V Ljubljani, 6. julija. (F Ljubljani, praznik sv. Cirila in Metoda.) Včeraj kmalo po dveh popoludne je bil v nazočnoBti mnogo duhovnih in svetnih gospodov vložen temeljni kamen za kapelo slovanskih apostolov Cirila iu Metoda pri novi cerkvi presv. Jezusovega Srca. Posebne cerkvene BloveBnosti sicer ni bilo ker glavni temeljni kamen za novo cerkev je bil že lansko leto blagoslovljen po mil. šktfu. Stoini župnik, preč. g. A. Urbas bo kamen z blagoslovljeno vodo pokropili ter molili za srečno izvršenje začetega dela in v čast sv Cirila in Metoda ter je bil precej tehtni kamen počasi v jamo spuščen. Prostor je bil lepo okinčan z drevesci in banderci državnih, deželnih iu mestnih barv. Zanimivi (aa tistega, ki jih še vidil nij ao bili grbi raznih Kranjskih mestiu trgov; gorenjske, dolenjske in notranjske strani. Kapela bo še letos dodelana. Na altar prideta izvrstno lepa kipa Cirila in Metoda, kterih podoba se že zdaj lahko vidi v katol. bukvami, ki stane le 12 kr. Kapela bo vsa zmalana v podobi osmoogelnika. Tako bomo imeli lep spomin lanske svečanosti v Rimu in tudi nebrojni udje bratovšine sv. Cirila in Metoda bodo imeli kje moliti za toliko zaže-ljeno zedinenje slovanskih bratov razkolnikov. Sv. brata Ciril in Metodi, prosita Boga za nas! (Za predsednika Matice slovenske) bil je včeraj od odbora izvoljen g. Peter GrasBelli, za prvega namestnika prof. Marn, za druzega pa prof. Leveč, vsi Boglasno. Obširneje poročilo prihodnjič. (Mestni odbor) imel je 4. t. m. sejo, v kteri sta bila za mestni šolski avet izvoljena gg. dr. Derč, pa prof. Leveč. (Da se resnica prav spozna, je Čuti treba oba zvona!) Ko smo unidan spregovorili besedo o Gregorčičevih pesmih, se nam je to od mnogih strani v zlo jemalo in celo v greh štelo. Mi tmo s svojimi opazkami le odgovarjali izjavam ,,Slov. Naroda'' in ,.Učiteljskega Tovariša" ter hotli njuno brezpogojno kritiko zavrniti na pravo pot. Nikakor nismo pa hotli žaliti pesnika ali zanikati njegove zmožnosti, ki smo jo marveč naravnost pripozuali. Tudi ni bii naš namen se spuščati v nadrobno kritiko njegovih pesem, ampak smo hotli to pre pustiti iepoznanskima listoma , Zvonu" in ,,Kresu". Res sta oba enega in istega dne, 1. julija v 7. številki spregovorila o Gregorčičevih pesmih. Kdor se toraj za nje zanima, naj bere oba omenjena lista, in potem naj sodi, so li bile naše tedanjo opazke opravičen?, ali ce. (Obrtnijsko pripravljavna Šola) je namesto nekdanje nedeljske šoie, pcučuje se ob večerih dvakrat na teden po 1 uro in v nedeljih do-poludne od 9—12. Za rokodelske učence na I mestni šoli je tudi krščanski nauk ob ne-s ! deljah od 2-3. Upamo, da pride vrsta zal prenaredbo tudi do te šole, kedar se Bprejme; obrtnijska poslava, o kateri se sedaj mnogo \ govori in piše. V marsičem bi bilo bolje, ako^ bi segli nazaj v staro razmerje med mojstri j in njihovimi dečisi, a to Bpiida bolje na dtugoi mesto, tedaj, nehajmo! Kar pa Be tiče robo-j delskih dečkov prišedš h iz kmetov v meato, so ti najboljši, ali vsaj najpridnejši učenci teh šol, mestni otroci so užo učenja tako siti, da se te šolo šalijo, kakor se povredni otroci s kruhom mečejo, kedar so siti.) (Dva cesarska Srebca) bndo v soboto 8.) julija dopoludne ob 9. uri zjutraj na trgu ce-nrja Jtžsfa po javni dražbi prodali. (Vojaška godba) bode danes ob 6. uri zvečer igrala pod tivol jskim gradom. (Iz Litije se nam poroča), da bo vlastniki tamošnjih rudnikov 29 junija nenadoma odslovili glasovita VeBteneckova pajdaša Wehr-hahna! — Za narodni dom so vrli Litijci pri kegljanji, kterega so se vdeležili tudi pošteni nemci, nabrali 257 goldinarjev. Razne reči. — V novo bolnišnico usmiljenih bratov v št. Vidu na Koroškem bilo je lani vsprijetih uže 606 bolnikov, med njimi tudi 42 Kranjcev in 100 Hrvatov. Ker ta dobrodelna naprava brezplačno vsprijema vsakoršne bolne, ne gledč na njihovo vero ali narodnost, dasi nima niti stalnega premoženja, niti kacih ustanov,'ampak se vzdržuje le z dobrotljivimi doneski, priporočamo, da bi si. občinstvo blagovoljno podpiralo č. usmiljenega brata Josipa Hlavaček-s, ki z dovoljenjem visoke vlade te dni po Ljubljani nabira milih darov za omenjeni človekoljubni namen. — Strel a ubila. V petek 30. junija je 28 let stara Ana Selšek, žena cerkovnikovti pri poddružnici v Podgori zvonila hudi uri. Strela je vdarila v zvonik in nič vžgala, pa Ana Selšak padia je mahoma mrtva na tla. — „Univers' v Parizu proslavlja delavnost Garibaldijevo I. 1870; tako je objavil iz sodnijskih obravnav 1. 1874 lepo vrsto strahovitih dejanj, katere no uganjali garibaldovci po krajih, kjer so se vlačili, namreč v Autunu in Dijonu. Nekaterim četam so zapovedovale ženske, preoblečeno za častnike, ki so imele plačo za častnike, tudi veliko smodnika so po-Btrelili, dokler ni bilo sovražnika blizo. Moški častniki so biii po vi čem vslcoki iz jetnišnic, tatovi in goijufi, ki eo praznili vinske kleti, ropali po samostanih in duhnv?k h hišah in uganjali nereduoate vsako vrste, a sovražnika se ogibali. !X. izkaz doneskov za spomenik dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega. Gosp. Lukan Jakob, mag. v št. 5 gld. —kr. Vidu pri Zatični . . . 5 gl. — ,, Gg. maribor. bogoslovci, poslano po preč, gosp. Fr. Ogradi, korarji...... 7 „ 40 „ Gospod Polak Fduard, častni kanonik in dekan v Leskovci 10 ,, — ,, Grivic Fr., kapi. v Leskovci 5 ,, — „ Vovk Jan,, žup. št. Jerneji 2 „ — ,, Tavčar Ignacij, župnik pri sv. Križu na Dolenjskem . 2 ,, — ,, Logar Jakob , župnik pri sv. Križu pri Ajdovščini . f5 ,, — „ Ilajšelc Ant., žup. v Malto- lah....... 2 „ — ,, Pihler Simen, kaplan v Makolah...... 1 „ —■ Skupaj . K temu v prejš. listu izkazanih Skupaj do zdnj . » >> » 39 gl. 40 kr. 1122 „ 50 „ 1101 gl. 90 kr. Naznanilo. V vsakem večjem mostu Kvrojjejskem iščemo zmožnih agentov, ki bi liotli prevzeti nabiranje naročnikov in insoratov. Pogojo so jako vgodne. Ponudbo naj se pošljejo oprav-ništvu ali administraciji (1) BJnlkan-SMTHse"' v Belem gradu. Ifciegraflčm? «k»or»c een« 5, julija. Papirna r«nt» 76 80 ftrebernn r.-ntu 77 45 — A!-sta renta 95 45 1380U?.oo (i.-šavno posojilo 130 — Kreditne akcije 311 75 — Lomi.:t 120.--Oes. kr. cekini 6 66 — 'iO-irmihov 9-66.