IZDAJA ZA GORIŠKO II BENEČIJO
★
KS
PHIHORSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Naši narodi ne mrzijo Itaiijanskam narod« la zato žeto
sodelovanja z njim, žele mu dobro, žele mu vsestranski razvoj in boljše življenje. Naši narodi aeto dobro vedo, todb je v Italiji kriv za take odnose de naše države. Vedo, d« so temu krive črne reakcionarne sile iz Vatikana to izven njega, ki poskušajo kaliti tudi v naši deftelt. Vedo, da so tega krive fašistične sile, ki se ponovno zMrajo, vedo, da so tega krivi imformibirojevci, ki po nalogu iz Moskve vodijo z vsemi možnimi propagandnimi sredstvi borbo proti naši državi skupno s temi faSistl.
Leto VIII. - Štev. 160 (2156)
Poštnina plačan: v gotovini
Spedizione In abbtn. post. 1. gr.
TRST, sreda 2. julija 1952
Cena 20 lir
0 NAGLEM SESTANKU ANDREOTTI - BARTOLI - H. ROMANO V VIDMU
Ostri spori med Rimom in Trstom
glede imenovanja 21 Innlicionariev pri ZVII
Tržaški iredentisti nasprotujejo rimskim birokratom, ker bi sami hoteli zlesti v Trstu čim više na oblast - Intrige za mesta političnega svetovalca, naslednika gen. Wftitelawa naslednika polk.Fodena - Zadeva adm. De Courtena in odv. Bruna Fortija ter Tržaški Llogd
(Od našega dopisnika)
RIM, 1. — Tukajšnja javnost §• s sumničenjem ugotovila, da je bila vest o nenadnem po. tovanju mladega podtajnika pri predsedstvu rimske vlade Giulia Andreottija v Videm, objavljena šele danes, čeprav se je Andreotti sestal s tržaškim županom Bartolijem, generalnim sekretarjem Krščan. ske demokracije v Trstu, prof. Redentom Romanom in odv. Tanascom že v nedeljo zjutraj v pisarni furlanskega senatorja Tessitorija. Uradno poročilo Anse o tem dolgem sestanku pravi, da so na njem na širo-ko proučevali tržaški položaj pred izvajanjem londonskih sklepov, ki predvidevajo, da bodo 15. t. m. rimski funkcionarji nastopili svoje nove službe.
V poročilu je tudi poudarjeno, da je sestanek trajal tri ure in da so na njem ((pojasnili hotenja# tako imenovanih «demokratičnih tržaških strank, centra». Iz poročila sledi, da je bilo največ govora o izbiri osebnosti, ki bodo zavzele mesto bivšega generalnega ravnatelja za civilne zadeve ameriškega generala Witelawa in mesto šefa tako imenovanega direktorata in oddelka za notranje zadeve, na katerem je še vedno od iredentistov in fašistov osovraženi polk Foden, kateri je dejansko sedaj pp odhodu gen. Witelawa tudi generalni ravnatelj za civilne zadeve.
Tretja osebnost, o kateri so razpravljali na dolgem videmskem sestanku pa je osebnost, kj naj postane poljtični svetovalec. ki bo dodeljen neposredno vrhovnemu poveljniku cone A gen. Wintertonu poleg že obstoječih političnih svetovalcev ZDA in Velike Britanije. Po omenjenem poročilu bo moral ta svetovalec upoštevati «skupno diplomatično akcijo v interesa Trsta in rimske vladen.
Podsekretarju Andreottiju se je zelo mudilo in je že ob 13.15 uri odpotoval z letalom nazaj v Rim, kjer je takoj poročal De Gasperiju Q rezultatih sestanka. V dobro obveščenih krogih se ta sestanek s precejšnjim zanimanjem komentira. Pravijo namreč, da gre za precej globoka nasprotja, ki vladajo glede imenovanja teh enaindvajsetih italijanskih funkcionarjev v okviru ZVU, med rimsko vlado in tržaškimi iredentističnimi prvaki, predvsem demokristjan.
skimi in liberalnimi. Pri tem se poudarja, da razen nekega zakotnega tržaškega lista ni nihče — pri tem se omenja zlasti Ansa — objavil, da je na eni izmed svojih zadnjih sej rimska vlada že imenovala člana italijanskega konzulata v N-ew Yorku Mazia za političnega svetovalca pri gen. Wintertonu v Trstu. Zdi se, da je bilo to imenovanje izvršeno proti volji tržaških organizatorjev marčnih fašističnih izgredov Bartolija, Palutana, Redenta Romana in fašističnega škofa Santina. ki so baje zahtevali, naj bi postal italijanski politični svetovalec neki tržaški iredentistični prvak. Pri tem se je omenjalo ime voditelja italijanske liberalne strake v Trstu in predsednika Tržaškega Lloyda odv. Bruna Fortija. De Gasperi pa je bil bolj naklonjen imenovanju na to mesto admirala grofa Rafaela De Courtena, visokega funkcionarja pri FINMARE v Rimu, znanega iz prve svetovne vojne, ki bi kot tak imel večjo avtoriteto kot bivši vojak spričo vojaka gen. Winter-tona. De Courten je namreč že dolgo časa vztrajal, da bi hotel na vsak način priti V Trst. Govorilo se je, da je zahteval v primeru če ne bi postal politični svetovalec pri ZVU, da prevzame kakšno važno mesto pri vodstvu Tržaškega Lloyda.
Prav danes pa se je pokazalo, da te govorice niso bile brez podlage. V Trstu _ je bil namreč na skupščini Tržaškega Lloyda imenovan nov upravni svet, ki je formiran iz sedmih osebnosti, med katerimi figuri-ra tudi ime admirala De Cour. tena poleg imena odv. Bruna Fortija. Možno je torej, da je De Gasperi glede političnega svetovalca zavzel «srednjo pot» v tem družinskem tržaško-rim. skem sporu italijanskih imperialističnih mešetarjev. Zato je tudi verjetno, da so na videm. skem sestanku v večji meri razpravljali o nasledniku gen, Witelawa in polk. Fodena Pri tem je gotovo, da so tržaški iredentisti zagovarjali, da morata biti vsaj ta dva tržaška iredentista. Njihov argument je baje poudarjanje, da bi rimski birokrati samo opravičili indipendentistične argumente.
Vzroki odpora proti rimskim namenom pošiljanja uradnikov iz rimskega ministrstva za zunanje zadeve v Trst pa je bolj globok. Tržaški iredentisti so bolj lakomni oblasti kot misli-
						
z:	HI	R	HE	HI	RI	HZDELlEHOSTl OPOZICIJE
b	oj	1		»	S—		i debata vspodnll zbornici
			mi	ITI	ia	
jo v Rimu. Njim ne zadostuje, da imajo v rokah občino in co. no ter tako imenovano pokrajino, temveč hi hoteli tudi del vrhovne oblasti. Njihov človek, pa čeprav bi bil pripadnik de-mokristjanske stranke, ne bi bil človek Rima. ki bi jih morda večkrat spravil v položaj, da ne bi mogli počenjati sa. movoljno vse tisto, kar imajo v svojih načrtih, zlasti glede osebnih profitov, zaradi katerih je verjetno ves spor z Rimom tudi nastal.
V tukajšnjih političnih krogih se z zadovoljstvom ugotav. lja tudi dejstvo, da je gen.
Winterton na sobotni otvoritvi tržaškega velesejma javno že vnaprej pozdravil rimske izmešetarjene funkcionarje in pozval Tržačane na sodelovanje in svoje sodelovanje z Rim. ljani svečano obljubil. Pri tem se omenja tudi nedavni dopis znanega specialista za Trst Enza Grazzinija milanskemu «Corriere della Seran, ki je v Trstu izvedel, da je gen. Win-terton pri nekem srečanju s tržaškimi iredentističnimi prvaki, ki so organizirali fašistič. ne marčne izgrede, dejal, da je potrebno «postaviti kamen na tisto preteklost in začeti znova
kot da se ni nič zgodilo».
Spričo takšnega spremenjenega generalovega odnosa do iredentistov, pa v krogih rimskih poznavalcev tržaških razmer ni" kakor ni lahko prezreti, dejstva, da se je osovraženi polk. Foden prav 0 priliki*Winterto-r.ovega govora v soboto kar izzivalno vrtel med povabljenimi gosti in okrog predstavnika rimske vlade ministra Campil-lija. Zdi se, da po vsem tem De Gasperi še vedno ni dokončno na čistem glede osebnosti, ki naj jih imenuje na V Londonu izmešetarjena mesta pri ZVU. Nobenega dvoma pa ni, da igrajo piri tem zelo važno vlogo tisti ključni položaji v vodstvu gospodarskih organizacij, kakršni So že omenjeni FINMARE, FINSIDER in dr., t. j. položaji, ki nosijo... ne samo čast in oblast.
Vsekakor Pa bo odslej v Trstu igral važno, čeprav manj vidno vlogo že omenjeni admiral in grof Raffaele De Courten, ki je bil minister mornarice v Badoglijevi vladi in še v vladah Bonomija, Parrija in nato še v eni izmed De Gasperi j e-vih vlad do L 1947 ter je poleg drugega tudi predsednik ((Družbe Franco Tosi«.
A. P.
Poveljnik britanskega sredozemskega brodovja je ob priliki svojega zadnjega °hiska v Jugo-slaviii obiskal na Brionih maršala Tita. Spremljala sta ga angleški poslanik v Beogradu str '	Ivo	Malet	im	viceadmiral	Srečko	Manola.
DOGODKI NA KOREJI PRED ANGLEŠKIMA ZBORNICAMA
Jutri sestanek
visokih komisarjev z Adenauerjem
Zvezna vlada pripravlja načrt zakona o ustanovitvi nemških oboroženih sil in o uvedbi obvezne vojaške službe Ameriški senat ratificiral pogodbene dogovore z Nemčijo
Nasprotujoči si izjavi lorda Alexandra in Churchilla glede bombardiranja hidrocentral na reki Jalu - Laburistična resolucija zavrnjena
LONDON. 1. — Današnja pričakovana debata v spodnji in lordski zbornici v zvezi z dogodki na Koreji je potekala bolj mirno, kakor se je prvotno pričakovalo.
Obrambni minister Alexan-der v lordski zbornici in mini. ster Selwyn Lloyd, ki nadomešča bolnega Edena, v spodnji zbornici, sta podala enaki izjavi, katerih glavne točke so bile že prej znane, in sicer; 1. aa so Kitajci pridobili ozem-lje, ki so ga bili zgubili pri prejšnjih porazih in da sedaj lahko začnejo novo veliko o-fenzivo; toda Združeni narodi upajo, da jih bodo lahko pravočasno ustavil; 2. kljub svojim obljubam nadaljuje Sing-man Ri svojo prejšnjo politiko, ki povzroča zaskrbljenost; 3. Velika Britanija nima za sedaj za umestno zahtevati zastopstvo pri razgovorih 0 premirju. dosegla pa je imenovanje višjega častnika za podpoveljnika glavnega stana pri poveljstvu generala Clarka.
Opozicija je bila pri debati deljena. Malo pred začetkom debate se je namreč sestala laburistična parlamentarna skupina in Bevan je obtožil uradne voditelje stranke, da so predložili preveč zmerno resolucijo. predložil je resolucijo,
Nejasen položaj v Egiplu
Kralj Faruk poveril nalogo za sestavo vlade Barakat paši, Sirri paša pa trdi, da se ni odrekel poverjeni mu nalogi - Valdisti odklanjajo sodelovanje v koalicijski vladi
KAIRO, 1 — Kakor javljeno, so v zadnjem trenutku nastale težave pri sestavljanju nove egiptovske vlade. Danes zjutraj ni Sirri paša še uspel premostiti teh težav, ker so trije od trinajstih članov ki so bili na seznamu za novo vlado, umaknili svoje sodelovanje.Pozneje so javili, da je Sirri paša opustil sleherni poizkus, da bi sestavil vlado in kralj Faruk je v ta namen pooblastil bivšega predsednika računskega sodišča Barakat pašo. Medtem je kralj Faruk zaprosil vlado Hilali paše, naj do sestave nove vlade vodi
upravne posle.
Nocoj pa je Sirri paša izjavil, da še vedno velja njegovo
imenovanje za ministrskega predsednika. Kljub odklonitvi treh ministrov, da bi sodelovali v novi vladi, ki jo je bil on že sestavil, je Sirri paša odločno zanikal govorice, da se je odrekel nalogi za sestavo nove vlade.
Medtem pa se bo Barakat paša posvetoval jutri z voditelji raznih egiptovskih strank, zato da najde, neodvisno od Sirri paše, rešitev krize.
V zvezi s posredovanjem Barakat paše za sestavo vlade narodne enotnosti z udelež. bo vafdistov je predstavnik vafdistične stranke izjavil, da odklanja ta stranka udeležbo v kateri koli koalicijski vladi.
ba, ki mu je bila dana leta 1943, kmalu izpolnila)),
V Bi azili ji te bo Acheson raagovarjal z brazilskim finančnim ministrom, z ministrom za odnose s tujino in končno s predsednikom republike cb navzočnosti omenjenih dveh ministrov. Po mnenju obveščanih krogov bodo govorili o plhčilu zneskov, ki jih je a. meriško-brazilska me.šana komisija sklenila dodeliti Braziliji za razvoj ameriške tehnične pomoči Braziliji, o pzodaii in zakupu ladij Braziliji in o najvišjih cenah brazilskih proizvodov, ki se izvažajo v ZDA.
Med Achesonovim oblakom pa ne bodo podpisali nobenih dogovorov med ZDA in Brazilijo. Pred odhodom iz Rio de Janeira v Sao Paul o (7. julija) bo Acheson 3. julija govoril v brazilskem zunanjem ministrstvu, 4. julija pa v poslanski zbornici. Acheson bo imel govor tud j v Sao Paulo.
Acheson odpotoval
v Brazilijo
DUNAJ, 1. — Ameriški žavni tajnik Dean Acheson 3e danes odpotoval z letalom z
Dunaja in je namenjen v Rio de Janeiro. Pred odhodom z Dunaja je Acheson med drugim izjavil: ((Zapuščam Avstrijo v prepričanju, da Je to ljudstvo pripravljeno braniti svojo svobodo. Upam, da se bo obl ju-
Stevenson bo kandidira I?
WASHINGTON, 1, — Možnost kandidature guvernerja države Illinois Adlaia Steven-sona za predsedniške volitve bo lahko imela svoje učinke, še preden Stevenson sprejme kandidaturo. Stevenson bf bil nedvomno najmočnejši demokratični kanidat, ki bi imel možnosti uspeha. Podpira ga politični aparat stranke in predsednik Truman sam in razen tega uživa precejšnjo popularnost tudi v južnih državah zaradi svoje zmernosti glede krajevnih vprašanj na jugu in v drugih državah.
Stevenson je prvotno odločno odklanjal kandidaturo, toda zdi se, da je sedaj menjal mnenje zaradi pritiska demokratične stranke in Trumana samega in zaradi razvoja volilne kampanje v republikanski stranki. Včeraj je namreč Stevenson podal izjavo, s katero ni izključil možnosti, da bi sprejel imenovanje za demokratičnega kandidata za pred-
sedniške volitve, če bi na tem vztrajali. Kakor je znano, je Stevenson, ki ga številni demokrati imajo za najboljšega mogočega kandidata stranke, odločno odklonil predložitev svoje kandidature.
Na tiskovni konferenci je pre-čital izjavo, v kateri je rečeno: «Ne mislim se udeležiti in se ne bom udeležil kakršnega koli gibahja za svojo kandidaturo. Brez mojega sodelovanja mislim da se tako gibanje ne more razviti. V malo verjetni možnosti, da bi se to zgodilo, se bom odločil v takratnem trenutku upoštevajoč takratni položaj*.
Duclos izpuščen
PARIZ, 1. — Sodna oblast je danes odredila izpustitev na. mestnika glavnega tajnika francoske kominiformistične stranke Jacquesa Duclosa ker na bi-lo dokazano, da je bil Duclos ob aretaciji zasačen pri izvrševanju kakega zločina. Edinio v takem primeru je namreč po zakonu dopustna aretacija po. slane a še pred odvzemom parlamentarne nedotakljivosti.
Sodišče je dovolilo začasno svobodo tudi Duelosovijmu vozaču IVigishoffu in njegovemu telesnemu stražniku Goosetnsu, ki sta bila aretirana istočasno z Duclosom. Začasna svoboda pa ni bila dovoljena uredniku listo »Humanite» Stilu, ki je bil aretiran zaradi članka, s katerim je list pozival na demonstracije 28. maja.
Duclos je bil izpuščm iz za. pora nocoj ob 21 uri.
PITTSBURGH. 1. — Sindikat kovinarjev javlja, da je včeraj podpisal z družbo «Harrisburg Steel Corporation« dogovor, ki predvideva zvišanje mezd za 15 cents na uro in nekatere spremembe delovne pogodbe ki jih je zahteval sindikat. Zaradi tega sporazuma bodo stavkajoči delavci takoj odšli na delo.
ki obsoja Attleeja in vodite, lje parlamentarne skupine, a ta resolucija je bila zavrnjena s 102 glasovoma proti 51 in 50 vzdržanimi.
V spodnji zbornici je Selwyn Lloyd najprej sporočil, da bo britanska vlada imenovala višjega častnika kot podpoveljnika glavnega stana v Clarkovem glavnem stanu. Dejal je, da so sporazum glede tega odobrile tudi vlade držav Britanske skupnosti.
Seiwyn Lloyd je predvsem podal izjavo o svojem potova. nju na Korejo. Poročal je o vtisih glede vojaškega položaja na Koreji, ki jih je obramb, ni minister Alexander dobil pri pregledu korejske fronte. Dejal je, da je Alexander prišel do nekaterih zaključkov: Kitajci so izkoristili čas pogajanj za premirje za okrepitev svojih sil in za zgraditev močne obrambne črte. Ce hočejo, lahko sprožijo veliko ofenzivo, vendar pa ni nobenega jasnega znaka, da bi Kitajci ta. ko ofenzivo pripravljali.
Dalje je dejal, da Alexan-der «upa, da bo osma armada pod vodstvom generala Van Fleeta lahko kljubovala more. bitni kitajski ofenzivi in tudi zadala velike izgube sovražnim četam, razen če se kitajskemu letalstvu ne posreči polastiti se prednjih oporišč«. Glede političnega položaja na Južni Koreji je Lloyd izjavil, da je 15 junija izjavil predsed. niku Singmanu Riju, «da se sile OZN borijo na Koreji za pravičnost in demokracijo«. «Oba angleška ministra sta se vrnila v domovino z vtisom, da so Korejci zaskrbljeni glede svoje bodočnosti«, je nadaljeval Lloyd, ki je nato pripomnil, da je popolnoma prepričan. da niso na vojne ujetnike, ki se nočejo vrniti, izvajali nobenega pritiska.
Po Lloydovi izjavi je govoril bivši laburistični minister Noel Baker, ki so ga člani levice njegove stranke večkrat prekinili in pokazali, da ne odobravajo njegovih zmernih izjav.
Laburistična levica ga ni več prekinjala, ko je Baker ostro kritiziral bombardiranje hidro-električnih central na reki Jalu. Izjavil je, dh je to bombardiranje oškodovalo tisoče in tisoče ljudi na kitajskem ozemlju. Poudaril je, da se je ta operacija izvršila v najbolj neumestnem trenutku in da bi bila lahko povzročila razširitev spopada. Nato je pripomnil, da bi bilo treba centrale bombardirati samo v pri. meru prekinitve pogajanj za premirje ali pa v primeru velike sovražnikove ofenzive. Na koncu je izrazil začudenje, ker dvema britanskima ministra, ma, ki sta prišla na Korejo, da se informirata o položaju, niso sporočili sklepa, da bodo bombardirali naprave na reki Jalu.
Bivši laburistični minister Kenneth Younger je izrazil mnenje, da pomenijo bombardiranja na reki Jalu nov razvoj v ameriških namenih glede korejskega spopada. Dejal je, da ni do posvetovanja z Veliko Britanijo prišlo med drugim zaradi duševnega stanja tistih, ki imajo nalogo organizirati posvetovanja med zavezniki.
Younger je obsodil stališče, ki ga je javno zavzel Eden, ki je dejal, da »obžaluje, ker ni bilo posvetovanj, odobrava pa bombardiranja«. Upam, je pripomnil, da govori Eden privatno v drugačnem jeziku z Američani. Dodal je, da te operacije škodijo na eni strani , razgovorom o premirju, prispevajo pa prav malo k o-šibitvi Sovjetske zveze in Kitajske. Na koncu je Younger pozval ameriško vlado, naj prizna obstoj kitajske revolucije takoj po sklenitvi premirja, in je zaključil z izjavo,
da je to edino sredstvo za dokončno pomirjenje na Dalj-njem vzhodu
Govoril je nato Churchill, ki je o Bakerjevih izjavah dejal: «Težko si je misliti, da je imel sijajni B"akerjev govor namen braniti laburistično resolucijo proti vladi Nasprotno, jasno je, da je bil ta govoro namenjen predvsem proti skrajnežem laburistične stranke in tudi nekoliko proti ameriški vla. di. Kritika prati naši vladi je bila minimalna«.
Za tem je Churchill poudaril stališče britanske vlade glede bombardiranja na reki Jalu; 1. britanska vlada obžaluje, da ni bila vprašana za r-nenje; 2. bombardirali so se vojaški objekti; 3. dan napada je bil določen v zvezi z vremenom in računajoč na bližnjo sezono monsunov. Nato je prečital Achesonovo izjavo pred britanskim parlamentom, v kateri je Acheson priznal, da se niso posvetovali z Veliko Britanijo o omenjenih bombardiranjih po pomoti.
Dodal je, da so prejeli brzojavko generala Clarka, v kateri ta izjavlja, da niti on ni vedel, da bodo bombardirane centrale na reki Jalu, v trenutku, ko se je razgovarjal z
Alexandrom. Ce bi o tem vedel, bi Alekandra nedvomno obvestil. Te Churchillove izjave so povzročile ironične komentarje opozicije.
Glede Koreje je Churchill dejal, da nadaljuje vlada politiko prejšnje laburistične vlade. Na koncu je pozval zbornico, naj zavrne laburistično resolucijo. Zbornica je s 300 glasovi proti 270 zavrnila laburistično resolucijo.
V lordski zbornici pa je o potovanju na Korejo in Daljni vzhod poročal kakor rečeno, lord Alexander, ki je dejal, da general Clark ni še sklenil bombardirati central na reki Jalu. ko je on bil na Japonskem. Dodal je, da je bil načrt za bombardiranje predložen generalu Clarku istega dne. ko je on odpotoval.
V parlamentarnih krogih u-gotavljajo. da se ta izjava ne strinja povsem s Churchillovo izjavo v spodnji zbornici.
Churchill ni namreč omenil nobenega »sklepa« generala Clarka glede bombardiranja na reki Jalu, pap pa je samo dejal, da je bil general Clark «obveščen» o tem šele po Ale-xandrovem odhodu.
Za tem je senat odobril tudi razširjenje obrambnih jamstev evropski obrambni skupnosti v katero bo prišteta tudi Nemči ja. Pogodbeni dogovori so pri glasovanju dobili več kot dve tretjini glasov, ki so potrebni za ratifikacijo (77 preti 5). Za razširitev obrambnih jamstev, ki jih vsebuje protokol severnoatlantske obrambne zveze pa je glasovalo 71 senatorjev, proti 5.
V resolucijo, s katero je senat sprejel nemške pogodbene dogovore, je vključil interpretacijo, ki jo je predlagal senator Bourke Hickenlooper iz države Iowa, ki pravi, da mora «vojaške dobave« sprejeti prej kongres. N iman tega določila je, kot to tolmačijo člani senata, da prepreči predsedniku Trumanu pošiljanje ameriških čet v Evropo brez odobritve kongresa. Predlog, da bi bila iste vrste interpretacija dodana tudiprotokolu severnoatlantske obrambne zveze, ni bil sprejet.
Ernest McFarland voditelj večine v ameriškem senatu, je danes izjavil, da bo senat skušal zaključiti svoje sedanje zasedanje do sobote zvečer. Dostavil je. da mcra senat pred svojo odgoditvijo med vaznimi zakonodajnimi zadevami sklepati še o obrambnem zakonu in o zakonu za nakazila glede medsebojne varnosti. MSA zakon je že sprejela predstavniška zbor. ustanovitev zvezne republike | nica in je zdaj pred senatnim Nemčije, kot suverene države. I odobritvenim odborom.
BONN, 1. — Kakor javljajo, se bodo trije zahodni visoki komisarji sestali v četrtek Adenauerjem, da z njim razpravljajo o besedilu odgovora zahodnih držav na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji. V istih krogih se izjavlja, da je malo verjetno, da bodo na tem sestanku govorili o posarskem vprašanju in o vojnih zločincih.
Zvezna vlada proučuje medtem dva načrta zakona, ki se nanašata na ustanovitev nemških oboroženih sil, namenjenih bodoči evropski. vojski. Obe besedili, ki ju mora še o-dobriti parlament, predvidevata ustanovitev zbora vojakov, ki naj tvorijo kadre, in mobilizacijo določenih letnikov za. čenši od leta 1954 kot posledica uvedbe obvezne vojaške službe.
Zakon o ustanovitvi kadrov bi moral biti najprej izglasovan v parlamentu. Zakon o obvezni vojaški službi pa se drži splošnih načel, k.i so vsebovana v načrtu za evropsko vojsko in ki predvidevajo vojaško službo 18 mesecev WASHINGTON, 1. — Ameri. ški senat je danes odobril pogodbene dogovore, ki urejajo
ZAKLJUČEK VI. ZASEDANJA DONAVSKE KOMISIJE VGALACU
Jugoslovanski predlog odložen na nedoločen čas - Proslava Dneva jugoslovanske mornarice bo pokazala italijanskim imperialistom, da je FLR Jugoslavija sposobna preprečiti njihove agresivne namene
SOVJETSKA VEČINA JE IZMANEVRIRALA
dominacijo za nadaljnja tri leta v donavski komisiji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — V Galacu. Ise je danes končalo šesto zasedanje donavske komisij«. Na I današnji seji je večina sprejela resolucijo, na podlagi katere se razprava o jugoslovanskem predloga za revizijo statuta in poslovnika donavske komisije odlaga na eno od1 prihodnjih raisedanj. Jugoslovanski delegat Djurič je ostro obsodil ta manever kom-informističnih držav in zahteval, da se jugoslovanski predlog postav-j vsaj na dnevni red prihodnjega zasedanja, ki bo 15. decembra letos. Toda večina je tudi ta predlog odklonila. S tem so SZ in satelitske države, ki niso mogle dokončno odbiti upravičenega jugoslovanskega predloga, amo. gočile, da se razprava o jugoslovanskem predlogu odloži za nedoločen čas to da se revizija poslovnika ne izvrši pred prihodnjim zasedanjem, np katerem bodo volitve pnsdsedoika, podpredsednika in tajnika donavske komisije.
S tem manevrom je sovjetski večini uspelo, da bodo volitve po dosedanjem poslovniku, kar bo omogočilo sovjetsko doma. nacijo za nadaljnja tri leta. Prad zaključitvijo seje je jugoslovanski delegat izjavil, da se Jugoslavija ne more pomiriti z dejstvom, da bi se volitve Izvedle Po dosedanjem poslovniku in da se Jugoslavija še nadalje drži v podrejenem polo-žaju.
«Donavska komisija ni samo stvar obrežnih držav — je izjavil jugoslovanski delegat Djurič — temveč mednarodna organizacija, za katero se zanima javnost vsega sveta. Jugoslo-
vanska delegacijg vztraja na tem, da se vzpostavi enako, pravnost to da se vnesejo v donavsko komisijo demokratična načela«.
Pod naslovom ((Manever v Galacu« ugotavlja nocojšnja « Borba«, da je dosedanje zasedanje donavske komisije jasno pokazalo, da želi SZ zadržati čim dalje privilegiran položaj imperialistične sile na Donavi in da hoče razpravljati samo na podlagi tistega, kar odgo-varja njenim hegemonističndm silam.
V zvezi s proslavo Dneva jugoslovanske mornarice, ki bo v septembru, je kontraadmiral Vukašin Mičunovič v izjavi radiu Beograd, na kateri je govoril o pomenu proslave, med drugim poudaril, da bo ta proslava iredentistom in r.ovirn fašistom z druge strani Jadrana, ki vpijejo proti Jugoslaviji in ki ne skrivajo svojih napadalnih namenov na jugoslovansko obalo, da je ta obala in to morje že stoletja slovansko in da je jugoslovanska vojna mornarica z današnjimi sredstvi sposobna braniti »voje morje.
V smislu trgovskega sporazuma iz leta 1948 je bil danes v Bruslju določen kontingent za medsebojno izmenjavo blaga mod Jugoslavijo in Belgijo v vrednosti 1,230.000 belgijskih frankov za dobo od 1. julija 1952 do 1- julija 1953. Skupna vrednost jugoslovanskega izvo. za znaša 650 tisoč belgijskih frankov, a uvoza 580 tisoč belgijskih frankov. Jugoslavija bo izvažala krmo. svilo, koruzo, tobak, cinkov koncentrat, zdra vilne rastlir.e in drugo, uvažala pa bo koks, valjani material,
jeklo, izdelke kovinske in elektroindustrije, tekstil, kemične, farmacevtske to druge izdelke.
Te dni se je v Prizrenu pri. javil ljudskim oblastem albanski vohun Serif Maliči, katerega so albanske oblasti poslale v Jugoslavijo, da bi zbiral vo-hunske podatke. Serif Maliči je živel v Albaniji kot emigrant. Za časa zadnje vojne je izvršil več zločinov in so ga jugoslovanske oblasti obsodile na smrt. Toda uspelo mu je pobegniti v Albanijo, od keder se je sedaj vmii in se sam javil jugoslovanskim oblastem.
Razrte jugoslovanske organizacije so do sedaj poslale jugoslovanskemu nacionalnemu komiteju za obrambo miru 6,700.000 din. Zbiranje se je začelo v aprilu in se nadaljuje.
Zvezna vlada pripravlja načrt uredbe, s katero bo urejeno socialno zavarovanje likovnih umetnikov, glasbenikov, knji. ževnikov, fiimskih' delavcev, zdravnikov, advokatov in drugih svobodnih poklice.
B. B.
Nova protestna nota
švedske vlade SZ
STOKHOLM, 1. — Švedski zunanji minister je danes popoldne sprejel sovjetskega poslanika Rodionova, kateremu je izročil novo protestno noto švedske vlade.
Pozno zvečer je zunanje ministrstvo objavilo izjavo, v kateri potrjuje, da se nota švedske vlade nanaša na sestrelitev dveh švedskih letal. Nota poudarja, da sta bili obe letali sestreljeni nad mednarodnimi vodami, ter pripominja, da je osem
članov posadke letala »Dakota« zgubilo življenje. Dalje predlaga nota razsodbo mednarodnega sodišča v Haagu ali kakega dragega mednarodnega organa, če sovjetska vlada vztraja pri svojem tolmačenju incidentov. Poročila švedske komisije, ki je izvedla preiskavo o obeh incidentih, spremljajo številni to podrobni dokumenti.
Trumanovi očitki
kongresu
VVASHINGTON, 1. — Predsednik Truman je danes poslal kongresu poslanico, v kateri očita kongresu, da je izglaso. val nov zakon o gospodarskem nadzorstvu, ki škodi naporom vlade v borbi proti zvišanju cen in za izboljšanje gospodarstva. Predsednik je bil zahteval od kongresa večjo oblast za nadzorstvo nad cenami, mezda, ml in najemninami za dobo dveh let. Kongres pa je izglasoval samo za deset mesecev še manjšg pooblastila, kakor jih je predvideval prejšnji zakon, ki je zapadel danes. Truman je sicer podpisal novi zakon, obtožil pa je kongres, da je «odprl nevarno razpoko v programu za mobilizacijo ZDA«. Predsednik Pa ni za hteval od kongresa, kakor so nekateri mislili, naj prekliče svoj sklep to naj izglasuje nov
VVASHINGTON, I. — Predsednik Truman je objavil danes proglas, ki določa nove vselitve-ne kvote za Združene države, ki so bile določene po nedavno odobrenem Mc Marran - (Valterjevem vselitoem zakonu.
Zdi se nam še prav posebno poučno in nadvse zanimivo vprašanje, ki smo ga postavili posredno že v našem včerajšnjem poročilu nabre. žinskim kominformovskim a-gentom, katerih najglasnejši — Abdon Visintin — je na prvi seji nabrežinskega sveta tako vneto posnemal fašistič. ne iredentiste iz tržaškega občinskega sveta ter se drl na vse grlo, da je provokacija zahtevati tolmača za italijanščino v Nabrežini in hkrati govoriti o miljskem kominfor-7novskem iredentističnem občinskem svetu, kjer prav tako kot v tržaškem fašistovsko iredentističnem svetu ni dovoljeno govoriti po slovensko.
V ponedeljek se je namreč zgodilo, da je edini občinski svetovalec italijanske narodnosti (ki je slučajno komin-formist) za vsako izjavo pred. sedujotega zahteval italijanski prevod. In predsedujoči je vsakokrat tudi dovolil, da je sleherno slovensko besedo ta. koj občinski tajnik prevedel v italijanščino — reci in piši — zaradi enega — in še to kom-informovsko internacionali. stičnega občinskega svetovalca.
Vprašamo sedaj tega edinega svetovalca italijanske na. rodnosti v občinskem svetu občine Devin-Nabrežina, vpra. šamo tudi ostale tri njegove sointernacionaliste, vprašamo nadalje vse kominformovske občinske svetovalce v občinah Trst in Milje, pa tudi vse tiste tržaške občinske svetoval, ce, ki so izglasovali preteklo sredo Gregorettijevo sramotno demokristjansko fašistično resolucijo o prepovedi slovenščine zaradi «edino veljavnega italijanskega zakona v coni A«, vprašamo torej vse te demokratične gospode in hvalisave demokrate, ki imajo takoj, ko se omeni imena Slovenec ali Jugoslovan ali Jugoslavija ali Tito pripravljeno najogabnejšo psovko, vprašamo jih in jih pozivamo, naj odgovorijo — če imajo še količkaj poštenja in politične morale vsaj na prahu svojih čevljev, če že ne v svoji notranjosti — naj odgovorijo na sledeče vprašanje:
Kaj bi se, o, gospodje kom. informistični in fašistični iredentisti zgodilo, če bi na pr. katerikoli slovenski občinski svetovalec tržaškega ali milj-skega občinskega sveta vsako minuto zahteval od predsedujočega, naj mu prevede v slo. venščino sleherno italijansko besedo, ki jo je predsedujoči ali kdorkoli drugi izgovoril?
In ko boste, o pravični gospodje demokrati in «borci proti titovski diktaturi in izdajstvu in titofašizmua odgovarjali, ne pozabite, da edini italijanski obč. svetovalec v nabrežinskem obč. svetu pred. stavi ja komaj 1/J0 (eno dvaj. setinol!) ali komaj 5 odst. (komaj pet odstotkovl!) skupnega števila vseh občinskih svetovalcev v nabrežinskem občinskem svetu, ki jih je dvajset. Ne pozabite, da število slovenskih občinskih sve. tovalcev v občinskih svetih Trsta in Milj znaša mnogo, mnogo več od onega v Nabrežini. Ne pozabite tudi, da je število slovenskega prebivalstva občin Trst in Milje procentualno kljub desetletjem suženjstva in stolet. jem asimilacije, procentualno mnogo večje kot pa je število Italijanov v občini Devin-Nabrežina kljub umetnemu doseljevanju v zadnjih letih, ki je hujše kot pod fašizmom!
Odgovorite torej, kaj bi se zgodilo, če bi slovenski svetovalec zahteval prevajanje v italijanščino kot je zahteval v ponedeljek kominformist Grat. ton na podlagi enakopravnosti in internacionalizma?
Ali veste kaj se je zgodilo dvema slovenskima svetovalcem v sredto: Fasislovski ire-dentisii so zarežali in zasikali kot podivjani stekli psi, da se je zdelo, da ju bodo raztrgali na koščke, a kominfoimovski iredentisti, pa so imenovali to provokacijo, kot se je dovolj razločno izjasnil kominformov-ski Nenmjev agent in bivši Mussolinijev črnosrajčni pove-ličevalec ih oficir, da je govoriti po slcvensko-prcvokacija!
Vidite' V nabrežinskem občinskem svetu pa ni nihče rekel Grattonu nobene žal besede. Nikomur nj niti na um padlo, da bi preprečil italijanski prevod po slovensko izrečenih, besed v sejni dvorani, Nihče ni prripomnil:	Hej ti
Gratton, ti si naravnost nesramen! Kako pa si to predstavljaš. da bomo samo zaradi tebe, 'enega, prevajali vse v italijanščino? Takšno vprašanje je namreč postavil demokrat in kristjan Bartoli našemu Deklevi v sredo zvečer in v tistem občinskem svetu, kjer je več kot 5 odst svetovalcev slovenske narodnosti.
In kominformovski tnterha-cionalisti v miljskem občinskem svetu, kaj so kričali našemu tovarišu, ko je spregovori l v svojem maternem jeziku? Provokator je bil tudi c n, ki bo s svojo govorico zanetil svetovni vojni požar... in zamašili so mu usta!
A v Miljah i'n v Trstu so ne-kateri slovenski svetovalci komaj odprli usta. Toda kaj bi se zgodilo, če bi zahtevali za vsako italijansko besedo slovenski prevod kot je zahteval v Nabrežini Gratton?
O tem rajši ne govorimo; če bi vztrajali kot je popolnoma mimo in normalno vztrajal Gratton, bi jih verjetno danes ne bilo več na klopeh občinskih svetovalcev.
Tod a mj in z nami vsi tržaški Slovenci čakamo na gornje vprašanje odgovori
2. Julija 1952
Dar.es, sreda 2. julija
Marija, Dragomana Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 14.42 in zatone ob 0.00 Jutri, četrtek 3. julija Bertram, Nada
IMSA BOHA ZA SIMM)
ie posledica Mene m disMinaciisNe polili ne italijanskih ohiasii
Slovensko šolstvo ni še uzakonjeno in je prepuščeno na milost in nemilost oblastnikov - Odločen nastop slovenskih občinskih svetovalcev razburja italijanske neofašiste, ki bi nas hoteli pregnati z rodne zemlje
GORICA, 1. — Na zadnji seji mestnega občinskega sveta je demokristjanska klerofašistič. na svojat zagnala ob govorih slovenskih svetovalcev Pavlina in Bratuža vik in krik, kateremu je profesor Di Giannan. tOnio dal poudarek s svojim šovinističnim govorom, v katerem je skušal prikazati, da je škrb slovenskih občinskih mož čisto navadna politična naeio. nalistična špekulacija. Zanj je borba za enakopravnost slovenskega šolstva nacionalizem. Po njegovem bi slovenski sve. tovalei v občinskem svetu ne smeli kritizirati posameznih postavk občinskega proračuna in obračuna, ampak bi morali po vzgledu demokristjanskih kimavcev pokorno vse sprejeti. Ce tega ne napravijo in tu. rji ne morejo napraviti, ker je . . demokristjanska uprava vse preveč klerofašistična ravno v pogledu slovenskega šolstva, potem jih pitajo z vsemogočimi neslanostrhi, med katere spada tudi Levijeva pripom. ba, češ da bi slovenski svetovalci prav lahko zasedli prazna mesta, ki so je ostala v letalu, ki je pristal v Folignu.
Seveda je prav isti Levi, ki ga je samo ihta do Slovencev pozabil, da bi lahko kaj take. ga slovenski svetovalci njemu zabrusili v obraz veliko prej kot na zadnji občinski seji. 2e ob neštetih prilikah bi mu lahko povedali, da so plane Židov, skih občin pošiljali v »obljub-ljeno deželo« in da se jih je veliko tudi odzvalo. Po svetu Pa jih j c še vedno dovolj sa. mo z razliko, da ne delajo vsi časti svojemu občinarstvu; in med te sodi prav gotovo tudi dr Levi Slovenski svetovalci ne pojejo nobenih jeremijad na go. riškem občinskem gradu, niti jim ni treba iskati priložnosti za odhod v Jugoslavijo na traj- i no bivanje, ampak je njihovo!
ravnanje na občinskem gradu del borbe slovenskega zamej. stva za naše narodne pravice.
Ta naša borba pa je za italijanske oblasti najneslavnejši argument, ker dokazuje, da prav ista Italija, ki se tako sklicuje na svoja demokratična načela in svobodoljubnost, verjetno prva v svetu ravna s svojimi državljani druge narodnosti po dvojni meri in z vrsto diskriminacijskih postop. kov.
Naša borba ni papirnata stavba še manj pa ima namen spodjedati italijansko upravo. Ona je nujna posledica ravnanja z nami. Nam bi se ne bilo treba boriti za slovensko šolstvo, če ne bi vedeli, da je ne-uzakonjeno in s tem prepušče. no na milost in nemilost oblastnikom Lahko se nekega dne zgodi, da se polastijo italijanske oblasti fašisti. Lahko se zgodi, da dobijo občinsko upravo v roke fašisti, ker je klerofašistična borba proti Slovencem najboljša hrana za take politične spremembe. V tem primeru bi ne dobile slovenske šole niti tistih ubogih 15 milijonov in bi jih še celo zaprli, kar bi bilo popolnoma v skladu z besedami fašističnega svetovalca Del Pina, ki je baje ob neki priliki dejal, da bi bilo najbolje, da bi se Slo. venci preselili v Jugoslavijo. (Tudi dr. Levi ne misli drugače).
Kaj pa potem?
Ce so demokristjani sprožili te dni po časopisju gonjo proti fašistom pri MSI in če baje pripravljajo proglasitev Del Pi. na za «umobolnega», potem je bolj kot naravno, zakaj, bi se potem predstavniki naše manj. šine ne smeli boriti proti-fašistični praksi s slovenskim za. mejstvom?
In za konec!
Nam navodil za tako pisanje ne daje noben predsednik no-
vinarskega združenja, kot jih po izjavah predsednika novi. narskega krožka, prešnjega u-rednika fašističnega Messagge. ra Veneta in sedanjega odbornika za šolstvo Di Giannanto. nia, dobivajo italijanski novinarji, kadar napadajo slovenske svetovalce in slovensko stvar, ampak je to pisanje del našega prepričanja, nujnost, ki nam jo narekuje naša narodna zavest.
Opozorilo pevcem
Opozarjamo vse pevce, naj se zberejo danes 2. julija ob 16.30 pred hišo žalosti v Ul. Donizetti 27, kjer bodo zapeli žalostinko pokojnemu Leopoldu Doljaku na njegovi zadnji poti.
■ -..- -:o'
SLOVENSKA PESEM
je odmevala po Nadižki dolini
Velik praznik in veselje ob novi maši zavednega doma* čega misijonarja gospoda Kmetiča, ki odhaja v tujino
Gojencidijaškega doma iz Gorice so v ponedeljek 30. junija uspešno nastopili na Radio Trst II. Našim slavčkom iz srca čestitamo in si jih želimo še slišati po radiu.
petjem
Na praznik sv. Petra je pel novo mašo v cerkvi sv. Pavla v občini Srednja misijonar domačin g. Križetič, ki je dokončal svoje študije v misijonarskem semenišču v Trentu. Pred svojim odhodom v tujino je prišel v svoj rojstni kraj in s tem poudaril svojo ljubezen do rodne grude. Domačini so ga zelo lepo sprejeli ;n dogodek je bil velik praznik zg vso Na-diško dolino. Ljudstvo je bilo nadvse zadovoljno ker ' so pri novi maši bile pridige in petje v slovenskem- jeziku. V zvonik so postavili zvočnike, tako da je slovenska beseda odmeva la po vsej Nadiški dolini. To je bil najlepši odgovor italijanskim: šovinistom, ki hočejo prikazati, da je ta dolina italijanska in protest proti zaključku videmskega procesa proti italijanskim časopisom.
Prav gotovo to n; ugajalo ne-
S SEJE GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA ODBORA
Navodila za obvezno oddajo žita
in stroge kazni za kršitelje odredbe
ODŠLA JE PRVA SKUPINA OTROK
v počitniške kolonije v Kanalsko dolino
katerim, toda ljudstvo je poka. zalo svojo odločnost, da se upre nakanam tistih, ki bi ga hoteli zatreti.
Novomašniku iz srca čestitamo in mu želimo, da bi še na-
dalje vršil svojo misijonsko delo neustrašno in v zvestobi do svoje rodne zemlje žal nam- je, da bo odšel v tuje kraje, ko bi bil pri nas zelo potreben za in napredek našega ljudstva-
KRATKE VESTI iz beneških vasi
Da ne bo vež toliko nesreč na Korzu
Ivo*itaviti bi moruli opozorilna znauie« nja in omejiti brzino motornih vozil
GORICA, 1. — V Gorici je v primeru z drugimi italijanskimi mesti zelo malo nesreč. Pri. petijo pa se navadno ob nedeljah, ko prihajajo v Gorico na izlete razni lambrettisti in vespisti.. Vse nesreče se zgodijo ravno na Korzu
Ta čudna naključja povzročajo med ljudmi vsakovrstna ugibanja o načinih, kako pre. prečiti ta pojav.
Med najbolj sprejemljivimi je nedvomno ono, ki meni, da bi bilo treba na Korzu omejiti brzino. V navadi je, da v mestu ne omejujejo brzine, vendar pa je to potrebno, če je ulica dolga in kjer lahko vo. zilo doseže veliko brzino. Goriški Korzo nedvomjio spada med take ceste in zato se samo čudimo, da pri prometni policiji še niso prišli do tega pametnega zaključka.
Poleg tega bi bilo treba na vseh križiščih s stranskimi u-licami namestiti znamenja, da bi bili vozači opozorjeni pred nevarnostjo.
Nameraval se je vrniti
v gostilno skozi okno
GORICA, 1. — Nočni čuvaj je včeraj pozno ponoči zasačil v Ul. Ascoli vinjenega mladeniča, ki se je hotel vrniti v zaprto krčmo «Al gatto nero» skozi okno in v ta namen razbil stekla na oknu. v pritličju.
Ko je čuvaj prijel 21-letnega Romana Omoresija za ovratnik in ga strogo vprašal, kaj namerava, je ta brez obotavljanja priznal, da ga je neukrot. Ijiva želja po vinu gnala zopet v krčmo.
dva, če sta pa samo dva, bosta prejemala vsa-k po 20 odst.
Ce zapusti upokojenec samo več otrok, potem razdelijo ce-lotno pokojnino med nje. Ce pa zapusti samo tri otroke, bodo ti prejemali vsa« po 30 odst. pokojnine.
Nadalje je po omenjenem zakonu predviden 13. mesec, oziroma ena mesečna pokojnina za božične praznike.
Izostanki z dela zaradi bolezni, brezposelnosti ali vojaške službe ne vplivajo na višino pokojnine.
Zapora sladoledarne
GORICA, 1. — Goriški prefekt je z odlokom od 30. junija odredil, da bo prodajalna sladoleda, ki je last Pizzul por, pazzali Lojzke iz Moše, Ul. Gorizia 25'zaprta za tri dni, in sicer od 3, do 7. julija.
Zaporo je odredil, ker v omenjeni prodajalni niso upoštevali higienskih določb pri proiz-vajanu sladoleda
GORICA, 1. — Včeraj se je sestal na prefekturi pod predsedstvom podprefekta dr. De Pasqualeja pokrajinski odbor za odkup pšenice. Po proučitvi poljedelskih pogojev posameznih občin je odbor določil količino pšenice, ki jo bodo morale oddati posamezne občine, da bo goriška pokrajina lahko krila obvezni kontingent 20 tisoč stotov žita, ki ga je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo določilo za našo pokrajino.
Kontingenti obvezne oddaje pšenice, ki jih je odbor določil za posamezne občine v goriški pokrajini, so sledeči:
Občina Kopriva: 531 stotov občina Krmin 1341 stotov: Dole* nje 46; Fara 284: Foljan 205 Gorica 88; Gradiška 211; Gra dež 7.047: Mariano 444; Tržič 394; Romans 1236; Ronke 2186: Zagra-j 32; Skocijan ob Soči 5.068; Sem-peter ob Soči 576 Starane«« 639; Turjak 267.
Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo bo v osmih dneh objavilo prefektov odlok v tej zvezi in javilo posameznim pridelovalcem količino pšenice, ki jo bodo. morati oddati. Pridelovalci, ki so leta 1947-48 in 1948-1949 oddali več kot 1 stot pšenice, bodo morali letos oddati isto količino zaokroženo za 50 kg in pomnoženo s količni kom 3,30.
Posamezne pridelovalce bodo obvestili da jih je Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo vključilo v seznam obveznih dajateljev žita, z vpisom v občinske sezname in z zasebnim obvestilom.
Ker bodo kontingent pšenice za posameznike določili na podlagi količine, ki jo je dotično posestvo oddalo 1948-49, se bodo morali pridelovalci za morebitne spremembe ali prodajo posestva za oddajo določenega kontingenta sporazumeti z novim lastnikom posestva ali pa obdelovalcem.
Ni dovoljena oddaja drugega žita v zameno za pšenico. Z odkupom so pričeli 1. julija in bodo zaključili 15. septembra. Prizadeti se lahko pritožijo po Pokrajinskem nadzorništvu za poljedelstvo na Pokrajinski od-
Nove odredbe o pokojninah
za delavce
GORICA, 1. — Po novem zakonu o pokojninah so odpravljene vse doklade in do polnila in bo nova pokojnina znašala 45-krat osnovno pokojnino, ki izvira iz vplačanih prispevkov.
Po novem zakonu bo najniž-ja pokojnina nihala od 42 do 60 tisoč letno in bo njena višina odvisna od upokojenčeve starosti.
Upokojenec je lahko še vedno zaposlen in redno plačuje prispevke v pokojninski sklad, č-tudi uživa pokojnino. V tem primeru pa mu bodo od pokoj, nine odbili 25 odet. Ko bo pa popolnoma upokojen, bo preje tnal za 20 odst. višjo pokojnino.
Za vsakega izpod 18 let starega otroka bo po novem zakonu pokojnina zvišana za 10 odst.
Upokojen,čeva žena bo P° njegovi smrti prejemala 50 odst. moževe pokojnina, ostalih 50 odst, pa bodo razdelili med otroke, če jih je več kot
Pretep pri vodnjaku in nesreča pri delu
bor za obvezno oddajo žita najkasneje 15 dni po prejemu obvestila o obvezni oddaji.
Vsi oni, ki bodo na kakršenkoli način kršili odredbo o obvezni oddaji pšenice državnega pridelka in določila o izvajanju omenjene odredbe, bodo kaznovani z globo, ki bo znašala najmanj dvakrat in največ trikrat toliko, kolikor bo znašala vrednost količine pšenice, na katero se kazen nanaša.
Izlet SPD
Slovensko planinsko društvo
v Gorici, priredi v nedeljo 6. julija t. 1. izlet na Mariano (Amariana) m 1906, ki je eden najbolj zanimivih kamskih vrhov. Njen piramidski vrh, podoben našemu Kinu, se ponosno
dviga nad Tolmezzom in nudi krasen razgled na vse Kamske
in Dolomitske Alpe, ter je zelo bogat z alpsko floro.
Odhod z avtobusom s Travnika v soboto 5. julija t. 1. o polnoči. Vpisovanje sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku. samo do četrtka 3. julija zvečer. Ljubitelji planinskih lepot, ne zamudite te lepe prilike !
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
GORICA, 1. — Pred morečo goriško vročino se je danes umaknilo iz Gorice in okoli, ških vasi, 30 slovenskih otrok, ki bodo prebili svoje počitnice v prijetnem objemu zahodnih Alp, in sicer v Ukvah v Kanalski dolini
Kot vsako leto bodo tudi le. tos sledili prvemu počitniškemu roku še trije, tako da bo v letošnjem poletju v celoti preživelo počitnice v hribih 120 otrok. Vsaka skupina bo ostala na počitnicah po dvajset dni.
Otrokom želimo v tem času prijetno zabavo in veliko počitka, da se bodo vrnili domov veseli in zdravi v veliko zadovoljstvo svojih staršev.
vedal ribogojstvo v Soči, in sicer v predelu od jeza pri Majnicah do mosta v Pierisu.
Nadalje je z odlokom od 1. julija 1952 prepovedal ribolov v Soči z vsakim drugim sred. stvom, razen s trnkom.
Agenti javne varnosti so dolžni skrbeti za izvajanje o-menjenega odloka.
Prepovedan ribolov
v Soči
GORICA, 1. — Goriški prefekt je z odlokom od 26. juni. ja 1952 štev. 1.0607/III prepo-
K I
N O
Marlen«,
El.
VERDI. 17: »Lili Danie!y.
V1TTORIA. 17: »Spričo nevih-te», R. Andreivs.
CENTRALE. 17: »Njegov tip ženske«, R. Mitchunj in J-Russel.
MODERNO. 17: ((Tragedija v Sv. Moniki«, L. Scott in D. Pov/eli.
ESTIVO. 21: «Ljubimka», H. Lamarr in J. Hodiak.
KINO NA PROSTEM V STAN-DREŽU. 21:	»Natakaričin
dnčvnik«, P. Goddard. ■
Grmek
V nede!j0 29. junija je postal 35-1 etni Brioschi Josip in Klo-dičev žrtev cestne nesreče. Ko se je vračal v mraku na dom s svojim lahkim motorjem se je zaletel v kamion tvrdke Corno, ki izdeluje stolice. Ker je bil pri nesreči precej poškodovan in ranjen so ga z istim kamionom prepeljali v lekarno v St. Lenart, kjer so mu nudili prvo pomoč in mu obvezali rane, tako da so ga lahko naknadno odpeljal; na dom.
St. Peter Slovenov
Domača nogometna enajstori. ca se je v nedeljo, na praznik sv. Petra, srečala z enajstorico iz Čedada, Zmagalo je čedad-sko društvo, ki je bilo tehnično bolj pripravljeno, z rezultatom 5:2.
Upamo, da bo to nov korak k nadaljnemu razvoju domačega športa, opozarjamo pa občinske oblasti na potrebe domačega igrišča, ki bi ga morali čimerej temeljito popraviti in urediti.
ri so dali ime Iris. Srečni oče pa se je moral prav ta teden izseliti v Francijo, da bi si po iskal zaslužka. Srečni družini iz srca čestitamo, novorojenki pa želimo vse najbolje, posebno, da bi se oče kaj kmalu vrnil in lahko služil družini doma.
Ažla
Družino mladega Batajno Guida je prejšnji teden razve, selilo rojstvo lepe hčerke, kate-
Prošnje za namestitev
otroških vrtnaric
GORICA, 1. — Goriško županstvo obvešča vse otroške vrtnarice, da morajo vložiti prošnje za namestitev v občinskih otroških vrtcih v šolskem letu 1952-53 na občinski protokolni urad najkasneje do 31. avgusta t. 1
Prošnji je priložiti sledeče dokumente:
1. potrdilo o italijanskem dr. žavljanstvu;
2. zdravniško
m
Plimolfiki dneurnk /
spričevalo, ki ga mora izdati občinski zdravnik;
3. družinski list;
4. šolsko spričevalo;
5. službeno potrdilo;
6. morebitne dokumente o preferenčnih kvalifikacijah.
Zdravniško spričevalo in potrdilo o državljanstvu sta lahko izstavljena največ tri mesece pred vlogo prošnje.
Vrtnarice, ki so že poučevale v šolskem letu 1951-52, mora. jo priložiti prošnji sam0 zdravniško spričevalo.
Prositeljice morajo v prošnji navesti, če prosijo za namestitev na otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom.
Končno določeni kontingenti za uvoz na tržaški velesejem
Sprejem pri avstrijskem konzulu in obisk dunajskega podžupana. Zaradi velike vro-čine čez dan obisk razmeroma nizek. Veliko zanimanje za jugoslovanska vina in likerje
GORICA, 1.	—	Tudi	danes | koncesije
zjutraj kot vsako jutro so se gospodinje iz Moše srečale pri vaškem vodnjaku, kjer vsako jutro polnijo vedra z vodo, splakujejo perilo ali zelenja-vo. Živo kramljanje, ki jih vedno spremlja pri takem delu, se je danes zjutraj v trenutku sprevrglo v obupan krik.
Zaradi nesmiselnega besediče. nja sta se dve kmetici spopri jeli in si izruvali nekaj šopov las. Pretep se je krvavo zaključil za 52-letno Frincar Rozalijo, kateri ji je prihitel na pomoč rešilni avto Zelenega kri. ža iz Gorice. Frincarjevo so pripeljali v mestno bolnico, kjer je zdravnik ugotovil, da ji je nasprotnica z vedrom prebila zgornjo ustnico.
Ozdravela bo v petih dneh.
* * 4*
V podgorsko predilnico je rešilni avto. Zelenega križa moral nato po 30.1etnega delavca Alojza Kanzlerja iz Ul.
Morelli 14, Kanzlerju je pri delu desna roka zašla v stroj, ki ga je popravljal. V mestni bolnici so mu ranjeno roko obvezali in izjavili, da bo ozdravel v osmih dneh.
Obvestilo obrtnikom
videmske pokrajine
ki jo je določil zakon 14. mareg 1952 št. 128. Te kategorije so; tiskarji, fotografi in popravljalci radioelektričnih aparatov za katere se zviša taksa Zg polovico; za tiskarje in fotografe se zviša od 1500 lir na 2250 lir, za popravljalce ra-dioaparatov in drugih električnih aparatov od 3000 na 4500 lir.
Za mehanične delavnice, ki popravljajo avtomobile, kolesa in motorje ter ki hranijo ista vozila, se taksa zviša dvojno: od 1000 na 2000 lir.
Prizadeti lahko plačajo razliko te vladne takse za leta 1952 neposredno v registrskem uradu ali pa s poštno položnico na tekoči račun št. 2399, na hrbtu katere morajo označiti vzrok vplačila.
Oddaja. stanovanj
INA-Casa
GORICA, 1. — Po posredovanju deželnega inšpektorja INA-Casa je včeraj uprava te ustanove v Gorici končno izročila 30 stanovanj v hišah, ki so jih zgradili v Ul. Ristori in v Ul. Zara
Kar se tiče gradnje stano. vanj INA-Casa v Ul. Brigata Pavia je deželni inšpektor Zveza obrtnikov v Vidmu j INA-Casa zagotovil, da bodo v sporoča: obrtnike sledečih ka- J Približno enem mesecu konča-tegorij pozivamo, naj takoj pla, li z delom in nato izročili u. čajo razliko takse za vladne j pravičencem stanovanja,
Včeraj so objavili kontingente za uvoz v valuti v okviru ((Četrtega mednarodnega tržaškega velesejma«. Za vse valute so skrajne mere zelo približno do ločene in jih bodo še revidirali na osnovi prošenj uvoznikov.
Poročali smo že, da je avstrij-ski kontingent določen na 200 milijonov lir. kontingenti za ostale države pa so določeni na sledeče vsote: Vzhodna Nemčija 20 milijonov funtov, Madžarska milijonov lir (3,5 milijonov za pisarniške potrebščine, ključavnice, obrtniške izdelke itd. ,5 milijonov za keramiko in porcelan ter 1,0 milijon za ciga ete. vino in žganje).
Tudi o jugoslovanskem kontingentu smo že poročali, ter znaša 70 milijonov na osnovi italijansko jugoslovanskega kli-inga in slično vsoto za operacije na račun «Eksport banke«.
Za Španijo so določili 64.000 dolarjev, Brazilijo 50.000 dolarjev, Francijo 20 milijonov francoskih frankov (za vina in likerje). za Portugalsko 5.000 dolarjev (za vina) in za dežele dolarskega območja 120.000 dolarjev. Ža Veliko Britanijo so predvideli odobritev manjšega števila dovoljenj za uvoz motorjev. Za Zahodno Nemčijo, katere proizvodi so kot proizvodi vseh ostalih držav članic ((Evropske plačilne zveze« osvobojeni uvoznih dovoljenj, bodo izdali uvozna dovoljenja za ona blaga, ki jih še vedno potrebujejo.
Za luksuzne avtomobile bodo izdali 18 uvoznih dovoljenj rezerviranih za tržaške trgovce. Posebne ugodnosti pa so odobrene za uvoz kave. Te ugodnosti bodo izkoristili izvozniki iz Srednje Amerike, ki razstavljajo na prvi mednarodni raz-
stavi kave, organizirani v okviru tržaškega velesejma.
V okviru velesejma je včeraj priredil avstrijski konzul v Trstu grof Pace v prostorih hotela Excelsior svečani sprejem. Na njem so bili prisotni predstavniki oblasti z generalom Wintertonom na čelu, poleg njega polk. Foden, Mr. Harold-son in ostali. Poleg predstavnikov oblasti so bili navzoči tudi vsi tuji diplomatski zastopniki v Trstu in med njimi šef jugoslovanske gospodarske delegacije prof. Zemljak v spremstvu gospoda Vrbanca in gospoda Colomba.
Včeraj je prispel v Trst dunajski podžupan gospod Honay, ki se je udeležil sprejema v hotelu Excelsior. Gospod Honay si je včeraj popoldne podrobno ogledal tržaški velesejem.
Prav tako iz Avstrije je včeraj prišel radiokronist. ki zastopa skupino ((Alpenland«, ki razširja svoje programe na Tirolskem. Koroškem in po Štajerski ki je registriral obširno reportažo z velesejma.
Število obiskovalcev je včeraj bilo nekaj manjše kot v prvih dneh velesejma. Uprava velesejma pravi da se število obiskovalcev suče okoli šest do sedem tisoč povprečno na dan, t. j. za dobrih tisoč več kot lani.
Vendar je ozračje na velesejmu šele v večernih urah bolj živo ker je šele v večernem hladu dotok obiskovalcev močnejši. Precejšnjo vlogo igra pri tem tudi vreme in skoraj neznosna popoldanska vročina
Velika večina obiskovalcev se ustavlja v jugoslovanskem paviljonu ((Slovenija vino«, V okviru tega paviljona, pod vodstvom dr. Miloša Levičnika. komercialnega direktorja poajetja
«SloVemja vino«, razstavlja več podjetij. Na prvem mestu bi navedli tovarno likerjev iz Ajdovščine, ki je bila zgrajena šele po vojni, a se sedaj uveljavlja s svojimi likerji in aperitivi tudi na tujih tržiščih.
Mnogo ljubiteljev najdejo tudi bosanska slivovka in mara-schino proizvod tvornice Mara-sca iz Zadra. Pozabiti pa tudi seveda ne smemo tradicionalnega trapistinca iz Rajhenburga.
Tudi vina so našla svoje odjemalce. Predvsem seveda Primorska kot teran, malvazija, rebula in druga, uveljavljajo se pa tudi močnejša štajerska vina. Seveda pa ne smemo pozabiti odličnih kranjskih klobas. za katere je zanimanje največje.
Zaskrbljenost začasno odpuščenih delavk v tržaški tobačni tovarni
Delo v tovarni počiva že nad mesec dni, a vodstvo ne daje nobenih znakov, da bi delo obnovilo - Kaj bo z modernizacijo prostorov ?
Zaključne prireditve
slovenskih šol
v DOLINI
Osnovna šola m Državni dvoletni nižji industrijski strokovni tečaj v Dolini uprizarjata v nedeljo 6. t. m. ob 20.30. Golievo mladinsko igro «Jurcek» s sodelovanjem va--ške godbe. Po predstavi bosta vozila posebna avtobusa v Trst in v Mačkovlje.
V BAZOVICI
Učenci in učenke osnovne šole s sodelovanjem nekaterih članov bazoviškega odra prirejajo v nedeljo 6. t. m. ob 17.30 v župnijski dvorani pravljično igro Mirka Kunčiča ((Triglavska rožan.
Delavke, uslužbene v tobačni tovarni, ki so bile začasno odpuščene, še vedno zaman čakajo da bi jih poklicali na delo: rečeno in obljubljeno je bilo, da bo tovarna samo za mesec dni prenehala z obratovanjem — v resnici je pa mesec že potekel, ne da bi vodstvo tovarne javilo svoje namene ter tovarno zopet odprlo.
Izvedeli smo pa. da so bile medtem odpuščene z dela vse one delavke, za katere je bilo
na zadniih obveznih zdravniških pregledih ugotovljeno, da so šibkega zdravja ter vse najmlajše delavke.
Ni čuda, če preostale delavke z nestrpnostjo čakajo, kaj bo vod-tvo tovarne ukrenilo v zvezi z njimi. Vedno kadar ie t°* varna zaradi vročine ali pomanjkanja naročil prenehala začasno z delovanjem, je vodstvo rado ((zamenjalo« svoje uslužbenke na škodo prejšnjih, ki so tako brez vsake odpoved: ali odpravnine izgubile zaposlitev. Ta postopek hoče vodstvo verjetno tudi tokrat ponoviti, zaradi tega ne daje nobenih pojasnil, niti obvestil.
Kot si delavke tobačne tovarne žele zopet na delo, tako se z druge strani boje vrnitve v tovarno. Delo s tobakom ni prijetno; tobak ima močan duh, ki je že v zimskih mesecih neprijeten (to so dokazale že mno žične zastrupitve pred nekaj meseci), v vročini postane Pa naravnost nevzdržen in zdravju zelo škodljiv.
Ko je tovarna prenehala obratovati, je bilo v zalogi še nekaj tobaka. Ker je bilo med tem zelo slabo in deževno vreme je te vremenske spremembe občuti) tudi tobak, ki je za ple-
sen občutljiv. Kako «prijetno» bo obdelovali ta tobak v poletni vročini vedo le delavke, ki so to okusile že pretekla leta. V tovarni so sicer ventilatorji, ki jih pa zaradi prevelikega prepiha ne morejo niti uporabljati. Kadar je duh po tobaku le premočan, si dajo delavke na obraz tudi platnene maske: toda v poletni vročini je delo z zaščitnimi maskami nemogoče.
2e večkrat je bila postavljena zahteva, da se preuredijo prostori, v katerih delajo tobačne delavke ter da poskrbi vodstvo tovarne predvsem za postavitev prh in kopalnic. S tem bi bil v mnogočem izboljšan položaj tobačnih delavk, ki zahtevajo z vso odločnostjo,’ da vodstvo odpre tovarne ter izboljša svojim uslužbenkam de. lovne pogoje.
Pogled na del razstavnega prostora. V lenem kotu je vedno dobro obiskani jugoslovanski kiosk s kranjskimi klobasami.
IZPRED OKRAJNEGA SODISCA
Kaznovana pijančka
zaradi skrunjenia zastave
((Zelo nama je žal in obljubljava, da kaj takega ne bova naredila nikoli več. ker sva tudi mi dva Italijana«, sta včeraj rekla sodniku 25-letni Mario Albertella in 22-letni Dui-lio Pangos, ki so ju obtožili, da sta v pijanosti raztrgala s sedeža krščanske demokracije v Miljah italijansko trobojnico.
15. junija tega leta sta se fanta najedla rib v Miljah in sta zaradi moreče žeje, iskala kak lokal, kjer bi spila kozarec sladkega vinca. Bila pa sta nekoliko vinjena in sta se zatekla na sedež krščanske demokracije, kjer sta mislila, da jima bodo kaj ponudili.
Cim pa sta prišla do hišnika sta z žalostnim srcem in gnevom obenem izvedela, da nimajo bara in da je najbolje če se takoj pobereta. Fanta sta tudi to storila, toda kmalu zatem je Albertella v jezi strgal italijansko zastavo droga, ki se je tudi zlomil Hišnik je to takoj prijavil policiji. ki je oba že precej Ppi. jana, našla v neki gostilni.
kuTobsodii Alberrtdello°dnikad
mesecev zapora zaradi urtiče-
di	M-4 mcsece zara-
t Si £ Njegovega tovari-*?J?£ s0- ker ni sodeloval pri frof Hrv Pa sa 1 prisostvo-
■ Plin ! na 4 mesece zapora in 10 dni zapora.
Sodnik; Rossi, tožilec: Vala-stro. Obramba odv.; Presti.
Ne Turek - Italijan
O človeku, ki je stalno trdil, da je Turek in da je hotel oditi v Kpreio smo že pisali, ker je moz v zadnjih tednih vandral iz zapora v zapor in od sodnika do sodnika. Končno se je tudi zanj končalo, kajti polici-,ia je ugotovila, da se ne ime-nuj®’ *akor je sam trdil Me-met Gadri temveč Hasan' Lui-f' C°ccin>. rojen v Rodiju m lan 111 italijanski držav-
Vojaško sodišče, ki se je nekaj casa bavilo z njim ga je končno predalo civilnemu ki JJL,nam,sljenega Turka sodilo Toda mož je bistre glave in je hotel tudi tu prevariti ta-ko sodnika kakor tudi svojega zagovornika. Dejal je, da je
4 ? t',anu - v°iak in da se J 4 leta boril v vrstah tankovskih edinic in da je bil njegov oče karabinjer itd. Končno je tudi povedal, da ni bil nikoli pred sodiščem. Preiskava pa je ugotovila, da je imel mož večkrat opravka s sodniki in sicer enkrat z vojaškim sodiščem, dvakrat pa z okrajnim sodnikom v Neaplju. Ni znano kakšne koristi si je Coccini nadejal od svojih laži. Eno je gotovo, da si je prizadejal Ie škodo in edino kar je dosegel je bila obsodba na 45 dni zapora, ki jih bo moral presedeti. Kasneje ga bodo verjetno odposlali iz Trsta Sodnik; Adelmann, obramba odv.: Fischer.
Polk. Hare zapušča Trst
30. tj. popoldne priredili v oficirskem krožku civilna rLu cije v Ul. S. Nicolo zakrnel' cast polk. Hareja sovrain?et7 dc-nta C1D ki zapuščaTrst' Zakuski s0 prisostvovali Richardson, direktor javno
poddirektor javne" *ow»eI*P’
častnik1 Del r 11X01 o je v imenu vseh častni-
r
ADEX
IZLETI
«Adria Express» priredi IZLET 12. IN 13. JULIJA
na Bled v Bohinj
19. IN 20 JULIJA
i/ Opatijo
Bovec
Trento
Odhod iz Trsta v soboto po. poldne in povratek v nedeljo zvečer.
20 JULIJA
v Črni vrh Ajdovščino Postojnsko jamo Poreč
Vpisovanje do 5. julija pri Adria Express
Slovenskega narodnega
. Shakespeare.
Sedma sezona se po drugih gledališčih zaključuje, v Slovenskem narodnem gledališču pa delo še zmeraj vrvi; lahko bi rekli, da vrvi bolj ko v katerem kolj mesecu te bogate in pestre sezone. Po devetih premierah in več ko osemdesetih predstavah se vse osebje posveča zadnji premieri z najresnejšim delom, ki sega od vestnega poglabljanja v estetske in umetnostne lepote besedila do najneznatnejše tehnične podrobnosti. Nekaj slovesnega diha iz skupnega prizadevanja; saj gre za Shakespeara, za eno najlepših njegovih dram.
Večkrat se je iz poročil Slovenskega narodnega gledališča in iz člankov o njegovem delu oglašal klic: Več Shakespeara! V četrti sezoni se je Slovensko narodno gledališče prvič lahko odzvalo temu klicu in začelo sezono s Shakespearovo komedijo «Kar hočete® v režiji Milana Košiča. Tedaj je nosil ta režiser v svoji glavi zasnovo še druge Shakespearove igre. Mikala ga je uprizoritev «Sna kresne noči® na prostem. V mestu in okolici si je umetnik izbiral okvir za uresničenje svojega sna, a bolezen ga je žal prehitela in smrt je prezgodaj prekrižala njegove načrte. Pretekle so nove tri sezone. Sele zdaj, na koncu sedme, se bližamo uprizoritvi druge Shakespearove drame. Pripravlja se ((Romeo in Julija® na prostem.
Ce bi mogli in smeli uprizarjati Shakespearove igre s takimi sredstvi, kakršnih se je posluževal Shakespeare sam, bi bili morda že včasih segli po njegovih umetninah. Njemu so zadostovali kratki napisi: Gozd — Grad — Cesta — Dvorana v gradu — Veža — Hodnik, itd. Njegovo občinstvo si je vse to samo predstavljalo, tudi če ni videlo na odru ne dreves ne stavb. Od Trubarjevih časov do danes pa je človeštvo na vseh področjih, posebno na gledališkem tako napredovalo, da se danes ne moremo zadovoljiti s tako preprostimi označbami. Shakespearove igre se igrajo danes v kolikor mogoče dostojni, bogati, včasih celo razkošni opremi. Z dostojno opremo bi tudi Slovensko narodno gledališče rado počastilo Shakespearovo umetnost.
V Trstu obstoje še drugi razlogi za to. da je Shakespeara bolj malo videti. Eden glavnih tiči v občinstvu samem. Trst je trgovsko, poslovno in delavsko mesto na dotikališču dveh svetov in dveh plemen. »Italijansko® prebivalstvo, ki so ga stoletja sem zanesla z vseh vetrov, ima v svojem značaju poleg omenjenih črt izrazito veseljaško potezo, ki je nekoliko manj izrazita, a dobro vidna, tudi v slovenskem prebivalstvu. 7. vsem tem se druži neka praktičnost. lahkotnost, včasih že skoraj površnost, ki se izraža v mestu tudi z dobršnim številom zabavišč, restavracij, gostiln, barov, kavam, kinov, nočnih in drugih shajališč. Tudi radio ima svoj delež. Tako občinstvo je zvečer bolj naklonjeno lahkotni zabavi kakor dolgim, resnim in globokim dramam. Tržačan ni zvečer nikdar v zadregi, katrn bi se del in kako bi prijetno prebil nekaj ur. Pomanjkanje stalnih gledališč mu ni moglo vcepiti potrebe po resnih gledaliških užitkih.
Slovenci so imeli skoraj četrt stoletja stalno gledališče, a sledila je temna fašistična doba, ki jih je oropala vsake možno-s'i slovenskih predstav. Sedem povojnih let Slovenskega narodnega gledališča ni moglo odpraviti vseh kvarnih posledic predolge fašistične vrzeli. Po krivdj raznih oblastnikov je ostalo Slovensko narodno gledališče vseh sedem sezon brez stalne dvorane, tako da o rednih predstavah ni moglo biti
govora. Slovensko narodno gledališče si polagoma znova vzgaja svoje občinstvo. Zaradi navedenih neprilik in strankarske razcepljenosti, ki se po tujih ukazih širi tudi na kulturno področje, to vzgajanje še ni moglo toliko napredovati, da bi bila višja gledališka umetnost, kakršna je Shakespearova, širšim množicam laže dostopna. V matični državi so se uspehi osvobodilne borbe lahko popolnoma uveljavili; zato so tam razmere mnogo boljše.
Na tej težavni poti narodne vzgoje Slovensko narodno gledališče nikakor ne sme popustiti. Dopovedovati je treba tržaškim Slovencem, ki v službi tuje propagande skrajne desnice ali «sknajne» levice v krajših ali daljših presledkih radi rovarijo zoper Slovensko narodno gledališče, da so s takim početjem na krivi poti_ in da svojemu narodu samo škodijo. Tržaški Slovenci živijo danes zaradi združenih raznarodovalnih teženj, segajočih od demo-kristjanskih krogov do šovinističnih, kominformističnih in zavezniških, v tako ogroženih razmerah, da jim samo skupni in složni napori na raznih področjih, zlasti na kulturnem, lahko olajšajo borbo za obstanek in za zmago načel o človeških pravicah in vsestranski enakopravnosti. Taka vez bi jim bila lahko v dobršni meri poleg drugega tudi gledališče.
Shakespeare je vsem gledališčem visoka šola odrske umetnosti, tudi slovenskim. Mnoga, tudi velika gledališča se ne morejo dovolj posvečati študiju Shakespeara, ker nimajo vselej primernih igralcev za njegove osebe. Tudi Slovensko narodno gledališče nima tako številnega ansambla, kakor ga zahteva večina Shakespearovih iger. Vendar so se v sedmi sezoni te ne-prilike toliko ublažile, da Slovensko narodno gledališče zdaj lahko misli na uprizoritev večjega Shakespearovega dela.
Za Slovence, prav posebej za tržaške Slovence, je poglabljanje v Shakespeara dvojne važnosti, prvič zaradi Shakespearovega sveta, ki je tako vesoljen, bogat in občečloveški, kakor ga ne najdemo v nobenem drugem dramskem pesniku, drugič pa tudi zaradi jezika, ker j? to za nas — Zupančičev, je-, zik. Med važne kulturne naloge.' ki jih je‘ha j večji slovenski pesnik dvajsetega stoletja uspešno opravil, sodi tudi prevajanje važnejših Shakespearovih del. To ni bilo prevajanje v običajnem smislu, temveč enakovredno prepešnjevanje, ob katerem je angleška muza spregovorila v pristno slovenski besedi. v Zupančičevih stihih. Zupančičeva jezikovna šola bo še dolgo potrebna vsem Slovencem, prav-posebno obrobnim. V Trstu je Slovencem ta pouk najlaže dostopen pri predsta-
Filmski strokovnjak Slavko Vorkapič
v Jugoslaviji
V Jugoslavijo se je po več desetletjih vrnil Slavko Vorkapič, ki je že od leta 1927 po svojem prvem eksperimentalnem filmu «2ivljenje in smrt hollywoodskega statista® bil angažiran v Hollywood. Od leta 1948. do 1950 je bil šef oddelka za filmsko umetnost na vseučilišču Južne Kalifornije v Los Angelesu. Vorkapič se je odlikoval kot filmski dramaturg in kot režiser umetniških in dokumentarnih filmov ter ktft eksperimentator v avantgardističnih filmih. Bil je strokovnjak za tako imenovane posebne filmske efekte ih montaže. Napisal je pomembne filmske teoretske članke in deloval kot filmski pedagog.
Uprava univerze v Los Angelesu je zahtevala, da se trgovsko izkoriščajo filmi, ki so jih proizvodih njegovi študenti in to brez ozira na njihovo umetniško vrednost. Niti kot uraet-nik niti kot pedagog se Vorkapič ni mogel strinjati s to zahtevo in na največje presenečenje filmskih krogov je Vorka-pič preklical pogodbo z untver-z°-	.
Slavko Vorkapič se je sedaj vrnil v Jugoslavijo. Imenovan je za rednega profesorja na akademiji za gledališko in film_ sko umetnost ter za umetniškega svetovalca in člana umetniškega sveta «Avala-film».
vah Slovenskega narodnega gledališča.
Gledališču samemu je uprizarjanje Shakespeara nujno potrebno, če hoče stalno napredovati in se tako pripravljati na čas, ko bo lahko razpolagalo s svojo dvorano in se bo lahko posvečalo Shakespearu v obilnejši meri kakor do zdaj, načrtno, dosledno in vztrajno. Gledališče stoji v službi svojega naroda in človeštva. Z uprizarjanjem Shakespeara se te dve nalogi vzorno združujeta. To naj potrdijo v tem poletju predstave Shakespearove drame «Romeo in Julija®.
Zato ponavljamo: Več Shakespeara!
A. BUDAL
mmmsm.
tiKar hočete«, prva predstava Shakespeara na odru SNG
v Trsta
KUJ Sl DOSHJH V ROMUNIJI
Veliki kominformisti dobivajo plačilo za izdajstvo, ki so ga izvršili nad svojimi narodi, nad vsemi, resnično revolucionarnimi stremljenji v svetu in nad lastno revolucionarno preteklostjo, če so jo kdaj imeli
Romunija je bila od svojega rojstva (1861) in vse do druge svetovne vojne tipičen primer klasično zaostale države vzhodnjaškega tipa, ki je v njej živelo ljudstvo, kljub neizmernemu naravnemu bogastvu. zaradi do skrajnosti zaostrenih protislovij takrat veljavnega družbeno političnega sistema, skrajno bedno, človeškemu malo podobno življenje. Poznam) je, da je bila njena takratna notranja ureditev, se pravi ves njen politični in družbeno ekonomski red nekakšna anahronistična simbio. za najbolj preživelih in reakcionarnih oblifc fevdalnega ter kapitalističnega izkoriščanja, kar je bilo pač povsem razumljivo stanje, če se upošteva raz-
vojna pot ter zgodovinska okoliščine, ki se je v njih razvijala. In kakor je to opaziti pri vsaki bogati, vendar po svoji notranji organski strukturi v gospodarstvu ter družbeno politični ureditvi zaostali državi, je bil tudi v našem primeru ves človeški proizvajalni potencial, kakor tudi vse narodno bogastvo objekt najbolj ne-skrupuloznega računa s strani domačega in še bolj mednarod. nega kapitala. Zaradi tega je bilo ljudstvo permanentno izpostavljeno kronični laikoti, po. manjkanju najosnovnejših življenjskih potrebščin, kljub nepreglednim žitorodnim poljem, ki valove po romunskih ravni, nah, kljub dragocenemu lesu, petroleju in drugim zakladom,
IOMA98TVO - ŠTABA SAVADA MLADIKE
•*Reven študeut sem, prosim kaj %a na pot,, - Mladinski hoteli v zapadnem svetu Zasilna prevozna sredstva ali tako imenovani “avtostop,, v Italiji in drugod v JEvropi
Razstava osnovne šole na Opčinah
Prav gotovo ne bi mnogo zgrešili, če bi rekli, da ima mladina nekaj nomadskega v sebi. Ne mislimo tu sporadičnih in razmeroma redkih pobegov z avanturističnimi idejami prepojenih mladeničev, ki se čez nekaj dni vrnejo vsi sestradani domov k materinemu krilu, ampak mislimo na mladino, predvsem študentsko, ki v počitniških mesecih z najrazličnejšimi sredstvi «prevandra» pol Evrope. In to ni nič novega, ampak je že zelo stara navada in obstajajo o tem pojavu kar cele pesmi, kakor naša znana: »Ce študent na rajžo gre...® ter izrečice, kakor znani latinski rek »pauper studiosus sum, peito viatlcum®, ki je odpiral našim prednikom ali celo našim starejšim kolegom vrata v vse mogoče farovže ter podobne ustanove.
Se danes naši starejši kolegi trdijo, da je bilo v njihovih časih, v časih ko so študirali na slavnem Dunaju ali v Gradcu, vse študentsko življenje nekaj drugega, nekaj lepšega, skoraj b; rekli nekaj plemenitega, do čim je danes vse tako vulgarno. tako .prostaško,, da ie. Človeka skoraj, sram- bitj intelektualec in bivši studiosus. Potolažimo se, ker čez dvajset let bomo isto trdili tudi mi. Le da so naši predniki «prevandrali» pol Evrope peš, da smo io mi deloma peš, večinoma pa z vlakom ali kolesom in da jo bodo naši potomci zelo verjetno z avtomobili in morda kdo tudi z zasebnim aviončkom.
Pa pustimo ta predvidevanja in se povrnimo k stvari sami. Res je, da so naši prednik: mnogo prehodili in mnogo tudi videli. Ali se danes več potuje kot nekoč? Da, danes se mnogo, celo želo mnogo potuje ter se niti ne da primerjati z nekdanjim študentskim »vandra-njem», ki se je omejilo le na posamezne skupine podjetnejših študentov, ki so si noteli privoščiti tudi malo tovrstne zabave. Vsekakor pa obstaja med sedanjim ter nekdanjim ((vandranjem® precejšnja razlika. Dočim je bil nekoč študent navezan izključno na svoje noge, je danes v svetu toliko prevoznih sredstev, da bi bil kar greh cijaziti se počasi in ne izkoristiti prilike mimoidočih avtomobilov. Da pa izgubi s tem vse to «vandranje» precej svoje romantike, je samo ob sebi razumljivo, toda zaradi tega o! se sedanja sredstva prav gotovo ne smela prezreti in bi gotovo tudi bivši študenti izkoristili te priložnosti, če bi se jim nekoč nudile.
Ze prej smo rekli, da je danes mnogo več mladine, ki v poletnih mesecih potuje ter skuša na lastne oči spoznavati svet. Za vse to niso več potrebni ključi »pauper studiosus sum...®, ker si je današnja mladina uredila svoje ((vandranie® na povsem drugačen in duhu časa primeren način. Nekoč je bila v Jugoslaviji počitniška študentska organizacija, imenovana «ferialni savez® ali počitniška zveza. Vsi člani te organizacije so imeli popust na vlakih ter v posebnih za čez poletje improviziranih hotelih, kjer je stalo prenočišče le nekaj dinarjev, brana pa v kaki bližnji restavraciji ali gostilni kar zastonj ali P» za zelo nizko ceno.
Na približno isti osnovi je da-nes organizirana preskrba v zapadnem svetu za študente m mladince sploh V vseh državah so, posebni hotelčki, ki sprejemajo samo svoje člane-mladince. V teh hotelih vlada določen red ali disciplina, ki :e v tem primeru povsem nujna, V glavnem velja naslednji pravilnik: Nočnina je zelo nizka -okoli 100 do 150 lir za noč. Vsak popotnik ima pravico prebi‘1 kvečjemu tri noči zaporedoma v istem hotelu in se mora nat'1 umaknit: iz njega vsaj za Vi dni. Da je to povsem na mestu, je jasno, ker bi si sicer marsikdo v letnih počitnicah izbra’
svoj hotelček, ki bi mu najbolj prijal in bi ves smisel ustanove izgubil na svoji vrednosti ir. resnosti. Hoteli navadno nimajo svojih restavracij ali podobnega, pač pa imajo po možnosti vsak svojo kuhinjo, v kateri si mladi popotniki kuhajo ali vsi skupaj ali pa vsak zase, kakor pač nanese družba znancev oziroma več ali manj družabnih ter med seboj dostopnih ljudi. Vsak, kdor se v takem hotelu poslužuje kuhinje, plača še doklado v vrednosti naših dvajsetih lir za stroške kurjave. Iz tega je razvidno; da so stroški popotovanja dokaj nizki, če nočemo reči zelo nizki in dostopni prav vsakomur.
Zal pa je hotelska mreža pomanjkljiva. Na tej pomanjkljivosti bolehajo predvsem Španija, Italija, Portugalska ter Avstrija. Dočim srečamo v severnih državah na vsakih štirideset kilometrov po en večji ali manjši mladinski hotel, jih nima vsa Italija niti petindvajset, kar je tako rekoč nič v primeri s štiri tisoč takih hotelov v severno-zapadni Evropi. Kakš-1 ni pa so ti hoteli? Predvsem I
so improvizirani in jih najdemo v najmanj pričakovanih krajih. Ponekod so hoteli nameščeni v zgradbah, ki so bile prav zato tudi grajene. Toda takih mladinskih hotelov je zelo malo. Drugi pa so namešče-
Preskrbite si za počitnice dobro čtivo v
LjuisHi knjižnici
nf • v • najrazličnejših starih zgradbah, starih gradovih, ki so jih popravil'; tako. da se v njih da stanovati. Je nekje mladinski hotel, ki je nameščen v poi-potopljehi ladji v nekem pristanišču in bo ostal tam verjet-
Cetudi precej naporno, je pa bolj gotovo imeti kar svoje prevozno sredstvo, ki ga obrneš, kamor želiš in tj je stalno na razpolago.
no do tedaj, ko jo bo lastnik spravil na popravilo ali pa v plavž, da jo pretopijo.
Največ potujejo študenti severnih evropskih držav in to ni nič čudnega, saj je pri njih vse v tem smislu tako lepo urejeno.
Drugi moment, ki je v tem primeru zelo važen, je tudi razumevanje vsega ljudstva in seveda tudi oblasti samih. Neki Norvežan je rekel na račun Franca naslednje:	((General
Franco ne vidi rad turistov naše vrste, ki imamo s počasnim popotovanjem priliko in možnost videti marsikaj. Za Franca so prijetnejši turisti v ca-dillakih in buikih kajti skozi kristale takih avtomobilov se ne vidi strahotno siromaštvo ter neverjeten teror, ki vlada v Francovi Španiji®.
Ker smo pa pri pomanjkljivostih, opravimo kar takoj še z eno. Ze v začetku smo rekli, da se današnje popotovanje razlikuje od popotovanja v «onih lepih časih®, ko so študirali naši starejši kolegi. Nekoč so po večini šli peš, danes pa se v veliki večini vozijo. Predvsem se mnogi spravijo na pot kar s kolesi ter z vsem potrebnim priborom za na pot. Oni pa. ki ne gredo na pot s svojimi prometnimi sredstvi, računajo verjetno na vlak, večina jih pa računa na priložnostna prevozna sredstva. In tu spet naletimo na velfko razliko, ki smo jo že prej opazili pri hotelih. Dočim je v severnejših deželah nekaj povsem naravnega, da te bo prvi avtomobil, ki bo hitel mimo v tvoji smeri, sprejel, je to v Italiji ter ostalih že prej navedenih državah nekaj zelo redkega. »...Predvsem moramo ugotoviti eno: nikar ne ustavljaj luksuznih buikov, ca-dillakov, aprili i in raznih podobnih «fuori serie®, ker ti ne bodo nikoli ustavili, pa četudi je v njem le sama (upadam® s svojim psičkom, nadalje ne ustavljaj avtov, v katerih sede mladi moški, ker ti bodo ustavili le, če prosi za pre-. voz mlada ženska. Zanesi se pa j na šoferje tovornih avtomobi-1 lov, ki ti radi pomagajo, če jim |
Priprava večerje v kuhinji mladinskega hotela, kjer se v zares čudovitem razumevanju sestajajo mladinci najrazličnejših narodnosti, navad in tudi pogledov na življenje, ki jih pa veže skupna želja v spoznavanju sveta.
je le mogoče. Verjetno so ti šoferji tako vljudni s teboj zato, ker vaju veže skupno siromaštvo.® Tako je označila potovanje po Italiji Svedinja, študentka zgodovine, ki je na tak način v trojnih velikih počitnicah prepotovala vso Evropo.
Da je mreža potujoče mladine široko razpredena, nam povedo naslednje številke. V Evropi imamo nad štiri tisoč mladinskih hotelov, ki so v lanskem letu nudili kar 15 milijonov prenočnin.
V tem kratkem orisu sodobnega mladinskega popotovanja gotovo nismo mogli omeniti vsega, toda skušali smo nuditi sliko, kako se z duhom časa razvija tudi mladinski turizem, ki je sicer po svojem bistvu tako star, ki pa dobiva v sedanji dobi povsem nove oblike, oblike samostojnosti in neodvisnosti od raznih poniževalnih, moledovalnih formul «pauper studiosus sum, peto viaticum® — «reven študent sem, prosim kaj za na pot®.
ki bi si bilo v drugačnih Okoliščinah romunsko ljudstvo z njimi moglo zagotoviti res lepo, dostojno življenje, Življenjska raven množic je skorajda bila enaka ničli. Torej, totalna gospodarska diskriminacija najširših plasti neposrednih proiz. vajalcev, ki so ji potem zakonito sledile še vse ostale oblike diskriminacije, izražajoče se v negiranju vsakršnih najbolj osnovnih človeških, političnih in drugih pravic.
Torej, tako je bilo v Romuniji takrat, ko še je mogel zagristi v živo narodno telo ter mu nemoteno sesati kri cel roj pijavk, od kralja, fevdalne ari. stokracije in veleposestnikov, pa do najvišjih predstavnikov kapitalističnega birokratičnega aparata in zadnjega davčnega izterjevalca. In mi se vsemu temu prav nič ne čudimo, saj je šlo vendar za razmere in okoliščine, ko je bil tu na oblasti vsemogočni kapital! Temu vsekakor ni svojstveno, da bi se odpovedal »poštenemu® zaslužku, lepim dobičkom, strokovno rečeno, da bi se odrekel suverenemu razpolaganju z viškom vrednosti, kar pa avtomatično vnaša med ljudi odnose, ki slo. ne na najbolj brezobzirnem izkoriščanj u človeka po človeku in pri katerih je raba vseh vrst nasilja politični princip. Od volka pač ne gre zahtevati, da bi se odpovedal svoji volčji nravi! Ce bi pa to zmogel, potem bi vsekakor ne bil več volk.
Pa je tudi v Romuniji razvoj šel svojo pot. Vihar, ki ga je bil razpihal fašizem v Evropi in vsem svetu, je zavrtim čil tudi nad romunsko zemljo ter počistil po njenem smetišču. Tolbuhinove armade so vdrle čez Dnjester in P.rut, se razlile po Besarabiji, Moldaviji in Vlaški, Nanaglo se je poračunalo s starimi privilegiji, pospravilo vrsto duhovnih in ma, terialnih rekvizitov, ki niso več spadali v novo stanje, stopilo na rep premagani in presenečeni buržoaziji ter njenim ma. niram. Iz težkega in mučnega pregnanstva po raznih hotelih Moskve in Leningrada se je povrnilo tudi vodstvo romunske delavske partije S pravo »revolucionarno® vehemenco se je porajala nova ljudska država, v začetku sicer v nekem nera. zumljivem konkubinatu s kraljem Mihaelom, v bistvu pa vsekakor ljudska, saj so imele biti z novo ustavno ureditvijo, pri takij ((revolucionarnem,, dr. lavnem in političnem vodstvu in pod neposrednim pokroviteljstvom prve «sOcialističnc» dežele, zagotovljene romunskemu ljudstvu vse tiste najbi. stvenejše pravice, ob katerih se je zdel nemogoč vsak povratek na staro, vsaka rehabilitacija kakršnega koli izkoriščanja.
D::, tako se je zdelo. Tako bi tudi bilo, če bi romunsko arevolucionarnos vodstvo bilo res revolucionarno, če bi prva »socialistična® dežela res bila socialistična. Pa je prišlo tako, da danes ne moremo več govoriti ne o enem ne o drugem, ker se je romunsko vodstvo že davno ponižalo v najbolj mi-zerno vazalno kreaturo najbolj perfidnega izkoriščevalskega sistema, kar jih je bilo do danes v zgodovini, medtem ko so pa jugoslovanski komunisti s svoje strani z redko odločnostjo in iskrenostjo strgali raz sovjetsko obličje tenčico socializma ter vsemu svetu pokazali njen pravi obraz. In tako, kakor po
vsem sovjetskem dominionu, tudi v Romuniji v bistvu ni prišlo do nobene v resnici revolucionarne kvalitetne izpre. membe, ker je očitno, da je stanje, ki je danes tam, samo nadaljnji zaporedni člen v do-današnjem zgodovinskem ciklu, su sledečih si oblik izkoriščanja, se pravi, da se je izkoriščanje še naprej ohranilo, in si. cer v svoji najbolj umazani ter brutalni obliki. Razlika je samo ta. Nekoč je bila Romunija prepredena z raznimi agenturami angleških, nemških, francoskih in drugih monopolov, ki pa jih je danes nadomestila gosta mreža ruskih «Sovromovz z vsemi pripadajočimi strokovnjaki, organi MVD in stovari-šiit iz moskovskega org-instruk. torskega oddelka. In tudi ladje, ki danes v Braili, Galatiju in Constanti tovorijo romunsko žito, les in petrolej, ne plujejo več proti Dardanelam in Sredozemlju, marveč opravljajo po zaslugi «revolucionarne. gaz vodstva in na ukaz prve »socialistične® dežele, mnogo krajšo in lažjo pot do sovjetskih črnomorskih luk, Romun, ski narod pa trpi, kakor nikoli poprej, Trpi za račun nekega namišljenega socializma, ki ga sovraži in bo prej ali slej tudi z njim poračunal.
Tako je danes v Romuniji in povsod, kjer niso pred štirimi leti hoteli razumeti našega stališča, ne poslušati naših nasve. tov in opozoril. S tem seveda niso mišljene ljudske množice, ki ne pade na njih nikakršna krivda, pač pa tisti vodilni ljudje, ki bi jim kot Članom avantgardne organizacije proletariata, bilo moralo biti vprašanje poštene in iskreno izve• dene revolucije stvar osebne revolucionarne časti ter odgovornosti. Tega oni niso razumeli, pač pa so se iz strahopetnosti in oportunizma, pred. vsem pa zaradi nevere v revo. lucionarno sposobnost lastnih množic, kaj lahl& odpovedali najbolj elementarnim zahtev, kom osebnega, idejnega in po, litičnega dostojanstva. Od voditeljev ljudstva so postali njegovi valpti, od svobodnih, poštenih revolucionarjev pa pokorni hlapci, ki danes že na lastni koži izkušajo, kako trda je roka tistega, ki mu jo že. ves čas tako zvesto ližejo. Kajti v postopkih mgskovskih imperia. listov ne gre iskati nikakršnih moralnih načel, nikakršnih etič. nih vrednot, marveč samo najbolj brezobzirno doslednost, ki z njo sledijo izključno svojini lastnim sovjetskim interesom. Da to odgovarja resnici, nam dokazuje že kar lepa vrsta bivših večjih in manjših satelitskih veličin, ki jih je «matu• škas cinično zavrgla, čim je opazila, da si od njih nima več obetati kakih posebnih koristi.
(Konec jutri) DUŠAN FURLAN
POPRAVEK
Pri nedeljskem poročilu o koncertu Igorja Ozima v Kopru je pomotoma izostal naslednji stavek;
Pri klavirju je mladega violinista suvereno spremljala pia. nistka Hilda Horak-Casova, ki je s svojo mestoma za spoznanje preveč solistično igro (Brahmsova sonata) več kakor dokazala, da je ne samo Odlična pianistka temveč tudi spremljevalka.
Partizanski pesnik in pisatelj Bogo Flander-Klusov Joža
30. junija je poteklo osem'let, kar je v bojih za Bosiljevo v bližini Ogulina na Hrvatskem padeš partizanski borec Bogo Flander, pomočnik politkomisarja II. bataljona Cankarjeve brigade, pesnik in partizanski pisatelj Klusov Joža.
Pred seboj imam poročilo o bojih-v tistih dneh. Takole piše:
«Kanec junija 1944 je, prišel na Zumberak in Gorjance IV. korpus NOV Hrvatske. Načrt glavnega štaba NOV Hrvatske je bil, da razširi svobodno ozemlje Zumberka z zavzetjem Ozlja in da utrdi zvezo z NOV Slovenije.
VII. korpus NOV Slovenije je udaril sovražniku v hrbet, da pqmaga IV. korpusu. Prešel je Kolpo in napadel 30. junija nemško-ustaško postojanko v Bosiljevem. severno od Oguli-na. Ta postojanka je ogrožala tudi položaje VII. korpusa v Beli Krajini, na Kolpi, predvsem pa Vinico in ogrožala cesto Zagreb-Sušak, ki je bila na tem odseku pod kontrolo naše vojske.
Napad na postojanko je izvedla stara in preizkušena 5. Cankarjeva brigada s podporo 12. brigade, ki je bila v rezervi. XVIII. divizija je zavarovala operacijo proti bližnjim garnizijam v Ogulinu. Lescah in Sta-tivab. Dva dni so imele naše ennle Izredno ogorčene borbe z obkoljenim sovražnikom. Posadka je zaman, poskušala, da bi se prebila iz postojanke in pobegnila. Po dvodnevnih borbah od hiše do hiše so naše enote postojanko zavzele. Naštetih je bilo 215 mrtvih Nemcev in ustašev ter 50 ujetih Zavzetje Bnsiljeva spada po svojem u-pehu med najuspešnejše napade, ki jih 'e do .ti* Krat izv dla harodnoosvobod'
na vojska Slovenje.®
V teh bojih ie žrtvoval svoje življenje tudi Bogo Flander-
Klusov Joža. Kdo je bil to?
Partizanom ime Klusovega Jože ni neznano, saj so v raznih partizanskih listih lahko pogosto srečali njegovo ime. Manj pa je to ime znano širši javnosti. Tudi danes razen drobne knjižice črtic in nekaj ponatisov v dnevnem časopisju, delo Klusovega Jože še ni izšlo, niti doživelo kritične presoje. Pa tudi' njegovo življenje je malo znano. Naj o njem pripoveduje njegova mati.
Lani spomladi sem obiskal Berto Flander v njenem stanovanju v Šiški.. Precej, ko sem j. povedal, kaj bi rad, mi je Dila pripravljena ustreči. V majhni sobici, s pogledom na strehe šišenskega predmestja, sva sedla za mizo. «Tu je njegova slika, tu so moji spomini nanj; nekaj njegovih fotografij, album, tu je nekaj njegovih zvezkov s pesmimi. Tu so izdaje njegovih črtic, njegova beležnica in korespondenca.® Tako je začela pripovedovati mati Klusovega Jože. potem pa je nadaljevala:
«Sin Mirko (klicali smo ga Mirko, ker je bil Bogomir) se je rodil leta 1918. Osnoviio šolo je obiskoval v Šiški in učitelji so večkrat izjavili, da je izredno talentiran. Vendar mu v gimnaziji ni šlo dobro in je do; končal farno tri razrede. V šoli j? zmeraj katero zagodel; ni bil iiudoben, toda bil je precej živ-, čen, kar ie podedoval, po očetu. Po gimnaziji .je bil nekaj časa doma. potem pa je bil sprejet k železnici; obiskoval je postopoma razne železniške tečaje in :bi) zaposlen kot telegrafist. Leta 1939 ie odšel služit kadr-stfi rbk v PožareVač. Po povratku, douKrv je bil spet zaposlen jri železpiči, vendar se je za-n.vr 'pntžioVall za stalno name-tit--,' Končno ie bil leta 1S40 nastavljen ko! tejegrafbt v Rajj iienburgu, po nemški okupaciji
(Ob obletnici smrti)
pa na ljubljanskem kolodvoru in nato v telegrafski centrali na železniški direkciji. Zgodaj spomladi leta 1942 je odšel v partizane, in sicer skozi Gorenjsko. Od kdai je delal za partizane, ne morem reči, mislim pa. da že od jeseni 1941. Na železniški direkciji so mi pripovedovali, da je moj sin na večer pred 1. decembrom 1941 obesil veliko slovensko zastavo na stopnišču železniške direkcije tako visoko pod strop, da je naslednjega dne ni mogel nihče sneti. Vsi s(> se čudili, kako je mogel zlesti tako visoko. Moj sin pa je bil spreten hribolazec iti plezalec in je pred vojno stalno zahajal v planine. Na železniški direkciji je po pripovedovanju uradnikov prišel v konflikt z nekim italijanskim uslužbencem. ki mu je po telefonu rekel »asino®. Moj sin je poiskal tega Italijana v njegovi pisarni in se ga dejansko lotil. Navzoči so preprečili incident. Po naravi moj sin ni bil revolucionaren, temveč nasprotno zelo miren, razen takrat, kadar je bil živčen. Bil je zelo mehkega srca m spominjam se. da je nekoč podaril nekemu ciganu eno svojih maloštevilnih srajc. Rad je brenkal na kitaro m mandolino ter pri tem pel. Da bi pisal pesmi ali črtice, mi ni znano, ker mi ni tega nikoli omenil, jaz ga pa tudi nisem videla. Znano mi je bilo le, da je sodeloval pri Planinskem vestniku. Ze' po koncu vojne sem našla doma dva zvezka njegovih pesmi, v katerih toži po planinah. Sklepam, da je začel pesniti leta 1941. ko mu je bila zaprta pot v hribe. Za kakšne druge literarne sestavke pa ne vem.
O njegovem življenju v par-
tizanih mi ni dosti znanega in vem samo to, kar so mi njegovi tovariši pripovedovali o njem. Z Gorenjskega mi je enkrat ali dvakrat	potem
pa se ni več oglasil. O njegovi smrti mi je pripovedovalo njegovo dekle A. L., ki mi je pokazalo tudi dnevnik, v katerem podrobno opisuje smrt mojega sina. Iz dnevnika izhaja, da je že več dni pred borbo bij zelo otožen in je nekako slutil^ svojo smrt V bojih za Bosiljevo 'je bil 30. junija ranjen v trebuh in je istega dne ob pol enajstih zvečer umrl v neki kmečki hiši v Drnovcu pri Vinici.®
Naj dopolnim to podobo Klusovega Jože s poročili partizanskih listov, ki so si vsi edini v karakteristiki. «Bil je odličen politični delavec, pogumen borec, spreten govornik. Njegova beseda je bila polna življenjskega veselja in tud; v najtežjih trenutkih polna vere v zmago. Znal je odlično pripovedovati, da je vsakega poslušalca pritegnil...®
Njegovo podobo partizanskega pisatelja pa dopolnjujejo besede Mileta Klopčiča:
«Bilo je v oktobrski nemški ofenzivi v Cankarjevi brigadi, ki je tedaj vodila borbe pri Stični. Zvečer smo sedeli v kmečki sobi v temi, med nami pa se je znašel star partizan in nam pripovedoval o svojih doživljajih, o bitkah in pohodih z Gorenjske na Notranjsko in Dolenjsko, čez minirane črte, o trenutkih, ko je za las ube žal smrti: največ in najraje pa je pripovedovat o blegaških junakih in o veliki ofenzivi več tisoč Nemcev na majhne skupine petdeset partizanov na Ble-gašu. Kako so se prebijali skozi
obroče, s kakim junaštvom se je skupina borila več dni. kako so se na čudežne načine reševali iz strahotnih situacij, -• vse to nam je dotlej neznani partizan, sam blegaški borec, pripovedoval tako živo, da smo ga vsi pozivali, naj vendar opiše vse to. Bil je to v vsej Cankarjevi brigadi poznani in pri ljubljeni Klusov Joža, kakor je bilo njegovo partizansko ime A tudi, če bi bil opisal ble-gaško ofenzivo tako, kakor je sam pripovedoval, bi bil bra lec prikrajšan za precejšen užitek, ki ga je imel poslušalec njegovih zgodb: za njegov glas ki je bil tako zvonek in miren, ki se je v njem izražalo toliko Življenjskega veselja. Ze iz tega glasu si s-poznal njegovo veliko voljo in vero, pa tudi samo umevnost te borbe jn žrtev, ki jih zahteva.®
Kdaj se je iz Boga Flandra razvil Klusov Joža, ni mogoče točno ugotoviti. Po pripovedovanju njegove matere so nastale njegove prve pesmi v prvem letu okupacije, ko mu je bila kot strastnemu planincu zaprta pot v gore. Te prve pes mj so vse posvečene goram, oblikovno pa so še močno okorne, pa tudi vsebinsko ni v njih še nobenega sledu bodočega razvoja. Sele borba je sprostila talent Klusovega Jože, da mu pisanje postane osrednja misel njegovega bitja in tudi osrednja mise] za vso prihodnost. Ze v prvi dobi svojega partizanskega življenja na Gorenjskem nastanejo poleg pesmi tudi prvi prozni sestavki, kratke črtice iz življenja in bojev gorenjskih partizanov. V tem ca-su nastaja tudi njegov prvi daljši tekst »Blegaš®. posvečen gorenjskim partizanom, med katerimi se je boril tudi sam. Ta spis pa je ostal nedokončan, razen tega tudi ni v celoti ohranjen. Ko pride potem Klusov
Joža na Dolenjsko, srečamo njegovo ime vedno boli pogosto v partizanskih glasilih. Njegovi prispevki so kratki sestavki iz partizanskega življenja. Preproste kratke črtice iz življenja m borb partizanskih borcev so polne ljubezni do tovariša, do sočloveka, do našega ljudstva in domače zemlje. Čeprav piše Kiusov Joža v odmorih med borbami in pohodi, je vendar neumoren v svojem ustvarjanju. Tako že v partizanih izide več zbirk njegovih črtic. Prva je zbirka doživljajev gorenjskih partizanov »Gorenjski junaki®. Potem sledi zbirka črtic z naslovom ((Bataljon®, ki predstavlja zbirko njegove najboljše proze. Njej ob strani stoje črtice. zbrane v drobni knjižici, ki ji je nadel naslov ((Tovariši®. Izpod peresa Klusovega Jože ie še opis bojev za Trebnje, izdan v posebni brošurici ter knjižica r. naslovom «Iz dni Cankarjeve brigade®. Vse te izdaje, skromne po obsegu in obliki, vsebujejo dragoceno prozo Klusovega Jože. Seveda ni to edino, kar je ustvaril. Marsikaj je za vedno izgubljenega, nekaj malega ie še v rokopisu.
To je v kratkem podoba Klusovega Jože. Vse, kar je napisal, je pravzaprav malo. Tudi velike umetnine to niso. ker v tisti dobi te sploh niso mcale nastajati. Razen tega so bili'to komaj prvi sadovi pripovednega talenta, sadovi, ki so dozoreli v odmorih med borbami. So pa njegove črtice zarodki umetnin, v katerih ie Klusov Joža kot prvi umetnik obliko-vaf partizansko borbo. Ntegova ostalina nam je zato še toliko bolj dragocena jn le škoda je, da se Klusov Joža ni mogel razviti v pravega umetnika. Si-cer bi nam gotovo dal velik tekst iz najtežjih, a obenem ia-kr slavnih dni zgodovine našega ljudstva.
SLAVKO RUPEL
‘j«
►'•Vremenska napoved za danes: Lepo, jasno z rahlo poobla-■ čifVijo v večernih urah. — Temperatura brez posebne spremembe. — Včerajšnja naj višja temperatura v Trstu je dosegla 30.4; pajpižja 22,9 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
2. JULIJA 1952
m 11 m
jaHig
Si88W^®nj»jSg®^^^
i liti _
11 ril II ® jlijl ,
811
BSBr lil •!! 'lil
—im .......
S flk
88E!iižgimKiiiawMaiaMigiai«ii»«aga
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cene Trsta: 7.15:
Slovenske narodne. 14.15: Slike s Primorskega festivala v Ajdovščini. 21.00: Koncert Komornega zbora iz Trsta «Qd Palestrine do danes«. — Trst II.: 20.00: Koncert sopranistke Ondine Gt.te. — Tret I.: 21.00: Salo-igra «Prva ljubezem«. — Slovenija: 19.10: Partizanske pesmi jn koračnica.
PO TREH DNEH NOVA PLENARNA SEJA
Smrtna obsodba v Pusanu
Južnokorejski položaj še vedno nestalen - Pristaši Singmana Rija grozijo celo članom komisije OZN za Južno Korejo
PAN MUN JOM, 1. — po tri. dnevnem presledku je bila danes zopet plenarna seja v Pan Mun Jomu. Trajala je 29 mi. nut. Kakor pravi uradno poročilo, je general Harrison izročil nasprotnikom kompromisni predlog za rešitev vpraša, nja vojnih ujetnikov Toda general Nam II je na ta predlog odgovoril, da predstavlja edino rešitev vprašanja vojnih u-jetnikov sprejem severnokorej. skega predloga z dne 2. maja, ki zahteva repatriacijo vseh u-jetnikov. Vsebina zavezniškega predloga ni bila objavljena. Naslednja seja bo jutri.
Seja je potekla popolnoma mirno brez polemiziranja, kakor da je tridnevni odmor po. miril razburjene duhove na o-obeh straneh. General Harri. son je tolmačil resolucijo OZN z dne 28 aprila na zelo poljuden način, v želji, da bi na. sprotniki sprejeli ponudeno roko Resolucija je kakor znano predvidevala, naj bi bili po uveljavljenju premirja izpušče. ni na svobodo vsi ujetniki, do izmenjave pa bi prišlo na pod. lagi z obeh strani pregledanih >n overovljenih seznamov. Severnokorejci bi na ta* način dobili vse ujetnike, vpisane na seznamu, ker bi ujetniki, ki bi se ne hoteli vrniti na Severno Korejo ali na Kitajsko, izpadli iz teh seznamov. Toda kakor že rečeno, je general Nam II zavrnil ta predlog in vztrajal pri repatriaciji vseh ujetnikov, ne glede na to, kakšne so njihove želje.
Včeraj je nad 700 Severnokorejcev napadlo na odseku, kjer so že. lani septembra in' oktobra divjale hude bitke. Zavezniki so triurni napad zavrnili s topništvom.
Eden izmed južnokorejskih parlamentarcev, ki je bil aretiran ob začetku trenutne politične krize, je bil danes zju. traj obsojen na smrt. To je Sun Min Ho. Sojen je bil ločeno od ostalih zaradi uboja nekega častnika južnokorejske vojske.
Medtem se je narodna skup. ščina sestala danes k izredni seji, ki pa se je je udeležilo le 81 poslancev, med temi nekaj članov opozicije. Predsednik skupščine Kim Dong Song je v otvoritvenem govoru obtožil
Singmana Rija, da skuša, pro tipostavno razpustiti parla. ment. Zatem so udeleženci pri zaprtih vratih razpravljali rešitvi sedanje politične krize.
Vsekakor pa kaže, da se položaj še ne bo normaliziral Delegat komisije OZN za Ko rejo David Tedel je namreč iz, javil, da skupine desnice grozijo celo članom te komisije in zahtevajo od njih, naj za, pustijo Korejo ali pa naj se odrečejo vmešavanju v notra nje zadeve države.
NA PROGI METZ — LUXEMBURG
irienje ekspresnega vlaka
METZ, 1. — V bližini železniške postaje Hettunge je danes iztiril ekspresni vlak, ki vozi na progi Metz - Luxemburg Po prvih vesteh so bili pri nezgodi štirje mrtvi in 18 ranjenih.
Kakor kaže je nezgodo povzročila vročina zaradi katere so se ukrivile tračnice. V trenutku ko je ekspres privozil iz-zaovinka pred postajoHettange, je ena tračnica popustila in trije zadnji vagoni so se prevrnili. Na mesto nesreče so prihiteli progovni delavci, železničarji in policijski agenti, medtem ko so številni zdravniki nudili prvo pomoč ranjencem. Kasneje so prišli iz Metza oddelki vojske in gasilci. Prevrnjeni in razbiti železniški vozovi so popolnoma blokirali progo Metz - Luxem-burg. Nesreča se je pripetila ob 16.30.
Volitve v Mehiki
MEXICO CITY, 1, — 6. julija bodo v Mehiki predsedniške volitve. Istočasno bo okrog pet milijonov volivcev določilo novi federalni kongres, ki bo prevzel delo 1. decembra obenem z novim državnim voditeljem. Za razliko od vseh dosedanjih volitev, ko so volivci izbirali le med dvema kandidatoma, so se tokrat pojavili štirje: bivši notranji minister Adolfo Rutz Cor-tines za revolucionarno stranko,
POD PREDSEDSTVOM BRITANSKEGA PREDSTAVNIKA
SEJA VARNOSTNEGA SVETA
NEW YORK, 1. — Varnostni
svet OZN se je sestal danes popoldne pod predsedstvom britanskega delegata Gladwyna Jebba. Na začasnem dnevnem redu sta bili dve vprašanji: sprejem novih članov v OZN (na predlog SZ) in preiskava v zvezi z domnevno bakteriološko vojno (na zahtevo ZDA).
Kljub protestom sovjetskega predstavnika se je svet odločil razpravljati takoj o ameriškem predlogu. Sovjetski delegat je namreč ponovno vztrajal na tem, naj bi bili k razpravi o bakteriološki vojni povabljeni tudi predstavniki Ljudske Kitajske in Severne Koreje.
Seja je bila prekinjena ob 18. in Preložena na 20. uro.
Medtem se je izvedelo da je romunska vlada poslala predsedniku Varnostnega sveta pismo v katerem očita ZDA, da pritiska na večino članov sveta, zato da bi preprečile skupinsko vključitev novih držav v Varnostni »vat.
Eisentafii v ..vlaku zmaos"
DENVER„l.~ General Bisen-hotver bo mTMtovar v Chicfcgo
v četrtek zjutraj v posebnem «vlaku zmage«. Med potjo bo govoril v Lincolnu (Nebraska) in v Amesu (Iowa). V soboto bo prispel v Chicago ter se udeležil republikanskega kongresa, ki bo otvorjen v ponedeljek zjutraj.
V washingtonskih političnih krogih trdijo, da bo Taft poprosil generala Mac Arthurja, naj kandidira na republikanski strani za podpredsednika ZDA. Dozdeva se da je Taft v tem pogledu vprašal za mnenje bivšega republikanskega predsednika ZDA Herberta Hooverja, ki je namen odobril.
Ekspedicija na Spitzberge
VVASHINGTON. 1. - Skupina osmih mladih znanstvenikov, profesorjev z univerz Oxford in Cambridge, je odpotovala iz Anglije proti Spltzbergom, kamor bo dospela 4. julija. Ekspedicija ima namen, seznaniti se z meteorolo.šl^itni, geološkimi in glaceološkimi poboji na največ-jem otoku te »kupine.
ki je na oblasti že dvajset let, nato odv, Gonzales Numa za konservativno akcijsko stranko, general Miguei Henrique Guz-man za federacijo strank mehiškega naroda in podpredsednik svetovne sindikalne federacije, skrajni levičar Lombardo Tole-dano.
Volilna kampanja je tekla dokaj mimo, razen redkih krvavih incidentov krajevnega značaja. Vsi štirje kandidati obljubljajo industrijski, poljedelski in kulturni razvoj države, izboljšanje življenjskih pogojev delavcem j,n kmetom in borbo proti visokim cenam. Razlike so !e v izbiri sredstev za izpolnitev teh obljub. Kakor kaže, ima največ izgledov vladni kandidat Adolfo Ruiz Cortines.
Mili
[SCHUMAN O POBUDI FRANCOSKE VLADE
Evropska politična oblast
Visoki forum bi bil ustanovljen šele potem, ko bi zainteresirani parlamenti pristali na prenos suverenosti
Detelj s prve povojne razstave vojaškega zrakoplovstva, ki je bila nedavno v Beogradu. Razstavljeni so bili izdelki vojaške letalske industrije podjetij «Ikarus», «Utva», «Teleoptik» itd.
PARIZ, 1. — Francoski zu. nanji minister Robert Schu-man je na današnji tiskovni konferenci orisal pobudo fran. coske vlade, ki se nanaša na ustanovitev evropske politične oblasti in ki bo predložena na prihodnji konferenci «še. stih«.
Francoski vladi, je dejal Schuman, ni na tem. da bi bila takoj sklicana evropska ustanovna skupščina, ki bi imela odločujočo oblast. Do tega bi namreč lahko prišlo šele potem, ko bi zadevni parlamenti pristali na prenos suverenosti Proučitev načrta pa bi lahko bila poverjena šestim državam «poola». Nato je Schuman pripomnil, da se francoski načrt ujema s stališčem angleške vla.
a..
BBS:
:
!:.i
-H: mil &
ETAPA JfA KRONOMETER METZ-NANCT
Coppi nadmočno zmagal sredi tropske vročine
130 Jugoslovanov odpotuje na olimpiado v Helsinki
Lauredi zopet {rumena Vozači z zadnjih mest
majica*. - Povprečen plasma Bartalija -na lestvici v včerajšnji etapi med prvimi
VRSTNI RED :
1. Coppi (It.) 1.32:59; 2. De-cock (Belg.) 1.33:33; 3. Papazin (Pariz) 1.34:18; 4. Bresci (It.) 1.34:21; 5. Lauredi 1.34:22; 6. Van Est (Hol.) 1.34:26; 7. Metzger (Sv.) 1.34:35; 8. Ketoaili (Sev. Afrika) 1.34:40; 9. Magni (It.) 1.34:44; 10. Gauthier (Fr.)1.34:45.
NANCY 1, — 40 stopinj vto. čine je bilo v senci in gledalci, k; so napolnili robove cest ob skoraj vsep 60 km ceste iz Metza v Nancy, so od silne vročine komaj stali na nogah. Toliko slabše je seveda bilo s tekmovalci, zlasti onimi, ki so star-tali y popoldanskih' urah. O tem priča tudi vrstni red, kjer je med prvo dVajsetorico mnogo vozačev, ki zavzemajo na lestvici zadnja mesta in so vozili v zgodnjih jutranjih urah. Bresci, Metzger in Kebaili ima. jo n.pr. boljši čgs od prvega na lestvici Magnija, Bartalija, Robiča, Geminianija. Tq vsekakor ni realno in zato ne moremo reči, da bi današnja etapa dala pravo sliko vrednosti moči na bojišču.
Sigurno je samo eno: da je Coppi nadmočen. Njega ni ovirala vročina, zmagal je kljub raztopljenemu katranu, ki se je prijemal koles in brizgal na tekmovalce, da so bili kot dimnikarji.
Povprečna brzina zmagovalca je okoli 38,700 km na uro in je zelo visoka za strašne pogoje, v katerih so vozili. Coppi je uporabljal težke prestave, kakršne si lahko privošči brez škode le šampion njegovih kvalitet.
Drugo mesto predstavlja velik uspeh za Belgijca Decocka. 44 sekund je zaostal za Coppi-
prečen; 1:36.10. Z njim je zavzel danes 22. mesto.
Jutri je na vrsti prva gorska etapa — Nancy — Mulhouse, dolga 292 km. Tekmovalci bodo morali preko šestih vrliov, od tega bosta dva II. kategorije (20 sekund odbitka na času) ter dva III. kategorije. Prvo bo. do vozili preko Bussenga (754 m), nato čez Ballon D’Alsace (1170 m); sledf Hundsrueck (752 m). 34 km pred ciljem je vrh II. kategorije Amic (828 ra).
Selekcija b0 huda. Upamo, da bodo slabši tekmovalci prišli na cilj v predpisanem času .Drugače se nam lahko zgodi, da
bodo privozili v Pariz v dvajsetih. V današnji etapi bi deset tekmovalcev bilo izločenih, ako komisija zvečer ne bi raztegnila maksimalnega časa za 20 odstotkov!
JACQUES COPAIN LESTVICA :
1. Lauredi (Fr.) 38.03:25; 2. Magmi (It.) 38.03:35; 3. Coppi (It.) 38.07:48;	4. Close (Bel.)
38.08:19; 5. Van Der Stock (Bel.) 38.09:01; 6. Carrea (It.) 38.11:15;
7. Goldsohmidt (Luks.) 38.18:49;
8. Bartali (It.) 38.14:04; 9. Van Est (Hal.) 38.14:26; 10. Voorting (Hol.) 38.15:27.
BEOGRAD, 1. — Na svojem plenarnem sestanku je jugoslovanski olimpijski odbor razpravljal o udeležbi na olimpijskih igrah v Helsinkih. Sklenjeno je bilo, da se prireditvenemu odboru’ prijavi naslednje ekipe:
1. Lahkoatletsko moštvo z 22 člani (18 tekmovalcev, 2 trenerja, maser in funkcionar). To je bilo določeno preden so bili znani rezultati tekmovanja v Zagrebu, ki so ekipo povečali.
2. Boksarsko moštvo s 4 člani (trije tekmovalci in funkcio. nar).
3. Veslaška ekipa s 15 člani (13 tekmovalcev, trener in funkcionar).
4. Telovadno moštvo z 20 čla. ni (17 tekmovalcev, 2 sodnika in funkcionar).
5. Plavalno in vaterpolo moštvo s 17 člani (14 tekmovalcev, trener, sodnik in funkcionar).
6. Moštvo v rokoborbi s 4 člani (3 tekmovalci in funkcionar).
7. Jadralno in kajakaško moštvo s 7 člani (fi tekmovalcev in funkcionar).
8. Strelsko moštvo z 8 člani (6 tekmovalcev, trener in funkcionar).
9. Nogometno moštvo s 25 člani (18 igralcev, trener, sodnik, maser, zvezni kapetan in trije funkcionarji).
Skupno z zdravnikom in vod-stvom bo jugoslovanska ekspedicija štela 130 ljudi.
Jugoslovanski šahisti
za helsinško olimpiado
HELSINKI, 1. — Jugoslavijo bodo zastopali na olimpiadi v Helsinkih naslednji šahisti; Gli-gorič, Rabar, dr. Trifunovič, Pirc. Rezervi: Fuderer in Milič.
de, ki teži za tesno povezavo evropskega sveta in ostalih evropskih skupnosti. Skupščina premogovega in jeklarskega poola, ki bi lahko proučila francoski načrt, se bo sestala pod pokroviteljstvom evrop. skega sveta in na sedežu tega sveta. Poleg tega bodo delegati na tej skupščini isti kakor na posvetovalni skupščini v Strassburgu.
Potem ko je poudaril namen francoske vlade, da bi se skup. ščina ne omejila na šest držav premogovne in jeklarske skupnosti, je Schuman dodal: «Naš namen je, razširiti osnovo te evropske politične skupnosti tako z dokončnimi pristopi, kakor tudi v obliki združenj, za katere bi bile določene posebne vezi«. Minister je ugotovil, da bi v taki obliki lahko pristopila k skupnosti tudi Anglija.
Naknadno je Schuman opozoril, da je 38. člen sporazuma o evropski obrambni skupnosti predvideval tudi proučitev načrta, nanašajočega se na u-stanovitev evropske politične oblasti Ta naj bi bila ustanov. Ijena po ratificiranju pogodbe CED in prav zato. ker do te ratifikacije ne more priti takoj, predlaga francoska vlada proučitev že omenjenega načr. ta s pomočjo premogovne in jeklarske skupnosti.
Končno je Schuman potrdil, da bo Francija predlagala kot sedež te visoke oblasti Strass-burg, ki naj bi bil obenem se. dež skupščine in ministrskega odbora premogovne in jeklarske skupnosti.
KINO
»Prišel je kavalir«, «Leteči vragi«, J.
Gozdni požari v Franclji
BORDEAUX, 1. — v zadnjih dneh so plameni uničili na področju Lot-Et-Garonne in Giron-de nad 1500 hektarov gozdov. Pri požarih doslej ni bilo žrtev.
Jasno je, da se bodo morali ameriški atleti spoprijeti na olimpijskih igrah tudi s tekmo-valci, ki so bili še do pred kratkim njihovi kolegi v moštvih ameriških visokih šol. Med tujimi študenti, ki študirajo na ameriških kolegijih, je namreč 36 takih, za katere je skoro gotovo, da bodo na-stopili na olimpijskih igrah v državnih reprezentancah svojih držav.
Tako je na primer Avstralija že določila v svojo olimpijsko reprezentanco štiri atlete, ki zdaj študirajo v Združenih državah in sicer tri plavalce in enega tekača. Ti so: svetovni prvak v prostem plavanju John Marshall, ki je študent univerze Yale; plavalec v prostem stilu Garrick A-gnew, ki študira na ohijski u-niverzi, prsni plavalec John Davies iz michiganske univer-
DOMA VZGAJAJO NASPROTNIKE
Inozemski Študenti ameriških univerz bodo hudi konkurenti, ker dobro poznajo svoje gostitelje
- ________________  ze	ter	tekač	Morris	Currotta
jem, k»r je najboljše izpričevaJs kolegija v Seton Hallu, ki je
' dosegel odlične čase v teku na
lo. Lauredi je zopet «rumena majica«. Na cilj je privozil z naskokom 22 sekund pred Ma-gnijem, ki danes ni bil razpoložen.
Za Bartalija niso podobne preizkušnje, kljub temu pg se je pomaknil z devetega mesta n a osmo. Njegov čas je pov-
400 m.
John Marshall, ki ima štiri svetovna prvenstva v prostem plavanju, je postavil na ameriškem medkolegijskem prvenstvu nov rekord na 1500 m prosto s časom 19:03,7. Prsni plavalec John Davies, ki je na
olimpijskih igrah leta 1948 za. sedel četrto mesto prav tako upa, da se bo tudi letos odlično uveljavil.
Z ozirom na svoje ameriške rekorde pridejo v poštev za sestavo državnih olimpijskih reprezentanc tudi ti-le tuji plavalci, fci študirajo na ameriških visokih šolah; plavalec prostega stila Graham John-ston iz Južne Afrike, ki študira na univerzi v Oklahomi; kanadski prsni plavalec Leo Portelance, njegov univerzitetni tovariš, in še trije Kubanci iz iste univerze: Nicasio Silverio, Arsenio Gonzales in Luis Masforroll. Posebno zadnji ima odlične rezultate v plavanju na kratke proge.
Dva najboljša kanadska plavalca, ki sta tudi na zadnjih olimpjskih igrah plavala v kanadski državni reprezentanci, študirata v Kaliforniji: Jerry M c Namee, ki študira na juž-nokalifornijski unizervi, in Al. len Gilshrist s kolegija v Full-tertonu.
Največ tujih atletov študira na michiganski univerzi. Med njimi je dvet Kanadčanov, en Panamec in en Sved, Roland Nilsson, ki je postal na kolegijskem lahkoatletskem mitin-gi Srednjega zahoda prvak v metu krogle, ki jo je vrgel 15,91 m daleč in s tem postal tudi švedski državni prvak.
Kot na prejšnjih olimpiadah vidijo tudi letos v skandinavskih atletih favorite v teku na dolge proge. Sved Alf Holm-berg, Norvežan Frederick Eck. hoff in Finec Denic Johansson najdejo poleg svojega študija na ameriških visokih šolah tudi dovolj časa za priden trening.
Holmberg, ki je odličen tekač na 1500 m, je nastopil lansko leto v «teku čez drn in strn» za tennessesko univerzo. Eckhoff, ki študira na oklahomski univerzi poljedelstvo in rudarstvo, je prišel v Združene države po prizadevanju ameriškega tekača na dolge proge Freda Wilta. Eckhoff je
■V.%W.V/AWA.AVW.
zmagal že v prvi tekmi na kolegijskem lahkoatletskem mitingu, kljub temu da je imel zlomljeno koščico v stopalu in da vso zimo ni nič tekel.
Čeprav se je Johansson komaj pojavil v ameriški lahko-atletiki, se je že močno uveljavil. Na olimpijskih igrah leta 1948 se je v finalnem tekmovanju na 1500 m ves čas hudo boril z Američanom Don Gehrmannom. Nobeden od nji. ju ni dosegel katerega od prvih mest, vendar upajo, da bosta letos oba znatno izboljšala svoje čase v Helsinkih.
Ostali tuji študenti, ki so kandidati za olimpijska moštva svojih držav in ki so sedaj čla. ni ameriških visokošolskih klubov, so tekači: Herb Mc Ken-ley in Basil Mc Kenzie z Jamajke, brata Sam in Doug La Beach iz Paname ter irski lah. koatleti; John Barry, j p. Reardon in Cumming Clancg s kolegija v Villanovi, in George Rhoden ter Lance Thompson na državnem kolegiju v Morganu. Rhoden je s časom 45,8 sekund svetovni prvak v teku na 400 m. Eden njegovih največjih tekmecev na letošnji olimpiadi bo verjetno Kanadčan Jacfc Carroll z michiganske univerze.
CARL SHEPHERD
LONDON, 1. — Predstavnik najvišje angleške sodne oblasti lord Goddard si je po kratkem premisleku, potem ko se je usedel na predsedniški sedež londonskega sodišča, snel lasuljo, kajti vročina je bila vsekakor prehuda. Z vzdihom olajšanja so ga takoj posnemali vsi ostali prisotni sodniki. V nekaj minutah se je hvalevredna pobuda lorda achief justice« razširila po vseh ostalih sodnih dvoranah.
Pretekla noč je bila v Angliji ena..naji>olj vročih, kar jih pomnijo v zadnjih petih letih. Vendar meteorološki strokovnjaki tolažijo ljudi in obetajo dotok hladnejšega zraka. Medtem pa se na Danskem hvalijo z znosno temperaturo, ki ni presegla 21 stopinj. V Parizu je temperatura dosegla danes okrog 30 stopinj. Vse drugače Pa je v Italiji, kjer so n. pr. v Novari ob 11. dopoldne zabeležili 39 stopinj v senci.
V TRSTU
Rcssetti. 16.30:	»Nemirna kri«,
Raf Vallone.
Excelsior. 16.30: «Dva tedna ljubezni«, J. Povvell.
Nazionale. 16.30: «Beg ljubezni«, C. Webb.
Fenice. 16.30: ((Samostanski zvonsj* C. Colbert.
Fllodrammatico. 16,30: «Zlg krvi« Alan Ladd.
Arcobaleno. 16.30: »Zloglasni hotel«, Francoise Rosay.
Astra Rojan. 16.30: «Pigmejski otok«, J. VVeissmuller.
Alabarda. 16.00: »Znamenje odpadnika«, R. Montalban . Armonia. 15.30: »Kapitan Gary», J. Han.
Ariston. 16.00:
T. Scotti.
Aurora. 16.30:
Wayne.
Garibaldi. 15.00: »Filomena Man-turano«. E, in T. De Filippo. Ideale. 16.30: «Zopet videti«, M.
Lakvvood.
Impero. 16,CO: «Marakatumba, toda ni rumba«, R. Rascel Italia. 16.00: «Nebo lahko čaka«, E. Lubitsch.
Kino ob morju. 16.30: « Zbogom Mimi«, M. Eggerth.
Moderno. 17.00:	»Bolje v sredo
kot lev«, H. Lloyd.
Savona. Zaprto zaradi počitnic. Viale. 16.00:	«Kirurgov	roman«,
V. Francen.	,
Vittorio Veneto. 15.45: »Stvar z drugega sveta«, M. Sheridan. Azzurro. 16.00: ((Lestev v raj«, D Niven.
Belvedere. 16.00: «Senca preteklosti«, J. Cravvford.
Marconi. 16.30: «Malezija», j. Stevvart.
Massimo. 16.30: «Morski demoni«, W. Mc Lagien.
Novo cine. 16.30: «Zadnja etapa«, Odeon. 16.00: «Pepelka» od Walt
Disneya.
Radio. 16,00: »Obzidje Malapage«, Isa Miranda.
RADIO
JIItiOKLOVANHKE CONE TRSTA
254,6 ra ali 1178 kc
SREDA, 2. julija 1952
5.45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 13.30 Poročila. 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Domači zvoki. 14.15 Slike s Primorskega festivala v Ajdovščini. 14.20 Od Triglava do Jadrana. 18.30 Križem po naši diskoteki. 19.15 Poročila. 21.00 Koncert Komornega zbora iz Trsta «Od Palestrine do danes«. 21.30 Glasbeni portreti' skoz svet in čas. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila.
„AROMA"
naravno
sirišče
izdelovanje vseh vrst proizvaja
„AROMA"
sira
Reka III., Račkoga 38. Izdelek odobren od zdravstvene inšpekcije
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 15. do 20. ure.
TRST - Ul. Torrebianca št. 43
(vogal Ul. Carducci)
TRST h.
306.1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila, 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Pestra operetna glasba. 14.C0 Poročila. 14.15 Lahke melodije. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Bruch: Koncert št. 1 v g-molu. 18.40 Iz Lisztovh del. 19.15 Zborovska simfonična glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Koncert sopranistke Ondine Otte. 21.00 Vokalni kvartet. 21.20 Haendel: Alcina — baletna suita. 21.30 Pestra operna glasba. 22.00 Mendelssohn: Simfonija št. 5. 22.28 Slavni pianisti. 23.00 Glasba za harfo in orgle. 23.15 Poročila.
TRST I.
7.45 Jutranja glasba. 11.00 Simfonična glasba. 14.00 Francoske pesmi. 14.20 Tretja stran. 14.30 Slavni solisti. 17.00 Orkester. 17.30 Spored BBC, 17.55 Plesna čajanka. 18.25 Kolesarska dirka po Franciji. 19.20 Pozabljene pesmi. 19.50 Športne vesti 20 16 Aktualnosti. 21.00 Saloigra ‘«Prva ljubezen«. 23.00 Kolesarska dirka, 23.30 Piesna glasba,
MUOVKMIJA 327.1 rn 202,1 m 212,4 m 12.00 Opoldanski koncert. 12.30 Zabavna glasba. 13.20 Spored slovenskih narodnih pesmi. 14.10 Melodije raznih dežel. 18.30 Lahka glasba. 18.40 Igrajo Veseli godci 19.10 Partizanske pesmi ln koračnice. 19,30 poročila. 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Veliki zabavni orkestri. 20.30 F. M. Dostojevski: Njegova prevzvišenost s sela Stepančikova. 21.30 Odlomki iz VVagnerjevih ooer. 22.60 Poro-I čila. 22.53-23.00 Nočni koncert.
ChcCilet)
21.
Prei/eticl prof. dr. Fr. Bradač
»No, dobrih sedem milj«.
»Ali je pot dobra?«
«Ne!»
Po tem lakonskem odgovoru in ko je, kakor se je zdelo, napasel svojo radovednost, je začel rdečelasec spet delati
«Radi bi pri vas tega konja vhlevili. To bi šlo, kaj ne?« je dejal gospod Pickvvick.
»Bi radi spravili konja pri meni? — Tako?« je ponovil rdečelasec, naslonjen na lopato.
«No, da«, je nadaljeval gospod Pickwick, ki se je medtem približal s konjem vrtni ograji.
«Zena!» je poklical mož z rdečimi lasmi. Upiral je pogled v konja — cžena!«
Velika, koščena žena je stopila iz hiše.
»Ali lanko spravimo tega konja pri vas, dobra gospa?« je rekel gospod Tupman v najpriliznjenejšem tonu in se ji bližal.
Zena je nezaupljivo pogledala njega in njegove tovariše, rdečelasec pa ji Je nekaj šepetal na uho.
«Ne«, je odgovorila po kratkem premišljevanju, «ne rlskiram«.
«Riskirati?» je vzkliknil, gospod Pickvvick; »česa se neki bojite, dobra gospa?«
»NI še dolgo, ko smo imeli sitnosti«, Je rekla žena in ?la nazaj v hišo; «nočem imeti nič opraviti s tem«.
* No, kaj takega se mi v življenju še ni pripetilo«, — je rekel gospod Pickvvick, skrajno začuden.
«Jaz — jaz res mislim«, Je šepetal, gospod Winkle svojim prijateljem, »da menita, da smo prišli do konja na nepošten način«.
«Kaj?» je vzkliknil gospod Pickvvick v navalu skrajne ogorčenosti. Gospod Winkle je ponižno ponovil svojo domnevo.
»Hej, prijatelj — tamle«, je jezno rekel Pickvvick, »menda ne mislite, da smo konja ukradli?«
«Prepričan sem«, je odvrnil rdečelasec srdito, pri čemer so mu šla usta od ušesa do ušesa, Sel za ženo ln zaloputnili vrata za seboj.
«Kakor sanje, gnusne sanje«, je vzkliknil goapod Pickvvick. «Ves dan se vlačimo s tem strašnim konjem, ki se ga ne moremo iznebiti!«
Potrti Pickvvickovci so šli dalje in vlekli za seboj veliko žival, ki je že vsem presedala.
Bilo je že pozno popoldne, ko so štirje prijatelji s svojim četveronožnlm tovarišem krenili na stransko pot, ki je peljala v Dingley Dell; čeprav so bili že tako blizu svojemu cilju. Jim Je vendar veselje, ki bi ga bili sicer občutili, bistveno skalila misel, na njihov čudni pojav in smešni položaj. Raztrgana obleka, opraskan obraz, prašni čevlji, izmučenost in povrhu še konj, usodni konj! O, kako je gospod Pickvvick preklinjal žival! Zdaj pa zdaj Jo je pogledal sovražno in maščevalno; več ko enkrat Je preračunal, koliko bi ga veljalo, če bi mu prerezal vrat; in zdaj je bila desetkrat hujša skušnjava, da bi jo usmrtil ali pa izpustil v širni svet. Toda iz zlonosnega premišljevanja ga je prebudil nepričakovani prihod gospoda Wardla in rdečeličnega mladeniča, ki sta pri nekem ovinku nenadoma stala pred Pickvvickovci.
»Presneto dolgo vas ni bUo«, je začel gostoljubni stari gospod. »Ves dan sem vas čakal. In kako ste izmučeni! Upam, da niste utrpeli škode? — Me zelo veseli, da slišim to. — Prevrnili ste se? — I no — to se tukaj Cesto pripeti. Joe, — presneti fant,
že zopet spi. — Joe, vzemi gospodu konja in ga pelji v hlev«.
Joe se je s konjem počasi vlekel za njimi, gospod Wardle je peljal svoje goste naprej ter jim izrazil svoje sočutje zaradi njihovih dogodivščin, kolikor so mu jih zaupali. Stopili so v Kuhinjo.
»Tu vas hočemo predvsem nekoliko restavrirati«, Je rekel stari gospod, »in potem vas bom peljal k družbi v sobo. Ema — višnjevke — Jan, šivanko in sukanec. — Mary, vode in brisače! Hitro, podvizajte se, dekleta!«
Medtem ko so tri zdrava dekleta hitela, da izpolnijo njegove ukaze, sta vstala dva služabnika debelh glav ln okroglih obrazov s klopi ob ognjišču - kjer sta, dasi je bil maj, čepela pri ognju, kakor da je božic — ter vzela brž loščilo za čevlje In ščetl ter se lotila dela.
«Podvizajte se!« je kričal gospod iznova.
Toda to izpodbujanje je bilo nepotrebno, zakaj že je ena izmed služkinj nalivala višnjevko, druga Je nesla brisače, in medtem ko je eden Izmed slug prijel nogo gospoda Plckwicka tako krepko, da ga je malone, spravil iz ravnotežja, ter mu začel čistiti čevelj s tako gorečnostjo, da so se gospodu Pickvvlcku vnela kurja očesa, je drugi s ščetjo obdeloval obleko gospoda Wlnkla in pri tej operaciji tako hropel ln sopel, kakor večkrat hlapci, če čohajo konje.
Ko se je gospod Snodgras umil, se je postavil s hrbtom proti ognju ter se razgledoval po kuhinji, srkaje svojo višnjevko. Popisuje jo kot velik s pečnicaml tlakovan prostor z obširnim ognjiščem strop je bil okrašen z gnjatmi, slanino in kitami čebule, stene z biči, konjsko opravo in staro zarjavelo puško, pod katero je bilo zapisano, da je nabita; kar Je — po istem viru — pred petdesetimi leti tudi res bila. V enem kotu Je stala častitljiva stara stenska ura in druga srebrna iste starosti je visela nad kuhinjsko mizo na enem izmed številnih kavljev.
»Gotovi?« je vprašal stari gospod, ko so se gostje umili', oščetlll in napili žganja.
»Prosim«, je odgovoril gospod Plokwlck.
»Izvolite, prosim, za menoj«, je nadaljeval gospod Wardle ter peljal restavrirane Pickwickovce po nekoliko temnih hodnikih v sobo. Gospod Tupman se jim je pravočasno spet pridružil. ko je bil nekaj trenutkov zaostal, da bi ulovil poljub pri Emi, ki pa ga je primemo poplačala s sunki in praskami. Slednjič so prišli k vratom salona.
»Pozdravljeni pri nas!« je rekel gostoljubni gospod, odprl vrata vstopil v salon, da bi javil njih prihod. «Bodite pozdravljeni, gospodje, na Manorskl farmi!«
SESTO POGLAVJE
Starodobna igra. Pastorjeva pesem. -- Povest o povratku deportiranca.
V stari sobi je bilo zbranih več gostov, ki so vstali ko so vstopili gospod Pickvvick in njegovi prijatelji. Gospod Wardle je predstavil tujce z vsemi pristojnimi formalnostmi in gospod Pickvvick sl je medtem lahko ogledal osebe, v katerih družbi je bil, ter domneval njih stan in značaj - kar je prav rad delal, kakor mnogi drugi veliki možje.
Zelo stara dama v obledeli svileni obleki in visoki oglavniol — gospoda Wardla mati je sedela v desnem kotu ob kaminu, kjer so krasili steno razni dokazi njenega okusa — ki mu je ostala zvesta od mladih let do danes — v podobi starih vzorcev, pokrajin iz volnene preje iste starosti ter carmolsinovih svilenih držajev čajnikov iz modernejše dobe. Teta, obe mladi dami in gospod Wardle so tekmovali, kdo ji bo izkazal večjo pozornost. Gospod Wardle je imel v roki njeno slušalko, teta pomarančo, ena gospodična dišavnico, druga pa i1 Je skrbno urejala blazine, na katere se je babica naslanjala. Nasproti je sedel star gospod plešaste glave ter prijaznega in dobrohotnega obraza — duhovnik iz Dingley Della, zraven njega njegova zakonska polovica, krepka, cvetoča stara dama. ki se je zdela posebno spretna ne-le v pripravljanju okrepčil, ki razvedre srce drugih, ampak tudi v tem, da Jih je i sama zdaj pa zdaj poskusila	(Nadaljevanje sledi)
Glavm urednik BRANKO BABIC,- Od*, urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI *t 6, III nad. - Telefon Stev. »3-804 i? Ji"638- ~ PoStnl Predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. - Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8.30 . 12 In od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm viStne v *irlnl 1 stolpca: trgovski 60, flnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski aavod ZTT. — Podruž.: Gorica Ul. 8. Pelllco l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl S0ia-I. Tei 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repuo. Jugoslavija: Izvod 10,mesečno 210 din. -PoStnl tekoči račun za STO . ZVU. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inuzemskega tiska Llubijana TyrSeva 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D.ZO.Z. . TRST.