iiflsifll
Malo ostre britve -na lašlce volitve
(Helikopterska reportaža)
Rekordno dolgo se )e na volišču zadrževal To-Bliattt Mož je premišljeval, ali bi glasoval zase ati *e Dobro se namreč pozna da si ni nič kaj zaupal. Končno je le prišel do sklepa, da je vseeno, če *naga Togliatti ali de Gasperi — Italijo bosta tafco ali tako oba »zafurala« fn ie glasovat — zase.
De Gasperi pa je Set najprej z vso rodbino k niaši, potem šele na uoliiče V cerkvi se mu je dozdevalo, da mu sveti Peter z mezincem desne noge nekaj miga. Zaradi desne noge je razumel, da mora dati gl as za desnico, z mezincem pa je sveti Peter že od nekdaj rad migal, ker vsak svetnik tega ne zna: (Poizkusite vi, če morete, dragi bralci/)
Minister za notranje zadeve Scelba je prisopihal na volišče z enourno zamudo Da bi to nerodnost popravilt je glasoval kar za tri. Komisija je nad predanostjo svojega najvišjega policaja kar ostrmela, rekla pa ni nič, ker je on rekel, da če bi oni kaj rekli, da bi nato tudi on še nekaj rekel...
Izredno požrtvovalne so se pokazale laške nune. Volile so za bolne in za že pokopane. Ko so neko nuno vprašali, za koga bo Se volila, je dejala, da za nekoga, kateremu je izdano zdravniško spričevalo,, da ne more hoditi Nič se ni zlagala, kajti tisti se je šele rodil pred dvema mesecema.
Ker se mi je v helikopterju vse to že preneumno zdelo, sem napisal na listek komisiji, naj me v uho piše ter jim ga vrgel na volišče. Gospodje od komisije pa so dejali, da signor Vuhomepisci ne kandidira in so vrgli ie moj listek v de Gasperi-jevo Skrinjico.
ALBERT EINSTEIN *— slavni fizik in ustanovitelj relativnostne teorije **- je javno protestiral proti McCarthyJevim metodam McCarthy je spričo tega takoj zahteval, iiaj Postavijo tudi Einsteina v preiskavo zaradi proti-ameriške dejavnosti, ker bi po Einsteinovi relativnostni teoriji celo on sam — to je McCarthy — bil •ahko proglaSen kot protiameriški element.
THOREZ RESNO BOLAN Iz Francije poročajo, da Je Thorez, vodja Komunistične partije Francije ki se je nedavno vrnil iz Rusije, hudo zbolel Istočasno poročajo, da je v Franciji zelo padlo Števila članov KPF. Odločno demantirajo vesti, da bi Francozi zato zapuščali KpF, ker je Thorez bolan. Da bi pa Thorez zbolel 2ato, ter zapuščajo Francozi KPF, 9e niso dekantirali.
prerekanja okrog vladne mims
.	,	V	FRANCIJI
vedno trajajo. Izgleda da bo največ uspeha Imel Predlog, po katerem naj prevzame vlado kar enostavno sindikat poklicnih ministrov — tl se bodo nekako zvrstili da pridejo vsi na vrsto...
GLAVNO JE - STOLČEK!
Ker na volitvah v ItaltJ; ni nobena stranka dosegla posebnega uspeha, se pogajata Do Gasperi ln Togliatti ra sodelovanje v vladi
O
Le kam bo ta Škatla nazadnje prispela, če bosta Šoferja vsak svojo pot vzela? Možak, ki ju gleda, takole modruje:
»Če zvrneta se, nam bo bolje, ne huje!«
LETO Vi
USI ZA DOBRO VOLJO IN SMEH IZHAJA VSAKO SKiu>,
MI SMO MI
Italijanska vlada daje velikanske vsote denar* ja za italijanizacijo tržaške cone A.
So ljudje, ki imajo principe. Sicer so redki, toda eden med njimi je Poldek-Ne zato, ker je emigrant in je emigriral iz Jugoslavije zaradi principov — moj bog, čemu vse se danes že ne pravi: principi NaS Poldek Je bil torej svoj Čas uradniček v Tržiču. Toda mož ima principe in ti mu pravijo, da je urad-
<5= liti
kakšni
>1, seveda vem: madžar ima tri I pristaš Rakošija.
TEREMTETE ..
»Se spominjaš, Lajoš, da je naš predsednik Rakoši pred volitvami obljubil, da nam bo po volitvah nalil čistega vina v kozarec.«
»To že, to, Fišta, samo je na žalost kozarce vsak dan bolj umazan. Saj sl slišal, kako je po volitvah kvartal z Revai-jem. »Držim banko!«, je vzkliknil. »Tolčem!«, jo dejal Reval. »Kaj boš izigral?« »Kakšno vprašanje?«, se Je začudil Rakoši. »Narod vendar!« »Ti, Lajoš, ali veš, so sedaj novi loslanci v madžarskem .parlamentu?«
Vsak resnično sovjetokratični RakoSl-lepe lastnosti' Je pošten, pameten o Nesreča je le v tem, da ima vsak vedno le po dve od teh lastnosti. Ce Je pameten in pristaš Rakošija, potem ni, pošten; če Je pošten In pristaš Rakošija. potem ni pameten; &• je pa pameten in pošten, potem pa ni Rakošijov pristaš.«
»Slišal sem, da naši zdravniki-specialisti za ušesa zadnji čas zelo dobro zaslužijo. Ampak veš, Lajoš, jaz v to prav nič več ne verjamem.«
«To pa lahko verjameš. Plšta. Saj imajo zelo mnogo dela in tudi privatno lahko kaj zaslužijo sedaj, ko Ima na Madžarskem že vsaka stena nšesa-...«
V VZHODNI NEMČIJI
je čel med ljudmi val ogorčenja, ko so izpustili dva zaprta ministra Naumanna in Dertingerja. »Na kaj se naj sploh Se zanesemo,« so protestirali, »če že tudi ministre Izpuščajo-. .1«
V ZLATIH ČASIH
Bilo je v času Splošne akcije frontnih brigad. Iz okraja ie šlo na teren vse z enim cdjem: toliko in toliko delovne sile. Ker pa je obljuba ene, dejanj« pa drugo, je predsednik okraja malo pokontroliral za svojimi aktivisti. Prid« v neko vas, ob cesti zoreča češnja, aa češnji pol ducata aktivistov.
' »Kaj pa delate tu, za vraga!« se spodaj razhudi predsednik.
Zgoraj je za trenutek nastala tišina, nato pa se je le eden ojunačil:
»Delovno silo iščemo!«
TOLAŽBA
(na visoke cene v letoviščih)
Plavi Jadran!
Moj gnev je splahnel in Jeze več ni, odkar pada dež vse dni In noči.. .1
OPOZORILO
Opozarjamo vse tiste, ld so mislili, da se mi lahko ukvarjamo tudi s tako postranskimi stvarmi, kot so to volitve delavskega sveta in podobno, naj vedo, da za tak drobiž nimamo časa. Volitve — kot še je pokazalo pri nas, tako razveljavlja sodišče, mi pa raje nabavljamo in delimo svojim članom olje po 225 dinarjev liter.
Sindikalna podružnica »POMPADIS« trgovina z oljem na drobno
Nande Bula:
GENTLEMAN — LJUBIMEC
STRAHOTNO NAPETA ZGODBA — DVOJNO ŽIVLJENJE VELIKEGA MOZA — CIRKUŠKA PRINCEZA IN TOČAJ — SREČEN KONEC BREZ KONCA — NADALJEVANJE SLEDI!!
KOREJSKA MARJETICA
— Ma ostia maledetta, kaj Je solamente Trieste tn nas! Ce bi nam signori Američani poslali dovolj dolarjev, bi ml ltalljanizl-rall tutta la America ...
PRODOREN USPEH
Za neki manjši provincialni časopis so vprašali:
»Ali so oglasi v tem časopisu res tako uspešni?«
»Kako pa!« so odgovorili. »Zadnjič je dal naš pek oglas, da išče dečka za vajenca, in čez dva dni mu )e žena že rodila dvojčke!«
Naš Poldek svoj
nik preslabo plačan za takšne kvalifikacije, kot jih ima Poldek. Ce kdo ne veruje, naj samo povpraša, 8 kakšnim talentom Je naš Poldek točil, potem ko je emigriral, kot primaprimi-slma »šankpurš« na neki fajmoštrski pojedini »ta najslabšo vrsto« avstrijskega piva »Schleppe«! In to Je bil zanj velik napredek od raznašal ca paketov v Celovcu, kar pa tudi ni zadnji pes pri hiši! Drugi emigranti so še na mnogo slabšem!
Toda sedaj se začne naša zgodba! Misterlocna zadeva!
Cirkuško prlncezo 12 »Cirkusa Apolo« je vzel bot Ilegalno (kako bi tudi drugače!) ljubico sam vrhovni šef špionažnega oddelka kraljevine Jugoslavije —-tako se Je namreč predstavil. To, da kraljevine Jugoslavije ni več, ni motilo niti šefa njenega špionažnega oddelka, še manj pa samo cirkuško prlncezo, made ih Italia.
Sreča Je tako bila popolna! Skoro popolna!
Nekoč pa je cirkuška princeza nenadoma zalotila svojega kraljevskega Šefa šplonskega oddelka pri tem, da je razvažal pakete po Celovcu in drugič zopet pri tem, da Je bil za »Šank-purša« pri fajmoštrski požrtiji. Sledi veliko razočaranje. — Sef — pa »šankpurš*! In to ljubimec cirkuške princezlnje! Strahotno! MesallaOca! Škandali Dvojno življenje! Tragedija!
No, pa vendar še ni bilo tako hudo! To vse se Je namreč našemu emlgrantku Poldku le sanjalo, kajti v resnici velja pri laški cirkuški lepotici še vedno kot šef šefova špionaine službe kraljevine Jugoslavije. In to hi zadnji pes!
Le nekaj dela Poldku preglavice, namreč, če cirkuška princeza made in Italia le zve za to njegovo dvojno življenje:	Podnevi
točaj, ponoči v postelji pa šef kraljevske špionažne službe.
No, o tem pa drugič!
Eisenhov/cr: Vojna... mir... vojna... mir.
Borba z radiom
KRIMINALNA ZGODBA BREZ MRTVIH, BREZ LJUBEZNI, BREZ STRELJANJA BREZ DETEKTIVOV. BREZ LEPIH PLESALK, TODA S — HAPPYENDOM!
Veste, sem podnajemnik! To je čisto posebna človeška pasma. Zaničevana, teptana in izkoriščana! Toda to je predolga štorija, da bi jo pripovedoval! Rad bi vam povedal le, da Je kupil moj stanodajalec radio. Lep, velik in predvsem močan radijski aparat. Moja soha pa Ima med radiom in mojo osebo samo tanka vrata, tako da ne slišim skozi ta vrata samo radia, temveč tudi vse, kaj se pri gospodarjevih pogovarjajo! — Toda pojdimo k stvari!
Veste, kaj je to radio? Ne — ne veste? Prav, vam bom povedal. Predvsem — če je to radio vašega najemodajalca! To je najbolj glasen Instrument, kar si ga lahko zamislite. Pridete domov — buh! — plane v vas radio. Imate gosta — radio igra tako glasno, da svoje lastne besede ne slišite! Greste spat — radio plane kot krvoločna zahrbtna zver prav v trenutku, ko hočete zatisniti utrujene oči! In tako dalje ter še huje!
Tak Je bil torej ta radio
Sem podnajemnik z izkušnjami. Bridkimi izkušnjami. Zato sem vedel, da bi bilo zastonj, če bi protestiral proti radiu! Podnajemnik protestlnfl Hahahal Smešno! Edini odgovor zavednega stanodajalca Je lahko, da radio še glasneje navije, da ga navija podnevi in ponoči, ob praznikih in delavnikih — po možnosti Sc glasneje. V kolikor to pač dopuščajo tehnične možnosti.
Zato nisem protestiral. O, ne! Nisem bedak!
Pač pa sem naslednjega prvega z najemnino dal gospodarju še 125 dinarjev:
»Oprostite!« sem dejal, »toda odkar imate radio, ga lahko poslušam tudi jaz! In ne bilo bi prav in pošteno, da ne bi prispeval tudi stroškov za naročnino. Polovico vi — polovico jaz!«
Ne bom odrekal gospodarju poštenosti — radio Je igral od takrat naprej skoro tako glasno in skoro tako pogosto kot dotlej. Zato sem moral na bolniški dopust. Štiri tedne. In ko sem se vrnil — sem zopet plačal najemnino, toda brez 125 dinarjev za radio.
Skozi vrata senr slišal nato od gospodarjevih:
»Napravi radio na tiho — razumeš — čisto tiho! Ce ta baraba že ne plačuje dela naročnine, mu tudi poslušati ni treba!«
PRIMERNO
Zena. »Možek, ali je bil to pot golaž dovolj papriciran?«
VARNOSTNI UKREPI
(Za vsa področja gospodarskega kriminala)
— Fikslaudon, kar takoj sl moram nabaviti vse Sherlock Holmese in podobno kriminalno literaturo — tako bom lahko v slučaju, da me aretirajo, navedel kot olajševalno okol-nost: »Dejanje pod vplivom kriminalne literature .. .«
ZGODBA O PETRU
(Piše Maksi Zdraha)
Peter Je simpatičen fant. Vedno je počesan, delaven tudi in tako sploh. Le enega ne zmore: razumeti dober dovtip! Morda je s tem dedno obremenjen? Kdo bi vedel, njegovih prednikov hihče ne pozna! Vsekakor ne trpi zaradi tega samo on, ampak vsi ostalil Ni Se dolgo tega, ko Ja Pripovedoval v pisarni tovariš sekretar dovtip. Takemu dovtipu se že moraš smejati, pa če Je še tako oeumen. Peter se ni smejal! »Zakaj?« je vprašal in pri tem gledal kot zaklano tete- Toda to še ni nič. To Je končno lahko pomanjkanje vljudnosti do tovariša sekretarja.
Zadnjič se Je vrnil s potovanja tovariš ravnatelj. S potovanja po inozemstvu, seveda. Kajti v inozemstvo Se vozijo principlalno predvsem tovariši ravnatelji. Cemu — tega še ni nihče bganil. Toda najbrž je že talt princip, kdo bi vedel!? No, in tovariš ravnatelj Je izvolil povedati pristen, garantirano uvožen dovtip nota bene edino, kar je prinesel s seboj (vsaj kolikor Je nam pokazal!) Mislite, da se Je Peter smejal!? Kje! In to že ni bilo samo nevljudno, to je bilo že lahkomiselno, naravnost zločinsko lahkomiselno! To-«i* Peter se ni »mMal Sunil sem ga pod rebra, da bi vsaj zob« pokazal. On pa me je vprašal čisto na glas: »Bedak, kaj me suvaš?« Pred tovarišem ravnateljem!
Dobro — končno, tudi to Je razumljivo. Peter dela na finančnem sektorju in je pri dovtipu najbrž preračunal, koliko stane ta uvoženi dovtip _ p0 obračunskem kurzu. Ne rečem nič — tudi tnene bi pri tem minil smeh!
Toda prejšnji teden — vidim Petra, kako kupuje »Toti list«. Hahahaha, da he počim! Peter pa »Toti Ust«! Pustil sem delo ln iz-ža delovodnika opazoval Petra, kako kamufliran za konto-korent prebira »Toti list«. Ves čas se ni niti hi raztegnil, mojduš da ne! S smrtno resnim obrazom, kot se pri kohtokorentu spodobi, je prebral ves časopis, ga nato zložil In spravil v žep Komaj sem čakal ma od-*hor. »Ti, Peter, pa kupuješ ■Toti list*?« Peter me Je začudeno pogledal:	»Kako,
thar ne smem?« Kaj takega!
»Seveda smeš,« sem mu dejal, »toda, saj se nisi niti enkrat nasmejal!«
»Zakaj bi še naj smejal? Tem dovtipom?«
Stal sem In ga gledal z °dprt!mi usti:
»Dobro — s«ka] pa ga potom kupuješ, če samo zmerjaš?«
»Bedak, nekaj moram pa tudi za svoj denar imeti!«
SKRIVNOST TRAMVAJA STEViLKA 1RI
SENZACIONALEN ŽIVI MRTVEC — SKOK MIMO SMRTI OD DVOJKE NA TROJKO — NA KONCU PRESENEČENJE — OBVEZNO!
Prebivalci Ljubi Jan« so nedavno pred Magistratom doživeli izredno senzacijo. Neki neznani moški je pri izstopu iz tramvaja številka 2 padel po tleh kot mrtev. Okrog njega se je v
TAJNOST ZAJAMČENA
Ste se v zadnjem času zredili? Ali morda shujšali in vas je tega sram? Dame, boksarji, gospodične od sindikata, inozemski predstavniki podjetij, poštenjaki, blagajničarke — tehtajte se na avtomatski tehtnici v veži ljubljanske glavne pošte! Tehtnica J« absolutno precizna in točna, Rdeče-belo kolesce se točno po navodilu zavrti, nato v aparaturi po navodilu nekaj zaikrt i mnogo obetajoča zacinglja ln...
... in nič več. Kajti listki Z označbo teže bodo prilezli na svetlo po dosedanjih prognozah Sele v prvi polovici prihodnjega stoletja — le da takrat naša teža (razen za biografe, katerim bo to prav takrat posebno prav prišlo), ne bo nikomur več mar... (Blaž Mozol)
trenutku zbrala ogromna množica, ki je po svoje komentirala dogodek. Neka ženska je trdila, da je neznanca zadel božji šlak, ker je baje prekinil verigo svetega Antona Padovanskega. Neki drug možak, ki je imel v žepu PP, Je dejal, da je verjetno po sredi In-telligence Service, tretji pa je bil zopet prepričan, da so krivi leteči krožniki.
Stvar je bila napeta in nihče ne ve, kako bi se zadeva razvijala naprej, če se ne bi tedaj živi mrtvec dvignil in povedal, da je imel prestopno tramvajsko karto iz dvojke na trojko in ko je izstopil pred Magistratom, ga je trojka — počakala! To pa ga je kot rojenega Ljubljančana tako presunilo, da je padel takoj v nezavest!
LJUBLJANSKI RAZGOVORI
n
JTJCA ODGOVARJA PEPII
Draga Pepa! Minulo nedeljo sem biia v Kopru, pa sem videla, kako so šahovski funkcionarji poslali vse svoje razpoložljive sile na lov za šahisti, ki bi morali nastopiti na dvoboju Zalec-Koper. Toda njihov lov je bil tako uspešen, da so Koprčani nastopili samo z osmimi rezervami, vsled česar so tudi uspešno zaključili dvoboj v korist — nasprotnika.
V Marezigah sem slišala, da bodo kmalu odprli novo, moderno urejeno prodajalno, v kateri bodo po globoko znižanih cenah prodajali vse tiste odpadke izpred zadružnega doma.
Za konec pa Ti, draga Pepa, predlagam, da pojdiva skupaj na kratek izlet v Šempeter, kjer bi pomagali nesrečnemu blagajniku Zveze borcev, pobrati vso tisto članarino — za dve leti nazaj. Velja?
Tvoja Juca.
— Ali bi Se enega Štefana?
Molči, bedaki Ali ne vidiš, da nam Je še eden bil preveč..J
NAJPAMETNEJŠA REŠITEV
V Ljubljani bodo sedaj začeli deliti vsem Ljubljančanom po eno prima DOXA ročno uro. Po vseh izkušnjah s cestnimi urami so končno le uvideli, da bo ta način — če že ne najcenejši, pa vsaj najbolj zanesljivi
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da ge Je MIHA HUDOPISK. po poklicu radijski naročnik, te dni v samomorilnem namenu obesil iz žalosti, ker že en cel teden ni v ljubljanskem radiu slišal Funtkovega »Lakomnega psa«...
NESPORTNIK BLA2 PISE:
Športnik Kljuse se je S svojo neljubljansko objektivnostjo tako zameril Od-redovcem, da mu svojih tajn sploh ne zaupajo več. Zdaj, ko so kot »za tri razrede boljše moštvo« že pred vrati zvezne lige, rešujejo najvažnejše vprašanje slovenskega nogometa — pro-
POZIV!
Združenje 'jubljanskih profesionalnih nergačev sklicuje za Jutri tajni sestanek, na katerem bomo sprejeli resolucijo proti gradnjam stanovanjskih blokov, Izboljšavam cest, upeljevanju razsvetljave in podobnim kvazl - izboljšavam. Edina tolažba nam Je, da gredo te stvari prav tako počasi kot gradnja Gradisovega stanovanjskega blolra, — na ta način nam vsaj ne vzamejo vseh razlogov za nerganje!
blem trenerja. Medtem, ko so bili nekateri za Zagrebčana Hllgla, Je bila večina mnenja, da bi lahko bil Hiigl šovinist ln bi vlekel z južnimi brati. Zato se hočejo nevarnosti, da bi kdo učil brcati Odredovo moštvo z napačne strani, izogniti na ta način, da bodo privlekli trenerja iz Avstrije ali celo Nemčije.
Neki znanec iz »Odredo-vega vestnika« mi je pravil, da je to za slovenski nogomet najboljša rešitev že iz zgodovinskih razlogov, saj so Germani vedno najbolje znali ščuvati Slovane proti Slovanom...
Razen tega pa bo to zelo ugodno vplivalo na Odre-dove amaterje, ki se iz samega amaterstva ne morejo posvetiti prav nobenemu študiju. Tako pa se bodo kar mimogrede naučili nemščine, za slučaj, da pridejo v državno reprezentanco, česar pa, upajmo, nam ne bo treba rlsklratl...
MED LJUBLJANSKIMI BRANJEVKAMI
— Oh, sveta Genovefa, vedno slabši časi prihajajo! Za jajčka ne dobimo več dveh kovačev In cena zelenjave kar naprej pada! Kje so tisti lepi spomladanski dnevi, ko sem za kilogram radiča dobila 160 dinarjev in z njimi kupila štiri kile kruha, kar je bilo dovolj za oba moja pujska ...!?
— Treza, Treza, ti se ne spoznaš na kšeft! Poglej, jaz kupujem krušno moko po 41 dinarjev za kilogram, jo presejem ln dobim iz vsakega kilograma več kot pol kile bele moke, ki jo, kakor vidiš, uspešno prodajam po 120 dinarjev za kilogram. Razen tega pa še s preostalimi otrobi kar dobro nahranim ne le dva, temveč tri pujske dnevno...
NAVODILO
— Žeblji so v kleti, kladivo v predalu, ovoji za rane pa v hišni apoteki.
KRONIKA
Piše Jožek Čebulica, pionir Danes sem najprej odhitel
V SENOVO,
kjer sem predlagal tamkajšnjim kulturnikom, naj imajo bodoče vse kulturne prireditve kar v vaški krčmi. Bo vsaj volk sit In koza cela, kajti kulturnikom ne bo treba nastopati pred prazno dvorano, občinstvo pa bo ob litru cvička tudi prišlo na svoj račun.
V KOSTANJEVICO sem prisopihal ravno v trenutku, ko so imeli občinsko konferenco ZSDL. Nekateri odborniki so tam na ta način pokazali svojo visoko zavest, da so se na vse kriplje	upirali	sprejeti
funkcijo	tajnika.	Sele po
dolgem prerekanju, ki je pa bilo še	najbolj	podobno
licitaciji, so se končno lo zedinili. Jaz pa sem odšel tja proti
RADEČAM, kjer pa mi je upravnik neke oštarije ostal dolžan vljuden in spodoben »Dober dan«,
V VELIKIH LASCAH sem bil teden dni aboniran v neki	gostilni.	Toda od
vampov, s katerimi so me gostili vsak dan od zajtrk« do večerje, so postale razmere v mojem želodcu tako neurejene kot vlade na Francoskem. Zato sem se z veliko težavo privlekel do SEVNICE, kjer baje že dalj časa straši duh pokojnega kralja Aleksandra. Duh se prikazuje včasih kot volkodlak, včasih kot človek z dolgo brado, najčešče pa v obliki podstavka za spomenik, na katerem piše »Aleksander-Zedinitelj«.
JASNO
Cesar se je enkrat Vift-narjcv Cene privadil — tega mu niso »vlekli tudi štirje voli nikoli več! In Cene te je navadil, da je vsakokrat za stavkom pristavil bese-dico: »Jasno!'
Jasnol
Nekoč pa je Imel Cene delo ca sodniji — ne da bi njega obtožiti, toliko se je že znal varovati! Le za pričo bi moral
Zgodilo se pa je, da je tudi sodnik imel navado, da je vsakokrat, ko je govoril, na koncu pristavil še besedico: »Razumete?«
Tako sta se pogovarjala sodnik in Cene:
»Vi ste torej Vincenc Vis-nar? Razumete?« (e vprašal sodnik.
»Jasno!« je dejal Cvnc »Ste poročeni, imate tri otroke, brez nJzmeria Razumete?«
»Jasno!« je spet dejal Cene »Seveda sem razumel Jasno!«
»No, čisto tako jasno to ni! Razumete?«
»Jasno, da ni tako jasno, gospod sodnik. Samo tako pravim, jasnol«
Sodniku se pa je te za malo zdel ta večni Cencov .jasno'. Zato je dejal:
»Cujte, vi, Vincenc Višnarl AH ne morete izpustiti tisti vai večni .jasno Razumete?«
Cencu se je posvetilo: »No — jasno, že razumem! Ne trpite, č« vam kdo pravi .jasno. Menda vam že kje v napoto hodi! Seveda, ljudje so pač različnih vrst Jasnol«
So-dnik se je krepko, zadrževal — zdelo se mu je, da se Cene dela iz njega pomaletn norca. Zato je zopet strogo ilužbcno začel: »Pustite torej listi vaš ,jasno’. Izpovedati morate torej vse, kar vas bom
vprašal po resnici in pravici* sicer »te lahko zaradi krivega pričevanja kaznovani po členu 215. Razumete?«
»Jasno, da razumem, gospod sodniki Kak« le ne bil Jasno!«
Sodnik je postajal rdeč V obraz:
»Cujte, vi) Ce vam jwa* vim, ne govorite vedno samo; ,jasno'l Razumete?«
»Seveda razumem, gospod sodnik! Samo to mi ni jasno, zakaj se tako jezite, če mi uide kdaj pa kdaj kakšen .jasno Se pač zgodi. Razumete?«
Sodnik je bil že blizu eksplozije: zdelo se mu je, da se Cene sedaj še norčuje iz njegovega »razumete?«!
»Vi, priča! Vi ste zato tu, da pričate, ne pa da mene poučujete! To vara enkrat za vselej prcpovcdujeml Razumete!?«
Spet je bilo zunaj. Sodnik bi se najraje ugriznil v koleno, Cene pa ga je prav nedolžno gledal in.dejal:
»Kaj bi se jezili, gospod sodnik. No, pa ne bora več rekel .jasno' — saj 6e tudi brez .jasno' da shajati! Razumete?«
»Kaj — zdaj boste k svojemu .jasno' začeli dodajati še moj .razumete'? Obnašajte se pred sodiščem tako, kot se spodobi! Razumete?«
Cene že ni več vedel, kaj naj sploh reče. Zato je potegnil glavo med ramena in sploh ni zinil nobene več. Sodnik pa je rohnel;
»Slišite, priča, saj vas nisem klical zato, da se boste najprej iz sodišča norca delati, potem pa sploh molčali? Jasnol Lahko greste! Razumete?«
Cene je pokimat in šel. Sele pri vratih je dejal, pa bolj tiho, da bi sodnik ne slikal:
»Razumel! Jasno!«
VZROK
Kdo združitve filmske industrije glavni je Junak? To je »rentabilno« filmsko mesto — Kožutnjak!
TEMU SO SE SMEJALI NASI DEDJE
RAČUN Župnemu uradu »Sv. Jedrte«
Srednja vas
Po naročilu gospoda župnika sem v cerkvi sv. Je-derte napravil sledečo:
1. Nebesa razširil In nekaj zvezd	napravil	65.—
2. Ljubega Boga in Se osem	svetnikov
nafarbal	100.—
8. Mariji v tronu kiklo zašil in Je nekaj
dodal	15.—
4. Poslednjo godbo prestavil	20.—
8. Pet devic spredaj ln zadaj osnažil tn
vse v redu popravil	50.—
8. Hudiču rep vStukal	30.—
7. Sv. Mariji Egipčanski luknjo	zamašil	10.—
8. Smrtni greh popravil in Se enega napravil	200.—
8. Verne du£e v vicah spraskal in na novo
lakiral	80.—
10. Svetemu duhu rep sfriziral	20.—
11. Sveti Jederli modrc popravil in noge naglihal	80.—
Se hvaležno priporoča
Boštjan Nabtikuk Žabje vas
(Ta star račun smo našli v neki stari knjigi, po vsem sodeč še iz časov okoli leta 1872.)
Francoski humor
Brea besed
»Dovolite, fcuspodična, da sprejmeva ljubeznivo ponudbo tega simpatičnega gospoda!«
»No, ta dva sta pa že spet pri vpomlnlh iz	»Pogovarjanje	z	voza-
potapljaškib časov!«	čem	prepovedano!«
■ »In da mi nikoli ne vzameš taj-' »line na kolena!«
I
L ■., ....................... .............
»Oh, kako so ljubke! — Ali al bil v parku?«
Ce bi biia miza prozorna...
Antikultnrne
NEUMESTNO
Pri vhodu nekega pro-vincijskega gledališča je bil Pritrjen napis:	»Prepove-
dano je v gledališče voditi živali!«
Neznan šaljivec je pripisal spodaj! »Društvo za varstvo živalil«
»TOTI LI S Ti
Stran 8
Stef Bezlaj:
SPRECHEN SlE DEUTSCH... ?
(Ljubljanska humoreska)
PIANISSIMO
Dirigent je razlagal godbenikom:
»Ta pianissimo mora biti tsiko nežen, kot da bi dahnil — tako da se bodo šipe
orosile .1«
MAJHNA NAPAKA
— To je pevec, kaj! Človek naravnost občuti, kako mu prihaja pesem od srcal
— Da, da, le škoda, da mora prej še skozi nosi
STRASNO
— Torej tl današnji Uredniki — to Je nekaj Nemogočega! Poslal sem mu pesem z desetimi kiticami in ker vem, da je pomanjkanje prostora, n Pripisal, da lahko zadnje štiri kitice brez vsake škode za vsebino Izpusti. Xn Veš, kaj mi je odpisal? — Da kar se lega tiče, lahko Izpusti tudi prvih šest...
FILOZOFIJA
Dve vrsti ljudi imamo; dobre in slabe. Razdelitev vršijo vedno le dobri!
* * •
Res Je, da smrt konča Vsako bolečino. Le žal tega De doživimo več.
SPOMINSKA PLOSCA
Mlad pesnik je ves v ognju: »Videli boste, — na hiši, kjer bom jaz stanoval, bodo po moji smrti postavili še poseben napisi«
»O, gotovo!« Je dejal njegov prijatelj. »Izdamo opremljeno sobo!«
JURIDICNO STALIŠČE
— Včeraj sem poslal gledališču rooj prvi poizkus dramskega dela.
— Pa veš. da je že tudi Poizkus zločina kazniv?
FELDMARŠALSKA
PISAVA
Britanski feldmaršal Montgomery ima zelo težko čitljivo pisavo. Pred kratkim je obiskal neki londonski muzej, kjer «1 je ogledal tudi zbirko spominov na afriško bojišče iz druge svetovne vojne. Nenadoma ves osupel vpraša spremljevalca iz muzeja: »Kaj pomeni to? Kako le prišel ta list semkaj...?«
»Sir, saj to je vendar vaš načrt za napad na Tobruk ...!«
»Smešno,« je zamrmral Presenečeni Montgomery, »to je vendar pismo, ki sem Ca pred leti pisal svoji ženi...«
Peter Je ogorčeno vrgel dežni plašč čez rame in zamrmral:
»Prekleli Juniji Zjutraj dež, opoldan pasja vročina!«
Mimo univerze Je zavil proti klopcam na Trgu revolucije. Tedaj pa mu je pogled obstal na stebru na koncu trga.
»Lep motiv,« Je presenečeno ugotovil. »Od kod bi ga pritisnil? Hm, kaj če bi ga z Gradom v ozadju?«
Peter je izvlekel luks-meier, naravnal sprožilec, pokukal skozi prizmo, stopi! korak nazaj, potem pa je pritisnil. »Gut!« Je zamrmral polglasno, kajti je študent germanistike. In medtem ko je zapiral torbico fotografskega aparata, je zaslišal za seboj polglasno prerekanje: sDej no, upraS ga ... Ko b jest znou govort, neb meu trema...«
Peter se Je obrnil. Za njegovim hrbtom so stali trije ljubljanski levčki in se dregali s komolci. Ze je odprl usta, da bi jih ozmerjal s firbci, ko se mu je eden njih vljudno nasmehnil in začel:
»Sind sie Auslander?« Peter je zazijal kot karp; Auslander?
Oni Je nadaljeval: »Sprechen sie deutsch...?« V Petrovi glavi se je nekaj zabliskalo:
»Fant, tole bi bila sijajna šala!« «
In mirno Je odgovoril s rahlim dunajskim naglasom:
»Javohl, melne Herr-schaften!«
In ni mu bilo žali Kajti ftemško natepavajoči levček mu je takoj pričel pojasnjevati, po čem so sodili, da je inozemec: že sami čevlji — kupil jih je pri »Triglavu« — so nekaj ekstra, seveda — Inozemski! Potem obleka: natepa-vajoči Jo je strokovnjaško pobožal 2 vsem dolžnim spoštovanjem — prima angleški kamgarn!
»Vsa sreča, da ne vidi suknjiča znotraj,« je pomislil Peter, kajti krojač mu je prav pod ovratnikom zakrpal raztrgano mesto s
V eri ppo«5a»enia lokalov
%
— Veš kaj, jaa bom tudi prodal tale moj lokal za pol milijona. Zanj se *a-nlma neka veletrgovina ■ pohištvom...
ASOCIACIJSKA LIRIKA
krpico B napisom: Maj-tperkl
Ko Je bila Petrova garderoba strokovnjaško ocenjena x mnogimi občudo-valnimi ah-i in oh-i, jo Peter izvedel, da so vsi trije tudi fotoamaterji.
»Nikdar jih še nisem videl v klubu,« Je škodoželjno ugotovil Peter in jih skušal speljati v strokoven pomenek.
Toda izmuznili so se mu ter zavili v drugo smer: ali bi bil Herr Auslander tako prijazen in bi jim hotel poslati — ko se seveda vrne domov — sličico tegale stebra, ki ga je pravkar pritisnil? In že je eden držal v roki beležnico, nemščino natepavajoči pa je zaprosil za naslov. Peter bi skorajda prišel v Škripce, toda tvegal je:
»Dr. Hans Semmelwurst, Mariahlmmelfahrtgasse 13..«
Levčki so zijali z odprtimi usti:
»Madona, dohtr, pa tku gemitlih... Fant, jest mu bom plsou za ana Lajka ... Ta ma zihr tolk dnarja kokr dreka...*,
Kmalu nato Je držal Peter v rokah listič & tremi ljubljanskimi naslovi in...
V tem Je prebledel kot stena. Na ramo mu je padla močna roka, nekdo ga Je močno stresel ln kakor v sanjah Je »slišal Peter svojega kolega Lojza, po domače »Pujsa«:
»Serbus, plotn! Sl le žrl n ,Mojzerju‘?«
ZGODBA BUE/ BESED
Sonja, ljubica predragal (..menza se je podražila..)
Tl sl moje vse, premila,
(..kdaj bo zopet prvi, vraga..) Tl si misel mi edina,
(..dolgo nisem videl Tanje..) moje vroče vzdihovanje,
(.. kaj bi dal za liter vina..) le o tebi vedno sanjam (..da Silvano poljubujem..)
BLAGOR KULTURI
in v nočeh brez sna vzdihujem:
(.. kadar bolhe sl preganjam..) »Sonja moja zlatolasa,
(..prstan ves Je oksidiral..) pridi, sicer bom Se shiral,
(..hrana slaba Je dalj časa..) pridi, ljubica predraga,
(..zdaj si kino sam plačujem..) težko Te že pričakujem.
Vedno Tvoj
Bezlaj (..kje, vraga!)
V Ljubljani sem srečal — kje drugje neki, kot pred pošto — nekega kulturnika republiškega slovesa. Bil je kosmat kot se spodobi, pa tudi drugače je bil kar prijazen. Zato sem ga vprašal:
— Oprostite, prosim, sem dejal, toda kakšno je vaše mnenje o trenutnem stanju kulture in o življenjskem standardu kulturnih delavcev?
Mož je bil 6e vedno prijazen, vse je kazalo na uspešen intervju!
— O odlično, odlično! je vzkliknil. Kultura cvetč, razumete, cvetč! Nobenih težav ni več pri objavljanju naših proizvodov, pri Iskanju angažmajev, pri lovu za honorarji! Vse likvidirano!
Kompletno! Sedaj podjetja denar v nas naravnost tiščijo, da jim le enkrat zakruliš — v reklamo!
V ERI KUBIZMA
— To pa Je moja družina!
PROFESOR
Profesor kot profesor je pozabil v hotelski sobi dežnik Zadnji trenutek se je spomnil nanj in odhitel ponj. Ko pa je prišel tja, so ga opozorili, da je njegovo sobo najel mlad zakonski parček in naj gleda, da ju ne preseneti.
Profesor je šel pred sobo in poslušal:
»Čigave so te plave očke?« — »Tvoje, ljubi moj!« — »Čigava so ta žametna lička?« — »Tvoja, ljubi moj!« — »Čigav je ta sladki nosek?« — »Tvoj, ljubi moj!« in tako dalje.
Ko pa je bilo profesorju dovolj, se je oglasil:
»Ko prideta do dežnika — tisti je pa moj!«
w
m
l
vonmc&
& .Mariborsfee ^
Potem, ko sem najprej šestindvajsetkrat dobil napačno številko, sem končno le ujel telefonsko zvezo s Ptujem (zdi se ml, da podobne telefonske centrale imajo tudi tu v nebesih kot na zemlji!) in zvedel, da je pri vsej nesreči ob priliki zadnjega vloma v Ptuju vendarle še nekaj sreče — možak je namreč uvedel pri veleblagovnici »Merkur« nov oddelek: .Postrezi si sami’, ki bo zelo vzgojno vplival na vse poštenjake. Vsak si postreže sam in tudi sam plača.
Pač pa so — tako smo vsaj tu v onostranstvu informirani — po ptujskih ulicah na dnevnem — obro-stite! — nočnem redu glasni izbruhi vseh mogočih čustev in občutkov. Nekateri vriskajo (ti so posebno priljubljeni, ker spada vriskanje k naši folklori), drugi prepevajo, tretji patetično preklinjajo (v samostanu pravijo, da bi že samo tega bilo dovolj za tri misijone), da žvižgalcev, pretepačev in jeznoritnežev sploh ne omenjam. V tem je Ptuj velik — omejevati čustva državljanov, pa naj bo to ob dnevni ali nočni uri, v Ptuju ni dovoljeno, Ce pa bi kdo zaradi teh čustvenih izbruhov ne mogel spati — naj si zamaži ušesa, šteje do štiri in dvajset tisoč sedem sto trinajst, pa bo lahko zaspal!
Posebno veliko vlogo Imajo ptujski sanitarni organi. Ne skrbijo samo za zdravje Ptujčanov, tudi krepko se borijo proti brezposelnosti, Vse ob enem! Proti okuženjem zaradi smrdljive, umazanoslve in kot greznica mastne Grajene na veliko cepijo ljudi proti tifusu, tako da bodo naši vrli meščani kmalu preluknjani od samih injekcij kot ribniška rešeta in imuni proti vesoljnim nalezljivim boleznim, tako da se bodo lahko kmalu celo v Grajeni tudi kopali.
Da bi pa Grajeno očistili — na to še nihče, kot iz-gleda, hi pomislil! Kaj bi potem neki naša vrla saniteta počela, če bi si odžagala vejo, na kateri sedi!
Pač pa so popolnoma neupravičeni napadi na pekarne in na tiste, ki dobavljajo moko, češ da ni kruha v Ptuju. Kruh je in to celo lep, beli kruhek. Četudi zmanjka črnega — beli je vedno tul Ce pa kdo nima denarja, da bi kupoval beli kruh — to pa, dragi moji Ptujčani, ni v nobeni zvezi s pekarnami!
V tem znamenju vas pozdravlja
MARTIN VOHLJAČ upokojenec v pokoju.
Damo sel
Mi smo modemi.
»Po inozemstvu,« smo dejali, »se je treba zgledovati! Tam je doma napredna produkcija!« — in smo poslali tričlansko delegacijo v inozemstvo, da prouči način izdelave zvoncev za kolesa. Te zvonce namreč tudi mi delamo.
Delegacija je potovala mesec dni, potovala, potovala in pripotovala. S seboj so prinesli morje vzorcev — sicer za osebno uporabo, toda vzorci so vzorčil NjihoV prihod je bil senzacija — kljub temu, da so bili strašno skromni. Občudovali smo novo obleko,
KAKO SI NAS JURČEK PREDSTAVLJA..
v,
Mleko v prahu,,.
... in prah v mleku!
»MAREZA« CONTRA »BOREC«
Kot smo zvedeli, se potegujeta za zakup obeh paviljonov na mariborski Partizanski cesti Društvo rejcev malih živali »Mare-za« in Klub za konjski šport »Borec«. »Borec« pravi, da ima on prednost, ker konji več požro, Mareza« pa trdi, da je njihovih živalic več.
Da bi razčistili položaj, so pritegnili nekega inozemskega strokovnjaka iz Spodnjega Dupleka, ki je ugotovil, da bo najbolje, če oddajo en paviljon enim, drugega pa drugim — pa bo za vse dovolj, tako gosta trava raste na njunih strehah...
električen brivski aparat in Parker nalivno pero pri enem, pravo DOXO, fotografski aparat in dežni plašč pri drugem, moderno kravato, pravo montgome-ry-srajco in radijski aparat pri tretjem. Skratka, vsi smo bili strašno veseli.
Le obratovodja nam Je potem pokvaril nekoliko veselje, ko je vprašal delegacijo:
»In kje imate model zvonca za kolesa?«
Možje — delegati — so se spogledali, dvignili ramena in nedolžno dejali:
»Viš, vraga! Na to smo pa čisto pozabili!«
KINO-ROMAN
Na.zapadu ni nič novega. Le v Lovu za zlatom je Rebecca prispela na križarko Potemkin, kjer se ja nenadoma odločila za Pohod v džunglo, kar se ji ja pa zaradi Zlomljene puščice izjalovilo in se Je zato raje odpeljala na Immensee. Tam se je udeležila boksarske tekme Branik:2elez-ničar (Udarnik 10:8). »Boksajte zdajt«, jtm je kričala, »Jutri bo prepozno!« Tako Je drukala ta 'Čez noč rojena In potočila solza za celo Veliko Reko. V njih se Je potopila Križarka Potemkin, utonila je sama Rebecca, zalile so Pohod v džunglo in nastal je nov Immensee, na čigar površini je plavala Zlomljena puščica in dvoje boksarskih rokavic: ena Branl-kova, ena Železničarjeva. Nanju so se vrgli kibici, kakor da bi šlo najmanj za Lov za zlatom. Kaj takega pa Na zapadu ni nič novega ...
GLEDALIŠKA
»Kaj pa ti je, da si tako bleda!?«
»Ah, nič posebnega! Bila sem pri gledališki blagajni. Nocoj gostuje znana pevka!«
»In to tl je škodovalo!?«
»Ne toliko meni, kolikor moji denarnici...«
NOVA PRIDOBITEV
Iz zanesljivih virov smo Izvedeli, da bo dobil Maribor v bližnji bodočnosti novo pomembno zdravstveno ustanovo v obliki norišnica. Tja bodo prepeljani vsi tisti nesrečni prebivalci, ki stanujejo v bližini Kadetnice ob tak' imenovanem »zabavnem parku«, kjer skrbita dva zvočnika na tamkajšnjih vrtiljakih za izdaten nočni mir in tišino. Stroške za gradnjo norišnice bodo baje prostovoljno poravnali prebivalci levega brega našega mesta, in sicer iz hvaležnosti, ker je »zabavni park« zaenkrat samo še na desnem bregu Drave.
NOVOST V MAkliJOR-SKIH KINEMATOGRAFIH
Ker se uprava kino podjetja ne spomni na to, so pričeli sedaj nekateri obiskovalci kar na lastno pest uvajati velemestne »Non-stop predstave«, pri katerih lahko prihajajo in odhajajo ljudje iz kina, kadar se jim zahoče.
Posebno odobravanje so želi nedavno pri predvajanju filma »Rebecca«, kjer je škripanje stolov, drsanje nog in kreganje teh nova-torjev 'uspešno premagovalo obilne solze v očali — predvsem — gledalk.
POTROŠNIŠKA TOŽBA
(Po Prešernu) Ripsovo olje:
Kaj od mene žlico preč, preč obraz obračaš mili? Kdo te mene ljubit sili? Rajši koj mi daj slovol Potrošnik:
Zbogom, olje ripsovo!
Naj se vrne prejšnji Čas, ko sem jedel rad solato! Kje si bučno olje zlato, toži skremžen moj obrazi
NARODNA
Dežek pada, trava raste, krave Bite so kot boben.,, Cena mleku nič ne pada, pa čeprav ga je na trgu za povodenj...
SODOBNO NAROČILO
»Natakar, prinesite mi prosim stekleničko ... tiste, no, nove pijače ... kako se že reče ... ?»
»Morda želite Cocto?« »Ne, ne, raje mi dajte tisti Cocta-falziflkat...«
Ker so me tisti kupi kamenja pred magistratom že dolgo bodli v oči, sem se obrnil po informacije na komunalno upravo. Tam so mi povedali, da bodo iz tega kamenja zgradili mogočno piramido, v katero bodo vgradili v večen spomin vso nesnago s celjskih cest, neurejene pločnike, pokvarjene žlebove na strehah, skratka vse tisto, kar Celjanom no dela časti, pač toliko več jeze. V piramido bodo bojda spustili tudi celjsko elektriko, ki rada boleha in si vzame često — seveda nenapovedano — večurni bolniški dopust.
V Kaplji sem pohvalil vse tiste vaščane, ki so sl kar poleg ceste zgradili gnojišča ter greznice in tako na res izdaten način poskrbeli za propagando — za tujski promet,
Cefizelj 1. r.
CELJSKI GROFJE ZOPET V CELJU
Tako so vsaj ugotovili nekateri mimoidoči. — In Sicer so Jih odkrili nikjer drugje kot v novem gledališču. Videl Jih (razen tistih nepravih na odru) ni nihfie, slišali so jih pa že mnogi, kako skozi odprta okna radostno Jodlajo v belo Celje.
Tiste zlobne Jezike, id trdijo, da Je to avstrijski radio, pa opozarjamo na vse kazenske posledice zaradi razširjanja lažnih vesti In klevet. Saj kakšno zvezo bi naj imelo slovensko gledališče z avstrijskim radiom?
Sedaj, ko je končala kinoteka, bodo Mariborčani našli največ razvedrila na sindikalnih odbojkarskih tekmah v Ljudskem vrtu od 19. do 28. junija, na katerih bodo nastopali vaši poklicni tovariši In prijatelji!
il
Majhne
POETA NASCITUR
Stari Jakob je prekUnjal, da so se tresle gore. Ko ga je nekoč na vlaku vprašala neka dama: »Le zakaj venomer tako preklinjate?
»Vedno sl sl želela stroj za pranje Perila — pa sem tl ga prinesel od stare
matere.«
»Mamica, v kleti sem prešiti ,a= brikete — točno dva tisoč devetinšestdeset jih je!«
Terapna smeha
(Prevedel Stef Bezlaj — Bamboo)
To j« tragična zgodba * Vselim koncem o najtežjem slučaju doka Jamesa Lingstona iz Fitchbourga v državi Massachusetts, specialista, ki je prvi uvedel V zdravniško vedo terapijo smeha.
Sam dok Llngston Je bil te mlad, sposoben zdravnik, ki je Imel ta redek talent, da je znal sijajno pripovedovati tole. In v tem je vsa skrivnost njegovega uspeha, kajti ugotovil je, da se dajo naj-razllCnejSe bolezni ozdraviti s smehom. Uvedel Je t zdravniško vedo terapijo smeha ln dok Llngston te je lahko rmejal, saj je Imel veliko klientelo ln }e sijajno uspeval.
Nekega dne pa Je prišel k njemu pacient, neki Charles Wadham, ki je kazal vse znake globok« duševne depresije. Dok Lingston ga
— po svoji izdelani metodi
— ni pustil do besede, temveč ga Je posadil v fotelj ln se takoj spravil na ugotavljanje diagnoze:
KOREJSKI PREGO-' VOR
Kjer sc pomirjata dva, tretji miru spet ne dal
MALI OGLASI 12 VELIKE SOBOTE
Službo dobi tisti, ki- se obveže, našemu delovodji redno prinašati moko in Jajca. Cenj. ponudbe z navedbo količine pod šifro: »Gradbena dejavnosti na upravo Totega lista
Preklicujemo trditve zlonamernih krogov, da naš delovodja skriva ob prihodu Inšpekcije na gradbišče vse delavke v neko luknjo. To je najbolj Podlo obrekovanje, ker vse skupaj prvič sploh ni res ln inšpekcije pri nas- sploh ni bilo, drugič Je inšpekcija prišla le nekajkrat k nam in tretjič ne skrivamo vseh delavk, »mpak samo tiste, ki niso Prijavljene pri socialnem zavarovanju.
»Nedavno sem šel mimo norišnice. Na zidu Je sedel norec, ki Je držal v rokah fižolovko s trnkom ...«
Charles Wadham je topo buljil vanj.
Dok Lingston ga Je nekaj sekund pazljivo opazoval, potem ga je kot nehote udaril po golenici, si ogledal zenice in, ker je bil slučaj resen, Je takoj prešel na vic št. 67a:
»Na 42-tl aveniji prodaja sladoledar kislo mleko na zobotrebcih...«
Pacient je žalostno, odkimal:	J
»Tegale je tnala že moja stara mati!«
Toda Lingston ne bi bil najznamenitejši terapevtik smeha, če ne bi imel na zalogi močnejših šal. Začel Je s tisto, ki bi še samomorilca priklicala v življenje:
»Zakaj imate pravzaprav hrbtenico...«
Charles Wadham je zaničljivo zamahnil z roko:
»Tega sem še kot otrok slišal z dosti boljšo poanto!«
TAKO JE DOBRO
— Pri nas v Kranju imamo ob Kokri sprehajališče!
— E, to je dobro!
— Ni dobro, kajti sprehajališče Je v tako slabem ln neurejenem stanju, da ga Kranjčani sploh ne uporabljajo
— E, to Je pa slabo!
— Pa ni! To je dobro!
— Dobro? Cemu neki? Saj si vendar sam dejal, da tako zapuščenega gaja ne obiskujejo ljudje!
— Ze že, toda kje bi se sicer pasle — krave?!
SKODA
(Vsaka podobnost s kakršnim koli novoustanovljenim pevskim zborom Je lahko samo slučajna, vsako namigovanje pa le zlobno natolcevanje!)
Skupina srak Je osnovala pevsko društvo. Krakale so ln krakale, da je bilo veselje, ko je prifrčal k njim tudi slavček ter jih prosil, naj bi kot stari umetniki ocenili njegov glas in ga potem mogoče sprejeli v svoje društvo.
Slavček ja zapel, kar najlepše je mogel. Ko pa je končal, mu je najstarejša sraka dejala:
»Ej. Skoda, škoda, dečko moj. da ne znaš krakati...!«
Kje ste se le tega naučili?« je Jakob čisto mirno odgovoril:
»Veste, gospa, — to se ne da naučiti. To je talent!«
Prav tako je bilo z naslednjo šalo, z naslednjimi dvajsetimi, petdesetimi, stotimi.. . Dok Lingston se Je pričel potiti.
Ker pa ga je ta slučaj znanstveno zanimal, Je Izčrpal vso svojo zalogo: 738 registriranih šal s približno 500 variacijami. Toda pacient ga je sočutno gledal z žalostnim obrazom.
»Bojim se, da ml ne boste mogli pomagati,« Je proti jutru dejal pacient Izmučenemu doku, ki Je apatično naslonil glavo na hlsdno pisalno mizo. »Nihče na svetu mi ne more pomagati. Zdaj je konec vsega...«
Dok Lingston ga Je izmučeno pogledal in zašepetal:
»Kaj vam pravzaprav manjka?«
»Samo en dober, nov vic ali pa vsaj nova poanta na kak star vic. Sem namreč urednik humorističnega lista »Smej se, Yan-kee«, pa bi rabil za prihodnjo številko vsaj en ne-obrabljen — vic!«
CISTO RESNIČNA
Pri carinskem pregledu potnikov, ki so se z vlakom pripeljali iz Trsta, je pred dnevi našla carinska pregiedovalnica v Sežani pri neki Tržačanki skritih 52 bankovcev po 500 dinarjev. Ta skupni znesek
28.000	dinarjev je bil skrit na nekem mestu, ki sicer ni namenjen za denar, pa je včasih tudi za denar ali pa — zastonj...
Rešifev t> V®IiW nagradno »n janke"
1* številke 22. »Totega lista«:
Iz obilice odgovorov, ki smo jih sprejeli. Je bilo le težko najti najboljšega! Nobenega sicer ni bilo, ki bi brez zadržka lahko veljal za res najboljšega, pač pa jih je bilo več enakovrednih. — Zato se Je uredništvo po posvetovanja s TOVARNO POLJEDELSKIH STROJEV v MARIBORU odločilo, tla. razdeli namesto ene nagrade 40.000 dinarjev —• štiri nagrade po
10.000	dinarjev, ki jib prejmejo:
Novak Franc, Llbanja 7, pošta Ivanjkovci, Čadež Anica, Ljubljana, Štrekljeva 6,
Horvat Josip, Murska Sobota, Titova 1,
Alojz Sterman. Maribor, Wilsonova ultaa 19.
VELIKA UGANKA:
Š fr/e v szraUu
v naši zadnji Številki Je povzročila obilo težav reševalcem. Sprejeli smo mnogo odgovorov, toda po dosedanjih pregledih — le malo pravilnih. Zato reševalci — pozor! Nekoliko vam bomo pomagali, posebno tistim mlajšim, ki se znanega psička na kuponu ne spominjajo.
To, da takrat, če odpovedo FAX, FIX, FEX ln FUX, mora priti peti — Je razumljivo. Uganiti je treba samo, kako mu Je ime...
Drago pa je — kakšno Je to sredstvo in za kakšno kolo?
Da prihaja I« dežele ZLATOROGIJE — to našim bralcem ni delalo težav, toda kaj, ko tam izdelujejo toliko izvrstnih sredstev! Toda tokrat gre sa novo sredstvo — poznano ie izpred vojna! — In da bo uganka lažja, vam Izdamo še to, da Je to sredstvo za Cevlje, ki ohrani usnje (uboga princeska ln njena koža!!!} mehko, voljno. trpežno, Istočasno pa daje lepo barvo ter skrbi za t«, da tudi v dežju zdrsijo vodne kapljice Lakot s čevlja’
Kar smo pa vam sedaj povedali — Je vet kot dovolj! Zato nam pošljite še Več odgovorov — Ie naj Jih prinese na repa tale psi čeki
-Vl SSL
O, le vrti me in praži, spekel me ne boš nikdar! EMULGIT mi kožo straži, ognja mi je malo mar.
Daj, ic d se z njim namaži, in zagorel boi lepo kje ob Jadranu, na plaži, koži pa prijetno bo!
»EMCJMJGIIT«
za sonienje »ZLATOROG«
1
D
Tekma kilogramov
(Izseki tz reportaže)
Zadnjo soboto smo prvič videli igralce In novinarje take kot so v resnici, ne pa kot se delajo, da so. Igralci bo Igrali nogomet občuteno, ekspresionistično, • sartrsklm Izrazom na Izmučenem obrazu. Novinarji so rinili proti golu, kot da bi se Jim tamkaj ponujal najbolj Interesantni in« tervju. Enim ln drugim pa se vidi, da znajo dobro posnemati in prepisovati. Igrali so na približno Isti način kot Železničar ali Branik, to Je v začetku c veliko kondicijo kot kak brazilljanski Fluminenze. na koncu pa kot reprezentanca Doma onemoglih. Iz enih ln drugih pa se je zrcalil poklicni ponos, ko so s prezirljivimi streli ignorirali nogometna vrata.
Začetni udarec ln prvo besedo so Imeli kot po navadi novinarjL S svojimi čednimi poloblastiml postavami so osvojall teren, toda Igralci so imeli več od igre ln so • shakespearovskiml zvijačami ukanili novinarskega vratarja, enkrat celo za njegovim hrbtom, ko sa Je pogovarjal c ženo.
Igralci se niso počutili povsem dobro, ker so morali poslušati občinstvo in ne narobe. Poleg tega Je prihajala kritika Iz tisočerih ust, tako da niso mogli reči: »Kaj me briga en člo-vek-krltik, ljudje pa drugače mislijo!« Tudi novinarji niso bili v tem oziru popolnoma zadovoljni, ker se v neugodnih trenutkih niso mogli Izgovarjati na agencijo Tanjug, BBC ali kaj podobnega.
pridno pošiljal z žogo dopise proti golu, toda ti dopisi so bili prekratki in gola niso dosegli. Vahtar sa bavi zadnje čase poleg Športne rubrike Se z zanimivostmi. To se mu je v igri precej poznalo kajti
Brllzg:
krvava arema
(Nekrvava reportaža s tekme stoletja:	Novtnarjl-
OledallSCef)
(Analiza nogometnega dvoboja Tisk:Tallja. Prispevek h kulturni zgodovini Maribora)
TISK:	Gol Ja stražil
Hribar, kipar In zunanjepolitični sodelarec »Večera« V sploSnem Je svojo nalogo dobro opravljal, le pri nekaterih golih je bil torzo. V obrambi se je odlično Izkazal upravnik »Večera« Filipič, ld Je bil očividno prepričan, da Je gol blagajna »Večera«, ki Jo Je treba braniti pred sodelavci, ki bi radi Iz nje izvabili honorarje Golob.
kajti drugače bi moral zabiti 20 golov. Za vsako kapljico enega! Pirc, ki tiči drugače samo za kulisami, se je vendarle enkrat pokazal občinstvu. Njegova trema je opravičljiva, saj Je bil to njegov debut. Kirbos je zaplesal le nekaj gibov In takoj Izginil. Baje se ne počuti dobro v tuji koreografiji Balohu nogomet menda bolj prija kot teater, kajti v teatru ne more tako vsestransko sprostiti kul-
ke, Je tudi na zelenem polju begal iz napada v obrambo In narobe; le svoje rubrike: mesta — »e ni držal. Kosu, ki Je bil sicer zelo napadalen, se pozna, da opravlja pri »Večeru« nočno službo ln podnevi njegov talent ne pride do izraza. Ce bi bila tekma nočna, bi prav gotovo zabil vsaj en gol. Flisar Je prišel pogledat na Igrišče, če Je trava za zajce že dovolj visoka, nato se Je brž poslovil. Cast novinarjev Je relll odgovorni urednik Filipčič, ki Je prišel, videl
Id Je pred kratkim presedlal Iz zanlmlvostne rubrike v humor, Je opravljal svoj posel branilca kot pravi profesionalni humorist, to se pravi, da je brcal zelo žalostno. Volf, ki sicer svoje dopise iz Celja v redu oddaja, je žogo	zelo
neredno ali pa sploh ni priSel do nje. JesenSek, ki vtika rad nos v vse rubrl-
ln zabil gol. Ker pa je spoznal, da ureditev novinarskih vrst (vrstic) ne klapa, se Je umaknil. Svoje nezadovoljstvo ob tej ureditvi bo prav gotovo Izrazil na prvi kritični seji redakcije. Vzorni arhivar »Večera« Ketiš je Igral skrbno, vendar je bila njegova Igra preveč klišejska. Bergant — Športni dopisnik — je
njegovi drioliagi so btU prej zanimivi kot potrebni ln koristni. Akviziter »Večera« Razboršek se Je nekaj časa zelo trudil, pozneje pa, ko Je vHpI dn le zmaga na strani Talije in s tem tudi denarna nagrada, je občutno popustil, ker brez določanih r ' •	va-
jen delati. Dolenc, urednik kulturne rubrike »Večera«, se za svojo kolikor toliko uspešno Igro lsv’v" vali sodniku, ki
offsldov. Sicer bi morali zapisati, da	»kultura
»talno v offsldut«
TALIJA: LIkavec — baletnik, Je branil Talljin gol pred kritičnimi izoadl novinarjev zelo uspešno. Verjetno Be zaveda, da v Mariboru ne premoremo strokovnega baletnega kritika, sicer bi dovolil novlnarjfem le kakšen gol več. Osta-Sevskl je mahnil nekajkrat mimo. Ko Je uvidel, da iz te moke ne bo kruha, se Je brž prijel za grlo, izjavil, da je indlsponlran ln Izginil z IgrlSča. Ce bi se to zgodilo v teatru, bi na plakatu pisalo »Predstava odpade zaradi tehničnih zaprek«. Florjančič Je prišel pokazat na Igrišče samo svoj šarm, ki pa postaja lz dneva v dan obilnejši. Mlakar je .v kostumu Tl-Jeka prišel le na otvoritveno parado, potem pa je rekel v čisti tljekovščlnl: »Za totl Stlkel ledra nai sl kuj drugi noge potarnajo« ln Je šel med gledalce. Tovornik je Igral zagrizeno kot Jole lz »Meteža«, vendar Je vzdržal samo prvo »dejanje«. Plahuta je nekaj žog dobro podal, pri glavni ariji »Strel na gol« pa Je žal klksnll. Brunčko Je nastopil — veliki čudež — brez pipe ln brez nje zabil dva gola. Pravijo pa, da so mu pomagale baldrl-janove kapljice za srce. Iz-pll Jih Je dvajseti Najbrž Jih ni pravilno uporabil.
turo svojega teie^a, tam so dimenzije mariborskega odra zanj preozke. Sameo Je spet pokazal svojo sindikalno zavest In lepo dlrektlvno igro. Kovač se Je zlasti v drugem polčasu vztrajno podil za žogo. Baje je videl v duhu pred sabo vlogo povodnega moža V »Rusalkl«, zato se Je tako gnalt Tipold je Igral prvič brez dirigenta in brez pulta, Začel Je vlvace, končal pa zelo lontnmente Uršič
Je pokazal, da mu prija od časa do časa solistična vloga, da pa z mirno uradniško igro koj pozabi nanjo Haberla so zaupali desno krilo. To Je poleg Tonga v »Krogu s kredo«, njegova največja vloga v letošnji sezoni in je treba sindikalno podružnico S« posebej pohvaliti, ker skrbi za razvoj Igralcev. Ce bi umetniško vodstvo sestavljalo zasedbo moštva, bi Haberl prav gotovo dobil vlogo stranskega sodnika.
SODNIK:	Tedi Voglar,
po označbi Boža*: sodnik • pred-sodkom. Karakteristika. absolutno preziranj* nogometnih pravil. Rezultat sojenja: pet kilogramov primanjkljaja žive teže!
NAPOVEDOVALEC: Božo Podkrajšek:	poklicni
klopotec. Karakteristika; neobičajna oblektivnost V zafrkavanju obeh nasprotnikov Vzvišenost nad okolico. (Božo se *■» novzpel na govorniški stolp).
DARILA: T-lija Je poklonila Tisku živo raco. Da Je ta raca res novinarska, Je dokazala, ker se Je ni dalo prijeti.
Tisk je poklonil Talijl opeko, ki naj Jo uporabi pri gradnji novega gledališča. Vsako leto ena te'cma — vsako leto ena opeka. Srečni Maribor, ki bo tako naglo zgradil novo i?leda-llščel
VREMENARSKI PREROKI UBOGI!
Vremenarski preroki ubogi, prestrašeni od dežne proze ste umaknili vse prognoze, lepo utihnili s razlogi!
Priznam, poklic Je val res težek, vsak dan je pesem Ista: — dežekl A da olajšam vam težave, glejte: za mesec dni naprej ga napovejte!
ZID IN „ZID
n
Zaradi Izgredov na nogometni tekmi Hajduk—Lokomotiva le bilo nekaj Hajdukovih nogometašev obso-ienlh na 2 do IS dni zapora
S
Senauert »Kdo bi «1 mislil, da je »kozi ta zid vsak drlbllng nemogoč!«
Izdala Novinarsko drnltv« Slovenije. PoverltnUtvo Maribor — vrela »redotSkt odbor — Odcororol »rednik Dracaa n*« — Letat naroMtaa 40« dlaariev, golletea »00.. 100 dinarlev - UrednUtvo ln sprava: Maribor. KoocHika j — Telefon 20-78 — Ce*. r*«. KB B401-T-180 — poitnl predal M — RokopUov In Hrt n« vračamo — TUk M»rU>ivr»kt