Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
glas naroda
List slovenskih delavcev ▼ Ameriki*
U NEKAJ VEG KOT
NA DAN DOBIVATE
e "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izyxeutei Mtot, *	nedelj in praznikov).
M :: Citajte, kar Vas zanima «
Telephone: CHelsea 3-1242 No. 17. — Stev. 17.
Reentered as Serotid Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office a* New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 24, 1941 — PETEK, 24 JANUARJA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
LINDBERGH PRIČA PRED ODBOROM
POLKOVNIK LINDBERGH JE POVEDAL ODBORU ZA VNANJE ZADEVE, DA SE AMERIKI NE TREBA BATI NAPADA, AKO JE PRIMERNO OBOROŽENA . , . NEMČIJE NI MOGOČE NA SUHEM PREMAGATI... NADALJ-NO PRELIVANJE KRVI JE TREBA PREPRE CHI S POGAJANJI ZA MIR
Mussolini se je prodal Hitlerju
Pred odborom za viianje zadeve i>oslnn*ke zbornice AVashingtonu je bil včeraj zaslišan poznani ameriški letalec Charles A. liindbergli, ki je izjavil, tla je neobhodno potrebno, da je v sedanji evropski vojni sklenjcu mir potoni podajanj, pa če je ameriškemu narodu prav ali ne. V obratnem slučaju bo tvojna ^aino te podaljšana.
(JtMior poslanske zborn.ee zaslišuje razne odlične Amerika nee, preti no se bo v poslaniki zbornici pričela debato o novi predlogi, ki prij>oroča kar največjo pomoč Združenih držav Angliji v njeni vojni z Nemčijo in Italijo in ]kj kateri naj bi bila dana predsedniku Roosevelt u takorekoč absolutna oblast z ozirom na raz-delitev take i»omoči.
Lindbergh, ki je dobil čin )K>lkovnika vsled svojega prvega poleta iz Amerike v Pariz, jt* odboru naravnost rekel, da ameriška pomoč Angliji ne bo prav nič vplivala na izid vojne. Hekel je tudi, da ni nevar-no>ti za Ameriko, da bi jih mogla napasti Nemčija tudi za slučaj, da bo v tej vojni AngL-ja poražena. Ravno tako pa tudi ni nikakega govora o tem, da bi mogla Anglija, pa četudi ji pomagajo Združene države, napasti evropsko celino in obenem tudi Nemčijo.
Ostale poglavitnejše točke Lindberghovih izjav so:
T. Vojne odredbe predsednika Roosevelta še ne jamčijo varnosti Združenih držav. S temi odredbami bi se Amerika samo še bolj oddaljila od demokracije in se približala voj ni.
2.	In četudi bi bila angleška mornarica uničena in pregnana z vseh morij, je Amerika še vedno varna pred vpadom totalitarnih držav.
3.	Anglija tudi z vso pomočjo Združenih držav ne mere vpasti v oni del Evrope, kjer gospodari Hitler.
4.	Vsa naša volja in želja pomagati demokracijam, je imela za posledico samo večjo od-[»orno silo onih narodov, ki se bore proti diktatorskim državam, vsled česar pa je bilo sa- i uio povečano prelivanje krvi.
5.	Popolna zmaga katerekoli stranke v tej vojni bo imela za posledico popolni razpad evropske civilizacije. Vsled tega je sedaj potrebno samo eno: doseči mir s pogajanjem.
V vseh svojih odgovorih na vprašanja raznih kongresnikov je Lindbergh vedno zatrjeval, da »o Združene države vame preti vsakim vpadom.
**Nikakor ne mtalim," je med drugim rekel, 4'da je kaka nevarnost za vpad v našo deželo, bodi se po morju, ali pa iz zraka, dokler obdržimo svojo armado, mornarico in zračno silo v primernem številu in pod modernimi pogoji."
Po njegovem mnenju bi bi-
la največja nesreča za Zdru- s žene države, ako bi se zapletle ^ v sedanjo vojno, vsled česar | i /1 \i i.žc.ie države ne morejo na-; i i /a vil I sebi in Evropi nobene ' večji* usluge, kot da skušajo ' «!,.vi -ti sedanjo vojno do kon- j !«.i in s:*er — s pogajanji.
---i
iWinant — Kennedy jev ( naslednik	j
Po resignaciji Joscpha P. j ' ' Kennedyja, ameriškega posla-11 nika v Anglija so splošno ugi- J \ bali, kdo ibo njegov naslednik, j( Zdaj se sliši, da je predsednik ' Roosevelt sklenil imenovati za1' j to velevažuo mesto Johna U.!] iWinanta, svoječasnega repub-'^ ! likanskega go verne rja države * ; New Hampshire.	),
' Winant ima med angleškimi 1 |K)lit ki mnogo prijateljev,' j najlx)ljši med njimi je pa angleški delavski minister Ernest,1 , Bevin, s katerim se je Winant • seznanil, ko je bil član meti- '
narodnega delavskega urada. 1
i ' 1
i
NEMŠKI KONZUL
l DOBIL ZADOŠČENJE.
t
Prejšnjo soboto se je zgodi-' lo v San Francisco nekaj po-
*	sebnega. Nemški konzulat ima svoje urade v devetem nad- I htropju velikega poslopja. In j kakor vsi konzulati, iina tudi! nemški razobešeno zastavo svoje države. Zastava s klju-
^ kastim križem je marsikoga | bodla v oči, toda ničesar ni bilo mogoče ukreniti.
V soboto sta dobila dva mornarja, nahajajoča se v psiho-patskein oddelku mornariške bolnišnice, dovoljenje, da smeta za par ur na izprehod po mestu.
»Mornarja, 19 letni Harold ■ J. Sturtevant in 20 letni Ervin ^ G. Lackey, sta prišla pred po-slopje nemškega konzulata. O-pazivši svastlko, sta 'bila takoj edina in trdna v svojem skle-
*	pu, da jo je treba odstraniti.
I Šla sta v deseto nadstropje, se spustila do devetega nastro-^ pja in otltrgla nemško zastavo z droga.
i- \
Takoj nato sta bila seveda a-|. ret i rana, nemški konzul je pa a poslal protest v Washington. . Te dni sta se morala zagovarjati pred sodnikom, ki ju L je proglasil krivim ter rekel:
— Obtoženca sta s svojim dejanjem razžalila državo in narod, s katerim živi Amerika . v miru. S tem početjem se ni-1 * kakor ne strinjam. Naš predsednik je izrazil željo, da bi sc j ne vmešali v vojno. V ten je njegovem stremljenju ga mo ca- ramo vsi podpirati. Obtožen šo ca proglašeni vsledtega krivim pa | Mornarja sta bila nato rzro :o- čena mornariškem uradu, k ač- bo njima prisodil primerno ka ia "zen. Postava določa za takt dejanje najmanj šest mesece1 bi- ječe.
Angleški krogi so po zadnjih i dogodkih prišli do prepričanja, tla >e je od pondeljka dalje Mussolini prodal Hitlerju in mu izročil svojo oblast nad Italijo.
Na svojem zadnjem tajnem i sestanku jt* il duee Hitlerju' i dal jjopolno oblast nad Italijo ( i ter je s tem Italija postala va-j zalka Nemčije.
Na ta način razlagajo an- ', Igleški krogi zadnje poročilo iz ( Rima, da se j«- italjansko vo- , jašUo poveljstvo združilo z nemškim poveljstvom.
Hitler se je že dolgo bal, tla bo moral pomagati Mussolini-j j ju z vojaško silo in sedaj je j prdišlo tako daleč; da oliva- ! j ruje Italijo pred jiopolniin u- | Iničenjem in Mussolinija izvle-| če iz zagate, je moral njegovi generalni štab prevzeti vso I o-blast nad italjanskim gene- j I ralnini štabom in s* tem tudi i prevzeti takorekoč tudi politi-1 čno oblast nad Italijo, j Hitler je vedno nameraval izvesti velik in konečni napad j na Anglijo in pri tem mu je hotel Mussolini pomagati s tem, da je jxislal svoje legije proti CJrški. Tukaj pa se je opekel, kajti Grki Italjauov niso samo pognali izven svojih mej, temveč so jih potisnili daleč v Albanijo in jih sedaj še vedno gonijo proti zapdu v smeri do morja.
I Hitler je tudi vedno upal, da bo dobil francosko vojno brodovje, ki bi ga mogel pora-L,!biti proti Angliji ^posebno v j
i\oi znano, mj se morati koii-ci lanskega leta vsi v Združenih državah bivajoči inozem-<*i registrirati. Pri tisti priliki so jim bili odvzeti tudi prstni odtisi. Tozadevna postava nadalje določa, da mora inoze-inec pet dni po preselitvi naznaniti justičnemu departmen-tu spremembe naslova.
Država Pennsylvania pa že leta ličili sprejela si i čno te. še nekoliko ostrejšo postavo, da mora namreč vsak prebivalec Pennsvlvanije, ki :ii ameriški državljan, imeti vedno j pri sebi gotove dokumente, s [katerimi se lahko izpriča.
Proti postavi so se pojavili ugovori, in slednjič je prišla zadeva pred najvišje sodišče Združenih drža^', ki je razsodilo (trije sodniki so bili proti), da je pennsvlvanska državna postava neveljavna.
Razsodba je utemeljil član najvišjega sodišča Black takole: — Skupni interesi pasa
Sredozemlju, zaradi velikih laških porazov v Afriki pa je francoska vlada v Vichy ju še mnogo bolj trdna v svojem sklepu, da Nemčiji svojega vojnega brodovja pod nobenim I pogojem ne izroči.
liuznih držav in cele dežele ne , trpe nobenega vmešavanja krr.jevnih oblasti v zadeve, tikajoče se odnošajev naroda 'j-apram drugim vladam.
—	Zaščita pravic državljanov tujih uržav je eden najvažnejših i«, najbolj perečih
| mednarodnih pioblemov. Ako l.i bile podaniku kakšne drug-2 ;diža-ve kršene pravice, bi ute-; gnilo to dovesti do težkih mednarodnih zapletljajev in mogoče celo do vojne.
—	Ko je sprejel kongres postavo o registraciji inozem«*ev, je s tem jasno pokazal, da je sklenil potom enotnega prijavnega sistema zaščititi osebno svobodo postavo-ljubečlh ino zemcev, da ne bodo izpostav-ljeni inkvizicijskim praktikam policijskega nadzorstva. Take policijske praktike bi utegnilo Izzvati meti tujerodci l»aš ti<to 1.1 zvestoibo, ki jo skuša zvezna postava preprečiti.
Važna razsodba
Najvišje sodišče je proglasilo za neveljavno pennsyivansko postavo glede nenaturaldzira-nih prebivalcev. — Trije sodniki so bili proti.
--■—--- i <
Donovan na poti	j1
v Jugoslavijo
Polkovnik William J. Dono-! van, ki ga je predsednik Roo-J sevelt poslal v Evropo kot svo- j1 jega osebnega zastopnika, se je s dva dni mudil v Sofiji, kjer je ] inel več razgovorov s kraljem*! Borisom in raznimi ministri.! V sredo popoldne pa je odpoto- j val v Beograd, toda imel je ne-, prijetnost, ker je izgubil polni list in je vsled tega imel vlak j' minut zamude. Ameriško poslaništvo pa je izpo-slovalo, da se je mogel odpeljati brez potnega lista in vsled tega na meji ni imel ni kakih težkoč
Polokovnik Pcnovan je že bil ti»ui v severni Afriki, toda o| j amen u svojega poslanstva ne pove ničesar.
Iz Jugoslavije
NEMŠKO OROŽJE V JUGOSLAVIJI
Ker je Jugoslavija preteklo leto od Nemčije kupila velikanske zaloge vojnega materjala, težkih strojev in industrijskih izdelkov, se je finančno stališče med obema državama popolnoma izpremenilo in sicer tako, da se je po mnogih letih dogodilo, da je Jugoslavija dolžna Nemčiji, ne pa Nemčija Jugoslaviji, kar je bilo skoro ves čas po svetovni vojni.
Posebno od leta 1934 je bila Nemčija mnogo dolžna Jugoslaviji in od leta 1935 naprej je od Jugoslavije pokupila skoro vse surovine in živež. Nemški dolg je z vsakim dnem ra-stel in Jugoslavija je bila v velikih skrbeh, na kak način in kdaj bo velikanski dolg pia-| čan.
Proti koncu lanskega leta pa ; se je ta položaj popolnoma Ipremenil, kajti od Nemčije je I Jugoslavija kupila velikanske zaloge vojnega materjala in j industrijskih izdelkov, tako da je sedaj, ne več upnica, tem-'več dolžnlca Nemčije. In Ju-Igoslavija je sedaj zopet v ve-i likih skrbeh, kako bo mogla i svoj dolg, ki znaša okoli ene j miljarde dinarjev, Nemčiji ' (plačati.
1 j Do te premembe pa ni prišlo I samo zaradi velikega nakupa
l
) v Nemčiji, temveč v veliki ?rie- t!
-	ri tudi zaradi tega, ker je pri T , izmenjavi denarja po zadnji 11 i trgovski pogodbi bila določena
-	v primeri z dinarjem zelo vi- t
-	soka vrednost za nemško mar- i r ko. ,	I
Ta svoj dolg pa bo mogla Jugoslavija poplačati samo s II 0 poljskimi pridelki in raznimi rudami. Živeža pa bo v Jugoslaviji kmalu pričelo primanj-a kovati in cene so od leta 19.'J9
-	že poskočile za GO odstotkov, j
^ , Zaradi pomanjkovanja živežu ^ bo morala Jugoslavija postavi- A L_ ti 'posebno ministrstvo za živ- ( ljenske potrebščine, da sčasoni i ne bo prišlo do resnega po-'} x_ manjkanja.	]
ia	i
i" Belgijske žrtve
Sel
n Iz Nemčije poročajo, da je ( ja bilo pri zavzetju Belgije usnir-]. p ičenih 7500 belgijskih vojakov in 5595 belgijskih civilistov.
(
o i Tozadevne podstke je zbral )a belgijski urad za identifika- ji }fm cijo vojnih žrtev.
J j Povzročeno materijalno ško-ilo do bo mogoče šele po vojni točna no nreceuiti.	I
MEHIKA PONUJA AMERIKI KOVINE	j i
Ce Združene države ne bodo p>okupile vse pro- j dukcije, bo Mehika prisiljena tudi vbodoče t prodajati za vojno važne kovine Rusiji in Ja- 1 ponski.
Mehiška vlada skuša prego- j voliti Združene države, da bij od nje sproti pokupile vse za vojne potrebščine važne kovi- ! ne, ki jih producirajo mehiški rudniki. Mehika ve, da jih Združene države potrebujejo in zato jih jim bo ponudila po skrajno nizki ceni.
Mehiški rudniki producirajo velike množine železa, bak-ra, cinka ter raznih drug.h za vo j-inc svrhe nadvse važnih kovin, ki jih Mehika ne more rabiti, denar pa potrebuje. Svoje zaloge prodaja vsledtega Japon-jski, in česar Japons'ka ne rabi, enostavno proda naprej—Rusiji in Nemčiji.
Iz zanesljivega vira se sliši, da tozadevna ponudba no-Ivega mehiškega predsednika
-------.]
Camaeha ni naletela v Wash- j: ingtonu na gluha ušesa. Mero- j dajni washingtonski krogi raz- : mišljajo o nakupu in čakajo le še podrobnejših poročil o luno-! žiui in kakovosti kovin.
Mehika je najbližja soseda i Združenih dižav, vslcul česar j bi bili tudi prevozni stroški cenejši kot v katerokoli drugo deželo.
Vpoštevati se tudi mora, da so za uspešno završenje naro-dnoobrambnega programa in izdatno pomoč Angliji potrebne ogromne količine najrazličnejših surovin. Ce jih ne bo kupila od Mehike, bodo pači prodane na Japonsko, odkoder j botlo našle pot v Rusijo in v | Nemčijo.
Napovedujejo vojno med Rusijo in Nemčijo
Grška trgovska komisija, ki je prišla na potu iz Moskve v n Istanbul, je sporočila, da ima n Rusija na nemški nn*ji di- I vizij, to je okoli 1,800,000 vo-j i jakov, ker je mnenja, da j' bo s treba iti v vojno proti Nvmči- \ ji. Nek delegat grške komisije I je rekel, da so mu v Moskvi i povedali, da se Rusija še vedno 1 ! huduje na Združene države za- <" ! radi njih stai.šča glede vojne, i ker se bo Rusija najbrže , morala bojevati proti Neinč:.;i.i
S svojo trgovsko pogoo'eo z ; 'Nemčijo je Rusija samo hote- j jla pridobiti na času, da bolj i l»ripravi, in ima le maio go- i ! spodarskega pomena, ker je ' ; Rusija že- doslej prodajala ; Neme ji blaga, kolikor ga jo | j mogla. Rusija pa potrebuje ce j I najmanj poldrugo leto časa, da! , se popolnoma pripravi na voj- j no.	j i
Rusija baje pomaga Bolgarski
I Po nekem zelo zanesljivem '1 i . . *. . . • poročilu iz Curiha v Švici
hnorala Neinčija opustiti svojo
j namero, da bi poslala svoje če-j'
i te skozi Bolgari jo proti (Jrški,
j ker je Rusija sklenila z Neii?-i'
ičijo novo trgovsko pogodbo "-'a-1,
ino ]kh1 pogojeni, tla pu^ti Bol- j
gars k o na miru.
i Da se je Rusija zavzela za |
Polkovnik William J. Dono-' van, je bil danes eno uro v po-' svetovanju z jugoslovanskim ministr. predsednikom Dragi- ; šo Cvetkovičcni in so namera-. Iva tudi sestati z regentom -j knezom Pavlom, kakor tudi z -,vnanjim ministrom Aleksan-l ilroni Cincar-Markovičeni in drugimi visokimi jugoslovan-> skinii državniki. , Polkovnik Donovan zanika, i da je za časa svojega bivanja i v Sofiji izgubil kake važne II- * stine s svojim potnim listom.' 1 "Jaz nimam uikakih doku-' )(meiitov," je rekel. "Jaz nosim1 i vse svoje dokumente tukaj."j lin je pri tem pokazal na glavo.i
Bolgarsko, je prišlo na naslednji način: Nemški vuanji minister Joachim von Rlbben-Irop se je d. januarja sestal z (bolgarskim ministrskim predsednikom <lr. Bogdanom F:!<>-vom, ki Je navidezno prišel na Dunaj, da obišče nekega zdravnika za želodec. Tedaj je i- 1-lov dovolil prehod za nemške čete skozi Bolgarijo pod p ' gojeni, (la v to privolite t -li Jugoslavija in Rusija, j Yon Ribbentrop je Fiiovu ■ zagotovil, da bo tozadevno vse uredil, toda pri Rusiji je zn<! 1 na prevelik odpor ter Nem«" ji ni hotela dovoliti, da bi kaka • večja sila prišla v manjšo državo in zlasti na Bolgarsko, ».1 koder je napad na Dardaie. le ' primeroma zelo lahek, i; Da pa je mogla Nemčija ! pridobiti Rusijo, da ž njo p<>> -j piše novo trgovsko pogodbo, so
i je morala vkloniti ruski za-t .
ihtevi ter je opustila svojo na-j mero, da njena armada koraka skozi Bolgarsko proti Tur-' | «"1 ji-
i, -—----
McReynolds
j je odstopil
1 J Sodnik James Clark Me-
j Reynolds, član zveznega n; j-
I višjega sodišča, in dasi «i« i«:»i -
krat, velik nasprotnik N. v i -
|J-'caia, je predsedniku R«r -e-1 veltu naznanil, da želi s 1. t*e-^ bruarjem stopi!i s »vojega o !-
ličnega mesta. z MciRevnoldsa je leta 1914 v najvišje zvezno ^odi^če imenoval tedajni predsednik \Vc ul-r^vv AVilson.
MoRevnolds je san.ee in '»o
' .». februarja star 79 !ot. Na-
,l protoval je večinoma v- n:
ukrepom predsednika Roo-e-
^jvelta in za odločitev o ]»o-iavi
, zlate valute je ravno MeRev-d i
,f laotis* napisal besedil«: In ko ga I je prebral, je vzklikn i1'sta-xjv:» je šla!"
Tudi znižanje vrednosti »lo jlarja je označil za Neronovo j vlado v Rimu. '"j V svojem naznanilu pred-e sedniku Roosevelt n pravi Me r Reynolds, da se poslužuje pri item postave, da je dovoljeno j sodniku, ko dopoldne svoje 70. leto starosti, odstopiti s pokoj. - j ni no $20,000 na leto. o- Njegovo sporočilo na pred-z- se.ln ka je bilo zelo kratko in le tudi predsednik mu je odgo-□-! \oril zelo kratko:
"Dovolite mi, da Vam la čestitam k Vaši dolgotrajni ir službi ter Vam želim še liino-e- go let v zdravju in sreči/' £o Svojim prijateljem je Me-j Reynolds rekel, tla je hotel od-la stopiti ravno sedaj, ko se še o- počuti pri dobrem zdravju, n »la bo mogel, kar je njegov;i b- najljubša zabava, streljati ra č- ce.
jo Za MoReynoldsovega na ačjslednika -bo predsednik Roose erjvelt najbrže imenoval sedanje-v | ga generalnega pravdnika
.1 ui>lrfnno

^LAB H A & O D X" — New Yori
Friday, January 24, 1941
»nT VSTANDVt JSN L.
NAPOVED SLOVITEGA ZGODOVINARJA
Iz Slovenije
MAČEHE.
hvi
'Nekega jesenskega dne je n£sla na Hlaiiini pri Zrečaii Ljudmila Merenikova v kleti umorjeno 52 letno Julijano Go-sakovo, ki je ležala v krvi na tleh ab zelnati kadi in hropela. Iz razbite lobanje je vrela kri, blizu nje pa je lcžaJa okrvavljena sekira. Morilee je udaril ženo trikrat po glavi, nato pa premet al stanovanje in odne>el Iguaeu Gosaku suknjo, klobuk in nahrbtnik, obenem pa si se prisvojil otroški nabiralnik z okroar 80 din gotovine.
Umora so najprej osumili dva kro.šnarja, tri dni po umoru pa so orožniki iz Oplotnice aretirali pastorka umorjene po-sestniee Franca Gosaka. Med mačeho in pastorkom je bilo v začetku dobro razmerje in jr pokojna zapustila Francu Gosaku in njegovi ženi svoje le<po posestvo v iast, pridržala pa si je dosmrtno gospodarstvo in ipreužitek. Pozneje ntu je izročila posestvo. obdržala pa si je le preužitek. Xekaj easa pred umorom, tako so vsaj pravili ljudje, je prišlo med njimi zaradi preužitka do prepirov. Franc Gosak je v razgovoru z nekaterimi ljudmi o svoji mačehi slabo govoril, češ, da ga bo s preužitkom uničila, da je bo ubil itd. To je bil tudi razlog, da so Franca Gosaka i-zro-čili sodišču in ga obtožili zverinskega umora.
Razprava proti abdolženenvu Francu Gosaku pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju, je bila preložena ne predlog branilcev, ki sta pred lagala, da se zaradi .nejasnih izjav posameznih prič zasliši k nove priče, obenem pa izvrš tudi sodni ogled na kraju zlo čina in v okolici.
Najvažnejša so bila vpraša
I nja, ali je obdolženi Franc Gosak res mogel izvršiti zverinski umor nad- svojo mačeho v kratkem času, ko se je oddaljil dvakrat iz gozda od delavcev na ■svoj dom, na drugi strani pa ali je sploh mogoče domlnevati, da bi uiiHoril Gosak Julijano kdo drug. Zaslišanih je bilo 8 novih prič. Franc Gosak je vztrajal pri svojem zagovoru in ■ zanikal vsako krivdo. Okolno-sti časa in kraja umora pa so dale drugo sliko.
Franc Gosak je odšel na dan umora zgodaj zjutraj s Fran- . cetom Ku-šaHem. Jakobom Pe-trvčem in svojiiu hlapcem v j gozd podirat drevje za Julijano! iGosakovo, ki je imela po po-' jgodbi pravico dobiti iz svojegaj 'gozda poleg drv vsako leto sej : 10 kub. metrov lesa v plohih. | Gosak je delal že od jutra v go-|zdu, toda do časa umpra, — u-imor se je izvršil okrog desetih — se je dvakrat odstranil. Svojega sina Alojza je poslal na dom k mačehi, da m!u je dala slatinsko steklenico jabolčni-ka za delavce v gozdu. S tem ga je nato poslal k staremu o-četu na pašo. Sam) je odšel v gozd k delavcem in jim nesel kruh in jabolčnik, nato pa se je kmalu zopet odstranil in šel v n^lin.
Obdolženčeva žena, ki je bila zas>lifšana pri razpravi, je izpovedala. da se je mudil njen mož doma !e kakih par minut, zatrdila je, da se je obakrat vračal iz gozda, ni pa mogla navesti točnega časa, kdaj je bil Gosak doma. .
Odvetnik dr. Homer iz Slov. Konjic je imel nato poldrugo uro do Ig govor in navajal vse važne okolnosti v korist Franca Gosaka. Za njim je podal psihološko mflienje o obdoLžen-cti še odvetnik Štante. Državni tožilec dr. Rus je vztrajal pri obtožnici in predlagal po njej obsoilibo. .
Senat je po štiriminutni razpravi spoznal Franca Gosaka za krivega in ga obsodil na 15 let ječe, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, na plačilo kazenskih stroškov in povprečnine 1500 din. V razlogih je predsednik senata poudaril. da se ofosodba opira pred vsem na nesoglasnost obdolženčevega zagovora in (prič zoper njega. Priči Kuwr in Petrič nista mogli pred sodiščem jasno izpovedati, za koliko časa se je Gosak Franc odstranil iz gozda. Ugotovljeno pa je, da se je odstranil dvakrat. Franc Gosak je imel edini korist, da *e iznebi svoje mačehe, kar je ^izjavil tudi nekaj dni pred u-morom Jaiiazn Višnerju, češ, da bo svoji miačehi presekal glavo, če bo z njegovim očetom tudi tako .grdo ravnala, kakor s svojim prvim možem. Če bi bilo govora sploh o kaki drugi osebi, kar je sodišče izključilo, bi tat gotovo ne umoril 52 letne starke, ki je bila v kleti, saj je imel priliko, da izvrši tatvino nemoteno. Gosak Franc je kaizen sicer mirno sprejel, zatrdil pa je ponovno: " Gospodje isodniki. jaz sem nedolžen V9
Zagovornika dr. Huirier in odvetnik Štante sta proti sodbi vložila priaiv in revizijo.
ZLATA POROKA V DOBU.
V krogu svoje družine sta praznovala zlato poroko ugledni posestnik v Dotra pri Domžalah, Ferdinand Stare in njegova žena Fraifciska. — Stare se je rodil leta 1862, njegova družica pa 1. 1868. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok, k« so ,vsi v naprednem duhu vzgojeni. Danes je živih še sedem; dve hčeri sta unrrli že v rani nAadosti, en sin pa je padel v vojni.	e bil dolgoletni
načelnik gasilskega društva, katerega član je že nepretrgano 51 let. Oba slavljenca še
A' naslednjem podajamo nazore slovitega ameriškega zgodovinarja Alberta Bushnella Harta, ki je skoro polovico stoletja poučeval na Harvard univerzi. Zdaj je s*tar 86 let. Leta 1914 je rekel Hart, da bodo zavezniki zmagali, leta 1914 je prerokoval vstop Združenih držav v vojno, leta 193S je pa napovedal novo svetovno vojno.
— Po mojem mnenju, — piše Hart, — bo Anglija najkasneje v dveh letih premagala Nemčijo, |K>d pogojem seveda, da IkmIo imeli Angleži vedno dovolj vojnega materijala na razpolago. Za to bodo pač morale poskrbeti Združene države.
Prepričan sem, da bo v teku prihodnjih štirih tednov dosežen višek vojne krize, kajti v tem časn se mora javno mnenje te dežele prepričati o resničnosti Roosveltove trditve, da moramo Angliji pomagati z orožjem, ker nam sicer ne bo mogoče zavarovati Amerike pred napadom.
Dokler bo Anglija vzdržala, ne preti iZdruženim državam nobena nevarnost. In po mojem mnenju se Ameriki ne bo treba vmešati v vojno, če bo v zadostni meri preskrbovala Anglijo z vsem potrebnim.
Javno pa izjavljam, da bo v slučaju angleškega poraza poslana v Evropo ameriška ekspedicijska armada. Skoro bi rekel, da Nemčija uvideva to možnost in da se je boji.
Rekel sem, da v dveh letih bo vse končano, to pa zato, ker niti Nemčija niti Anglija ne more dalje vzdržati. Poleg tega so prilike odločno proti Nemčiji, ker nima nobenih pravih zaveznikov.
Italija se je povsem izjalovila. Najbolj preseneti j i/o pri tem je, da ji doslej Nemčija ni naklonila še nobene pomoči. Navzlic navidezni zvezi med Rimom, Berlinom in Tokio, Japonske ni mogoče smatrati za resnično zaveznico, kajti Japonska ve, da bi bila nemška zmaga udarec zanjo.
Poleg tega ima Nemčija še vedno opravka z rusko nevarnostjo. Rusija ne bo napram nemški državi nikdar zavzela drugega podrejenega stališča. Rusi ne bodo nikdar sprejeli miru, ki bi ga Nemčija diktirala Evropi.
Nemci se še vedno poželjivo ozirajo proti Ukrajini, ki je bogata na žitu in polju. Če bodo stavili glede Ukrajine kakšno količkaj pretirano zahtevo, bodo imeli opravka z rusko armado.
Že večkrat sem rekel in tudi danes ponavljam, da bo Rusija ovirala Nemce pri dosegi njihovih ciljev. Najmanj trikrat je bilo rečeno, da sta postali Rusija in Nemčija dobri J prijateljici, pa se je vselej Rusiji posrečilo, i-zmotati se iz tega **prijateljskega'* objema. Rusija hoče pač imeti odlo čilno besedo ali nič.
Kar se tiče položaja v vojni, ne rečem drugega, kot da Fe mora nemški narod iznebiti Hitlerja, kajti pod tem nasil-nikom je mir nemogoč.
Nesmiselno bi bilo ponovno ustvarjati stalno Ligo narodov, kajti Nemčija je v preteklosti pokazala, da s e resnični Ligi ne more prilagoditi in bi zopet igrala staro vlogo. Po mojem mnenju bi »e pa dalo ustanoviti nekaksšen kongrets, temelječ na pravičnosti, ki bi tudi premagancem dal nekaj pravic. Po mojih mislih bi ne b ilo napačno, da bi Nemčija dobila nekaj kolonij, kamor bi spravila svoje odvisno prebivalstvo.
Ce bi bilo po mojem, bi Združene države ne igrale pri povojni ureditvi prevelike vloge. Naša dežela bo morala skrbeti za varstvo svojih lastnih teritorijev, zato naj bi ne skušala spreminjati evropskega zemljevida.
Nič čudnega bi ne bilo, če bi Amerika anektirala angleška posestva v Pacifiku in Kanadi, kajti oslafoljena Anglija bi teh dežel ne mogla ščititi pred napadom, same bi se pa tudi ne mogle braniti. Naj se obrne vojna sreča na to ali na ono stran, mora Amerika na vsak način anektiratl Green-landijo. Preblizu nam je namreč, da bi jo zasedla kakšna država z napadalnimi nameni.
Z ozirom na naša posestva ne smemo pozabiti dejstva, da zamore razmeroma majhno število letal z bombami uničiti zatvornice Panamskega prekopa ter s tem ločiti obe meji naše dežele, kolikor pride pomorska sila vpoštev.
Havajsko otočje je predstraža, ki jo mora Amerika obdržati, nc oziraje se na stroške v krvi in v <blagu.
Če bi kakšna druga država zasedla Havajsko otočje, bi morala biti Amerika pripravljena na izgubo Californije in vse Pacifične obedi do Mehike. Združene države ne morejo pod nobenim pogojem dopustiti, da bi kakšna evropska ali azijska, sila dobila opri jem med južnim delom Californije iu Panamskim prekopom.
Predsednik Roosevelt se dobro zaveda važnosti te predetraže. 8 porazom Anglije bi se Nemcem nudila prilika zavzeti kakšno skupino Zapadnoindijskega otočja, Panamsko oiino in najbrž tudi ozemlje med Panamo in Rio Grande, jažno mejno reko te dežele.
Poudarek, da so Združene države v sedanji vojni ar-fcenal demokracije, je temelj priprav na kopnem in na morja za njihovo nspe&no zaščito.
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teb kritičnih fesih je vsakem« titatelju dnevnih vesti potreben U priročni ATLAS, Id ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite n fie dane«!
Velikost »K a 14H
48 velikih strani;
82 barvanlh semljevldov tajili drCav In 9 semljevldov Zdr. drlav ln sastav vodilnih držav;
40 svetovnih slik popolnoma o-snaftenih;
Zanimivi svetovni dogodki Najnovejil semljevid kale celi svet ln tndl:
RAZDELITEV POLJSKE ME1>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE • PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
SKE K NEMČIJI ' NOVA FINSKO-RU8KA MEJA
Cena 25 centov
PoSljlto sto to v snsmkah po 3 os. po 2 centa._
Posebnost:
HAMMpNPOY ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite a atlasom ln ko ga Izpolnita ln poiljeto k lsdajateljn semljevida. Vam daje pravico, da dobita dodatne semlje-vlde s novimi mejami Tojsknjo-8h se drfav, kakor bodo prano* njeno po sedsnjl vojni.
/ NaroBta Atlas prt: -
" GLAS NARODA "
m« mi, m. z.
. HUMOM
Prati ka
ža leto 1941
Cena 25c '
• poitnino vred.
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
216 West 18th Strom N«w York. H. Y. mmmmmmmmmmmmmmmwA
ve.!no skrbno in vzorno vodita svojo kmetijo in sta razmeroma še trdnega zdravja
DVA RAZBOJNIKA IN SAMOTNA GOSPODINJA
V Ohradu pri sv. Benediktu v Slovenskih goricah jt bilo iz vnšeno drzno razbojnišMro. l)v; mlada moška sta vdrla v hiši posestniee Terezije Cuekove Takoj sta ji zagrozila, da jo u bijeta, ee jima ne da denarja Zbegana posestnica je dopovedovala, da nima denarja Brezupno se je branila, ko sta jo razbojnika prieela daviti. Afu-eila sta jo in jo pretepala ter ji zadala več* poškodlb po vsem telesu. da se je sirota onesvestila. Nato sta razbojnika preskrbela vse predaie in sta našla nekaj gotovina, dve srebrni uri, dva zlata pistana, pa različne jestvine, nekaj mesa in masti — v celem sta nabrala za OXX) din plena. Eden izniod njiju je izvršil še drugačno nasilje.
Ko se je Čuekova osvestila, je šla klicat orožnike, da so takoj uvedli preiskavo o razboj-ništvu, ki je zbudilo veliko o-goreenie po vseh Slovenskih goricah. Ker ie Čočkova lahko podrobno opisala obe raz- i bojnika, sodijo orožnik: da sta > to bi'.a 29 letni Ivan Klobasa i; r Oseka pri Sv. Trojici v S ov. 1 goricah, ki je bil že večkrat i kaznovan, in pa 27 letni njegov i prijatelj, ki je bil tudi že kaz- < novan zaradi tatvin. Pobegni- i la sta v gozd in ju orožniške i pat role r sec j o povsod naokrog.
TRIJE BRATJE UBIJALCI.
■Iz Lovrenca na Dravskem polju poročajo: — Žaloslen pri-mer se je dogodil na halcškc- -dravinjski župniji Majšperg pod Ptujsko goro. Zopet sta pela svojo krvavo pesem nož in kol ter izkopala grob 26 letnemu fantu Delavstvo tekstilne tovarne "Vunatex" je imelo dražaibno večerjo v gostilni
Iz mosta Taylor, v državi ! Washington mi pišeta zakon-1: ca Kobetič. Četudi v pismu ne 3 omenjata, odkod sta, sodim, da sta oba, ali pa že vsaj ona, iz okolice C'epovamj na Primorskem. Pa naj mi -sporoči če ve, kako sem to uganiL	a
Pravita, da -bi rada slišala slovensko petje po radio, in ča
Gajšek, vas Stogovei. Had i godbe so prišli tudi fantje od drugod. Ko >e je ob pi cd pisani uri gostilna zaprla, so šli udeleženci v noč. In okrotr 2. zjutraj >e je 2iH» 111 od Gajšk« ve hiše v smeri proti Stani«*vasi zgodil pretresljiv zločin. U-bit je bil 26 letni domačin Fr. Purg, po poklicu čevljar. Xa štirih umitih je bil zahode:«, povsod smrtonosno. Grozi o dejanje so izvršili trije bratje, -i-inovi velikega kmeta \ Stopn"m ob« •ina Mnkole. To so: .f;>nez Ludvig in Franc Korošo«-. U deležen je bil tudi Janez Ko-vačič iz iste vasi. Po^uhoju so zbežali domov. Pretresljivo je bilo, ko so že v zgodnjih ural* prišli ponje ptujskogoi -ki orožniki. Domači po bili vsi v eerk vi. ko so jim odgnali nesrečne sinove.
ZABAVA V BARBERTON, OHIO.
V na-ši naselbini poslujoča slovenska društva in klubi >o sklenili, da priredc skupni ples na rojstni dan nagega predsednika Franklina D .Roosevelta, dne 30. januarja 1941.
Ker je prireditev v korist .Sklada za pobijanje otročje paralize, vabimo vse (Slovence iz Barribertona in okolice, da se v velikem številu udeleže te dobrodelne prireditve. Zal nebo nikomur, ker odjbor je preskrbe!, da se ne bo noben dolgočasil. Vstopnice se dobe pri uradnikih vseh društev in stanejo samo 35 centov. Pričettk je t orno o>b pol 8. zvečer v dvorani društva "Domovina" na 14. eesti.
iN;i svidenje v četrtek 30. januarja v dvorani. Pridite plesat, da 'bodo mogli drugi hoditi!
Poročevalka. kti "T-risrcnrir	—w
ADVF.R4 I S E i* "GLAS NARODA'

:
«5
«"-1 29 S» U .00 .00
1 »
t-a ti
i
.
t
:
bi jaz. mogel v tem oziru V skomandirati. Žal, ker jima morem ustreči. Toda z dobr radio-aparatom bi lahko v j« kakšen slovenski radio-pi gram iz Clevelanda, kjer 4 o«Majajo vsako nedeljo, pač , tudi iz Jugoslavije. (Kitam s veda šole tedaj, ko se bo poli < eno vreme spremenilo Jugosl vanoni v prid. Ce je kaj tak ga sploh mogoče upati, sored
Kobetičeva tarnata, da jin je dolgčas, ker sta tako odd. ljena oil naših ljudi.
*4Glas Naroda", ki sta p naročila, jima bo zvest slove ski pi i jatei j. Da boMa pa v t, snejši duševni zvezi z bra!.' naj pa sempatam sporočit, kako se jima godi v daljne Washington 11.
Pobožen vzdih slovenski newvorske slamnikarice:
—	Bog nam daj dolg sizei	I lahke bloke, ozke brime, rna.	I line kape, široko slamo in dv	I dolarja trideset od ducata . .	I
William Knudsen, ki mu j«I poveril predsednik Roosevelt I kontrolo nad produkcijo za na I rodno obrambo, ni bil rojen \fl Združenih državah, ampak aM je priselil kot mlad fant v tefl deželo.
Mož se vedno z nekakšnii« zadoščenjem spominja trenutJ ka, ko je stopil 11a ameriška! tla.
—	Ka Ellis Islandu je bilal ob
mojem prihodu strašna! gneča, — rad pripoveduje. —I Neki naselniški uradnik me je I sunil v rebra rekoč: — Naprej,I ' le naprej! — Kaj sem hotel,I ubogati sem ga moral. Začeli sem se riniti naprej in se od I ■ onega časa še vedno rinem.
-	/Kot vidite, sem se že preeej
' daleč pri rinil. >|
Fašisti pravijo, da predstav-
-	lja fašizem višek nesebičnosti, i Država je vse, posameznik nič.
-	Vsak posameznik pa mora žr-; tvovati vse svoje sile ter vse
-	svoje duševne in posvetne do-i brine fašuftični državi.
Mogoče je res tako, toda vsa-. ko pravilo ima izjeme.
V Italiji je živela siromašna plemenitaška robina Ciaaov. Trda jim je predla, dokler se ni sin Galeazzo poročil z Mus-r solinijevo hčerjo Eddo.
Kmalu po tistem si je pa Cianova družina opomogla. Kupila je razkošno Francheti-jevo posestvo v Toacani ter . plačala zanj dva milijona pet-*totisoč dolarjev. Ciani žive zdaj kakor kralji.
Eden najbolj slikovitih pojavov naše zgodovine v osemnajstem 111 devetnajstem sto-lefju so bili rokovnjaei, o katerih so govorili ljudje, da znajo čarati in se napraviti nevidne s 'pomočjo roke nerojenega otroka.
Rokovnjaei niso bili le navadni berači, klateži, roparji in tatovi, pač pa dobro organizirana družba, ki je medsebojno občevala v svojem posebnem jeziku in je imela v svoji sredi tudi izobražence—sodnike, bivše oficirje in pisarje. Sele francoska vlada na bivšem Kranjskem je napravila konec njibovemn rokovnja-stvu. Nekaj kolovodij »o javno obesili na Ljubljanskem polju, d oči m se je njihov glavar —
Veliki Groga — izognil rok; pravice ter doživel, slep in be-težen, visoko starost. Precej izčrpno razpravo o rokovnajčih berete v Slovensko - Ameri-kauskem koledarju, ki ga lahko naročite za petdeset centov od **GlaHa Naroda".
Peter Zgaga
__
"GLAS NARQDA" I
(V61GB orm KOPLJE)
--*-
OvMd taA MOM fey Bbmk PvbU«Ma« Cifii/, (A Corporation), rruk Bafcaar. 1»i—Hln»t; 7. Lopaluu ttee. — Flaoe of boslneaa at tha MrpoaaMy aad HJn— ot above officers: 210 WB8T 18th STREET,
NSW YORK. N. T.
43th Year
"Qtaa Naroda" la liaued every daj except 8atardaya, Sdndaya and Holldaya
Bafcamlptli Taarly 90.—. A4rertltement an Agreement
la ealo lata v^Ja Uat aa Anertk* la Kanado 10.— ; aa pol lata UL—; aa Oatrt Ma fl-00. — Sa New York aa ealo Mo 07.— ; sa pol Ma 08-80. Mm iMMMtH aa eolo Mo 07.— ; aa pol Ma 9SJW.
-Giaa Naroda" Uhaja Twkl dan lzTaemil sobot, nedelj In praanlkov.
-GLAS NAKODA," S10 WCST lOlh 81UER, NEW TOSS, N. X. Telepfe.no: CHolooa 1-1141
- * LAS 3f I B H 15 XM — New Yori
Friday, January T4, T94T
TBTIIfOVE JIB H IW
H Mtfttt Dnevna Zgodila |
GERTRUDE DELEDDA:
ra manjkalo vse, razen jezika, je gospo«! Vissenti za eel umirajočemu s tree i.
Navsezadnje bil on tisti, ki je vael stvar vedno resno; bil je mehak, mrzel, sofistiren, poln dostojanstva, kot so bili nekoliko vsi v tisti nerodovitni vasi in suhi ravnini. Tradicija je pravila, da se oče gospoda Vissentinija ni niti en-krat, šalil v življenju, in ko je po smrti šel v pekel in ga je vrag s svojimi vilami premetava', je užaljeno a dostojanstveno rekel:
i4O, porabi, počasi."
Umirajoči pa je svojega starega gospodarja dobro pozna I in tudi gospoda Vissentinija in ni bil ganjen. Vedel je, da go-spod Vissenti nekaj bore, drugače 'O ne bi bi i ponižal, da bi bil prišel "beraču'* streč; ker je potreboval njegovo nujno pomoč, je njegovo do»bro razpo-
Ni bila na\*nda plemenitega gospoda Vissentinija* d« bi z bližnjimi imel sočutje, zlasti ne z ubogimi in potrebnimi, iu še posebno sedaj, ko je tudi on spadal v ta razred in je malo posedoval, da bi lahko kazal svoje velikodušno čustvo, vendar, ko je zvedel, da umira nekdanji služabnik njegove družine. je sklenil, da ga obišče. In mislil jo celo na to, da bi mu kaj nesel.
44 Kaj bi napravilo meni veselje, če bi bil v njegovem položaju?" se je vprašal in primerjajoč svoj polož&j, v katerem je bil, z onim umirajočega, je mislil na steklenieo vina.
Stari pa, četudi umirajoč, si ni delal iluzij in tem manj. ker vina ni pil. In četudi mu je mučna žeja prilepiifila j<zik na nebo, ter inu raoopokala ustnice, je steklenico, ki jo sklonjeni, plemeniti darovalec držal nad njeovim licem, odklonil.
"Vode, vode." ie hropel.
(flos«pod Vissenti je pogledal naokrog ob leži>š>ču je bil vrč, a prazen; pokrivale so ga žejne muhe. Vzel ga je in pri naj-bližji sosedi prosil malo vode, očitajoč ji, v kakšni za«puščeno-sti ie stari. .
"T11 oni. zakaj -e niso prej pobrigali?" je rekla najstarejša -žena, dajoč mu vodo, ki je je v vasi tisto poletje ■zelo prima nikovalo.
Zvedel sem šele danes." je dostojanstveno a ostro odgovoril: "Takoj sem1 prišel in mu prinesel' vina in ne vode."
"'Jaz pa mu strežem že me-soc dni in nikomur ni-em po-vedaln, kai n<i moja revščina dovoli, da niu dam."
»Malo zato, da bi nekoliko
1	j	V	1	i	••
I oženje tudi instruktivno izkoriščal.
Resnici na ljubo v kratkem ie o)»čutil takšno korist, da se je začel zavedati in vznemirjati.
JSlpal je na slamnjači in ta, kot njegovo telo, vse je bolj smrdelo, kot če bi b»l že osem <lni nlrtrv. Torej, gospod Vissenti, ki je bil, četudi čezmerno debel, še čvrst nvož, ga je tolažil1, slekel. očistil in preoblekel, in nazadnje ga je še prenesel na drugo slamnjačo, po kateri je raizgmil rjuho in položil blazino. Počedil je tudi vse okoli ter pregnal strašne mfeihe, ki so posedale po bolniku kot vampirji. Dvigal ga je tudi za vsako potrebo in predvsem mu je dajal piti.
:4Vode. vode!" Star:*? ni prosil* drugega, ni potreboval drugega; in blodeč, je vedno
Tragedija v Conventry
Znani angleški časnikar Tom Harrison pise o tragediji v Coventrvju sledeče:
'"Tisto jutro po bombardiranju sem bil v Coventry ju. Nudila se mi je strašna slika, ki jo lahko popisujem brez pretiravanja. Mnogo .sem že videl v življenju in m>nogo časa sem zabil, ko sem poslušal pri j »o vedo vat i o raznih nesrečah. Nikdar pa še nisem naletel na ljudi, ki bi tako malo govorili, kakor prebivalci Coventrvja tisto jutro. Opazoval sem jih, kako >0 tekli po ulicah, otopeli in zntedeni opazovali opustošenja in le ena *beseda je prišla iz njihovih ust: "O, ubogi stari Coventry!" Nikdar v življenju š? nisenf -videl takega razdejanja. Od izbruha vojne sem opazoval mnoge učinke letalskih napadov, cesto sem slišal pripovedovati o nastali škodi. ki so jo večkrat precenjevali. O Coventrvju ni-o mogoča pretiravanja.
V središču mesta -sem se spomnil na strahotno sliko, ki so jo nudile ulice v mestu Ypern v svetovni vojni. Redek prizor je bil v katedrali: na ožganih oknih so viseli ostanki poslikanega stekla. V notranjosti so ležale 11a kupil razvaline podrtih stnbrov, stropa, zidu
V vojaško službo bosta poklicana dva nadaljna letnika, fielavaki minister je s svojim najnovejšim dekretom postavil na tehtnico svoj vpliv v delavskem svetu. — Oboroževanje bo znatno pospešeno. Novi postavi se ne bo mogel nihče izogniti. —
Že v torek je bilo poročano v našem listu, da namerava angleški delavski minister Bevin uveljaviti dalekosežne odred'be
n
Slovensko-Amerikaroki Koledar za l. 1941, Velika Blaznikova Pratika za L 1941, in Priročni At 1m <38 barvan«! zemljevidov) — ne skupaj f 1.
in cerkvene oprave. Zvečer je hilo v Coventrvju vse tiho.
Ljudje so zgodaj žbezali v zaklonišča, v negotovosti, ali bo morda prvi, sledila še druga tako strašna noč. Ko sem si krčil pot po ulicah skozi razvaline <Vb žrelih, ki so jih zvrtale bomlte. sem bil popolnoma sam. Ta pot skozi tišino nesrečnega mesta, v katerem so deset tisoči trepetali po kleteh in zakloniščih, je naj-pretresljivejše moje doživetje. Nekje sera naletel na skupino mladih ljudi in se v njihovi družbi vsaj malo osvežil.
•Malo pred dnevnim svitom sera bil zopet na uliei. Prvi človek, ki sem ga srečal v jutranjem svitanju, je bil mož, ki je šel po poti brezskrbno in žvižgal. Kmalu so za eel i vre-ti ljudje , iz zakloitišč kakor mravlje iz mravljinjakov in so med razvalinami iskali svoje reči. Ni sr ni; mogel razumeti, kako so se tako kmalu znašli v tem, kar se je zgodilo. Tudi nisem mogel razumeti starega angleškega humorja, ki ie zopet prišel na dan. Namesto, da bi ljudje tožili, in vekali, so se tolažili: "All right. Bomo že popravili. Na vse se bomo navadili!" Omen in'i so T.ondon in dod "li: "Tudi mi smo morali enkrat priti na vrr-to."
KNJIGA v angleščini.
NX ZAMUDITE TB FBILIKE
po izvanredni ceni
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $2.—
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*^!
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti.
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New York, N. Y.
Konškripcija angleškega delavstva
treba plačati v Angliji 42 in pol odstotka davka, oil "prevelikih dobičkov pa ion otlstotkov davka."
'Konservativec Karl Winter-Ion, ki j- polivali! vladno odredbo, ji» dejal, da potno«*'- ki se ji nadeja Anglija -z Zdiuže nih dižav, zaenkrat ne !»o povzroči kakšne posebne izpre-lnenibe. pač bo pa opaziti izboljšanje -ele sr» «11 prihodnje-mt«! leta.
Bevin je opisal vlogo žen>ke v vojni industriji in pri obrambi:
"Mnogo je žen-k," je rekel, "ki bi v nomtalnem času sploh ne sprej« le nobene službe, bomo namestili v munieijskih tovarnah in tovarnah za letala. Čimveč 11 loški h bo poklieanih jkmI orožje, tentveč žensk bo |m>-trebnih v industriji. Vlada bo smatrala za svojo največjo dolžnost primemo skrbeti za o-troke."
V angleški ol>oroževalni industriji je dane- zaposlenih več delavcev kot jih je bi So leta 1918, ko je vojna produkeija dosegla svoj višek. Da bo še bolj pospešen, bodo zgradili v neposredni bližini tovarn delavska stanovanja.
»Bevin je povedal, da ni povečana samo produkeija za domačo porabo, pač pa tudi za ek spoii.
Prejšnji mesee je bilo eks portiranega iz Anglije za 24 milijonov funtov šterlingov — 96 milijonov dolarjev — blaga torej za 3 milijone funtov šter lingov vee kot pa meseca no venibra..
Srečo je imela
Na Long Island n pri Kew Yorku je 29-letna Mrs. Graec E. Burch povozila z avtomobi lom 60 letnega ribiča Adama Kaminskega. Povoženea ni po brala in ga odpeljala v bolniš-
nico, ker se ji je baje preveč mudilo domov.
Te dni >e je morala zagovarjati pred sodiščem. Priznala je, da je vozila brez* lajsensa, za kar je morala plačati deset .iohujfV zlol»e. Sodnik ji je naložil pdde-et dolarjev kazni, ker avtomobila ni ustavila in Kninin^keifa pobrala s ee-
za tesnejše sodelovanje v vojnih naporih. Njegovo načelo je: "Ne samo vojaki in delavci, pač pa vsak angleški dižav-Ijan — inoški in ženska — mora storiti svojo dofžnost."
iBevin je svojo obljubo izpolnil ter sporočil poslanski zbornici, da je vlada sklenila angleško delavstvo registrirati, da ga v slučaju skrajne potrebe namesti v vojnih industrijah.
Istočasno je ^poročil parlamentu, da industrijalna delavnost ne pojema, pač pa baš nasprotno — v zadnjem času se je celo povečala.
i"Gotovo bi se čudili," je rekel poslancem., "če bi mi »bilo' dovoljeno sporočiti podrobnosti, kako naglo je mogočo danes preskrbeti celo divizijo s topovi in strojnicami."
Glede konškripcije dela je dejal, da se bodo vsi delazn^ož-ni skoro gotovo prostovoljno javili, odločno je pa poudaril, da vlada ne bo delala nobene
izjeme ter se ne bo ozirala naj privatne zadeve posameznika. Bogatin ali revež, najnižji ali najvišji uradnik, vsak bo mo-!
i a! vršiti odkazano mu delo. j
.1
De*! oda jajci ne bodo smeli j poljubno odpuščati delavcev.] Izjema je seveda le, če bi delavec skušal podjetju škodovati.
Do zdaj -o bili klicani v vojaško službo mladeniči oziroma mladi možje od 20. do 35. leta, v -prihodnjič bosta pa premaknjena še dva razreda, namreč 19 letniki in 36 letniki.
Vladno politiko napram delavstvu smatrajo nekateri za zelo tvegano dejanje. Vse žalnima usoda delavskega ministra Bevina. Kaj lahko se namreč zgodi, da si bo nakopal sovraštvo Trades Union Congre-sa, 1! ima nail pet milijonov članov.
Toda Bevin je previden. Svečano je namreč obljubil, da je v-e to ie vojnočasna odredba in da bodo po vojni vrnjene delavskim unijam kakor tudi posameznikom: vse svoboščine in pravice.
Vlada ima že od 20. marca lanskega leta postavno pravico premestiti moške in ženske iz posameznih industrij v vojno industrijo. Ista postava tudi pooblašča vlado konškribirati kapital, toda Bevin ni o tem ničesar omenil.
Pa tudi brez tega je stopila vlada kapitalu precej trdno na prste. Od dobičkov je namreč
ti Kaminskega ni proti nji nihče dviimil obtožbe.
ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA
Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig:
Cvetje v Jeseni (opisal Ivan Tavčar.)
Hči cesarja Montezuine (spisal M. Bidder Haggard.) - Tunel, spisal B. Kellermann. Pjotr Rasputin (p. Klabund) Bogo vee Jernej (I. Pregelj) SamotiInik, (A. Novačan.) Quo Vadiš (Sienkiewicz.) Potop (Sienkiewicz.) Živi viri (I. Matičič.) Sužnji (Karol May.) V Gorah Balkana (K. May). Po divjem Kurdi*tanu (Kari
May)
Morski volk (spiral London) Poslednji dnevi Pompeja,
(»pisal Bnlver) Dekle Eliza (Coneourt). Zgodbe brez groze (D. Rav-
ljen).
Umirajoče duše (lika Vašte). Kakor hrasti v viharju — (Strachwitz) Illustrated World'« History, (v angleščini) Rokovnjači izpod trate — Spisal Prezerwa-Tetmajer Tolmiiiei. (Ivan Pregelj.)
KNJIGARNA SLOVENIC
ENAJST MRTVIH PRI ZRAČNI NESREČI
|Prizor blizu San Diego, Cal., v Kaliforniji, kjer se. je ponesre čil tran*protni aeroplan ameriške mornarice in » katerim je
bilo ubitih enajst ljudi.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI	[j
I 1 :: ZA LETO ::	#9
Koledar 194i
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih	#i
člankov in poljudnih razprav iz zgodovine,	i
zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivo-	. v
sti iz vseh dob in delov sveta ... Informa-	i!
tivna knjiga za vsakega rojaka, ki zašle-	i
duje svetovne dogodke.	v
Citajte zanimiv članek:	g
"O LOVU IN LOVCIH,"	S
ki ga je spisal Fr. Troha.	C
Slovefllc Publishing
Company	I
216 W. 18(1» Street New York, N. Y.	11
Cena 50c w
Vaoio lakko poiljete v mn«ih*h po 2 aft. t	#J
en te, fe prebivate t Združenih drtarak.	I |j
Posebna prUoga:
Trije saaUerUi v tervah: BVKOPA **	,, UETA lili; EVBOPA PRED SB- ■ .,t> t
DANJO VOJNO; EVBOPA L 1MI S^SreS A	5
govoril o vodnjaku na gori, o studeneu z mrzlo vodo, okoli katere??« je brodariJ. ne da bi se mu posrečilo ovlažiti v njem ustniee.
•Težka, topla voda, ki mu jo je gospod Viesenti ponujal, je le večala kislo vročico njegovega nebesa. Želel je umreti bolj zaradi te neusmiljene žeje, Jcot pa zaradi Čudne bolečin*", ki 11^11 je težila otečeni trebuh.
Medtem se je v va<i raznesla vest, da gospod' Vissenti streže starčku in nekoliko zaradi lenega zgleda, nekoliko iz radovednosti, je stopil kakšen pre-drznež in mu prinesel kaj ubo-j^ajme.	• *
T: obiski so gospoda Vissen-tija dražili in mu zbudili zavist.	*
Xekega več-ra je prišel tudi eden njegovih sotrudnikov; v okrvavljeni ruti je prinesel vrv, to je 14kito" spleteno iz črev od jančka. Bil je piian in nI vedel, kaj dela; gospod VIs--■cnti ise je pri tem zelo razburil.
^Odidi." n^u je rekel, ter odrinil neprimerni dar in ž njim opoteka jočega se darovalea. "Ali ne vidiš, da potrebuje poslednjega olja in ne tvoje smrdljive vrvi? Obesi se ni njo, če ne veš, kaj bi ž njo počel!"
"f>, Vissenti!" je zaklieal smrtno užaljen mož. "Ti bi bolje storil, da bi se obesil, kot da tu zasrantnješ spomin svojega (četa."
Oospod Vissenti je od jes&e pobledel. a se je zibra! in postal zopet dostojanstven.
H*Kaj hočeš s temi besedami rAČi?"
"Da vedo vsi v vasi. zakaj >i tukaj. In to ve tudi on, on, ti-sti tam. On ve, da mu ti ne stre-žeš iz usmiljenja, temveč zato. da miu izvabiš skrivnost — skrivnost o vrču z denarjem, ki ga je tvoj oče zakopal v njegovi navzočnosti — denar, ki ga oče ni hotel pustiti tebi, ker te je sovražil in prav je imel — p^-av je imel!"
Gospod Vissenti se je rogal, a v notranjosti se je od jeze tresel.
4<Zakaj ni smel moj oče pustiti denarja meni! Mogoče, kt r je sunjil o svojem sinu isto, kar sunti-š ti o svojem, da ni tvoj!"
Pojdi, pojdi," je pijanec vztrajal. "Prav je storil tvoj oče. da te je sovražil, kajti ti si ga mučil, ker ti si bil zloben norec; in prav je storil, da je vse pojedel, še preden je uirurl, in da ti je pustil samo iluzijo o vrču, in iluzijo, -da ta neumnež ni izkoristil iz gole tenko-) vestnosti, da ni grešil . . ." I "Vidiš, zakaj umrje z u£nii, > kot boš umrl ti." i "Prav mu je," je rekel go-1 spod Vissenti in se smejal, sme-'' jal.
1 A ko je sorodnik s svojim o-1 motom, ki je bil ves pokrit od 1 muh, odšel1, je postal v obraz
ves črn, kot omot.
' i
, !"Ste slišali t" je vprašal na-i to starčka, prizdi«gnivsi ruto, i s katero je podil muhe z obraza, in ko ni prejel odgovora, ko 1 ie zrl v ol>raz z zaprtimi oeiui 1 in z belimi ustnicami, kot v mrliča, je nadaljeval:
4 4Vsi vedo torej, vidite. Moj t oče nfle je sovra-žil, da, a ni ga ) vzroka, da bi me vi sovražili, r K«j sem vam storil? Lahko bi ) vas bil zasledoval, vas prisilil, \ da govorite, a sem vas pustil v ) miru, in tadi," je dostavil * | tišjim glasom, kot bi sefoi govoril, "nisem i<i*el potrebe in bil sem ponosen. A sedaj se staram sedaj mi preti revščina —
« (Nadaljevanje na 4. str.)


t/ A S N X B O D S" — New Toil
Friday, January 24, 1941
VSTl NOVt JEN L. 1?
Delavske Vesti
PRETEČA stavka — _
Ryan Aeronautical Company v San Diego. Cal., ima zaposlenih 1600 delavcev, ki so z malo izjemo vsi člani United Automobile Workers. Konrpanija ima za 10 milijonov 500 tisoč dolarjev vojnih naročil.
Unija je že pred nekaj trdni obvestila družbo, da bo morala zvišati plače. Delavci začetniki dobe namreč le po 50 centov na uro..
»Spočetka je unija zahtevala minimalno plačo 75 eontov na uro. pozneje so pa njpni zastopniki izjavii. na j >bo plača taka, kot je pri Vu tee Company, namreč 55 centov za začetnike, 57 in pol centa po d veli mesecih ter 62 in pol centa po treh nnescoih.
(Komipaniji se je z;;ela ta zahteva pretirana ter je izjavila, da je pripravljena plačati začetnikom, kakor do-^ej, 50 cen tov. 'bolj izvežhanim delavcem pa 57 centov na uro.
Unija s tem seveda ni bila zadovoljna in je zaipretila s .stavko.
Vlada l>o poslala v San Hie-go svojega posredovalca Har-rvja C. Ma colma. ki pa ni mogel ničesar opraviti. Pogajanja >o v torek zvečer dospela na mrtvo točko.
TOVARIŠI POMAGAJO ŠTRAJKARJEM.
V Babcock-Wilcox Company v Bayonne. X. J., še vedno štrajka 450 članov United Electrical Radio & Mechanical Workers (CIO). Doslej so imeli 55 centov na uro, zahtevajo pa 10* centov prtboljcška.
Delavci v glavni tovarni BoHeocfk-Wilcox Co., v Bar-berton. Ohio, so sklenili plačati vsak 25 centov v stavkovni pklad. .
PREPREČENA STAVKA.
Preteča stavka pri American Car & Foundry Co., v Buffalo,
KNJIGE
SLAVNEGA RUSKEGA PISATELJA
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično op:.sal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igra-nja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
IdiotT"
Spisal F. M. Dostojevski
TRI KNJIGE N&d 600 strani
Krasen roman enega najbolj' fiih ruskih pisateljev. — Opu mladeniča, ki je imel že v najbolj
rani mladosti nagnenja 1 nenormalnostim. Opis je živa' hen in ne utruja kot nekateri drugimi romatii Dostojevskega.
Cena $2.25 Poštnino plačamo mi.
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Ako je v Vaši naselbini zastopnik 4'Glasa Naroda", lahko dobite pri njem Slovensko-Amerikanski Koledar za 1941.
■uuMSSXinni^^
otlgovorja: — Predsedniku je pretila smrt, in jaz sem ga skušal obvarovati.
Nadaljni predsednikov "zaščitnik' ' je bil aretiran na Pennsylvania Ave. Oblečen je bil v obledelo rjavkasto uniformo, v rokah je pa nosil staro, zarjavelo sabljo. Povedal je, da je star 70 let, da se piše Fred Green in da prihaja iz Colmar Manor, Md. Ko so mu hoteli vzeti sa'bljo, se je na vse načine branil, češ, da mora zaščiti predsednika pred napadalci.
Tudi njega so poslali na o-pazovalni oddelek.
Tekom inavguracijhkih slav-nosti j ta bilo med gledalci baje nad ti»oč detektivov. Vsakega količkaj sumljivega človeka so natančno preiskali.
Slavnost se je završila v najlepšem redu.
Aretiran je bil le neki po-staren možak, ki je na ves glas zakričal: — Predsednik Roose-velt troši preveč denarja!
SMRTNA KOSA. i
Sinoči je na svojem stanovanju 92 — l>t Avenue v X< w Yorku umrl dobro poznani rojak Anton Maglica. Vzela ga je naduha. Doma je bil blizu Volo*ke ter je bil po poklicu kočijaž, ki je svojčas v Volo-ski in Opatiji vozil pogosto najvišjo avstrijsko aristokracijo, kot so bili nadvojvode, knezi, grofi, itd. Tukaj je navadno delal po restavracijah. •
Dosegel je starost 73 let in tukaj ne zapušča nobenega sorodnika.
jPogreb bo v ponedeljek dne 27. januarja; čas -pa še ni znan.
Naj mu bo lahka ameriška zemlja!
TAT IZ NAVADE.
Čevljarskemu moj-trn Ste-faniču v Brežicah je zadnje f-a-i se neznan tat odnašal denar iz' zaklenjene ročne blagajne, pa | tudi njegova soseda je večkrat | potožila, da so ji zmanjkali i manjši zneski. Zaman sta sej «<ha ukvarjala z vprašanjem,! kdo bi bil neznani vlomilec, kij so mu bile raizmere v hiši očit-i no dobro znane in ki je pri izvrševanju tatvin kazal neka na, pol smešna, na pol strašljiva' mignjenja. Kadarkoli je opra-|vil tatvino ali vlom. je na kralju dejanja zapustil listek kakišnim zagonetnim, pa včasih tudi kakim grozečim napisom. Tako je nekoč opozoiil svojo žrtev s pretnjo: *1 Vrzi brezverca ven, če ne ti bo v kratkem hiša zgorela, ali pa te čaka smrt!" Posebno plat njegovega značaja pa odkriva svarilo, ki ga je ob .neki priliki zapusti* sosedi: 44 Zapirajte vrata, ker se vidi, kanu dajete ključ." Te besede pričajo, da je mladi vlomilec na dnu čisto dobre narave, in je sam,v sebi bojeval hud boj proti bolestni strasti, ki ga je gnala v greh. Sam je želel, da bi ljudje skrbneje zaklepali svoje imetje pred njim, da ga ne bi zavajala prilika. Pri zadnjem vlomlu je odnesel Štcfani-ču «a okrog 200 din gotovine iz ročne blagajne, ki jo je nate prazno pustil- pod oknom v delavnici in okno odprl, da hi domači mislili, da se je tat skozenj priplazil, čeprav je v resnici lagodno prihajal in odhajal skozi vrata.
Dolgo tatu niso mogli priti na sled, nazadnje pa so ga o-rožnFki iz Krškega našli v domačem vajencu, 16 letnem Ladu. ki bo adaj dajal odgovor na sodniji. Brez odlašanja je vse tatvine priznal, a na vprašanje, kam je dajal ukraden denar, je objokan iapovedal. da
fa je potrošil za bomlbone, čo-
olado in podobne reči.

Pošljite nam
I
n
in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
"Glas Naroda"
in prepričani smo, da boste potem
l m mTi
stalni naročnik.
t
• i
na
Oblekel se j«' in odšel. Si jala j<* luna in noč je bila svet Ia, kot lep, svetel dan. Hodi j<- iu hodil ter prišel na cest« v n ki dolinici, kjer j" bil edi ni svež kraj v v>ej okolici in kamor >o hodili vaščani k ina ieiirn izvirku po vodo. .
Tisto zemljišče je bilo nekoč njegova lastnina, in on je ini-1 -lil, da je oče ravno tam zako-1 . pni zaklad.
Hodi in hodi in sreča bosega dečka, nosečega dva mala vrč-] ka polna vrwle, ki se v lunin* m svitu blešči.
"A i mi daš piti?" vpraša, in tiha kretnja, s katero mu deček ponudi enega izmed vrče v. ga preseneti in omehča.
Voda je bila sveža, pil je in nili>Iil na staregra, ki od žeje n-mira. .
".Ali mi posodiš ta vrč?" vpraša in deček napravi skoraj posmehljivo kretnjo.
**Kar vzemite tako, jaz ne prodajam vode."
Sla -ta -kupaj po cesti do skednja, kjer je gospod Vissen-ti vstopil, pustivsi vrata odprta. Ob luninem svitu je videl.
X. Y., je bila v zadnjem hipu preprečena. Koiropanija je sk'ienila z AiPL unijo pogodbo, da bo plačala 1345 delavcem od 5 do 10 centov več na uro.
VEČJA STAROSTNA POKOJNINA.
Demokratski senator Wag-1 ner iz New Yor&a, kateri po vej pravici zasluži ime "oče delavske postave", je rekel, da bo kongres sčasoma skoro( gotovo uveljavil postave, da bodo dobivale nezaposlene osebe, stare nad 65 let, od 30 do 40
•	• •	I
dolarojev n*. sečne pokojnine, j
"Za zdaj seveda to že ni mo-| goče." je dejal, "ker ima deže-| la >ilno dosti dela in stroškov z narodnoobranibnim programom, da se bo moja predpoved v resni čil a."
VOJNI PLEN V TOBRUKU
Angleški vojaški krogi poročajo, da je bilo v Tobruku vjetih nad dve diviziji italjan-skih vojakov in poleg tega so dobili Angleži velikanski vojni plen. S padcem Tobruka so Angleži vjeli ali pa uničili 11 laških divizij. Angleži sedaj prodirajo zapadno od Tobruka proti Derni in Mekiliju.
V	Tobruku so Angleži zavzeli glavni stan 22. laškega armadnega zbora s poveljujočim generalom, kakor tudi generala, pod čegar območje je spadala obramba trdnjave. Z generali je 'bil vjet tudi en admiral.
V	celi sedanji ofenzivi so Angleži že <vjeli 14 laških generalov.
Ko so Angleži prišli v To-bruk, so v pristanišču goreli trije parniki, med njimi eden zelo velik. Med drugim plenom so Angleži dobili mnogo tankov, motornih koles in velike zaloge municije.
Italjani priznavajo, da je padel Tobruk, toda pravijo, da so Italjani, predno so se podali, uničili vse; ravno tako so tudi z dinamitoin razstrelili krržarko San Giorgio, ki je bila poškodovana v tobruškem pristanišču pri nekem angleškem zračnem napadu.
Agitatorice za mir
■Z galerije državne zbornice se je morala odstraniti skupina žensk, ki so na vse grlo kričale: — Mi hočemo mir!
Sele ko so bile demons-trantke na cesti, je odredil speaker glasovanje glede resolucije, če naj nakloni predsednik Angliji vso pomoč ali ne. Resolucija je bila sprejeta s 76 proti 20 glasovom.
Na cesti so ženske, ki so članice "American Peace Mobilization," nadaljevale z demonstracijo.
WillkSe bo govoril v * angleškem parlamentu
Col. Arthur Evans, angleški parlamentarec iz Walesa, je povabil poraženega ameriškega predsedniškega kandidata Wendella Willkieja, naj govori v parlamenta skupini nad-parlamentarne lunije. Willkie se je baje vabiln odzal ter »bo kmalu po svojem prihodu v London pojasnil v parlamentu podrobnosti Rooseveltove predloge za pomoč Angliji.
Prediediuka sta hotela braniti
V ponedeljek so v Wash-ingtonu v neposredni bližini o-dra, s katerega je predsednik gledal parado, aretirali sre-dnjeletnega moža, oblečenega v uniformo Ameriške legije. Pri njem so našli 3S-kaliberski revolver. Ker ni hotel oziroma vedel posedati, kdo je, so ga poslali na opazovalni oddelek Iv bolnišnico. Na vsa vprašanja
da mu končno streže usmiljenje. Gospod Vissenti je čutil, da je našo! očetov zaklad — in da niu bo njegovo delo u-mil:e-nja podelilo očetu večni pokoj.

_
_ _.________Ii
___
_____________

_________________:________________
• •Vi-
Zaklad
(Nadaljevanje s 3. strani.i
in \>i me zaničnujejo. ker sen revež, vsi nae sovražijo, kot nu je sovražil on. Bo to nyogoč< moja domišljija, a je tako."
>4Dajte mi piti," je star vzdihoval, in ko se je napil, s< je silil, da bi govoril.
"Pojdite, gospod Vissenti Tu izgubljate čas in jaz sen vas po nepotrebnem zadržal Vrča ni in vaš oče je proda svojo zemljo in svoje hiše i: ljubezni do bližnjega, da je pla čal dolgove in služabništvo ii da je ini-til vas revnega, da. ; spoštovanega. Pojdite, pojdi te" — ni nehal ponavljati ii -e je vrgel na ležišče. Napad lo ga je vznemirjenje, ki ga n več pustilo, dokler ni go-po< Vissenti obljubil, da gre.
Tn ko je bil doma. je t ud gospoda Vissenti ja zgrabil« nervozno vznemirjenje, takr kot starega. Zdelo se mu j« celo. da se je na vzel njegovi bolezni, v postelji -e je obrača in zopet obračal; postelja je bi la trda. kot vreča, nabasana s'amo; in grenka žeja mu je za strupi jala usta.
Skuša!' je piti. a pljunil j toplo vodo. polno mehurčkov nato se je začel neumno smeja ti. kot po prepiru s pijanim so rod ni kom. .
"Tn ti, ko si dal tistemu ne -rečniku piti ta strup, si mislil nla delaš usmiljenje" je to kel z dvignjenim glasom. 7ki smmajoč način govorjenja 11 ic govegn sorodnika. — "Tdi. id v pekel!"
%eeroi'ii . •• ur« ::n *•.•.,« v. m.vMarMginnn'ii^'j 1 iSMHNNmMan^innriiSHiffidRM	-r;„: dl
Ko je gospod d'Avron sprwnlil ^voje poslednje- goste do vrat, je za trenotek olwsta! na mostovžu, se ozrl in si dejal z zadoščenjem:
"Ta mali večer bi se liri bolje ne bil mjogel posrečiti."
{Ravnokar je g edal v svoje veselje hišo polno prijateljev, ve-selečih se njegove radodarne gostoljubnosti; in zdaj se mm je zazdelo nekako pi i jet 110, ko je bil zopet sam doma.
Stanovanje, ki >e je nahajale v pritličju starin.-kega poslopja v Babilonski ulici, .je bilo zelo veliko in lepo ter opravljeno z zmerni ni razkošjem., pričajoč i m obenem o izurjenem, modernem, popolnoma pariškem okusu in o starodavnih rod-rinttkih navadah, izvirajočih iz bogastva in kažočih v elegant nost i.
w*To j<* vse tako dobro." >i je mislil gospod d'Avron, korakajoč ]>o vrstečih se salonih, ki «0 plava'i v luči, in smJilja-je se preprogam in portretom ter zanimivemu pohištvu, ne da Ifi pii tem le količkaj zapazil v kotu na -tropu široko liso vlage, naraščajoče od dne »to dne, ali nered, ki je vladal povsod, illi pa vsaj zlo voljne obraze utrujenih služabnikov, odna-šajočih prazno jw>sodo.
Na hodniku *c.ie zagleda) v zrcalu, vitkega elegantnega, mladostnega navzlic svojimi dvainšestdesetim letom, s pravilnimi, finimi, nenavadno aristokrastkimi potezami in s >ve-:;im ter zdravobarvn.m obličjem ntf.d snežno belino las in brade in mislil si je:
"Glejte si, saj se ne starani preveč!"
Ko je stopil v majhni salon, kjer >ta ga čakali žena in hči, je takoj radosten vzkliknil:
"Nihče ne zna -»prcjtmiati tako, kakor ti, draga moja! Tn 1", Simona; že dve uri nestrpno čakam, da to objamem. Mila >i bila v tej beli obleki, zares premila!"
Objel je hčer in obje! je ž< no z vročekrvno živahnostjo in naivno družabnostjo. Ljubil ju je in ju občudoval, bil jima je hvaležen, ker *>ta bili lepi in <lobro oblečeni ter zadovoljni, da veselita njegove oči in njegovo srce dbenem.
Gospa d'Avrova pa mu je dala znamenje, ki je pre-triglo ?e njegove srčne iz^ve. Z nekoliko sramežljivostjo je zapa-nato tujca, ki je bil zaostal v polt« ninem ozadju sobe. Nato se je zavzel zase:
"Tem s abeje!" je vzkliknil. — "Saj mi oprostiš Osmin, da sem te storil piičo tega malega družinskega prizera. >Talo ^mešno je, ako ima č!ovek svojce rad, toda dobro jc !"
Drugo znamenje gospe d'Avron ga je opozorilo nedvom/-110, da pred < ksmirKJii te besede niso bile 11a pravem' mestu, kajti umolknil je, se ugiiznil v ustnico ter izpregovoril z rahlo primesjo ne vol je:
4tXa)M>sle«l pa tudi ni-em vedel, da si še tu mislil sem, da si odšel z drugimi vred."	1
Ne da bi pokazal le najmanjšo zadrego zbog očividnega na|M»tja, ki ga je dela a njegova pričujočnost, je ^>sniin pri-st< pil ter se p«deg gos {»oda d'Avrona pii^lonil k njemu.
Ona dva sta tvorila prijateljsko dvojico,, ki je ni bilo lahko najti bolj slalio izbrane.
V>e na Osniiuu je raawxlevalo že ob prvem pogledu, da izhaja iz nižjih -lojev; njegovo široko rdečkasto obličje, kraj katerega so štrleli ičet.nasti .-ivkasti za lisci.-široka pleča, ogromne roke in noge. in vrh vsega drugega Še negnaciozni način, kako je nosil svoj frak in držal klobuk. O lo razumnost njegovih oče sec, -kritih jmm| košatimi obrvi, in odiočni izraz njegovega lica je fcnel nekaj vsakdanjega na sebi. On očividno ni spadal k tistemu majčkeiicniHu delu človeštva, ki mu tako neprimerno pravijo "veliki svit" in njegova zaupnost z grofom d'Avron se je zdela tem bolj presenetljiva kolikor )>olj znan je bil njegov družabni položaj.
"Priznavam, da je stre>no, ako ima človek svojega odvetnika za prijate ja!" j rekel včasi gos]>od d'Avron - svojo rVbičajno dobrcKlušnostjo. "Toda prvič, je pošten odvetnik zanimiva prikazen, ki jo je treba ljudem predstaviti. Diugič pa je Osmin moje -tarosti in m»oj rojak, rojen tolikoda ne na našem posestvu v Breton i ji. Bila sva tovariša v igrah in v Šoli; in koliko je vreden, to vem jaz bolje od vsakogar."
(rospod d'Avron je rad pripovedoval Osminovo zgodovino, ker >e mu je zdela precej laskava tudi za njega.
Ko sin malega notarja na deželi, čegar bankrot je pripravil par vasi ob njihovo imetje, se je znašel Osmin že v zgodnji mladosti, brez beliča v žepu, pred nalogo, da opere omadeževano ime svojega očeta in preživi mnogobrojno rodbino. Njegova prev dnost in vztrajna delavnost je preniaagala vse. Kot navadneuni odvetniškemu pomočniku se mu je posrečilo, da je dobil odvetnikovo hčer, ki ni bila baš očarujočt zunanjosti, za ženo ter postal la-tnik pisarne, ki se je pod nje govim vo<lstvom iz prejšnje neznatnosti naglo povzdignila tried prve pisarne v Parizu. Z udobnostjo je osladil starosl Toditeljev, pomagal bratom in sestram do kruha, in plačeva j »o malem vse dolgove bankrota, dokler ga ni s štiri rte? etinv neutrudnimi napori popolnoma popravil.
4 * To je fant, ki je nekaj vreden," je govoril gospod d*A vron ljubeznivo, "in ki nau človek ne naore odrekati svojeg? zanimanja."
Rahločutju na ljubo se ni izražal podrobneje, toda v svo jem najboljšem prepričanju w je domišljeval, da je obilno pri ]>omogel k Osmi novi m uspe4ionv, tudi to je spadalo med raz :oge. ki so ga priklepali nanj. V resnici je obstojala njegov« pomoč iz nekolikih, že davno povrnjenih posojil.in mlrogošte vilnih poslov, poverjenih prijateljevi pisarni, ki ga po donesli i>smimi le malokaj razen obilnega truda in malenkostnega za *ttt£ka. Vendar pa je ohranil ministrski uradnik staremu sošolcu neizpremenjeno hval-ožnost in udanost ter cenil njegove plemenito prizadevanje in odkritosrčne*>t, dasi naivnosefoičnc prijateljstvo. Če jc ge>-pod d'Avron, zelo velikovesten, lah koži v in in«presf«r>o obložen z mnogolštevilniimti opravki, zače misliti na vrlega Os u ina, je bilo navadno zato, ker ga je po treboval; in z rahločutnostjo, ki bi se je spričo pomanjkljivi! lianir ne bi bil nihče nadejat, je O^nin od svoje strani čakal pri loznosti, da mu ponudi pomoč. (Naktaijevanje prihodnjič.)
n Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. »imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
IVI o I it ven i ke
■v krasni vezi importirane iz starega kraja . • -Slovenski molitveniki: (Ker ae nam J^ poare^Uo dobiti tc
mol i t ven i ke po «*lo nizki oni, Jih ! RAJSKI GLASOVI	tuoi moremo prodajati ix> gor! o-
V celluloid Tea. («». 614) ..1JI zna^enl eeni. Zat<«a |m ni t>|«ebno
' velika, zato jilt naročile čimprej, KViSKU SBCE	,Ia v"m u,mo mogli S njimi po-
2\ x 3% Infer — 224 strani *tre*U_
Teaara nmetno............ »c. ^g}^^ mOlltVenlkl:
^^ »CE	(ZA MLADINO)
2* X 3% InfeT — 224 strani gf_
P«T0	............ **	fino Tcnnn ..............JB
KVIŠKU SRCE	»	»MM ......... .is
2% X 3% Infer — 224 strani CATHOIJC POCKKT MANUAL ▼ belem celolldn ...... J$c	v fino- nanje rezano......L.—
I
Slovenic Publishing
{ I Company
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ____________ ;
■WBBWBnWBWmMMMMWWmtTl	|i " ! .!'■;:. :1ir; rg'^.r ..J11 ..:.!!;„,.»i iJčL
Mož Simone
V ^Bl	Taw inaiB^^r	anaigtaagiaHBiitttgT!Hiiinwiiwmnt iinffM—aata
: ROMAN : Franco-k i spisal:'CHAM POT,. — Preložil: LEVSTIK, j