91. številka. Ljubljana, v petek 21. aprila XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan tvecr r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po po Sti prejenuin za i v st r ij s k o-og ers ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., z* četrt leta 4 gld. — Z« Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. B€ kr., za jetlen mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Gledali6ka stolna". Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani, 21. aprila. Uže cesar Jožef II., katerega se narodi v mno-gojezičnej Avstriji spominajo z mešanimi občutki, namerjal je uniformirati državo in nemški kot državni jezik spraviti v veljavo. Na smrtnej postelji obstal je sam, da so njegove namere, tedaj tudi gennanizacija neizpeljive. Za njim imeli smo mnogo državnikov, kateri so Nemci po rodu, preziraje pravi pojem in namen države, za največjo vladno modrost smatrali podpirati in krepiti jedino le svoj sorodni nemški rod T Avstriji na škodo — vseh druzih narodov. Na-mestu, da bi se izogibali vsacega strankarstva, da bi atali nad strankami, vzbujali so nevoljo in srd vseh narodnostij, katerim so se kmtile po naravi in zakonu pripadajoče pravice in tako potrjevali starega Oxenstierna izrek, da malo treba modrosti, da se vlada svet. V živem spominu nam je še vsem, kako je postopal v tej zadevi Schmerling in kako je grof Beust, nesrečnega spomina, v svojej osabnosti pretil, da bode Slovane pritisnil ob steno. Vse to le v abotnem mišljenji, da mora nemštvo v Avstriji imeti prevago, da morajo Nemci imeti hegemonijo. Vsled tega in ker je vsakdanja vlada nemštvo zlorabila v svoje namene in Nemcem samim tako rekoč prigovarjala, naj tlačijo druge narode in ker so se po tem takem Nemci, kakor Izraelci v starem testamentu. smatra1! za „izvoljeni narod", za jedino me-rodajno narodnost, iz teh razlogov nastali s« dolgoletni boji in parlamentarne praske za jezik in jedino le jezik, nastalo pa je tudi ono sovraštvo mej narodnostmi, katero bi se bilo lehko preprečilo ali vsaj bolj omejilo. Vsa naša politična prizadevanja počeuši od leta 1860. do deuašnjega dne imela so glavni namen, očvrstiti ali vsaj ohraniti našo narodnost, nasproti pa je nemštvo tudi v jedno mer naglašalo le narodnost in nasprotje je narastalo od dne do dne. Če je vlada le malo nagnila na našo stran, uže se je kričalo o zatiranji Nemcev, ker dotičniki dobro vedo, da jim godi le razpor. Do zdanjega časa poudarjali so levičarji le narodno stališče in Schon-nerer je v znanem programu postavil teorijo, d a se vsako vprašanje mora reševati le po narodnem merilu. A ko se vlada nij hotela več nagibati jedino le na nemško stran, ko je stopila na vzvišeno mesto nad stranke ter izjavila, da je njena politika avstrijska, ko je ne brigaje se za ščuvanja levičarjev, pričela reševati politična in materijalna vprašanja, sprevi deli so levičarji, da je mogoče vladuti tudi brez njihove politične, jedino le podjarmljenje druzih narodov nameravajoče modrosti in vsled tega začeli so odcepi jati se od zagrizene levice in zatrjevati vsemu svetu, da zdaj hote postati v resnici liberalni, da bi vsaj s tem novopobarvanim načelom osnovali si novo stranko in nekaj veljave, katero so povsem izgubili. — Vladi je to jasen dokaz, da čim bolj odpravi jezikovno vprašanje raz dnevnega reda, tem bolj razpršila bode opozicijo. Jezikovno vprašanje bode pa rešeno takoj, ko se uvede ta borna in prepo-trebna jednakopravnost. Ako je vladi za svoj trajen obstanek, mora želje narodov glede jezika vse izvesti neutegoma. S tem odvzame opoziciji orožje. V prvi hip bi nastal sicer hrup, a ko bi se uvidelo, da baš ravno p ravnost nikogar ne zatira, tedaj tudi Nemca ne, nastopil bode mir, potihnil bode narodnostni boj, in čas in prilika bode v roke vzeti materijalna vprašanja. In narodi v Avstriji, katerim se morajo drugi narodi u?.e smejati, da jezikovna vojska še vedno ne mine, tekmovali bi potem v umetnosti, obrtni ji in blagostanji. Iz državnega zbora. Z Dunaja 1(J. aprila. [Izv. dop.] Včeraj imel je državni zbor prvo sejo po Veli-kej noči. Ker na dnevnem redu nij prav zanimlji-vega predmeta, lehko jo razjasniti, zakaj da je v zbornici tako mirno. Premnogo mest je praznih, galerija pa kar zeva od samega dolzega časa, kajti le redkoma se na njej zagleda kakšen obraz. Predsednik dr. S molka otvori zbornico l/4 na 12. Ministri so vsi navzočni. Ministerstvo notranjih zadev terja naknaden kredit za provedenje zakona o živinskej kugi. Finančni minister prijavi načrt zakona, da se pogodbe in d r u g a p i s m a,k i s c i m aj o s k 1o • piti na podlagi deželnega zakona od 2 7. decembra 1881 glede pogozdovanja Krasa v tržaškem mestnem okraji, oproste" pristojbin. Izmej peticij je mnogo taeih, ki terjajo provedenje ra vu o p ra v n o s t i slovenskega jezika v šolah in uradih in ust a novi je nje na d s od ni je v Ljubljani; druge peticije zadevajo novi carinski eenilnik in obrtni red. Prva točka dnevnega reda je vladna predloga glede česko-moravske transverzalne železnice; po prvem prečitanji odda se železničnemu odseku. Vladna predloga, kako se ima postopati, ako se ima kdo razglasiti za mrtvega in kako naj se smrt dokaže, je druga točka dnevnega reda. LISTEK. Domači pogovori. m. Trinajst let so gospodovali, trinajst lučij so nam prižgali, trinajstega se je končalo, trinajst jih je ostalo. Zares znamenito je naključje s to židovsko številko katera je sicer za nas zlata številka letos, katero pa bodo nasprotniki naši kleli v trinajsto koleno. Trinajst dolgih črnih let torej smo študirali, trinajst šol smo dovršili in trinajstega aprila letos smo maturo naredili in dokazali, da smo zreli in godni postali. Ko bi človek vedel za gotovo, da tivolski kanali nijso bili trinajst let seznažein, da je vsled tega trinajst ljudij obolelo, da je dne 13. aprila vsak šišenski možnar trinajstkrat počil, da se je tisti dan v čitalnici trinajst hektolitrov vina in trinajst hektolitrov piva stočilo in da so ljubljanski mesarji trinajst volov potolkli, bi zares mislil, da si je previdnost božja mestu oslovske čeljusti izbrala številko trinajst, da nam pomore pobiti nemškutarijo. Uže je začel nemškutarski „clipiclapitorium" po sovražnih nam novinah razsajati in klepetati, uže so nas začeli žurnalistični balavci kazati tujemu svetu kot divjo druhal ter nas obirati do gole kosti, a vse to je storila številka trinajst, ki je tako šembrano grdo zaigrala fakcijoznej opoziciji ljubljanskej. Celo županovanje Costovo nam očitajo, čeravno nijsmo mi krivi, da je prišel Costa k nam in da nas je zapustil Dežman. Res žalostna je stvar to: Trideset ostrih zobov so imele Dežmanove proklete grablje pred trinajstimi leti, zdaj jih imajo le šc trinajst skrhanih, ker smo jih konsekventno izbijali leto za letom po nekoliko, a letos najedenkrat pet, dočim je jeden (grof Cho-rinsky) sam odpal. Kari Deschmann! Če brojimo posamezne črke v tem imenu, najdemo, da jih je ravno trinajst, ne več, ne menj, in zdaj naj kdo poreče, da številka trinajst nij usodepolna za naše fakcijozuse. Leta 18G0. je pokojni Valentin Mandelc v „Glasniku" priobčil z nekega groba v Škofjej Loki tak-le napis: Hier liegt der ehrsame Matthäus Kos, Von Kcnntniss der Handlung gross. Nummer dreizehu in der Stadt Er seine letzte Nacht hat! Fünlundviurzig Jahre lebt er, Dann sagt der Tod: Hattnaus komm her! Der Tod mit seiuou Knochen Hat den Matthäus Kos erstochen. Ako bi kdo hotel ta cvet nemške kulture času primerno travestirati, bi mogel napisati: I Mer liegt der iuctmso Tro»s, Von Konntniss der ElsncUung grosB. Am drcizehnten in der Stadt Er seinen letzten Tag liat! Dreizehn Jahro lebt it, Dami sagt der Tod: Tross krnnm her! lTnd der Tod mit semen KikicIkmi Dlat die Alajoritiit erstnehon. Tak-le napis bi se imel v kamen vsekati in na primerno mesto postaviti v spomin na številko trinajsto. Ko sem pogledal telegram, ki mi je oznanil veselo novico dne 13. aprila t. 1., štel sem besede, in bilo jih je — trinajst! Z-laj naj Se v loteriji izvlečejo Številko 13, in jaz takoj postanem babjeverec! Tedaj, ker nam je števika trinajst toliko veselja naredila in nam je toliko sreče prinesla, bom stavil svoj predlog: Kdor bo namreč čital te moje pogovore in še nij vedel poprej, kaj znamenuje ta številka, naj položi iz hvaležnosti v prvo pušico, do katere pride, za „ Narodni dom" trinajst krajcarjev, in če se komu to premalo zdi, naj multiplicira številko trinajst, pa naj potem produkt daruje v prid našemu narodnemu podjetju. Če se najde več takih, ki bodo moj predlog uvaživši multiplicirali našo zlato Po požaru dunajskega gledališča na ringu hoteli so dunajski poslanci za ta slučaj posebni zakon ; vlada pa je predlog razširila tudi na vojsko, na nesreče na vodi itd. Dunajski poslanci so se ve da zoper vladno namero; oni zahtevajo za požar na ringu poseben zakon. Zato pravi dr. K op p, da za zakon, kakor ga predlaga vlada, nij nobene potrebe. Če vlada za požar na ringu neče špecijalnega zakona, naj ostane raje vse pri starem. (Dobro! na levici.) Poslanec dr. G run wa Id zavrne predgovor-nika. Dr. Jaques govori na dolgo in široko, ter predlaga slednjič, naj se dotičen predlog vrne pravnemu odseku. Poslanec dr. vitez Ma deys ki in vladni zastopnik dr. vitez IIarras-Harrasowsky zavrneta stvarno in temeljito nazore levičarskih govornikov; po kratkem govoru poročevalca dr. Zatorskega zavrgel se je predlog dr. Jaques a, ter sprejel zakon v špecijalnej debiti, kakor ga je predlagala vlada. Seja trajala je valjda dve uri. Prihodnja seja je v petek 21. aprila. Politični razgled. Voli ni j dežele. V Ljubljani 21. aprila. V 19. dan t. m. imel je železniški odsek onawettrovi prizadeli so si vse, da bi preprečili to zborovanje, najeli so nemške burše, da bi jim pomagali delati škandal, da bi razpustil vladni zastopnik zborovanje, kajti slutili so uže naprej, da jih bode Kronavvetter uničil. Nastopali so nasprotniki Kronawettrovi, pričeli govoriti, od jedne strani dobro-klici, od druge: proč z njim! In mej nasprotniki Kronawettrovimi bil je tudi nekov dr. Bondi, ki je v divjej svojej nemškej strasti ime noval češčino in slovenščino barbarska jezika. Volilci Kronavrettrovi segli so po ujem z ro kami, moral je odstopiti. Burni prizori, na jed-nej strani najeti, plačani nasprotniki Kronavvettrovi, nevolilci, na drugej volilci njegovi. Stoprv čez dolgo časa mogel je Kronavvetter poprijeti besedo Govoril je uničevalno; nasprotniki njegovi zgubljali so se mož za možem — kajti Kronawetter odkrival je slepar-stvo ustavovercev, njih koriatolovje, slikal njih krivično postopanje, obsojal njih nasilstvo, proklinjal njih borzno postopanje. In govornik je s povzdigne-nim glasom vzkliknil: Kronavvetter ne hodi nikdar s tako stranko jedno pot. Z živahno pohvalo bil je sprejet njegov govor in naposled dali so mu njegovi volilci popolno zaupanje. Tako obsojajo nemški možje, tudi nekdaj iskreni levičarji, levico! Kako isti ni t o lepo je j edina in močna levica, poročajo nam levičarski listi Bami. Tako piše n. pr. „N. Fr. Pr." : „Poslopje zjedinjene levice razdira se na vseh straneh in nihče ne čuti več truda vredno, da bi napake olepšaval, da bi mnogo-brojne razpoke s stilističnimi in retoričnimi ovijajo-čimi se rastlinami zakril. . . Nijmamo opraviti z ,,landsknechti", ki danes mečejo puško v žito in z vzdihovanjem polnijo zrak, a tudi voditelji obupavajo in ne najdejo krepke besede, da bi bežeče ustavili; njih roka nij dosta močna, da bi pobila one, kateri so se še pred nekojimi tedni obnašali kakor fanatični janičrtrje in sedaj tožijo: Reši naj se, kdor se more!" In to je ista stranka, ki je hotela v par dnevih vreči spravljivo vlado Taaffejevo! Poročali smo po „Montags Revue", da misli vlada po zakonodajskej poti uravnati delavsko vprašanje. Ta vest pa je bila le izrodek bolne domišljije urednikove temu listu. Z Dunaja pa se zdaj piše v ..Prager Abendblatt": „K sreči nij v Avstriji delavskega vprašanja v tem pomenu, kakor v drugih državah. Tu se razdeli marveč v vrsto krajevnih razmer, katero se more rešiti po admini-strativnej poti s sporazumljenjem, če treba po posredovanji vlade, mej gospodarjem in delavcem .... Vlada bode še na dalje pri preiskovanji obstoječih razmer, katerej dajejo iz delavskih krogov dohajajoče pritožbe povod, skušala po administrativne] poti pomoči." Iz te^a se razvida, da ima zdanja. TaafTe-jtjva vlada istinito tudi namen, resno pomagati tudi delavcu do blagostanja. Pred kratkim imenovanih bilo je za Dalma* eijo zopet več uradnikov, ki ne umejo deželnega jezika. In „Narodni list", pripovedujoč, kako razburjenost je prouzročilo to imenovanje, pravi: „Kaže se, da hoče vlada uže zopet one neuspešne poskušnje v Dalmaciji ponoviti, katere je delala pod Mamulo, La-penno, Alezanom in Wagnerjem brez koristi, brez uspeha." V nanj«- države. Poročali smo uže, da so se mej Rusijo in Turčijo vršila dolgo časa pogajanja o vojnej odškodnini in da je naposled ruski poslanik No v i ko v odpotoval iz Carigrada. Takrat sklepali so listi, da je to demonstracija proti Turčiji, a zdaj se poroča, da je bilo to odpotovanje le dopust Novikovu, za kateri je uže dalje časa prosil. Če se bode Novikov zopet vrnil v Carigrad, je vprašanje, kajti pred kratkim pisalo in govorilo se je mnogo, da je namenjen za višje mesto v ministerstvu. Vender gotovosti o tem še nij, toliko pa je istina, da car No-vikova zelo visoko ceni. Nekateri Rusom sovražni listi so posebno iznajdljivi v vesteh o namerah nihilistov in skoro vsak dan vedo pripovedovati o novih zarotah proti caru. In če pozneje preiskave pokažejo, da so bile te vesti popolnem neutemeljene, jih to malo briga — svetu so vender natresli nekaj peska v oči in ga utrdili v veri, da je „Rusija barbarska, da je gnila v vseh slojih družbinskih." Res da nihilisti še rujejo, a njihovo gibanje je zdaj mnogo zmernejše in upati je zboljšanja. V ItallfauskeJ zbornici bila je v 19. dan t. m. na dnevnem redu vojna predloga. Poslanec Baratieri je nasvetoval nujno premembo utrjenja Verone, ker se mora v nesrečnem boji na vsak način Verona držati; dalje je nasvetoval, naj se dozidajo mejne trdnjaviceproti ravnini Soče, osobito pa naj se utrdi meja proti Franciji. V poučenih londonskih krogih razširjena je vest, da se bode Irski podkralj, lord Cowper, poklical s svojega mesta in da se bodo vršile mnoge premembe v irskej administraciji. Irske razmere so se, kakor se poroča v „Timestt iz D u bi in a, odkar se je preložil parlament čez Velikonočne praznike, malo ali nič spre-menile. V mnogih krajih, piše poročevalec, branijo se najemniki plačati najemščino, celo kjer se jim hoče precej odpustiti. Na nekaterih krajih postopa se proti tem najemnikom z vso ostrostjo zakona; na mnozih krajih se umirijo, na neknterih pa postaue razburjenost še večja. Vsa dežela je moralično nekako zmedena, da si je vender na nekaterih krajih še upanje do mirnega poravnanja. Čudovito je, da so najemniki v Galwayu in Mayu, na obali, kjer so pred dvema ali tremi leti se še najbolj branili plačati najemščino in to branili se s silo, da so zdaj ti najemniki plačali voljno zaostalo najemščino in javno kažejo pobotnice, kakor bi se hoteli s tem ponašati. Dopisi, Iz Skorje Loke 20. aprila. [Izv. dop.] Mnogo se je uže slovenski narod pritoževal, da uradniki mej njim ne umejo njegovega jezika. Navadno se je na take pritožbe odgovarjalo, da mora razumeti in da tudi v resnici razume vsak uradnik, kateri posluje v slovenskih deželah, naš jezik. Če je to istina, usiljuje se nam misel, da marsikateri uradnik iz sovraštva do našega jezika nalašč nagaja občinstvu; ako na pr. pisma adresi ra ne v Trebnje, Dolenjsko, romajo od tukaj v Tre-binje v Hercegovini, od koder se čez 14 dni vrnejo zopet nazaj. Isto pismo na novo kuvertirano in pravilno slovensko adresirano, na katero je tukajšnji c. kr. poštar lastnoročno pripisal nemško ime „Tref-fen", ogledalo si je zopet Hercegovske Trebinje, in je zopet v pošiljateljevih rokah. številko trinajst, bi utegnil vkupni produkt dosti dobrega storiti za „Narodni dom", katerega bomo postavili v Ljubljani pred nos našim nasprotnikom nem-škutarskim in fakcijoznim in bomo zopet veseli ter bomo svečano odprli naš dom 13. dan katerega si bodi meseca in plesali bomo in popevali in vino bo zopet curkoma teklo, pa možuarji bodo pokali v Šiški in drugod in veliki boben bo žvenketal, pa navdušene telegrame bomo dobivali iz vseh kotov domovine, a Dežman, Schrey in Schaffer ne bodo uživali našega veselja, še jezili se bodo nemara huje, nego so se jezili dne 13. t. m., pa „clipiclapitorium" bo ropotal po hudobnih nemških časnikih in bode blato metal na naše glave in na naš „Narodni dom". Takrat, ko 8e bo vse to godilo v slovenskej Ljubljani, pridem pač čisto gotovo tudi jaz gledat narodno slavlje, če ne poreče preje bleda smrt: Kos komm her! Spectabilis. vtot. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh^ Dr*uj£-u. lin, i^-.i. VIII. (Dalje.) „Kje pa je Ostrodumov? Ali ga nij pri vas?" „Ne, tu v bližini je nekje zaostal. — No ta se ne izgubi, naš Pimen Ostrodumov! Zanj nij treba imeti nobenih skrbij!" rKako ste pa vi sem prišli?" „Kako drugače, kakor na telegi .... Prosim vas, dajte mi še jedno žvepljenko." „VaziIij Fedotič", oglasil se je nekdo pred vrati, „pridite, prosim vas, malo iz sobe." „Kdo je? Kaj pa je?" „Pridite prosim", ponavljal se je glas, „a hitro. — Tuji delavci so prišli, a Pavla Jegoriča nij doma." „Solomin oprostil se je in odšel iz sobe." Mažurina ogledavala si je zdaj Marijano dolgo in pazljivo tako, da je ta v veliko stisko prišla. »Oprostite mi," začela je s svojim neprijetnim glasom in v malih stavkih, kakor je bila to njena navada: „ Jaz sem priprostega stanu .... ne razumem .... Vi uže veste, kaj hočem reči. — Ne bodite jezni.....ako nečete.....pa ne odgovorite .... Ste li vi tista devojka, ki je z Neždano vom .... iz Sipjaginove hiše utekla?" Marijano začudilo je to vprašanje, ali vender je odgovorila: „Da, tista devojka sem jaz." „Z Neždanovom ste utekli, jeli?" „No, da!" »Dovolite.....Dajte mi svojo roko..... Oprostite mi ... . Vi morate pošteno dekle biti . . . ako vas on ljubi." Marijana stisnila je Mažurinino roko in vprašala : „Vi ga torej dobro poznate?" „0 jaz ga poznam .... V Petrogradu sem ga videla. Baš zato sem vas vprašala .... Tudi Ser-gej Mihajlovič mi je o vas govoril . , . ." „Ah, Markelov! Kdaj Bte ga videli?" „Ne davno; Zdaj je odšel." „Kam ?" „Kamor mu je ukazano." Marijana je vzdihnila. „Ab, gospica Mažurina, bojim se zanj." „Prvič, čemu „gospica". Kakšna „gospicaa sem jaz. Tega ne smete več reči. Drugič ..... „bati se". To ne gré. Pri nas ne sme se bati zase nihče .... a za druge odvadi se človek. Nase misliti in se bati nij prav. Ali tu mi pride nekaj na pamet.....jaz, Tekla Mažurina, lehko tako govorim, .... jaz sem grda .... vi pa . . . vi ste lepo dekle .... za vas je torej tudi vse težje. (Mažurina obrnila se je po teh besedah v stran.) Markelov mi je rekel .... on je znal, da imam pismo za Neždano va .... „Ne pojdi tja v tvornico," je rekel.... nne daj mu pisma, ta bode ondu vse vznemiril. Daj Ako se je t prvo primerilo, da je uradnik po zmoti napačno list napotil, se to t dragic ne more misliti, ker ▼ celej Hercegovini nij nikjer „Treffenu. Kaj tacega zamore le našemu narodu sovražen uradnik narediti. Slavno poštuo vodstvo naj pa pomisli, da priprostemu ljudstvu zaupanje do pošte po takem ravnanji gine. Tudi ta nij jedini neredni s i ura i. Zamore se navesti mnogo pisem, katere so se od tu do Ljubljane izgubile ali vsaj adresati jih nijso prejeli, akoravno so občeznane osobe. Izza Iflaceka na Krasu 20. aprila. [Izv. dop.] (Povišanje učiteljskih plač v Trstu in tržaškej okolici. Beseda za „Na-rodni dom". Vikarij in učitelj dutovljan-ski ) Mestni magistrat tržaški je svojim učiteljem te dni plače — povišal. Plače učiteljev za Trst (mesto) so določene: 900, 750 in 600 gld., a one učiteljic pa: 750, 600 in 50O gld. V tržaškej okolici dobodo pa učitelji: 600 in 550 gld.; učiteljice:! 500 in 450 gld. Nadučiteljem tržaškim je odločeno 340 gld. odškodnine za stanovanje, nadučiteljem v tržaškej okolici pak 150 gld. Veliko jim sicer nijso povišali, a nekaj poboljšeka je vender. Tudi doklade za penzijo in starostue doklade so jim dostojno regulirali. Kaj pa pri nas na Krasu in na Goriškem ? Uvrsteni so učitelji v tri vrste. Prve in druge vrste so tako polnoštevilne — če tudi so pri nas le bele vrane — da mora spreten in dober učitelj leta in leta čakati, predno se na ta ali drug način jedno višjih mest izprazni in še potem se za njo trgajo, kakor psi okolo prazne kosti. — Tedaj še tako priden učitelj ima le malo ali nič upanja do boljše bodočnosti. Čitateljem „ Slovenskega Naroda" je znano, da je drugi velikonočni praznik naredilo malo društvo goriško v Tolminu „besedo" za „Narodni dom". Pri tej priliki se je pridobilo čistih 50 gld. za ta narodni zavod. Kavno to društvo namerava napraviti maja meseca „besedo" v Sežani; dohodek bode tudi namenjen »Narodnemu domu". Tako sem te dni v Sežani slišal od zanesljive osobe. To je pač posnemanja vredno. Pa tudi sežanska čitalnica se je začela gibati in bode baje tudi ona napravila posebno veselico za „Narodni dom". Vsekako je to hvalevredno; tedaj upamo, da ne ostane to: pium desi-derium. Vederemo! Zelo žalostilo me je poizvediti, da je čestiti g. Brenče, vikarij in ljudski učitelj dutovljanski na smrt bolan. Res škoda bi bilo za jako vnetega Šolnika, katerega je sam cesar odlikoval z zlatim križcem za šolske zasluge. On je namreč tudi učitelj, bivši ud c. 4rr. okraj, šolskega sveta in se nad 25 let uže s šolstvom — resno peča. Vso čast takim duhovnikom in Bog naj ga nam še mnoga leta ohrani! Od slovenske TI ure [Izv. dop.] Oh, mi ubogi Nemci, kakšna nevarnost nam preti! Koliko moramo trpeti od Slovencev! Pustite nam vender Še življenje — nemško! Saj smo mi najpohlevnejši ljudje na avetu; mi hočemo mir z vami in ničesar druzega ne želimo, nego to malenkost, da se vaša deca v nedolžnej nemščini poučuje, in da vi z nami v svetovnej tej „kultursprachi" govorite! Blizu takšno tarnanje se čuje tu ob meji, brž ko se Slovenci začnejo nekoliko gibati, brž ko reagira naše budenje iz stoletnega spanja nekoliko na gernianižacijo. Če kak slovensk časopis razkrije krivice, katere se gode Slovencem v šoli, Če slovenski kmetje peticije pošiljajo na Dunaj za upeljavo slovenskega jezika v šole in urade, takoj bolestno zacvilijo naši ljubi Nemci in nemčurčki ter planejo srdito na list in na ubogi narod, češ, da moti ljubi mir in bratovsko složnost. Če pa pijonirji radgonske „Ortsgruppe" gredo havzirat v čisto slovensko vas ter županu dokazovat, kako grozno koristna je nemška šola, če učitelji v Radgoni in po drugod le tedaj s svojimi učenci slovenski govore, kadar jim počitnice o/.na nijo, če se vtikajo v naše zastope, v naše volitve itd. ob, takrat ne delajo nobene zdražbe. Ja bauer, das ist was anderes! Kakšna drzovitost od Slovencev, ako se upirajo ponemčevanju! To je kardinalna pregreha ali vsaj neumnost, to je razdiranje blažene Rprave. Nekaj sličnega čitamo v basni o volku in ovci. — Graškej „Paedag. Zeitschrift*', katera je nota bene evangelije našim pedagogom, smo vrlo hvaiežni, da nam prav drastično razkrije, kakšni so Nemci. V 8. štev. šunta kmete: „das3 sie solche kaplane und andere querköpfe (ki se potegujejo za slovenske šole) auf irgend eine weise unschädlich maehenu. Ko bi kateri slovenski list na tak način ščuval, kakšen krik bi zagnali Nemci! Pa Slovenec je dober človelc. Homo bonus — bedak. Ne terja druzega, nego k večjemu pravico, in še to prav skromno. On ne sili čez meje, hoče le svoj život in svojo narod nost ohraniti. Ne govori o slovenskih trdnjavah, kakor Nemci bombastično-smešno, na pr. cmureški grad je „ein mächtiges bollwerk der deutschen zunge" (glej Mayers Con vers.-Lex. 1881). Tudi ne javka tako tragi-komično, kakor omenjena „Ortsgruppe", ko jej je pametni župan pokazal pot, od koder je prišla, „ach, ein stück deutscher erde ist verloren", da si je 'me onej vasi Limanoši in je izmej vseh stanovalcev samo jedna ženska Nemka. Kako dobro in koristno bi bilo, ko bi Slovenci tu ob meji imeli le trohico one nemške ošabnosti in nemčurske brezozirnosti! Sprožila se je misel osnovati kakšno društvo v Radgoni. Izborna misel to, bo vsakdo pritrdil. Le brž na delo! A Slovencu prepohlevnsmu zleze takoj srce v hlače, če Be le spomni rabijatnega doktorja K. Kaj bodo meščauje jim miru .... ta sta lam srečna! Naj bodeta .... ne moti ja . . . .!"..... Jaz bi tudi ne motila rada .... ali kaj naj bode s pismom? . . . ." „Pa mu mora vsakako priti vzroke," rekla je Marijana; »kako dobro in plemenito misli Sergej Mihajlovič! Je li mogoče, Mažurina, da je on izgubljen ... ali da ga pošljejo v Sibirijo?" „Tudi iz Sibirije se more uiti! ... In žitje izgubiti? . . . Ej, jednemu je to lehko . . . dru-zemu ne ... a njegovo življenje nij sladko!" Mažurina gledala je neprestano v Marijano. „Da, res je," rekla je naposled, „vi ste lepo dekle ... in ljuba, dobra ptičica! Baš mislim, bi li, ker Alekseja nij, pismo vam izročila? Čemu bi čakala?" nJaz mu ga dam, zanesite se na to." Mažurina naslonila je glavo na roko in dolgo, dolgo o nečem premišljevala; potem je rekla: »Recite mi . . . ali ne hudujte se zategadelj . . . ljubite ga li vi istinito?" „0, da!« Mažurina kimala je z glavo. „Se ve da, čemu vprašujem jaz zato! Zdaj moram iti, drugače pridem še prepozno . . . Recite mu ... da sem bila tu ... in da ga pozdravljam . . . Recite mu: Mažurina bila je tu. Ne bo- dete li imena pozabili? . . . Ne? Mažurina . . . In pismo . . . kam sem ga pa dela?" Mažurina je vstala in obrnivši se v stran hitro fin košček sesvalkanega papirja v usta deia. — „Ak, zdaj se mi je nekaj nespametnega pripetilo! . . . Saj vender nij mogoče, da sem pismo izgubila? . . . Da, res izgubila sem ga ... Nij ga ... Da ga le kdo ne najde ... I, tu ga nij! ... . Torej se je vender tako zgodilo, kakor je želel Sergej Mihajlovič." „IŠčite, iščite," ščebetala je Marijana. Mažurina odkimala je z glavo. „Ne, čemu bi iskala; pismo je izgubljeno." Marijana stopila je k njej in rekla: „Dovolite mi, da vas vsaj poljubim!" Mažurina objela je hitro Marijano in sicer s takšno močjo, ki bi jo jedva kdo v ženski slutil. „Za nikogar druzega bi tega ne storila," mrmrala je polu glasno pred se . . . „proti svojej vesti . . . prvikrat! — Recite mu, naj bode pazljiv . . .in vi tudi. Kmalu bode tu zlo za vse, jako zlo! Bežita oba, dokler je mogoče. Toda, z Bogom!" rekla je na jedenkrat glasno in hitro . . . ,,recite mu le . . . ne, nič nij treba!" Mažurina hitela je iz sobe in vrata za seboj porekli, to je grozna reč! In vsi se prekrižajo. Po-skrijmo se v mišje luknie ! Res, malo je še kardelce zdaj, kateremu bije gorko srce za ljubo domovino, a dovolj ga je, središče bi bilo, moiekili bi se agregirali, in vedno večje bi društvo postalo. Ljudstvo bi se z našimi namerami seznanilo in prebudilo za naše težnje. Jeden element je, ki tu pri nas največ na-potj. dela. To so ljudski učitelji, izvzemši malo število v celej liniji od Ogrske do Koroške. Te kukavice delajo največ zdražbe mej Nemci in Slovenci. Ti psujejo in zasmehujejo najdragocenejše svetinje našega roda. Pred nedavnim je nek tak blaziran apostol zagovarjal svojo nemškutarijo tako-Ie : ,,ich habe von den deutschen die bildung". Drugi pri-vandranec ognjusil je nek slovenski list. Slovenskih časopisov itak ne čitajo, razen, če jih kdo ,,zdela". Sploh so pa jednakt živali kameleonu, ki na solnci svojo barvo spreminja. Denes je tsch, — jutri č. Beda za bedo tepe slovenski narod, leto za letom se bori z neugodno letino. Vso nado in ves trud našega bornega vinogradnika uničil je 12. april, toda vse te nadloge šo podvoje ti kruhoborski učitelji, ki otrovajo in spridijo naš rod, ter nam vzemo jedini up, da postavimo trden jez zoper valove po-nemčevanja. Da tukaj vse prebivalstvo gorko želi jednako-pravnosti v šolah in uradih, temu dokaz so peticije, katere so naslednje občine ob ogrsko-štajerskej meji poslale ravnokar svojemu državnemu poslancu go-sjiodu Hermanu: Šratovci-Melo, Boračeva, Radenci, R i h ta r o v ci-T u r j en ci, Kapela, Mota-II rastje, Murščak, O če sla v ci-S ta-v e š e n ci.*) Domače stvari. — (Gospod L as chan,) župan ljubljanski, odpovedal se je tej vzvišenej službi. Mestno odbor-ništvo pa baje namerava še obdržati. Tudi nasledek narodne zmage. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba je jutri pri Tavčarji. — (Vsled slovenskega apelacijskega odgovora) anulirala je uadsodnija graška velik kos nemške pravde pred sodnijo Loško. Slučaj je našim čitateljem uže znan ! Pritožilo se je do najvišjega sodišča ter v pritožbi poudarjalo, da je nad-sodnija graška pred dvema mesecema v čisto jed-nakem slučaji čisto drugače razsodila. Ali pomagalo nij nič; najvišje sodišče potrdilo je nadsodnijsko razsodbo „aus den zutretlenden Gründen des hohen Obergerichtes !" Sedaj mora pač vsakdo čutiti živo potrebo po napovedanej justičuega ministra naredbi ! — („Ljubljausk pohaj ko valeč" ) nam piše: „Pr> zadnjih mestnih volitvah dogodila so je *) Prosimo pri priliki šo kaj. Uredn. zaloputnila; Marijana v misli vtopljena utala je sredi sobe. „Kaj znači to?" vprašala je naposled sama sebe. „Ta devojka ga bolj ljubi, nego ga ljubim jaz! In kaj pomenijo ta svarila? Kam pa je Solo-min tako hitro odšel in ga zdaj nazaj nij?" Dolgo hodila je po sobi gori in doli. Čudno čuvstvo, mešanica strahu in jeze in začudenja jo jo navdajala. »Zakaj nijsem šla z Neždanovom ?" vpraševala se je samo. „Ker mi je Solomin odgovarjal ... A kje je on sam ; kaj se godi ? — Mažurina nij zaradi Neždauova oddala tistega usodepol-nega pisma. A kako, da si ona upa to storiti? Hoče se li velikodušno delati? — S kakšno pravico? In zakaj je njo, Marijano, ta velikodušnost tako ganila? Je li sploh ginena bila? — Grdo dekle zanima se za mladega moža. — Kaj je v tem tako nenavadnega. Iz česa ukrepala je Mažurina, da je Marijanina ljubav do Neždanova jačja od njenega čuvstva o dolžnostih. — Morda te žrtve Marijana niti hotela nij. In kaj je bilo v istem pismu? — Poziv se dejansko kakšnega podjetja udeležiti, kaj druzega? — No, in ako bi celo . . ." (Daljo prihodnjič*) epizoda, ki spada prav za prav t „high life". Pred nekega volilca padle so plemenite sline tako osten tativno, da je slednji, kakor naravno, vprašal za razlog in hotel iz te premise izvajati j »ko resnobne posledice. To je plemenitega slinarja tako ohladilo, da je mahom nazaj potegnil roge, pak — mirna Bosna Več o tem poročati zabranjuje mi diskrecija." — (Nagla smrt.) Včeraj popoludne od 3. do 4. ure privoščil si je žganjar Braun v znanej žganjariji v Gledališkej ulici št. 8. Bglažek ta grenkega." A ker je bila ta pijača le tako dobra in je tako prijetno praskala po grlu, privoščil si je glažek za glažkom in izpil te grenke pijače baje tri litre. Naposled p*, je bilo vender dobrega preveč; izpraznivši slednji glažek zgrudil se je na tla in izdihnil pijano svojo dušo. — (Občini Kastav in Veprinac) v Istri odposlali sta prošnji na državni zbor, v katerih zahtevata vpeljavo hrvatskega jezika po uradih v Istri in na kvarnerskih otokih, hrvatski učni jezik na gimnaziji v Pazinu, na pripravnišči v Kopru in t Gorici. — (Umrl) je Karol Šepec, c. kr. davkar ▼ pokoji dne 18. t. m. v Konjicah. Rodom Novo-meščan, bil je dober narodnjak. Naj počiva v miru! Razne vesti. * (Brigantje v Siciliji) ujeli so te dni glavnega ravnatelja sicilijske banke Emanuvela Notar-batola. Gredočiz Palerma na svoje posestvo in spremljan po dveh oboroženih hlapcih, sreča patroljo, obstoječo iz 4 karabinarjev in jednega žandnrja. Ta je spremljevalca takoj obstopila in jima žugala, da bosta takoj usmrtena, ako bi se stavila v bran. Bankinemu ravnatelju veleli so potem, da mora ž njimi in odpeljali so ga menda v gore. Roparji so poslali poročilo, da ujetnika izpuste le proti temu, ako se plača 75.000 lir odkupnine. * (O amerikanskih časnikih.) Nikjer na svetu se toliko ne čita, kakor v Ameriki. Vsak se za javne razmere, vsakodnevne novosti itd tako močno zavzima, da je vsacemu pojedincu branje vsaj jednega časnika neobhodno potrebno. Če se stopi zjutraj na železnico, na parobrod, v trammway, ali kamor koli, se mej sto tisoči ljudi nahaja le ma-lokateri, ki bi ne imel časnika razprostrtega pred seboj. Zbog tega je tudi število časnikov v Zjedinje-nih državah izhajajočih ogromno in kjer koli se prične nova naselbina, je komaj, da so se naselili kramarji in trgovci, tudi uže založnik pri roki, da izdava kak listič. Po statističnih zaznamkih je letos na novo pričelo 3e 344 novih časnikarskih podjetij in število vseh časopisov v severnej Ameriki izhajajočih iznaša uže 10.611. Dnevnikov in to veličin je 996 in samo v Novem Yorku izhaja od novega leta 10 novih dnevnikov. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čaa opazovanja Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. Ob 7. iri ijitraj •i ?. iri • b Î. iri iMÍ«r 780*67 am 730-67 um. 781*42 m. J5 d 7. iri ijitraj •b 2. iri 1*1*1 i lini •b ». iri min •b 7. iri ijitraj •b 2. iri popotado« •b i. iri jm tr ob 7. uri zjutraj ob 2. uri •b 7. ari tieier 729-65 h. 727-77 mm 729 61m. 734 11 m. 735-62 n. 73924 mm. 741-96 um. 740-36 mm. 739-68 mm. + 8-8» C ïl*l,ot.en -|-l:j-9oc|.,1»bot,eD, • Ijugozahod iltboten -f 9-6« C + 8-2»C -j-16-8°C + 100°C gormje« -h 110«C -l-n-e'C -j-10-4° C labottn jugoiabad slab»t«n juraiahad ilabatea gorenj« alaiaten gorenje« oblačno »hladno jasa« •blaJna oblačno oblafna J"! tlabotcn Tzhod -f 60°C + 17-20C + 9-6°C slaboten Tzhod slaboten Tiliod slaboten Tzhod •blatno deloma jasna jasi« jasi« jasna jasn« 1*30 mm. dežja. 1-40 m dežja. 0-00 m dežja. 000 mm dežja. B. V Avstriji sploh : Zračni pritisk so je jel zadnje dni jako hitro dvigati; vender je pri vsem toni tako jednakomorno razdeljen, daje znašal razloček mej maksimum in mini.....m samo 3 mm. Vetrovi so postali Se slabotncjši, kot so uže bili v preteče-nih dneh, in so so sploh zasukali proti severu in vzhodu. Tudi temperatura s