LETO XLV, ŠT. 33     PTUJ, 20. AVGUSTA 1992 CENA 45 TOLARJEV
POZOR -
nevarnost požara!
Zaradi dolgotrajne suše je velika nevarnost požarov
v naravi. Omejeni požari so se ob cestah in neurejenih
odlagališčih odpadkov že pojavili, zato moramo biti še
posebno previdni pri odmetavanju raznih predmetov in
kurjenju v naravi. Najnevarnejši so ogorki in steklo, ki
ob močnem soncu lahko povzročijo samodejni vžig. Se-
daj je tudi čas počitnic in veselih piknikov. Predvsem
po takšnih veseljačenjih moramo paziti, da bomo zapu-
stili mesto veselja šele po tem, ko smo se prepričali, da
smo ogenj dokončno pogasili. Občinski požarni
inšpektor Edvard Kozel sporoča občanom, naj po-
skušajo vsak ogenj, ki bi ga opazili, takoj pogasiti ali
obvestiti o požaru policijsko postajo po telefonu števil-
ka 92. Prav tako opozarja občane in podjetja, da v tem
času ni dovoljeno kuriti odpadkov, če ni izbrano res
varno mesto kurjenja. Nekateri viri požarne vode so že
usahli, zato je odvzem možen le iz hidrantnega om-
režja.
Veliko zanimanja za
ocenjc^vanje vih
Zanimanje za ocenjevan-
je vin iz leta v leto narašča
ne le pri potrošnikih, am-
pak tudi med vinogradni-
ki in vinarji. To velja tndi
za ocenjevanja slovenskih
vin na sejmu VINO in na
Kmetijsko živilskem sej
mu v Gornji Radgoni. Za
primerjavo naj navedem,
da so za ocenjevanje na
sejmu VINO, slovenski vi-
nogradniki leta 1991 prija-
vili 344 vzorcev vina: 19
vinogradniških in vinar-
skih podjetij 90 vzorcev in
prejelo 10 Velikih častnih
diplom z veliko zlato me-
daljo, 33 Velikih častnih
diplom z zlato medaljo in
47 Velikih častnih diplom
s srebrno medaljo.
66 zasebnih vinogradni-
kov je poslalo 161 vzorcev
vin in prejelo 4 (I/VZL)
medalje, 51 (I/ZL) in 104
(I/SR) medalj ter 2 Častni
diplomi. Upoštevati je, da
jih 17 ni moglo dostaviti
vina v Gradec, kjer so to
leto vino ocenjevali!
Letos so za sejem VINO
slovenski vinogradniki
prijavili 362 vzorcev: 19
vinogradniških in vinar-
skih podjetij jih je poslalo
126 in za to prejelo 9
(I/VZL), 24 (I/ZL), 61
(I/SR) medalj in 26
Častnih diplom.
87 zasebnih vinogradni-
kov je poslalo 236 vzorcev
vina in prejelo: 9 (I/ZL) in
107 (I/SR) medalj ter 81
Častnih diplom in 1 priz-
nanje za sodelovanje.
Za Kmetijsko živilski se-
jem (KŽS) v Gornji Radgo-
ni je 144 slovenskih vino
gradnikov leta 1991 posla-
lo v ocenjevanje 331 vzor
cev vina. Letos pa je 120
vinogradnikov, od teh 17
vinogradniških in vinar-
skih podjetij, poslalo 69
vzorcev, 103 zasebni vino
gradniki pa 178 vzorcev
vina.
Izmed teh so prejeli na
ziv ŠAMPION 1992: Laški
rizling suhi jagodni izbor
(Čurin-Prapotnik); Sauvi-
gnon 91 (VINAG) in Capris
rdeči 89 (VINAKOPER).
Naziv PRVAK 1992 (po sor
tah) pa 14 vzorcev vino-
gradniških in vinarskih
podjetij ter 8 vzorcev za
sebnih vinogradnikov.
Štefan Kuhar
Mega
roh iur
Vsi ljubitelji rokovske
glasbe boste lahko na kon-
certu, ki ho jutri na
Muršičevi 7 (na starem ko-
pališču ob Dravi) spremljali
vse rok skupine iz domačih
logov. Organizator koncerta
je TIC Ptuj, ki tudi napove-
duje, da bo to zares mega
rok žur. Zurirati se bo
pričelo ob 18. uri, predpro-
daja vstopnic pa je še danes
v TIC-u po 100 tolarjev, na
dan koncerta pa po 150 to-
larjev. M.SI.
KATASTROFALNA SUŠA
Poljščine propadajo, travniki so že zdavnaj do konca požgani od vročega sonca in pomanjkanja vlage. Vsi skupaj se zaman ozi-
ramo v jasno in pekoče nebo. NI obetajočih oblakov, nI odrešilnega dežja. O posledicah suše in ukrepih pišemo na strani 7. JB
Lepa vrata —
sicrbnih meščanov
Kot smo že poročali so se v
Turističnoinformativnem centru
(TIC) v okviru priprav na turi-
stično leto 1993, ki ga organizi-
ra Turistična zveza Slovenije in
ministrstvo za turizem Republi-
ke Slovenije pod geslom: "Po-
metimo pred svojim pragom",
odločili za obnovo mestnih
vrat. Kot nam je povedala Sonja
Čemčič, ki je strokovni vodja
centra, je Belinka že pristala na
sponzorstvo. Seveda bo pri ob-
novi mestnih vrat sodeloval Za-
vod za varstvo naravne in kul-
turne dediščine s svojimi stro-
kovnjaki.
V Turističnoinformativnem
centru so nam tudi povedali, da
bi radi v tej akciji obnovili čim
več ptujskih mestnih vrat. K so-
delovanju pa vabijo tudi vse
pleskarje, kr bi s svojimi storit-
vami prispevali k uspešnosti ak-
cije. Ptujčani, če so tudi vaša
vrata stara in potrebna obnove,
sporočite to TIC - u. Pomagali
vam jih bodo obnoviti, seveda
vas prosijo za sodelovanje.
<L» MU <l>
«TN    ^    «IN
Belinka bo v akciji, ki se bo
začela 5.septembra obnovila na-
slednja vrata:
Grajska vrata - vhod na dvo-
rišče, Karlov portal, stranska
vrata cerkve Sv. Jurija, župnišče
na Slovenskem trgu 10, vhodna
vrata v mestno hišo , Srbski trg
1 vhod na občino, vhodna vrata
policije na Krempljevi 2 in vra-
ta na Slovenskem trgu 6,
Prešernova     13,    Prešernova
17,Prešernova 27, Prešernova
22, Cankarjeva 7, Jadranska 18,
Aškerčeva 5, Jadranska 5,
Krempljeva 2, Krempljeva 6,
Bezjakova 12.
Kot sponzorji pa bodo pleskarji
brezplačno obnovili še naslednja
vrata: Marjan Lozinšek bo obnovil
vrata na Prešernovi 3, Vladimir
Trstenjak bo poskrbel za lepši iz-
gled kar štirih vrat in sicer na Ja-
dranski od št.l do št.4. Stara me-
stna vrata bosta obnovila tudi
Venčeslav Galun in Mizarstvo
Forbici.
Vsi tisti obrtniki, ki bi radi pri-
spevali k lepšemu izgledu mestnih
vrat lahko sovje usluge prijavite v
Turističnoinformativnem centru
na Ptuju Slovenski trg 14.
lepo urejena vrata pomenijo, da
za njimi stanujejo skrbni meščani.
Slodnjak
V Hipovimim
Sobotna Mipova noč se je za
veliko obiskovalcev končala v
nedeljo zjutraj. Približno 3500
gostov je popilo 1500 litrov vi-
na, 1000 steklenic piva, 1500
skodelic kave, 2500 steklenic
ore in pojedlo 400 kilogramov
mesa. Na tokratnem 10.
srečanju Mipovih kupcev so
med lističi 1037 strank izžre-
bali 17 nagrad. Plesalci in
plesalke so se ob zvokih Ekar-
ta zavrteli, če verjamete, se-
dem-milijonov krat, v nedeljo
zjutraj pa so gasilci iz Spu-
hlje, delavci Komunalnega
podjetja in delavci Mipa po-
metli nešteto ogorkov in dru-
gih smeti, nato pa trg pred
Blagovnico generalno očistili
in oprali.
^ Se bi ustavila ali ne, se
sprašujeta ob 19. uri ob po-
gledu na že povsem zasedene
mize pred Blagovnico. Kako
sta se odločila, nam seveda ni
znano, saj smo že v nasled-
njem trenutku usmerili fotoa-
parat drugam. Lahko pa nam
sporočita!
Posnetka in besedilo: McZ.
XXIIL FESTIVAL
DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ V2
4.-6. SEPTEMBER 1992
2 — DOMA IN PO SVETU
20. AVGUST 1992
TEDNIK
BOSNA IN HKRCECiOVI-
NA: General nekdanje JLA
Mladič je letalstvo OZN ob-
tožil, da je bosanskim brani-
teljim pred kratkim odvrglo
orožje. Na osnovi te^a je za-
trdil, da bo sestrelil letala
OZN. S tem je samo še dodat-
no prestrašil predstavnike
držav, ki se že tako dolgo
odločajo ali bi v Bosni in Her-
cegovini vojaško posredovale.
Končno se je enemu izmed
konvojem s humanitarno po-
močjo uspelo prebiti do Go-
ražda. Razmere v tem mestu
so grozljive, ravnatelj tam-
kajšnje bolnice pa je zaprosil
za pomoč, saj strahotne vojne
rane operirajo brez primerne
opreme in zdravnikov.
Tudi londonska konferenca
o razmerah po propadu Jugo-
slavije se je klavrno kočala.
Zapustil jo je Alija Izetbego-
vič, ki je najbrž zaslutil, da se
obeta delitev Bosne in Herce-
govine.
ZDA: Z neukrepanjem ZDA
v nekdanji Jugoslaviji se vse
bolj majejo tudi možnosti Ge-
orga Busha na prihodnjih
predsedniških volitvah. Po
zadnjih javnomnenjskih razi-
skavah vodi njegov protikan-
didat Clinton že kar za 20 od-
stotkov. Ameriška javnost pa
Busha vse bolj obsoja tudi za-
radi tega, ker nenehno grozi
Iraku z vojno intervencijo,
tam pa, kjer je ta potrebna, ne
naredi ničesar.
KUBA: Nezadovoljstvo s
predsednikom Fidelom Castrom
je zelo močno. Poznavalci na-
povedujejo, da bo tam kmalu
prišlo do nemirov. Predsedniko-
va sestra Juanita Castro mu je
poslala odprto pismo, v katerem
ga poziva naj odstopi, saj Kuba
nima zaveznikov ne na poli-
tičnem ne na gospodarskem po-
dročju, njenemu narodu pa naj
omogoči, da začne uživati svo-
boščine, ki mu pripadajo.
INDIJA - PAKISTAN: Dve
državi, ki imata že zelo dolgo
slabe odnose, sta se odločili se-
sti za pogajalsko mizo. Posebej
so njuni odnosi poslabšani zara-
di Kašmirja, obe strani pa se
obtožujeta, češ da druga muči
njene diplomate. Pred sestan-
kom na vrhu sta se nekajkrat že
sestala zunanja ministra, ki pa
dlje od vljudnostnih fraz nista
prišla.
NEMČIJA: Zdravniki so ugo-
tovili, da je nekdanji nemški vo-
ditelj Erich Honecker neozdra-
vljivo bolan in njegovo zdrav-
stveno stanje ne omogoča, da bi
ostal v zaporu ali celo stopil pred
sodišče. Kot je znano naj bi mu
sodili zaradi ubojev ubežnikov
ob berlinskem zidu. Obtožen naj
bi bil za 49 takih ubojev.
ITALIJA: V italjanski vladi
so se odločili, da bodo na jugu
države, na Sardiniji, naredili red
in zatrli mafijo, ki je prevzela
oblast. Vendar organizirani krimi-
nalci na jugu države ne po-
puščajo. Italijansko vojsko so ta-
koj napadli s podtaknjenimi bom-
bami. Tisk se sprašuje ali ima ita-
lijanska država na tem območju
sploh še kakršnokoli moč in ali ni
tam že zdavnaj izgubila suvere-
nosti. Na jugu države je trenutno
sedem tisoč dodatnih vojaških
enot, ki pa naj bi opravljale poli-
cijske posle.
BLIŽNJI VZHOD: Arabske
države so zelo pozorne na vsa-
ko potezo ameriškega predsed-
nika glede Izraela. Ta je pred
kratkim Izraelu odobril veliko
posojilo v znesku deset milijard
dolarjev. Arabske dežele meni-
jo, da bi lahko ZDA dale jam-
stva za posjilo samo pod pogo-
jem, če bi se Izrael javno obve-
zal, da bo prenehal graditi
židovska naselja na zasedenih
arabskih ozemljih. Sicer pa naj
bi se bližnjevzhodna pogajanja
nadaljevala 24. avgusta. Takrat
nekatere arabske države ne na-
meravajo sodelovati, če ne bodo
dobile pojasnil glede ameriških
posojil Izraelu.
pripravila: D. L.
Delavci Agisa
stavkali
Kljub izplačilu junijskih
osebnih dohodkov, ki so jih za-
posleni s pomočjo stavke le do-
bili, problemi ptujskega Agisa
še zdaleč niso končani.
V ptujskem kovinsko predelo-
valnem podjetju Agis so prete-
kli torek stavkali. Stavko sta or-
ganizirala Zveza Svobodnih in
Neodvisnih sindikatov. Poleg
zaposlenih so se je udeležili tu-
di delavci, ki so bili dotlej na
čakalnih dopustih.
Glavni razlog stavke je bil iz-
plačilo osebnih dohodkov za
mesec junij v znesku 11.693
SIT, zraven pa so stavkajoči
zahtevali še izplačilo regresa po
mesecih kot je bilo dogovorje-
no, moratorij na odpuščanje de-
lavcev ter pospešitev sanacij-
skega programa v podjetju.
Po pogajanjih stavkovnega od-
bora z vodstvom so s stavko še
istega dne popoldan prenehali,
saj je vodstvo potrebni denar
uspelo zbrati. Denar za izplačilo
junijskih osebnih dohodkov so v
Agisu sicer imeli že pred stavko,
zataknilo pa se je pri plačilu pri-
spevkov, ki so jih bili dolžni še
za meseca april in maj.
Čeprav je stavka v Agisu
končana, pa žal, problemi, ki
težijo Agis in ostala slovenska
podjetja kovinskopredelovalne
industrije še zdaleč niso rešeni
O sami stavki je direktor Agi-
sa Jože Botolin med drugim po-
vedal:"Današnja stavka je odraz
razmer, ki smo jim priča že od
maja tega leta. Zahteve stavka-
jočih so prav gotovo razumlji-
ve, saj delavci še do. tega dne
niso dobili izplačanega mini-
malnega osebnega dohodka.
Ker nismo uspeli odložiti pla-
čila davkov in prispevkov še za
aprilske in majske plače, niti
dobiti kreditov, da bi lahko te
prispevke poravnali, tako tudi
ne moremo izplačati plač. Uspe-
lo nam je zbrati denar za neto
plače in za povračilo stroškov
prevoza na delo, nismo pa spo-
sobni poravnati zapadlih obvez-
nosti iz prejšnjih dveh mesecev,
v skupnem znesku 39 milijonov
tolarjev. Že kar nekaj časa smo
poskušali na Ministrstvu za fi-
nance. Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja,
Zavodu za zdravstveno varstvo,
vendar povsod so nas odklonili,
ker to naj ne bi bilo v njihovi
pristojnosti. Le na Ministrstvu
za industrijo so nam odobrili 15
milijonov tolarjev, kar pa je
premalo, da bi se lahko rešili
vseh težav, predvsem okrog
plač."
"2e v drugi polovici tega leta
je prišlo do drastičnih spre-
memb na trgu,ki so močno vpli-
vale na obseg naše proizvodnje
in prodaje. Močno je padla pro-
daja v Sloveniji, izgubili pa
smo celotni jugoslovanski trg, z
izjemo manjšega dela na Hrvat-
skem. Strošek plač se je povišal
za več kot dvakrat, saj naš
proizvod prenese plače v struk-
turnem deležu od 26 do 30 od-
stotkov, zdaj pa te presegajo že
60 odstotkov tega. Delavci so
pokazali veliko potrpljenja in
razumevanja, kljub temu da ju-
nijske plače niso dobili do do-
ločenega roka. Zato je stavka
delavcev Agisa prav gotovo ra-
zumljiva in napram njej ne bo
nobenih ukrepov. Mislim pa, da
ta stavka škodi vsem, tako obla-
sti kot vladi, ki te probleme pre-
počasi rešuje, škodi pa tudi
podjetju samemu,"je še povedal
Jože Botolin. K .Klep
T. Mohorko
Odmevi na oicroglo
mizo o iastninjenju
Ptujski Tednik redno
prinaša članke, ki se na-
vezujejo na okroglo mi-
zo o lastninjenju
družbenih podjetjih, ki
smo jo organizirali
Krščanski demokrati
Ptuja. Okrogla miza
kljub zanimivosti teme
ni pritegnila večjega
kroga ljudi. Posebej vid
ni je bil izostanek vodil-
nih ljudi iz družbenih
podjetij, zavodov, pa tu-
di sindikatov. Sedaj pa
se mnogi oglašajo s svo-
jimi kritičnimi prispev-
ki, v katerih razlagajo
svoje poglede na našo
stranko. Po pravilu pa
izpuščajo tiste dileme,
ki so v predlaganih za
konih o lastninjenju,
kar je bila vsebina okro-
gle mize. Prepričani
smo, da bi različni av-
torji svoje drugačne po-
glede lahko iznesli na
okrogli mizi in jih tam
soočili s stališči, ki jih
zagovarja naša stranka v
procesu spremembe
družbene lastnine.
G.Umek, ki je vodil
okroglo mizo je temeljito
razložil vse predlagane
variante zakonov o la-
stninjenju družbenega
premoženja, ki so bili da
ni v skupščinsko razpra
vo. Na našo priporočilo
je razložil tudi stališče
Krščanskih demokratov
do posameznega predlo-
ga, hkrati pa tudi na-
sprotna stališča drugih
političnih skupin.
Krščanski demokrati
smo od vsega začetka za-
govarjali stališče, da je
potrebna sprememba
družbenega sistema in
da je pri tem nujno vrni-
ti premoženje, ki jim je
bilo odvzeto, za osalo
družbeno premoženje,
pa je potrebno upošteva-
ti načelo pravičnosti in
poštenosti, kar pomeni,
da se del tega premožen-
ja razdeli vsem polnolet-
nim državljanom repu-
blike Slovenije. Takšna
stališča smo zagovarjali
takrat, ko je slovensko
vlado vodil g. Lojze Pe-
terle in enako sališče za-
govarjamo tudi po njego-
vi zamenjavi.
Naraščanje gospodar-
ske krize, padanje zapo
slenosti in večanje social
ne stiske pa so že druge
teme in jih z vsebino
okrogle mize ni pimerno
mešati. S tem želimo
končati to neprijetno ča-
sopisno polemiko.
Krščanski demokrati Ptuja
Ivan Jurkovič

Strol€ovne analize
le za icopališča
v teh vročih dneh, ko vsi iščemo osvežitve in je na morje
predaleč, se najrajši zatečemo v kopališče. Kakšna je ka-
kovost vode, ko je v kopališčih prava gneča - to so nam po-
vedali strokovnjaki, pristojni za analizo vod. Opravljene so
bile redne analize vzorcev vode v kopališčih v Ptuju, Or-
možu in Kidričevem.
Redne analize opravljata, v Zavodu za zdravstveno var-
stvo v Mariboru dr.Bosiljka Ambrož, specialistka higiene,
ki vodi oddelek za komunalno higieno, v Ptuju pa sanitar-
na inšpektorica Vera Lunder Povedali sta, da je kakovost
vod v vseh treh kopališčih zadovoljiva. Dr. Bosiljka Am-
brož je dodala, da so jih upravljalci kopališč opozorili tudi
na malomaren odnos kopalcev do kopaliških naprav. Veli-
ko je tudi nepridipravih nočnih obiskovalcev, ki predvsem
uničujejo opremo. V vseh kopališčih tudi skrbijo za var-
nost kopalcev.
Vse omenjeno pa ne velja za kopanje v rekah, jezerih,
potokih, gramoznicah ali celo v mlakužah. Opozorili so, da
analiz teh vod ne opravljajo in so ta kopališča divja. V
njih se kopalci kopajo na svojo odgovornost. Za vse, ki se
kopate v teh vodah torej velja opozorilo, da so nekatere
vode kemično onesnažene zaradi najrazličnejših izpustov
vanje in pogosto za kopanje nevarne. V zadnjem obdobju
pa je tudi vedno več utopitev.
Zato ne podcenjujte moči rek in potokov, prav tako pa tu-
di ne precenjujte vaših plavalnih sposobnosti!
Marija Slodnjak
Vroča, razigrana
poietna noč
Ptujčani smo spet doži-
veli svojo noč. Letošnja je
bila vroča, a klj\ib temu
dobro obiskana. Zabave in
pijače je bilo dovolj. Orga-
nizatorji ocenjujejo, da se
je na ptujskih vilicah zaba
valo od 10 do 15 tisoč lju-
di. To je ponoven dokaz,
da se Ptujčani in okoličani
znajo zabavati.
Letos je organizacija bila
nekoliko drugačna kot
prejšnja leta, saj so s Turi-
stičnim informacijskim
centrom (TIC) v organiza-
cijskem odbor-j sodelovali
tudi gostinci. V TIC u so
nam povedali, da se je so
delovanje z gostinci izka
zalo kot uspešno, saj so tu-
di stroške razdelili med
seboj.
Največji dogodek ptuj
ske poletne noči je bila gi-
banica velikanka, katere
premer je bil kar tri me-
tre. Pripravil jo je aktiv
kmečkih žena iz Po-
lenSaka. Bila je tako veli-
ka, da so jo morali v me-
sto pripeljati s kmečkim
vozom. Seveda so jo kljub
velikosti obiskovalci hitro
snedli.
Za uspc^h takšne prire-
ditve so najpomembnješi
ljudje, ki se spoznajo na
organizacijo velikih prire-
ditev. To so pa zagotovo
predvsem tisti, ki imajo
od ptujske noči največ ko
risti. Zato bi ravno gostin-
ci in drugi, ki lahko pope-
strijo ponudbo pri takšni
prireditvi, morali sodelo-
vati. Še vedno velja, da
več glav več ve.
Marija Slodnjak
RisiJAatif jpoBitlJn^ga poshivaiila ptujjskiii In cirntdliljiBi podj^'']
Krizi še ni videti konca
Poslovni rezultati ptujskih in ormoških
podjetij so bili v obeh občinah slabši kot
lani. Podjetja niso uspela nadomestiti iz-
gubljenih jugoslovanskih trgov, močno
zaostaja lastninska zakonodaja, poslovne
odločitve so bile sprejete ob strogo nad-
zorovani tečajni in restriktivni denarno -
kreditni politiki.
Kot smo izvedeli na tiskovni konferen-
ci ptujske podr\ižnice SDK ja, se je v ptuj-
ski občini zvečalo število brezposelnih,
medtem ko se je število nezaposelenih v
občini Ormož nekoliko zmanjšalo.
Ce ne bi bilo moratorija nad stečaji,
bi Služba morala dati pobudo za
stečaj za 18 podjetij iz ptujskega go-
spodarstva. V teh podjetij je zaposle-
nih 4746 delavcev. V ormoški občini
je bilo po uvedbi moratorija pet "po-
gojnih" stečajev s 565 zaposlenimi.
Iz ptujskega gospodarastva je pollet-
ne obračune predložilo 282 podjetij —
32 več kot ob zaključnih računih - od
tega 46 v družbeni lasti, štiri podjetja
z mešano lastnino, dve zadrugi ter
230 zasebnih podjetij.
V prvi polovici letošnjega leta je v
ptujskem gospodarstvu poslovalo 66
podjetij z izgubo, vsako četrto torej, ki
je predložilo obračun (20 družbenih
in 46 zasebnih podjetij). Skupna izgu-
ba je znašala 1,7 miljard tolarjev, naj-
več izgube, kar 98, 6% so "pridelala"
družbena podjetja. V podjetjih z izgu-
bo je bilo zaposlenih 6613 delavcev,
kar je 60% vseh zaposlenih v podjetjih
iz gospodarstva.
Iz ormoškega gospodarstva je pre-
dložilo polletne obračune 40 podjetij, od
katrih je bilo 22 zasebnih. Ormoška pod-
jetja so zaračunala 3,6 milijard tolarjev
prihodkov, odhodki pa so vedno večje
breme tudi za ormoško gospodarstvo. Na
slabe poslovne rezultate opozarjajo večje
izgvibe, ki so iz tekočega poslovanja
znašale 106 miljonov tolarjev in majhna
akumulacija.
Poleg nelikvidnosti je drugi pokazatelj
gospodarske krize skromna investicijska
aktivnost. Novih prijavljenih investicij je
bilo v obeh občinah malo. V letošnjem
polletju je bilo v ptujskem gospodarstvu
prijavljenih sedem novih gospodarskih
investicij v predračunski vrednosti 48
milijonov tolarjev, v občini Ormož pa tri
v skupni predračunski vrednosti 13 mili-
jonov tolarjev.
Nekaj več optimizma lahko pričakuje-
mo z razvojem zasebnih podjetij, ki v
obeh občinah večajo svojo gospodarsko
moč. Konec junija je bilo v gospodarstvu
ptujske občine registriranih že 363 za-
sebnih podjetij, od teh je bilo dejavnih
približno dve tretjini, v ormoškem pa 49,
od katerih je bila dejavna približno polo-
vica.
Zasebna podjetja so obračunala že do
bro desetino vseh prihodkov ptujskkega
gospodarstva. V prvi polovici leta je bilo
v zasebnih podjetjih zaposlenih 552 de-
lavcev, za 145 več kot v lanskem letu.
Kljub večjemu obsegvi poslovanja or-
moških zasebnih podjetij (zasebna pod-
jetja v Ormožu so dosegla dvakrat večji
delež), niso zaposlovala več delavcev. V
zasebnih podjetjih je bilo zaposlenih 24
delavcev.
V ptujskem gospodarstvu je bilo v juli-
ju v poprečju blokiranih računov za 1,1
milijardo tolarjev zapadlih neporavna
nih obveznosti, v ormoški pa za 41 mili
Jonov tolarjev.
Navedeni rezultati polletnega poslo-
vanja podjetij nimajo v septembru nobe-
nih optimističnih napovedi, saj mnogi
napovedujejo, da se bodo stvari v sep
tembru še zaostrile. Marija Slodnjak

...DA je bog uporabil babi-
lonsko izkušnjo tudi v prime-
ru gradnje ceste v Bodkovce.
Ne vemo sicer, če je graditel-
jem zmešal jezike, kot v Babi-
lonu, dognano pa je, da jih je
skregal med seboj. Tako so se-
demsto metrov ceste gradili
dobra dva meseca. Čestitke
združenim močem cestatam-
poncestanizkegradnje.
...DA ima naša sodelavka
idealen telefon za krepitev
družinske sloge: sama lahko
moža pokliče in mu karkoli
naroči. Ker povratna veza ne
deluje lahko nesrečnež reče
samo JA.
...DA v domačem kraju
dr.Antona Slodnjaka deluje
zobodoktor s svojo spremlje-
valko na privatni bazi, v
državnem imenu torej in na
svoj račun. Če hoče kdo dobiti
državne zobe ali državno sto-
ritev se njegova sicer do-
bičkonosna usta spremenijo v
gnojno jamo.
...DA se ve, kdo je kriv za ka-
tastrofalno sušo. Nova sloven-
ska vlada seveda. Saj menda ta-
ko in tako že deluje od nekdaj
proti kmetom. Sedaj je nanje
naščuvala še Luciferja s peklen-
sko vročino. Menda je kriva tu-
di za predlanske poplave, saj se
je že takrat pripravljala na prev-
zem oblasti, katastrofe pa kuha
že tudi za povolilni čas, pa naj
vlada kdorkoli.
...Da so ženske res čudovita
bitja. Zagotovo drži, da je
boljša naga ženska kot v kam-
garn oblečen moški. Se ribaki
mislijo tako: ko so se ribiške
tekmovalke zaradi vročine
začele slačiti so ribji samci po-
noreli. Ker so jim bile nedose-
gljive so drug za drugim naredi-
li samomor na ponujenih trnkih.
Pa recite, da ni ljubezen slepa.
TEDNIK
— 20. AVGUST 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
od        ac...
JURŠINCI: Pred dvema mesecema je krmilo krajevne skupnosti
prevzelo novo vodstvo. Novi predsednik je postal Alojz Kavčič,
podpredsednik pa Andrej Čeh. Največ dela imajo te dni z asfalti-
ranjem ceste Bodkovci - Slekar, obnovitvijo cerkve in pridobivan-
jem denarja za obnovitev stavbe ptujskega zdravstva, v kateri sta
sedaj zobozdravstvena in zdravstvena postaja.
TEDNIK
Te dni so izvajalci - Cesta Ptuj po dolgiti in mučnih zapletih le
asfaltirali 1100 metrov krajevne ceste Bodkovci - Šlekar. Nekaj
časa sploh niso hoteli delati, potem so se jim kvarili stroji, te
dni pa so cesto le dokončali. Njeno asfaltiranje so plačali kra-
jani s samoprispevkom in po posebnih pogodbah. Nekatera
gospodinjstva so plačala tudi po 70 tisoč tolarjev. V Juršincih
pa so bili zelo zadovoljni s cestarji iz Murske Sobote, ki so
pred meseci asfaltirali 700 m dolg odsek ceste od Sakušaka
do Lipovca.
TEDNIK
Že nekaj let kazi podobo kraja zanemarjena stavba ptujskega
zdravstva. Streha je dotrajana, fasada prav tako, okna so ne-
počiščena že nekaj let, pa tudi notranjost stavbe je slabo
čiščena. V njej delujeta zdravstvena in zobozdravstvena am-
bulanta, vendar z njunim delom krajani niso zadovoljni. Zdrav-
niki ne prihajajo redno, menjujejo se, krajani pa bi radi imeli
stalnega zdravnika, ki bi se jim posvetil. Takrat, ko so uredili
stavbo za zdravstveno postajo so imeli tudi stanovanje za
zdravnika, vendar vse doslej niso dobili takega, ki bi bil v kra-
ju tudi pripravljen stanovati. Novo vodstvo krajevne skupnosti
je po nekaj pogovorih s pristojno občinsko službo in pred-
stavniki ptujskega zdravstva uspelo vsaj to, da bo slednje pri-
spevalo nekaj nove kritine za obnovo strehe, ostalo pa bodo
zbrali v krajevni skupnosti. Streho naj bi obnovili še letos, za
čiščenje stavbe pa so odgovorni v ptujskem zdravstvu.
TEDNIK
Te dni so na cerkvi Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah
menjali ostrešje in kritino ter uredili nove bakrene dele. Dela
opravljajo zasebniki Ludvik Sok iz Velike Nedelje, Zdravko
Bauman in podjetje Moler iz Stojncev. Letos bodo naredili še
novi oplesk. Denar so prispevali predvsem verniki, predvidena
vrednost opravljenih del pa je 2 milijona 700 tisoč tolarjev. Pri
delu mojstrov pomagajo tudi krajani. Nekateri so dali les, dru-
gi pomagajo po opravljenem delu čistiti.
TEDNIK
PODVINCI : Minuli konec tedna je bil ta kraj v znamenju gasil-
ske proslave ob 45 - letnici tamkajšnjega gasilskega društva. Kot
nam je povedal njihov poveljnik Branko Lah so imeli v soboto naj-
prej tradicionalno gasilsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo
14 desetin. Tekmovali so za prehodni pokal Podvincev, pomerili pa
so se v dveh disciplinah, v gašenju z motornimi brizgalnami nad
800 litrov in pod 500 litrov. Med slednjimi je zmagalo gasilsko
društvo iz Zabovcev, med prvimi pa bukovški gasilci, ki so osvojili
tudi prehodni pokal, za njimi pa so se uvrstili gasilci iz Kicarja in
Zagojičev. V nedeljo so imeli tudi proslavo ob 45. obletnici gasil-
cev, kjer so najzaslužnejšim podelili plakete in priznanja.
D. Luknian
S seje Izvršnega
sveta občine Ormom
Na ponedeljkovi seji Izvrš-
nega sveta v Ormožu, so pod
prvo točko dnevnega reda
obrabnavali problematiko re-
konstrukcije lokalnega cestne-
ga omrežja v občini. Na po-
dlagi poročila strokovne ko-
misije so sklenili, da v skladti
s pogoji javnega razpisa za iz-
vajanje večjih vzdrževalnih
del na lokalni in krajevni ce-
stni mreži, za izvajalca naja-
mejo Komunalno podjetje Or-
mož. Vrednost pogodbenih del
znaša nekaj manj kot
54.000.000 SIT. Stroške dela
bodo poravnavali tedensko,
brez avansa. Del denarja bodo
dobili iz proračuna, najeli pa
bodo tudi blagovni kredit v
vrednosti 10 miljonov SIT za
dobo 6 mesecev z enkratnim
odplačilom in obrestno mero
KB Maribor. Rekonstrukcija
cestnih odsekov bo izvedena
na podlagi minimalne teh-
nične dokumentacije, ki jo je
izdelal Projektivni biro "Ce-
sta" Varaždin.
Naslednji problem, ki tare tu-
di ormoško občino, je suša.
Prvo predhodno oceno škode po
suši sta opravila Kmetijska sve-
tovalna služba in Podjetje Jeru-
zalem Ormož ob sodelovanju s
Kmetijsko zadrugo in obeh
kmetijskih zavodov- Obdrav-
skega zavoda za veterinarstvo
in živinorejo Ptuj in Kmetijske-
ga zavoda Maribor. Po prvi oce-
ni je ugotovljeno, da je suša
poivzročila največ škode v pol-
jedelstvu, predvsem v proizvod-
nji koruze, sladkorne pese,
krompirja, strniščnih posevkov,
vrtnin ter na travinju. Prav tako
je škoda vidna v trajnih nasadih
vinogradov in sadovnjakov. Su-
ša je zajela območje celotne
občine,najbolj pa so prizadeta
območja, kjer prevladujejo pe-
ščeno prodnata tla. Ker se ob-
dobje suše nadaljuje se s tem
povečuje tudi njena škoda, zato
bo dokončna škoda vidna ob
spravilu pridelkov. Poslanci so
se strinjali, da bo nujno potreb-
no izdelati dolgoročne ukrepe
proti suši — izgraditi namakal-
ne sisteme. Ker so ponekod v
občini že presahnili vodnjaki,
bodo začeli vodo dovažati ga-
silci. Samo organizacijo in
stroške prevoza bodo uredili
podobno kot na Ptuju.
Prijave o škodi, ki jo je pov-
zročila suša, bodo v Ormožu
zbirali od 18. do 25. avgusta.
Na osnovi prijav bodo strokov-
ne podkomisije, ki jih je imeno-
vala centralna občinska komisi-
ja, pričele s podrobnejšo anali-
zo škode.
Ob koncu seje so poslanci za
tekmovanje v oranju in spretno-
stni vožnji, ki bo septembra na
njivah Agrokombinata v Pesnici
namenili 40.000 SIT za pokritje
predvidenih stoškov tekmovanja.
Katarina Klep
in Tatjana Mohorko
; PROIUIJIIA RAZSTAVA IZIDORJA POPIJAČA V PTUJSKI MESTNI HIŠI
"Nenehen boj med
srcem in denarnico"
v sredo so v mestni hiši na
Ptuju odprli razstavo skulptur
Izidorja-Zige Popijača. Dogo-
dek je pomemben, ker je
hrvaški umetnik želel dokaza-
ti, da meje ne smejo razdvajati
temveč združevati. Odprtja
razstave se je udeležil tudi
predsednik izvršnega sveta
Ivanec, Valent Držaič, ki je ob
tej priložnosti povedal; "Vese-
li me, da so ptujski vodilni
možje povabili našega umet-
nika, da se predstavi vašemu
mestu. To je le začetni dokaz,
da smo pripravljeni sodelovati
na vseh področjih. Državna
meja ne sme ogrožati sodelo-
vanja nekdanjih jugoslovan-
skih republik."
Umetnika Izidorja Popijača
je povabil ptujski predsednik
izvršnega sveta Branko Bru-
inen.
Vsaka razstava Izidorja-
Zige Popijača predstavlja v
moderni likovni umetnosti po-
seben dogodek, ki pritegne
javnost in kritike.
Avtor dela z dvema izvirni-
ma materialoma — črnim hra-
stom in z glino. V razstavišču
v ptujski mestni hiši bo raz-
stava na ogled do 3. septem-
bra.
Izidor Popijač-Žiga je rojen
v Bednji v Hrvaškem Zagor-
ju, v kraju, kjer je bilo blato
od pra-zgodovine glavna su-
rovina za življenje in lončar-
ske proizvode.
Tako je Popijač že v svoji
mladosti imel priložnost, da jc
posegal po tej glini in blatu.
Ivaneška regija je že od davni-
ne znana kot lončarski kraj.
Po končani osnovni šoli se je
podal na šolanje v Ptuj. V fo-
tografski delavnici ga je nje-
gov mojster Franc Langerholc
seznanil s fotografsko obrtjo.
Po odsluženju vojaškega roka
se je vrnil v Bednjo, kjer je
odprl fotografsko delvnico, ki
jo je po treh letih zaprl.
Spoznal je, da ni rojen foto-
graf, čeprav bi lahko tudi na
tem področju izkazal svojo
prirojeno ustvarjalnost.
Nemimi duh njegovega po-
sebnega, nekoliko arhajsko-
bohemsko zanesenjaškega
življenja mu ne dovoljuje ste-
reotipov. Prav zaradi njegove-
ga posebnega življenskega sti-
la je imel v svoji okolici veli-
ko težav.
Žiga je imel sobo na dreve-
su, kjer se je lahko zbližal z
naravo. Ker pa v tako ma-
jhnem kraju, kjer veljajo enot-
ne ukalupljene življenske nor-
me ni prostora za Popijačevo
različnost, mu hišo na drevesu
zažgejo. Prav zaradi tega se
začenja njegovo težko in mu-
kotrpno napredovanje. Toda
ne odneha, čeprav ve, da se je
začela z njegovim umetniškim
ustvarjanjem, trnova pot.
Sam pravi, da zanj ne obsta-
ja beseda profesionalni umet-
nik in samouk. "Upam se pri-
merjati z deli akademsko izo-
braženih umetnikov. Prizna-
vam samo to, da je umetnikov
značaj lahko dober ali pokvar-
jen, sovražen ali plemenit."
Njegova dela so na ogled po
vsej njegovi domovini ter
Evropi, pri nas posebej v
mnogih privatnih zbirkah, ga-
lerijah in drugih ustanovah.
Zaradi večnega boja za golo
preživetje je bil prisiljen sko-
raj vsako svojo umetniško de-
lo prodati pod ceno. To umet-
nik pojasnjuje: "Življenske
nesreče so hudo ranile moj
občutljiv, nadvse eksploziven
in buren duh. Preprečile so mi
marsikatere originalne ideje in
povzročile vojno med srcem
in denarnico."
Sedaj, po mnogih življen-
skih stresih, živi z družino v
hrvaškem Ivancu in dela v
svoji privatni galeriji v Kra-
šovi 12, kjer je tudi odprl prvo
privatno šolo za modeliranje v
glini. Neguje antološki, reli-
giozni, groteskni, animali-
stični ter erotski ciklus.
Če se sprehodimo skozi raz-
stavo opazimo, da so njegovi
motivi vezani na težko živ-
ljenje na njegovi "gruntuvski
pravdaški zemlji". Prikazuje
pa tudi vse značilnosti tega
stoletja, kot so človeška odtu-
jenost, ekološki problemi...
Seveda se umetnik tudi ne
more izogniti vplivu vojnih
grozot, ki se dogajajo v njego-
vi domovini.
Njegova dela v prahrastu
starega nekaj milijonov let ob-
segajo: križe, pohištvo, pipe,
okvirje, nakit ter druge upo-
rabne predmete. Posebej li-
kovno skladno delujejo kom-
binirane tehnike prahrasta in
terakote.        ^^^--^ Slodnjak
Umetnik se popolnoma posveča umetnosti, občasno tudi gla-
sbi, etnologiji, speleologiji,...kar dvajsetim znanostim. Foto:
Langerholc
KOMENTIRAMO       v ;;;|
Teža lahkote
prihodnosti
Reklamni slogani Taluma — lahkote prihodnosti nam
svojo prisotnost vsiljujejo vsepovsod. Na televiziji, v vseh
časnikih, celo po plakatirnih tablah v našem mestu. Svo-
boda oglaševanja seveda to dopušča in nihče ne more ni-
komur preprečiti, da vloži kup težko prisluženega denar-
ja v podjetje, katerega žiro račun je, mimogrede, večkrat
blokiran in njegovi delavci dobivajo osebne dohodke z
zamudo. Kako bi kaj sploh imeli proti tisti, ki na ta
račun služijo, torej mediji. Samo, na srečo imajo po-
trošniki svobodno voljo in lahko slogane sprejemejo ali
ne, jih odobravajo, se jim sladko ali kislo nasmehnejo,
zamahnejo z roko ali se zaradi njih pošteno razhudijo.
Vse te odzive najverjetneje vzbujajo tudi reklamni sloga-
ni Taluma. Toda ljudje smo tudi bitja s spominom in po-
tem seveda lahko razmišljamo tudi tako: Novo ime še ne
pomeni nove kakovosti. Novo ime in stari ljudje tudi ne.
In potem se lahko spomnimo dolgih, mučnih zgodb o fi-
nančnih težavah tega podjetja, o nekajkratnih pomorih
čebel in rib v Dravi, o slabih delovnih pogojih tam-
kajšnjih delavcev, o tem, da so ozeleneli le majhen del
svojega odlagališča, da o odlagališču pepela sploh ne go-
vorimo, da se z enim največjih slovenskih čebelarjev še
vedno pravdajo in ne priznajo, da je smrtonosni fluor
lahko prišel le iz njihove proizvodnje in da poskušajo z
različnimi spletkami ustrahovati skoraj vsako ptujsko
vlado, ki poskuša kaj narediti brez njih...
Najbrž jim nihče ne more do živega, če kljub neporav-
nanim računom za elektriko naročajo drage propagande
akcije, a vsaj to lahko naredi, da sloganom ne verjame.
Toda vsak zvitež ve, da ponavljanje neresnic do nezavesti
lahko pri marsikom povzroči, da na koncu že verjame. In
to se bo najbrž posrečilo tudi Talumu - lahkoti prihodno-
sti. Tista daljša pot - da v resnici naredijo vse, kar pravi-
jo, da so že in jim potem ljudje pač morajo verjeti - se
vodstvu tega podjetja očitno zdi predolga in predvsem
pretežka. Potem hi njihov slogan najbrž moral hiti Talum
- čisti računi. Darja Lukman
4 — PO NAŠIH KRAJIH
20. AVGUST 1992 —
TEDNIK
OŽIVLJENI DUH PAVUNCEV
Obiskali smo OUmjd
vri Podčetrtku
Nekdanji pavlinski samostan s cerkvijo in lekarno
V Olimje pridete, če z glavne
ceste do Podčetrtka zavijete v de-
sno in se zapeljete po tihi dolini
obsoteljske pokrajine. Na rahli
vzpetini vas bo, stisnjen pod
bližnje hribe, presenetil grad s
cerkvijo, še posebej njuna črno
bela fasada, ki je nekaj svoje-
vrstnega. Tu sta že skoraj dve leti
dva ptujska minorita - patra Mar-
jan Vogrin in Janez Zurman, ki se
trudila, da bi obnovila duha pa-
vlincev, predvsem pa njhovo tra-
dicijo zdravilnega zeliščarstva.
Njihov izrek Zdrav duh v zdravem
telesu je postal takorekoč že pravi
modni hit današnjega sveta. Le
malokdo pa ve, da izvira od njih.
Patra vas bosta prijazno sprejela,
vam pokazala grad, tretjo najsta-
rejšo evropsko lekarno v njem,
cerkev z bogato opremo in vas
seznanila z zdravilnimi zelišči in
vam predstavila izdelke iz njih -
skratka za vas si bosta vzela čas...
To pa danes veliko pomeni.
TRADICIJA
OLIMJSKE
LEKARNE PRIVABI
VELIKO
OBISKOVALCEV
Lekarna v nekdanjem samosta-
nu je iz 17. stoletja in je tretja
najstarejša v Evropi. Starejši od
nje sta samo še lekarna v Parizu,
ki je nastala v 12. stoletju in tista
v Dubrovniku iz 14. stoletja. Po-
stavili so jo pavlinci, katerih re-
dovna pravila so predpisovala, da
mora imeti vsak samostan bol-
niško sobo. Tako so se pavlinski
menihi povsod ukvarjali tudi z
zdravilstvom. Na poslikanem stro-
pu olimjske lekarne najdemo tako
freske z bibličnimi motivi, ki
predstavljajo zdravila in bolezni.
Čeprav je nekdanja oprema lekar-
ne v delih še ohranjena so v Olim-
ju sedaj v lekarno postavili verno
kopijo nekdanjega lekarniškega
pohištva.
Toda, pripoveduje pater Janez
Žurman, obiskovalci Olimja so jih
opozorili, da bi jim bilo potrebno
ponuditi tudi izdelke iz zdravilnih
zelišč. Tako so povabili k sodelo-
vanju dr. Antona "VVagnerja,
inženirja Simona Smuka in znane-
ga hrvaškega farmacevta dr. Pran-
ja Kajfcža, ki ima bližnji dvorec
Miljana. Z njihovo pomočjo,
predvsem pa s strokovnimi nasve-
ti, sedaj v olimjski lekarni proda-
jajo 51 izdelkov. Najbolj ponosni
so na česnovo linkturo,izdelano po
starem tibetantskcm receptu, ki
čisti obloge v ožilju... In potem tu-
di še na pegasti badel, ki pomaga
pri obnovi jeter, prah divjega ko-
stanja, ki naj bi izboljševal cirku-
lacijo krvi, na čaj za odvajanje vo-
de s telesa in številne druge. Ljud-
je jih obiskujejo, potožijo o svojih
boleznih, se z njimi posvetujejo o
uporabi posameznih pripravkov,
pa tudi o njihovi pripravi.
OD TRADICIJE K
PSIHOSOMATSKEMU
SANATORIJU
Pater Janez Žurman pravi, da
vedno več ljudi zaupa učinkovanju
zdravilnih rastlin. Predvsem pa je
v Olimju pomembno, da se z ljud-
mi pogovorijo, da poskušajo najti
tudi globlje vzroke nastajanja na-
jrazličnejših bolezenskih težav. V
duhu pavlinskega izreka torej ne
iščejo le telesnih izvorov bolezni
temveč predvsem duhovnega. Pri-
poveduje nam, da po svojih preda-
vanjih o Olimju pri obiskovalcih
bližnjih Atomskih toplic večkrat
zasluti, da ljudje ne potrebujejo
samo telesnega oddiha in rekreaci-
je, temveč tudi sprostitev, pogovo-
re, da najdejo pot do samega sebe.
In tako se je porodila zamisel o
tem, da bi v Olimju lahko uredili
psihosomatski sanatorij, v katerem
bi ljudem pomagali z alternativ-
nim zdravljenjem na osnovi ze-
lišč, z meditacijami in z nasveti,
ki jih že sedaj nudi ruski zdravnik
Jurij Vasiljevič Kolpakov. Če bo
šlo vse po načrtih bodo z delom
pričeli že prihodnje leto. Delali
bodo v prostorih nekdanjega sa-
mostana, ki so skoraj že povsem
obnovljeni. Tako bodo v Olimju
najbolje upoštevali znani rek pa-
vlincev.
JURIJ, KI BERE
Z OČI
v Olimju je vse do konca julija
kar nekaj mesecev deloval tudi ru-
ski psihiater in internist Jurij Va-
siljevič Kolpakov. Tja je prihajal
trikrat na teden in ljudem pomagal
s posebno metodo — prepozna-
vanjem bolezenskih stanj na osno-
vi lomljenja svetlobe v očesu, na-
tančneje v roženici. Pravi, da vsak
del roženice odseva stanje do-
ločenega notranjega človeškega
organa. Jurij pravi, da je šarenica
zrcalo vseh organov. Potem lju-
dem priporoča, kako naj ravnajo
in jim predpisuje predvsem način
življenja in uporabo izdelkov
zdravilnih zelišč. Na dan sprejme
tudi po petnajst obiskovalcev. Nje-
gov sloves se je že zelo razširil,
tako da so njegovi dnevi v Olimju
zelo naporni. Avgusta ga v Olimju
ni, saj si je moral obnoviti doku-
mente za bivanje pri nas, septem-
bra se bo vrnil in se najbrž pri-
družil delovanju psihosomatskega
sanatorija.
SE VELIKO
OBNOVITVENIH DEL
Kljub temu, da je samostan delno
obnavljalo pred leti že spomeniško
varstvo iz Celja, je bilo potrebno v
zadnjih dveh letih še veliko narediti.
Toda dek) jim je šlo dobro od rok in
sedaj dokončno urejajo parket v
grajskih prostorih. Tudi v cerkvi
Marijinega vnebovzetja, ki so jo pa-
vlinci, ko so prevzeli grad in ga
spremenili v samostan, leta 1663
prizidali, je še veliko dela. Oltarjem
naj bi povrnili prvotno črno barvo, s
čimer so že pričeli. Tudi okolico
gradu bodo uredili - na osnovi
ohranjenih skic bodo obnovili ze-
liščni vrt ob samostanu, pri tem jim
bo pomagal dr. Anton VVagner. Po-
novno bodo oživili tudi obrambni
jarek, vanj speljali bistro Olimščico,
v kateri še najdete celo vidre in v
njem, po vzoru pavlincev, gojili po-
strvi.
Olimju se torej obetajo lepši časi
in že sedaj je, glede na nekdanjo
anonimnost, Olimje  zabiestelo za
ljudi, ki vse manj verjamejo sodobni
medicini in čutijo, da ima izrek
Zdrav duh v zdravem telesu globlji
pomen od tistega, kar je iz njega na-
stalo na različnih modemih rekrea-
cijskih in športnih prireditvah.
Darja Lukman
fotografije: Ignac Janžekovič
Tretja najstarejša evropska lekarna.
Patra Janez Žumer In Marjan Vogrin pravita, da bo potrebno
še veliko dela, da bo vse tako, kot bi moralo biti...
120 let nesebične pomoči
slovenjebistriških gasilcev
Gasilsko društvo Slovenska
Bistrica je pretekli teden ob
svoji 120. obletnici delovanja
pripravilo številne prireditve in
aktivnosti, ki so se začele v sre-
do z odprtjem razstave Odprta
vrata Gasilskega doma in so se
zaključile v soboto z zaključno
svečanostjo in gasilsko veselico
na grajskem dvorišču.
Na slavnostni seji Izvršilnega
odbora Gasilskega društva, ki je
bila v četrtek v Viteški dvorani
slovenjebistriškega gradu sta
predsednik društva Milan Pre-
log in poveljnik Božidar Vivod
najzaslužnejšim podelila jubi-
lejna društvena priznanja, pla-
kete in značke za aktivno in
požrtvovalno delo v društvu.
Od skromnih začetkov pred
120. leti, se je društvo razvilo v
moderno gasilsko organizacijo.
Danes sodi med dokaj sodobno
opremljena tovrstna društva in
še vedno prostovoljno opravlja
vse, še tako zahtevne naloge.
Gasilsko športno urjenje de-
setin ter sodelovanje na ra-
zličnih tekmovanjih spada med
gasilske dejavnosti, na področju
izobraževanja in vzdrževanja fi-
zične sposobnosti članov, ki jim
posvečajo veliko pozornost. V
zadnjih 30. letih je bilo v
društvu vključenih v tekmoval-
ne vrste več generacij pionirjev
in mladincev. Od leta 1979 de-
luje v društvu tudi ženska dese-
tina, vsa leta pa neprekinjeno
deluje vsaj ena članska deseti-
na. Člani in članice Gasilskega
društva dosegajo odlične rezul-
tate in spadajo v sam vrh v Slo-
veniji. Nekajkrat so tudi
uspešno predstavljali barve
društva in Slovenije na tekmo-
vanjih v Avstriji.
Ob vstopu v 13. desetletje je
predsednik društva povedal:
"Delo, ki je bilo opravljeno v
teh 12 desetletjih govori samo
zase in vsaki generaciji je pre-
puščeno, da ga oceni s svojimi
merili. Danes stojimo pred to
generacijo oziraje se nazaj s po-
nosom na dosežene uspehe in z
zaupanjem v prihodnost. V
naših mislih pa iskri sporočilo
tej in naslednjim generacijam:
Gasilski humanizem ni posebna
lastnost, ki se podeduje, temveč
je lastnost, ki se oblikuje in sa-
mo od te družbe je odvisno ali
jo je pripravljena gojiti in razvi-
jati. Katarina Klep
in Tatjana Mohorko
Nekaj misli ob članicu "Za organizirano
demontažo javnega zdravstva''
TEDNIK ŠTEVILKA
31 IN 32 STRAN 2
Ob prebiranju članka, ki na
ptujsko zdravstvo zlije vso
gnojnico je človeku in bo-
dočemu volilcu takoj jasno, da
Slovenska ljudska stranka ni-
ma izdelanega jasnega progra-
ma za področje zasebnega in
javnega zdravstva in da ji je
za zdravje bodočih volilcev
pravzaprav vseeno. Zaradi
takšnega stanja se po skoraj
50 let starih vzorih zateka le h
kritiki prejšnjega sistema in
napak le tega, pri iskanju
rešitev za prihodnost pa osta-
ne brez odgovora. Tako se je
stranka lotila le vprašanja
"zdravniki Slovenci ali Neslo-
venci".
Ločevanje med zdravniki
Slovenci in Neslovenci ter
prišleki in domačini je naj-
manj neokusno, če ne še kaj
več. DEMOKRATI se zaveda-
mo, da je nova zakonodaja na
področju zdravstva prinesla
velike spremembe in da je na-
men nove zakonodaje predv-
sem omogočiti vsem ljudem
izvrševanje njihove temeljne
pravice - pravice do zdra-
vljenja. Nova zakonodaja je
temeljni kamen za nov sistem
javnega in zasebnega zdrav-
stva, sistem, ki naj bo stro-
kovno in racionalno organizi-
ran in, ki naj omogoči vsake-
mu posamzeniku, da svojo te-
meljno pravico - pravico do
zdravja, kar najbolje uresniči.
Zaradi tega torej ni bistveno,
ali jc zdravnik Slovenec ali
tujec, ampak ali je strokov-
njak ali ne.
Če bi se zgledovali po skle-
panju Slovenske ljudske stran-
ke, bi po nasprotnem sklepan-
ju prišli do zaključka, da v
samostojni Sloveniji dobi
zdravstveno pomoč le bolnik,
ki je slovenski državljan in ki
zna slovenski jezik, če pa bi
iskal pomoč v ptujskem
zdravstvu pa še ob dodatnem
pogoju, da ni prišlek iz
kakšnega drugega kraja, saj
bi takšen bolnik, če citiramo
Slovensko ljudsko stranko
"žalil ugled in narodno za-
vest" našega ptujskega zdrav-
stvenega delavca.
Takšno razmišljanje pa člo-
veku daje nehote primerjavo z
razmišljanjem dobro znane
stranke iz preteklosti, ki je v
Evropi zanetila požar druge
svetovne vojne.
DEMOKRATI se zavzema-
mo za takšne pogoje razvoja
slovenskega javnega in zaseb-
nega zdravstva, ki bodo omo-
gočili tudi in predvsem napre-
dek strokovnega dela, dodat-
nega izobraževanja, speciali-
zacije zdravnikov in modern-
izacijo opreme zdravstvenih
centrov, bolnišnic, ustanov in
zasebnih ambulant. Pri razvo-
ju zdravstva v takšni smeri pa
je torej ob upoštevanju določil
Zakona o zaposlovanju tujcev
ločevanje med zdravniki Slo-
venci in Neslovenci brezpred-
metno. Vsaj kolikor je nam
znano, v ptujskem zdravstvu
ni zaposlenih delavcev, ki ne
bi izpolnjevali pogojeV, ki jih
določa do sedaj sprejeta zako-
nodaja, ki jo je parlament
sprejel za časa vladanja g.
Lojzeta Peterleta.
Zdravstvenim delavcem je
potrebno omogočiti s strpnim
odnosom tudi to, da v kolikor
slovenskega jezika ne obvla-
dajo, obiskujejo tečaje in se
izobražujejo. Takšno raz-
mišljanje je obrnjeno k pri-
hodnosti, ki je za vse, tako za
bolnike, kot tudi za zdravstve-
ne delavce pomembnejša kot
"grehi preteklosti", ki jih je
prejšnji sistem nesporno imel.
Slovenski ljudski stranki pa
smo kljub temu, da jih šteje-
mo za konkurenčno stranko
pripravljeni dati tudi nekaj
prijateljskih nasvetov.
Problematiko zdravstva in
zdravstveno politiko ste zre-
ducirali na najbolj bagatelno
in nebistveno vprašanje, ter
je ravno zaradi tega vaše raz-
mišljanje milo rečeno zgodo-
vinsko obremenjeno.
V ničemer se niste dotaknili
najbolj spornega vprašanja
zdravstva, to je dela zdravni-
kov na črno. Če je bilo v času,
ko so komunisti zaradi norega
strahu pred vsem kar je privat-
no, prepovedali privatno
zdravniško prakso, še mogoče
tolerirati in celo s simpatijo
gledati na tiste, ki so delali
na črno, pa to danes pomeni
čisto navadno davčno utajo in
konec koncev nelojalnost do
naše države. Za balkansko mi-
selnost je značilno, da je vrli-
na okoli prinesti državo in v
odnosu do države se vidi kako
globoko v našo miselnost je
prodrl "Balkan". Balkanska
miselnost pa na žalost ni ome-
jena morda le na prišleke ali
Neslovence, ampak ravno
obratno. Eden brez vsakih do-
voljenj obesi tablo za zobno
ambulatno, drugi po časopisu
razglaša svojo optiko za
očesno ambulanto in glede na
tak trend je pričakovati, da bo
kakšen bolj podjeten čevljar
odprl še ortopedsko ambulan-
to. To so pojavi, ki bi jih bilo
potrebno kritizirati tudi s stra-
ni Slovenske ljudske stranke.
Pri vprašanju jezika pa ste
spregledali nesporno dejstvo,
da so v časih, ki jih vaša
stranka imenuje "čas realso-
cialistične, šefovske zasvoje-
nosti" ptujskih zdravnikov tu-
di nekateri ugledni člani Slo-
venske ljudske stranke, mor-
da takrat še člani kakšne real-
socialistične stranke dobili
prvovrstvo in prijazno zdrav-
niško pomoč v ptujskem
zdravstvu in da so prav takšno
pomoč dobili tudi mnogi vaši
pretekli volilci.
Še nekaj o objavljanju pri-
spevkov:
Vaš članek je podpisan le z
imenom Slovenska ljudska stran-
ka, zato vam predlagamo, da jav-
no objavite ime avtorja ali vsaj
organa vaše stranke, katerega av-
tor takšnih misli predstavlja, to
pa le zato, da zaščitite morebitne
bodoče volilce, ki se bodo njego-
vemu imenu na volilnem lističu
na daleč izognili.
Ker je avtorju zgodovina
ptujskega zdravstva kot kaže
dobro poznana bi lahko šlo za
slovenskega zdravnika, ki neod-
visni, samostojni in mednarod-
no priznani državi Sloveniji ne
prijavi svoje zasebne ambulante
ter zanj slovenska država ni
vredna niti toliko, da bi zanjo
odštel kupček svojega denarja
in poravnal svojo državljansko
dolžnost - plačal davek.
Teh nekaj misli vzemite kot
prijateljsko in strokovno kriti-
ko, saj demokrati nimamo nobe-
nega namena kogar koli
razžaliti ali obrekovati, niti mu
karkoli očitali, vendar menimo,
da je bila na.ša reakcija na vaše
razmišljanje nujna in mislimo
tudi koristna.
Izvršni odbor DEMOKRAT-
SKE STRANKE PTUJ
Predsednik Ivan Lovrenčič
NEKAJ IZ ZGODOVINE OLIMJA:
• 1015. je na njegovem mestu najbrž že stal majhen grad, ka-
terega lastniki so bili pilštajnski grofje
• 1208. Olimje prvič omc-njajo pod tem imenom
• Hans Tattcnbach zgradi leta 1550 grajsko poslopje v rene-
sančnem slogu
• 1663. v Olimje pokliče-jo menihe, pavlince iz Lepoglave.
• Pavlinci v desetih letih dozidajo cerkev in zadnji trakt gra-
du in ga spredaj povišajo.
• 1782. morajo zaradi jo-žefinskih reform pavlinci Olimje za-
pustiti
• 1800. kupi graščino grof Attems za 82 tisoč goldinarjev
• 1895. je bil močan potres, ki grad zelo poškoduje
• 1945. so grad nacionalizirali
• 1959. so zaključena dela pri obnovitvi lekarne
• 1974. potres znova moč-no poškoduje cerkev in grad
• 1978. pričetek sanacijskih del v cerkvi in gradu in gradnja
novega župnišča
• 1983 postavitev razstave o A. M. Slomšku v 2. nadstropju
samostana.
i
TEDNIK
— 20. AVGUST 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
PREDSTAVUAMO OBČINSKE USMERITVE
Šport do leta 2000
Na zadnjem zasedanju občinske skupščine so po-
slanci brez obširnejše razprave sprejeli usnicrilve za
šport v ptujski občini do leta 2000. Nastale so v sode-
lovanju Športne zveze, občinskena ministrstva za
kulturo, šolstvo in šport in razprav na za to organizi-
rani okroj^li mizi. Obsegajo šport mladih, tekmovalni
in vrhunski šport, športno rekreacijo, govorijo pa tu-
di o orjjaniziranosti posameznih ravni, finantiranju
in na koncu še o objektih. Usmeritve predvidevajo
preoblikovanje Športne zveze v Zavod, ustanovitev
občinske noj^onietne zveze, društva športnih trener-
jev, predvsem pa drugačno razporeditev občinskega
denarja, nemenjenega športu. (Jeslo usmeritev je
"sodelujmo, da bi zmagali". V razgovoru z ministri-
co, zadolženo tudi za šport, Kristino ŠamperI Purg
bomo skušali nekoliko osvetliti najbolj zanimive dele
tega besedila.
UČITELJ
TELOVADBE V
NIŽJIH RAZREDIH
OSNOVNIH ŠOL
Kaj Je cilj usmeritev ptuj-
skega športa do leta 2000?
Kristina ŠamperI Purg: "Nas
na sekretariatu in tudi mene oseb-
no najbolj muči tako imenovani
šolski šport oziroma šport v šoli in
s tem zagotavljanje možnosti, da
se čim več otrok vključi v športne
dejavnosti. Če bi uspeli urediti
zahteve na tej ravni, bi zagotovili
odličen start za vsaj nekatere
vrhunske športe. Torej do leta
2000 moramo urediti bazo, potem
pa počasi urejati tudi druge pro-
bleme. Ne mislim, da bi mi urejali
probleme, predvsem pa ne, da bi
urejali probleme klubov. Klubi so
organizacije, združenja športni-
kov, ki bodo v bodoče morali dosti
bolj samostojno delali na svojem
področju, država se nima namena
vtikati v delovanje klubov. Država
želi zagotavljati osnovne pogoje
za delo, želi sofinancirati vrhun-
ske športnike. Rekreativni šport,
torej skrb za gibanje bo ostala na
naših privatnih ramenih. Nujno se
nam zdi, da bi uvedli športno
vzgojo z učiteljem telesne vzgoje
že v nižjih razredih osnovne šole.
Tu bi se posvečali predvsem pla-
vanju in gimnastiki. Zdravniki
namreč ugotavljajo vedno slabšo
držo otrok, otroci se premalo spe-
cialno gibljejo. Mi smo te usmerit-
ve poslali tudi republiškemu mini-
strstvu za šolstvo in šport kot neke
vrste vzpodbudo, idejo. Novega
učiteljskega delovnega mesta ne
bodo odprli čez noč, upam, da v
nekaj letih."
VRHUNSKI ŠPORT
v usmeritvah piše:...omo-
gočali bomo najugodnejše po-
goje za trening... Kdo bo omo-
gočal in na kakšen način?
Kristina ŠamperI Purg: "Za
vrhunske šprtnike smo že lani do-
bili iztočnice iz republike. Poma-
gali bomo tistim, ki zastopajo
našo držav, hkrati pa bodo zasto-
pali naše mesto — z majicami in
drugimi oznakami. Iz občinskega
proračuna smo izdvojili nekaj
sredstev za ta namen. To bi bila
bolj promocijksa akcija. Tako bi
soprispevali k boljšim uspehom
najboljših športnikov."
Občina Je ustanovila sklad,
ki pa ni zaživel. V čem je
problem?
Kristina ŠamperI Purg: "Najprej
smo načrtovali pool, v katerem bi
občina sodelovala s svojim
vložkom, vendar so firme v glav-
nem že sponzorji in vsaka podpira
določeno zvrst športa. Ta pool pa
bi bil namenjen vsem zvrstem
vrhunskega športa. Potem smo se
odločili, da bomo ustanovili
občinski sklad. Sedaj pripravljamo
pravilnik, na podlagi katerega se
bodo delila ta sredstav. V le-
tošnjem letu smo v občinskem
proračunu sredstva zagotovili,
vendar še niso načeta, kljub temu,
da sta olimpijca dobila nekaj de-
narja za pot, vendar smo si ta
sredstva izposodili. Iz sklada bo-
mo razdeljevali sredstva drugo le-
to po javnem razpisu."
Do konca letošnjega leta naj
bi se preimenovala Športna
zveza v Športni zavod. Kaj
bomo s tem pridobili?
Kristina ŠamperI Purg: "Raz-
mišljamo, kaj bi se moralo spre-
meniti. Tako kot so šole zavodi,
naj bi bil zavod za šport, v kate-
rem bi bila zaposlena dva človeka
— eden za šport mladih, drugi za
vrhunski šport in pa sodelavec za
administrativno službo, koordini
ranje... Ta dva strokovnjaka bi na
osnovi pravilnika, ki obstaja, ko-
ordinirala športne aktivnosti v
naši občini in klubom pomagala s
svojimi nasveti. Bosta povezoval-
ca med klubi, fakulteto, financer-
jem..."
Tudi doslej smo imeli stro-
kovnega delavca za množični
šport in strokovnega delavca
za vrhunski šport. Tako naj bi
bilo tudi v novem zavodu. V
čem bo potem razlika.
Kristina ŠamperI Purg: "To sta
dve delovni mesti. Razlika bo ne-
koliko v načinu dela, razmišljamo,
da naj bi bila ta dva človeka stro-
kovno visoko izobražena, upamo,
da bo več povezav z društvi... Te
razmejitve dela bodo bolj na-
tančne, tako se nadejamo, da bo
manj dodatnih organov, manj pre-
rekanj na različnih ravneh."
DENAR — SVETA
VLADAR
Predvsem v letošnjem letu
so bili klubi zelo nezadovoljni
s tem, kako Je pritekal denar
iz občinskega proračuna. Ali
se bo tu kaj spremenilo?
Kristina ŠamperI Purg: "Denar
je najbolj problematična zadeva
na svetu. Vso pomlad smo dobiva-
li klice. Klubi so se obračali na
nas, zakaj ni denarja. Dejansko so
bili zastoji za mesec, dva, tri, zato
smo na IŠ sprejeli sklep, da bomo
klubom direktno nakazovali sred-
stva. Do takrat je šel namreč denar
iz občinskega proračuna prek
Športne zveze, ki je na osnovi pra-
vilnika denar delila. Sedaj pač po
tem pravilniku nakazujemo klu-
bom denar mi in nihče se ne pri-
tožuje."
Kako boste denar delili od-
slej?
Kristina ŠamperI Purg: "Fi-
nanciranje bomo izvedli tako, da
bo vsako društvo dobilo ves denar.
Kaj to pomeni? Gre za sredstva za
vzdrževanje objektov, trenerje in
sredstva, ki jih dobivajo sedaj.
Problem je namreč v tem, da ima-
jo nekateri klubi profesionalne tre-
nerje, drugi ne. Mi zagovarjamo
profesionalnost, vendar bi morala
biti sredstva za trenerje enakomer-
mo porazdeljena pač glede na
uspešnost posameznega kluba.
Konkretno: recimo, da so atleti s
svojimi dosežki pokazali, da so
upravičeni do 100-odstotno
plačanega trenerja, nogometaši pa
niso tako uspešni in bodo tudi za
trenerja dobili manj. Torej si bo ta
klub moral sam poiskati dodatna
sredstva, da bo plačal svojega tre-
nerja v celoti."
Kako bo z objekti? Govori
se o upravitelju.
Kristina ŠamperI Purg: "Gre sa-
mo za objekte na občinski ravni.
To je stadion, del telovadnice
Center in telovadnica Mladika.
Želimo, da imajo posamezni klubi
te objekte v upravljanju, da se oni
dogovarjajo z drugimi uporabniki.
Potreben bo temeljit dogovor, da
bo vsem prav. Marsikaj bo seveda
odvisno od naših človeških kvali-
tet, od tega, kako se držimo posa-
meznih dogovorov."
V kratkem bo prišlo do
gradnje podvoza. V zvezi s
tem naj bi se posodobila atlet-
ska steza, nekaj igrišč na sta-
dionu pa bo odvzetih...
Kristina ŠamperI Purg: "Ti pro-
storsko-ureditveni dokumenti
pravkar nastajajo. Ptujski javnosti
bodo razgrnjeni od 1. septembra
naprej. Razgrnitev bo trajala me-
sec dni. Športniki in mi bomo mo-
rali predlagati nadomestne
površine za rokometno in košar-
karsko igrišče, hkrati naj bi se po-
sodobila tudi atletska steza. Mod-
ernizacija pomeni tudi širitev, kar
bi pomenilo premik štadiona —
vse to bomo morali doreči v tem
mesecu."
Usmeritve govorijo o nadzi-
davi strelišča v okviru športne
dvorane Mladika...
Kristina ŠamperI Purg: "Vpra-
šanje je, kdaj. Vsaj 90-odstotno in
še več bomo morali izkoristiti šol-
ske telovadnice, ki jih imamo.
Drugega denarja kot občinskega tu
ni. Vemo pa, v kakšnem stanju
smo." Milena Zupanič
Nekoč je hil križ pri cerkvi sv. Roka del pročelja cerkve, nato ga
nekaj časa ni bilo, sedaj pa ponovno stoji, nekaj metrov oddaljen
od stavbe. Od starega so ostali le tramovi, vse drugo je izdelalJa-
"ez Kramberger z Mestnega vrha, ki se ga spomnimo tudi kot av-
torja križa na novem mestnem pokopališču. McZ
Nova cerkev v Slovenji vasi
v nedeljo je bilo v Slovenji vasi
nadvse slovesno saj je škof dr.
Franc Kramberger predal svojemu
namenu nov bogoslužni prostor
Marije Vnebovzete. Slovesnosti so
se udeležili številni duhovniki iz
završke in ptujske dekanije, ki so
pomagali pri gradnji ter številni go-
stje in vaščani iz okoliških župnij.
Kot je povedal gospod Pavle
Pucko, so prvo prošnjo za gradnjo
vložili že leta 1976 in šele pred
tremi leti so dobili dokončno do-
voljenje za gradnjo nove cerkve.
Obstoječa kapela ob cerkvi je bila
namreč premala za redno opra-
vljanje bogoslužja. Načrt za novo
cerkev je naredil Željkon Plohi iz
Projekte inžinering Ptuj in zgrad-
ba ima obliko razpolovljene elip-
se. Prostor za gradnjo sta dala Jan-
ko Mlakar in njegova mati Marija,
pri sami gradnji pa so največ pri-
pcvali vaščani ter krajani iz haj-
dinske župnije. Veliko denarnih
prispevkov so dobili tudi od škofi-
je iz Stutlgarta, iz Švice ter od šte-
vilnih posameznikov.
V novi zgradbi je poleg bogo-
služnega prostora še stanovanje v
spodnjih prostorih, v prihodnje pa
nameravajo urediti še zakristijo,
nov oltar, križev pol ler kupili opre-
mo, ki še manjka v sami cerkvi.
Cerkev v Slovenji vasi spada
pod hajdinsko župnijo in v njej
bosta službovala brata duhovni-
ka—Pavle in Ivan Pucko.
T. Mohorko, K. Klep   Foto: Željko Plohi
Lenarške Novice
v leiiarški občini je še
veliko krajev v katerih go-
spodinjstva niso pri-
ključena na mestni vodo-
vod. Ker so privatni vod-
njaki usahnili že pred me-
secem, dovažajo pitno vo-
do prostovoljne enote ga-
silcev. Kot nam je povedal
predsednik izvr.šnega sve-
ta Avgust Zavrnik, so se v
akcijo vključila vsa občin
ska gasilska društva, še
posebno pa so akliv^ni ga-
silci na območju Jurovske-
ga Dola, Zgornje Sčavnlce,
Benedikta, Voličine in Lo
kavča. Za potrebe v gospo-
dinjstvu in za živino pri-
peljejo gasilci dnevno od
55 do 40 tisoč litrov vode.
Seveda je za prizadete
kmetije pitna voda še do-
daten strošek, saj morajo
za cisterno pripeljane vo-
de odšteti od 2 do 3 tisoč
tolarjev. Cene se seveda
razlikujejo od oddaljenosti
in litrov.
LENARŠKI
OBRTNIKI
NEZADOVOLJNI
ZARADI
ODERUŠKIH
OBRESTIH —
NAPOVEDUJEJO
ZAPORO CESTE OB
OTVORITVI SEJMA
V GORNJI RADGONI
Obrtniki v Lenartu so v zad-
njem času vedno bolj nezado-
voljni. Konec prešnjega tedna
so dobili položnice za plačilo
zamudnih obresti. Zneski so
visoki in obrtniki pravijo, da
so nerealni. Vse to je med
obrtniki povzročilo precej hu-
de krvi in so se v sredo zbrali
na zboru. Udeležba je potrdi-
la, da se je nabralo precej ne-
rešenih problemov, saj se je
kljub dopustom zbralo okrog
sedemdeset obrtnikov. Precej
obtožb je bilo na račun dela
Uprave za družbene prihodke
v Lenartu in nekateri obrtniki
so jih podprli s konkretnimi
številkami. Direktor Uprave
za družbene prihodke Josip
Tomašek je obtožbe zavrnil,
vsem tistim, ki so napake ugo-
tovili, pa je svetoval, da
vložijo pisno pritožbo. Na
burni razpravi so zagrozili z
življenjem direktorju To-
mašku in njegovim družin-
skim članom.
Obrtniki so podali tudi zah-
teve za znižanje obremenitev,
ki so jih poslali Ministrstvu za
finance. Lenarški obrtniki so
tudi opozorili, da bodo nadal-
jevali z ostrejšimi akcijami.
Če ne bo uveden moratorij na
obvezo plačil zamudnih obre-
sti, obrtniki napovedujejo, da
bodo 22.avgusta, na dan od-
prtja Kmetijskega sejma v
Gornji Radgoni, zaprli cesto
skozi Lenart, zagrozili pa so
tudi z generalno stavko 26.
avgusta. To bi bila velka ško-
da, saj bi brez dela ostalo veli-
ko ljudi. Sedaj je namreč v le-
narški občini 79 popoldanskih
in 268 rednih obrtnikov, v
občini pa je že 20 odstotkov
aktivnega prebivalstva brez
zaposlitve.      barija Slodnjak
BBANE LAMtrr ^, NATAŠA KOLAR
33   BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med prvim in četrtim stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
Je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubriki Jih želi-
nu) bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. Fotogranje: Bine Kovačič.
Roma, boginja
in zaščitnica
mesta Rima
Sami meščani mestne zavetni-
ce niso posebej častili, njeni
templji se pojavljajo drugod po
Italiji in v provincah. V času ce-
sarstva so ji postavljali svetišča
skupaj s cesarjem. Tako pozna-
mo templje Rome in Avgusta v
vrsti antičnih mest, najbližji je
še danes ohranjen v Pulju.
Iz Poetovione niso poznane
arheološke ostaline, ki bi pri-
čale o čaščenju Rome. Med
upodobitvami na uporabnih
predmetih pa bi kot Romo/ Ate-
ne lahko morda opredelili ka-
mejo z ženskim portretom v
profilu, pokrito s čelado.
Roma/Atena je bila prikazana včasih tudi na uporabnih pred-
metih. Na kameji, ki jo hrani ptujski muzej, jo pepoznamo po
čeladi.
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
20. AVGUST 1992

ZaiiMtlifll.t:riffliiwM^
NA DOPUSTU LE ZJUTRAJ
IN ZVEČER
Dopust na obroke, bi lahko rekli, saj je na dan po-
snetka (sredi prejšnjega meseca) hil predsednik ptujske-
ga izvršnega sveta Branko Brumen zjutraj še v službi,
proti poldnevu pa že na igrišču Teniškega kluba Ptuj pri
toplicah, kamor je prišel po svojo hčerko. Tudi sam
skrbi za kondicijo — in to prav s tenisom. Ali ga bodo
tisti dan v službi še kaj nujno potrebovali, takrat še ni
vedel. Tako poteka njegov dopust tudi sedaj. V dneh
največje suše je resda prihajal v službo okoli devetih in
namesto do pozne noči urejal najnujnejše le do 17. ali
18. ure. Dopust pa tak! Sicer pa smo izvedeli, da ja prav
v začetku julija nekaj dni preživel z družino ob morju,
konec tega meseca pa bo odšel za nekaj dni tudi v Gozd
Martuljek na Gorenjskem.
ZUPANOVE POČITNICE
Naš župan Vojteh Rajher pravi, da ima "dopust
na vpoklic", kar pomeni, da je vedno dosegljiv po
telefonu in "skoči" v službo, če je nujno. Tako bo
do prvega septembra. In kaj počne? Nima rad
vročega sonca, kaj šele, da hi se moral sončiti v
brezdelju: "Ne prenesem brezdelja. Dopust po-
meni zame prosti čas, ko sem z družino, rad pa
tudi berem." V času svojih študentskih let je
preživljal proste mesece v delovnih brigadah, ka-
sneje prijetne urice z družino. Tako je tudi letos.
Umirja ga delo okoli hiše — .v fotoaparatom smo
ga "stisnili" oh gradnji manjšega prizidka. Za
droben klepet ima vedno čas in — dogovorila sva
se tudi za nekoliko daljši razgovor. V Tedniku ga
pričakujte proti koncu meseca.
MINISTRICA IN MAMA
Ministrica za kulturo, šolstvo in šport
ali mama, to je zdaj vprašanje. Kristina
ŠamperI Purg je oboje in največki^at dobe-
sedno oboje naenkrat. Posnetek je s Sa-
kušaka, kjer je bila govornica ob prazno-
vanju 130—letnice Janeza Puha. Tik pred
tem ji je štiriletni sin Miha zaspal v na-
ročju. Še sreča, da je v odločilnem trenut-
ku pomagal mož Tone. Vedno vpeta v
občinske dogodke je nekoliko izpregla
prav te dni — z družino jih preživlja v Pi-
ranu.
Posnetki in besedilo Milena Zupanič
Usmeritve društva g.
bistriških upoiwienceif
Društvo upokojencev Sloven-
ska Bistrica ima okrog 1200
članov. Najstarejši med njimi je
star 94 let, starostna razlika pa
je med 50—tim in 94—tim le-
tom. Sestoji .se iz društev Slo-
venska Bistrica, Zgornja Bistri-
ca, Visole, Tinjska gora, Tinje,
Zgornja Ložnica in Vinarje. Se-
danji predsednik društva upoko-
jencev Slovenska Bistrica je
nekdanji bistriški župan Slavko
Kleindienst.
Na občnem zboru, ki je bil že
marca, so sprejeli številne
usmeritve društva. Program so
razdelili na šest delov in potrjen
je bil na seji izvršnega odbora
3. junija.
Poudarili so, da se bo društvo
preko svojih organov in repu-
bliške zveze zavzemalo za ure-
sničevanje interesov in za ure-
sničevanje zakonitih pravic svo-
jih članov. Delovalo bo v zvezi
z zakoni s področja pokojnin-
skega in zdravstvenega zavaro-
vanja. Nudili bodo tudi pravno
pomoč nekaterim svojim čla-
nom pri uresničevanju njihovih
zakonskih in drugih pravic ter
interesov.Pri tem bo društvo so-
delovalo s pristojnimi organi s
področja socialnega in zdrav-
stvenega varstva.
Sestavili so program nudenja
materialne in druge pomoči so-
cialno šibkim in pomoči potreb-
nim članom ter sooblikovali kri-
terije za pomoč. Društvo bo pri
tem spodbujalo trgovske firme
in zasebna podjetja za prodajo
kurjave in gospodinjskih pripo-
močkov pod ugodnejšimi pogo-
ji, nadalje trgovska podjetja in
zasebne kmetijske proizvajalce
za prodajo ozimnice in drugih
živil po ugodnejših cenah.
Organizirali bodo sosedsko
pomoč tistim, ki so pomoči po-
trebni preko pristojnih služb,
organov krajevne skupnosti in
preko hišnih svetov, podatke pa
bodo zbirali preko svojih pover-
jenikov, na pomoč pa bodo pri-
skočili tudi sindikati posamez-
nih firm. Predvsem se bodo na-
slonili na osebnostna vprašanja
in obiskali tiste, ki so osamlje-
ni, ki živijo v duševni stiski ali
so zapostavljeni, pa tudi tiste,
ki živijo v domovih ali so tre-
nutno na zdravljenju. Pozabili
pa niso tudi na tiste svoje člane,
ki bodo praznovali visoke živ-
ljenske jubileje. Poslednjo čast
bo društvo izkazalo svojim um-
rlim članom z nošenjem prapora
društva. Organi društva bodo
animirali sindikate v firmah za
skrb za upokojene, svoje bivše
sodelavce, poverjeniki pa bodo
propagirali včlanjevanje v
društvo.
Za svoje člane bo društvo orga-
niziralo številne kulturne in špor-
tno — rekreacijske aktivnosti, ob
tem pa še izlete v naravo, piknike
in srečanja jubilantov. V tem letu
bodo še posebno pozornost po-
svetili delovanju sekcij za orga-
niziranje izletov, klepetulje ob
kvački, pevskemu zboru ter
šahovski in ribiški sekciji. Poleg
tega pa bo dru-štvo skrbelo tudi
za dejavnosti zunaj sekcij. Orga-
nizacijska in druga vprašanja bo
društvo reševalo preko izvršnih
odborov in komisij. Vodstvo
društva bo poskrbelo tudi za jav-
no delo društva in bo na svoje se-
je vabilo predstavnike lokalnih
sredstev javnega obveščanja.
Društvo bistriških upokojen-
cev ima zadane številne naloge,
ki jih namerava uresničiti v pri-
hodnje. Da pa bi bilo to čim
bolj učinkovito, se bo vodstvo
društva povezalo s številnimi
organizacijami in sindikati ter
drugimi društvi.
Tatjana Mohorko
Katarina Klep
Tudi v Cirkulanah
privatna prodajalna
V ptujski obcini je malo kra-
)cv, kjer poleg družbene trgovi-
ne ne bi imeli zasebne. Tudi v
Cirkulanah 60 /a, je družina
Demikovic odprla samopo-
strežno prodajalno z mešanim
blagom. V "Krom", kol so jo
lastniki imenovali, so prostor
dodobra izkoristili. Prodajalna
sicer nima velike površine, ven-
dar so police napolniene do
zadnjega kotička. Vecji |e skla-
diščni prostor. Anica in Stanko
Demikovic sta ze petnajst let
obrtnika. Imata delavnico za
predelovanje plastičnih mas,
kjer izdelujeta izdelke za po-
hištveno industrijo. Ker so se
trgi za prodajo pohištva zožili,
so se tudi potrebe po njihovih
izdelkih zmanjšale. Hčerka Si-
mona in sin Zoran pa po
končanem šolanju nista našla
zaposlitve, zato so se odločili
za prodajalno.
Trgovina stoji v središču va-
si in stavba se stilsko zelo uje-
ma z ostalim okoljem. Derni-
kovičevi so jo zgradili z la-
stnimi sredstvi, kar je še pose-
bej pohvalno saj spadajo Cir-
kulane v demografsko ogro-
ženo področje.
Seveda ima družina Demi-
kovic v načrtu še nove dejav-
nosti, saj je prostor za hčerkin
frizerski salon že pripravljen.
Na zahodu velja geslo, da so
družinska podjetja močna in
med najuspešnejšimi. Upajmo
tudi, da bo posebej na ob-
močju Haloz vedno več ljudi
našlo zaposlitev v zasebnih
podjetjih. Posebej so pohvalna
takšna, ki prispevajo k razvo-
ju kraja, kot odprtje prodajal-
ne Krona.
V "Kroni" boste lahko ku-
povali vsak dan od 7.30 do 19
ure, odprto pa imajo tudi v so-
boto in nedeljo in sicer od
7.30 do 13.00 ure.
M. Slodnjak
Vrvico na prodajalni je prerezal predsednik IS Ptuj Branko Brumen in Derni-
kovičevim zaželel uspešno poslovanje. Foto: M.SI.
V Pot/vincihmsel Klas
Gre za kmetijsko prodajalno, ki jo je v Podvincih 15 odprla Ivanka
Čeh. V lično prodajalno z velikim skladiščem so Čehovi preuredili
prejšnje gospodarsko poslopje, od odločitve do odprtja prodajalne pa
so pretekli komaj trije meseci.
V prodajalni KLAS po konkukrenčnih cenah nudijo prav vse, kar po-
trebujejo kmetovalci in vrtičkarji ter vinogradniki. Nudijo kmetijsko me-
hanizacijo in rezervne dele zanjo, gradbeni material tudi vrtne garniture
in lesene okrasne elemente, pa gospodinjske potrebščine in še marsikaj.
Najbolje Je. da Jih obiščete in se o vsem prepričate sami. jg
Ivanka Čeh s svojo pomočnico v prodajalni Klas
Jubilejnih 80 let Franca Dolenca
v Gasilskem domu na Ptuju so
prejšnji petek pripravili manjšo
slovesnost ob visokem jubileju
svojega dolgoletnega člana. Franc
Dolenc od Lovrenca na Dravskem
polju je namreč prav na ta dan
praznoval svoj 80. rojstni dan. Ob
tem visokem jubileju so mu po
sklepu predsedstva zveze izročili
najvišje odlikovanje Gasilske zve-
ze Slovenije za posebne zasluge.
Kot je sam povedal, se je v Ga-
silsko društvo Lovrenc vključil že
z 18. leti. Takrat je bilo to zelo
zgodaj, kajti v društvu so imeli
glavno besedo le starejši. S 25. le-
ti jc postal poveljnik društva.
Kmalu za tem so v sklopu Za-
družnega doma v Lovrencu zgra-
dili nov gasilski dom, leta 1972
kupili nov kombi in leta 1986 je
bila v Lovrencu spel otvoritev no-
vega gasilskega doma. Šestnajst
let je bil predsednik društva, za
tem je prevzel tajniške posle, ki
jih opravlja še danes. Dolgo let je
bil član upravnega odbora občin-
ske zveze, zadnjih pet let pa je
Foto kk
član predsedstva Zveze Gasilskih
društev ob tem pa tudi predsednik
komisije za zgodovino požame
varnosti in gasilstva.
v Gasilskem društvu jc aktiven
še danes, saj sam pravi, da se drži
načela:"Življenje ni praznik- je
neprestani delavnik". Ob tem je še
dodal, da je gasilec z dušo in tele-
som, kajti kdor ima gasilstvo v
krvi, nekako ne more prenehati s
tem. T. Mohorko, K. Klep
Nova cesta — nove možnosti
v Jiršovcih, v Krajevni skup-
nosti Destrnik so od nedelje bo-
gatejši za 3000 metrov krajevne
asfaltne ceste. Ob pomoči
vašča-nov in nekaterih občin-
skih predstavnikov jo je slove-
sno odprl pred.sednik SO Ptuj
Vojteh Rajher. Poimenovali so
jo VINSKA CESTA - po značil-
nostih krajev, kjer se skrbno
prideluje odlično vino. Asfalt je
s pogodbenim izvajalcem Cesti-
ca Varaždin polagalo Cestno
podjetje Ptuj.
Cesta, ki ho, kot jc poudaril pred-
sednik sveta Krajevne skupnosti
Franc Simeonov, okno v svet, pove-
zuje Destrnik s sosednjimi KS:
Grajeno ter s tem mesto Ptuj,
Trnovsko vas ter občino Lenart.
V KS Desternik, ki šteje nekaj
čez 2500 prebivalcev, so prvi
asfalt dobili leta 1974. Od takrat
pa do danes je bilo asfaltiranih
približno 14 km občinskih in 6 km
krajevnih cest ter asfaltna poveza-
va regionalne ceste Ptuj - Lenart.
Večina denarja je bila zbrana s
posebnimi pogodbami občanov v
KS, ki se pomena nove pridobitve
še kako dobro zavedajo. Prispevali
so od 25.000 do 250.000 SIT. Pre-
pričani so, da omogočajo dobre
ceste hitrejše posredovanje raznih
servisnih služb, še zlasti pa zdrav-
stvenih. Potihoma tudi upajo, da
se bo s takšnimi in podobnimi raz-
vojnimi     pridobitvami     vrnilo
življenje oziroma bo ostalo v teh
krajih več mladih.
Da je v slogi moč in da se da tu-
di v teh težkih časih marsikaj sto-
riti, so Jiršovčani znova dokazali
in vsi jim lahko ob tem samo
čestitamo. Katarina Klep
in Tatjana Mohorko
TEDNIK
— 20. AVGUST 1992
KMETIJSTVO — 7
Suša postaja katastrofalna
Toča in suša v Jiršovcih
Lovrečcvi v Jiršovcih živijo
in delajo na kmetiji, ki obi-
skovalcu nudi vse elemente
kmečke idile. Tu je stara in
nova hiša v majhni kotlini s
pašniki in majhnim ribnikom
na dnu. Na dvignjenih obron-
kih pa vinogradi in sadovnja-
ki, nekaj go/da na drugi strani
in vodovod iz lastnega izvira.
Nič čudnega, da razmišljajo o
kmečkem turizmu. Z njihove-
ga vrha se vidi zelo daleč : do
Donačke gore na jugu in av-
strijskega SemeringA na seve-
ru ter daleč proti Madžarski
na vzhod, da o zahodnem Po-
horju ne govorimo.
Šestčlanska družina tu srečno
živi in dobro gospodari. To se
vidi že ob prihodu na kmetijo.
Nova stanovanjska hiša, grajena
v pravem stilu za te kraje, nov
hlev, ki čaka na 18 krav mol-
znic. Mladi gospodar Marjan ne
skriva načrtov. Pred leti je pu-
stil službo in se odločil za krne-
tovanje. Kmetija je napredovala
tudi po zaslugi dobrih letin.
Smele načrte so podkrepili s
krediti, ves dohodek kmetije so
investirali nazaj. TakšnE načrte
so imeli tudi za letošnji izku-
piček, ki pa ga sedaj pobira na-
rava.
Na višjih obronkih imajo 2
hektarja sadovnjaka z jablanami,
ki dajejo odlično namizno sadje.
Poleg tega 2 in pol hektarja vino-
gradov, spet z grozdjem za trg. V
dolini pa pašnike in sedaj še v
starem hlevu 12 krav molznic in
nekaj podmladka.
Letos se je na to obetajočo
kmetijo zgrnila naravna nesreča
v dveh oblikah: junija je klestila
toča in na drevesih skorajda ni
nepoškodovanega sadeža. Toča
je oklestila kar dve tretjini zele-
ne mase v vinogradih. Ti so se
na srečo obrastli, vendar letos
ne bodo dali mnogo grozdja, tu-
di kakovost je vprašljiva.
Grozdne jagode so zaradi suše
drobne, po dežju pa bodo poka-
le in gnile. V sadovnjakih je
škoda še večja. Kar je pustila
toča, sedaj uničuje suša. V vsa-
ki vrsti je že precej popolnoma
Marjan Lovrec
suhih dreves, sadeži na njih pa
kot izsušene fige. Na drevesih,
ki so še zelena so jabolka drob-
na kot bi bili sredi maja ali v
začetku junija. Škoda v sadov-
njakih bo občutna še nekaj let:
precej dreves bo potrebno za-
menjati z novimi sadikami, tisto
kar bo ostalo pa v teh pogojih
ne more tvoriti cvetnih nastav-
kov za prihodnje leto.
Spodaj v dolini se kljub
vročini pasejo krave. Morajo bi-
ti že zelo vztrajne, da na porja-
velih pašnikih najdejo še kaj
užitnega.
Mladi gospodar Marjan ne
more povedati, kako bo kmetija
preživela to katastrofo. "Precej
finančnih bremen imamo", pri-
poveduje. "Letos bo potrebno
dokupiti precej krme, ali pa bo-
mo morali zmanjšati število
krav."
To razmišljanje je seveda v
nasprotju z načrti za širitev
kmetije, novi hlev bo še nekaj
časa sameval in investicija se
ne bo vračala. Tudi Marjan po
tihem pričakuje pomoč države,
da bi nekako prebrodili vsaj to
jesen in zimo. Potem je pred
njimi nova kmetijska sezona. In
če drži, da narava sama popravi
svoje napake, potem bi morala
biti prihodnje leto bogata letina.
Upajmo, da bo tako. Tudi od
upanja se da nekaj časa živeti.
JB
Idilična kmetija Lovrečevih v Jiršovcih
Suša postaja katastrofalni
Tretjina manj bo v hlevih
Ivan Vogrinec, kmetovalec s
Hajdine, je iz svojih hlevov v
lanskem laktacijskem obdobju
pridobil več kot 100.000 litrov
mleka, njegova povprečna kra-
va odda 5400 litrov, rekorderka
pa tudi 8000 litrov letno. Celot-
no čredo prehranjuje trava in
koruza z njegovih obširnih polj.
Običajno bogato obrasle njive
kažejo v tem trenutku kaj kla-
vrno podobo. Travo je sonce
požgalo, na nekaterih mestih
sploh ne raste več. Koruza je
vsaj do polovice porumenela,
klasi se žalostno nagibajo k
tlom. Kaj bo to pomenilo za
vaše kmetovanje? "Kolikor
vem, je bila tako uničujoča suša
pred 40 leti. Posledice letošnje
bomo pri nas čutili šele čez dve
do tri leta, saj sedaj še imamo
nekaj hrane za živino na zalogi.
Pridelek krme bo izredno ma-
jhen, saj je vse suho. Koruza je
vsa rumena, dosti klasov je po-
vešenih. Kupili smo za 800.000
tolarjev semena, sedaj pa ne bo
nič. Letos smo tudi počistili
travnike in zasejati 300 kilogra-
mov semena, ki smo ga uvozili
iz Avstrije. Na travnikih jc sedaj
Ivan Vogrinec
vse kot požgano, posamezni de-
li so goli. Naše krave ne bodo
imele kaj jesti, predvsem pa ne
bo hrana dovolj kakovostna. Če
ne dobijo dodatka — koruze, ne
bodo dajale mleka. Bodo ^le
živele. Predvidevam, da bomo
morali prodati 30 do 40 odstot-
kov živine. Tako bo tudi z dru-
gimi kmeti. Mesa bo naenkrat
preveč, kasneje pa ne bo mleka.
Nujno bi bilo, da bi država uvo-
zila krmo, sicer bo morala ka-
sneje uvažati mleko in meso.
Enodnevni zaslužek, ki so ga
predlagali kot pomoč kmetom,
bo le kaplja. Sedaj bi potrebo-
vali dolgoročne kredite, s kate-
rimi bi lahko nakupili hrano za
našo živino..." je povedal Ivan
Vogrinec.
Obvestilo sekretariata za
kmetijstvo občine Ptuj
Kmetijsko proizvodnjo že dalj časa pesti sušno obdobje. S tem bo prišlo do znatnega izpada
poljedeljske proizvodnje, kar bo imelo posledice v živinorejski proizvodnji. Za blažitev katastro-
fe po suši smo se na sestanku s pospeševalno službo dogovorili za prve ukrepe tako, da bi s tem
zagotovili krmo za živino ter preprečili zmanjševanje staleža osnovne črede.
Na ravninskem delu naj bi vsi kmetje čimprej zorali in pripravili zemljo za setev ljulke. Regre-
sirala naj bi se nabava semena (40 kilogramov na hektar), v višini 50 odstotkov nabavne cene.
Ta ukrep se izvaja na območju Dravskega in Ptujskega polja ter Slovenskih goric.
Na območju hribovitega predela Haloz svetujemo kmetom, da po dežju čirnprej pognojijo trav-
nike s Kanom. Vsakemu kmetu bo regresirano 50 kilogramov Kana na 1 GVZ v višini 50 odstot-
kov nabavne cene.
Spisek upravičencev in količine pripravi območni svetovalec in ga dostavi posamezni enoti Kmetijske
zadruge Ptuj ali Kmetijske zadruge Lovrenc. Osnova sta škoda po suši in stalež osnovne črede.
Polovico zneska ob nakupu semena ali gnojila plača upravičenec ob prevzemu, druga polovica pa bo
pokrita iz premostitvenih solidarnostnih sredstev Sekretariata za kmetijstvo občine Ptuj.
Sekretar sekretariata za kmetijstvo — Franc Bezjak, dipl. ing. agr
Najpomembneje je ohraniti stalež živine
Eden izmed nujnih krat-
koročnih ukrepov je zago-
toviti dovolj krme za ohra-
nitev staleža osnovne čre-
de. Tako so menili tudi
prejšnji teden na sestanku
predstavnikov podravskih
občin in republiških mini-
strstev za kmetijstvo in
urejanje prostora ter var-
stvo okolja.
Že spitano govedino naj
bi odkupila država in ga
poskušala izvoziti. S tem
naj bi preprečili padec ce-
ne živine in netipravičeno
bogatenje mesarjev na eni
in obubožanje kmetov na
drugi strani! Slediti bo
Tiorala vrsta  \ičinkovitih
TEDNIK
ukrepov. Razen načrtov za
regresiranje jesenske setve
in ocenitve škode pred-
stavnik slovenskega kme-
tijskega ministrstva ni mo
gel postreči s podatki o
tem, kako bo ukrepala vla-
da. Na osnovi ocene škode
bo kmetijsko ministrstvo
pripravilo predlog ukre-
pov in jih predlagalo vladi
v potrditev. Med dolgo-
ročnimi ukrepi pa je seve-
da investiranje v namakal-
ne sisteme povsod, kjer je
to mogoče. Žal so to že
načrti z brado. Tudi pred
leti smo o tem veliko go-
vorili in pisali, pozneje pa
so nas vremensko ugodna
leta uspavala, vmes je
prišla tudi gospodarska
kriza. Upajmo, da bomo
tokrat prešli od besed k
dejanjem in da nas ne bo-
do ob prihodnji suši zno
va govorili o dolgoročnih
načrtih in nujnosti nama-
kanja.
Kot svetuje kmetijska
svetovalna služba, bo v
nekaj naslednjih dneh
koruza primerna za si-
liranje. Na sedanjih ko-
ruznih in na površi-
nah, kjer je bila prej
pšenica lahko sedaj
kmetje posejejo krmne
dosevke. Seveda bo za
to opravilo potrebnega
vsaj nekaj dežja.
Ustrezne krmne meša-
nice bi lahko že to je-
sen dale na hektar štiri
tone suhe snovi, kar je
dovolj za prehranitev
enega goveda. Zelo zgo-
daj spomladi je ta
krma znova na voljo za
siliranje, do 25. aprila
sta možna še dva odko-
sa. Potem lahko na teh
površinah znova seje-
mo koruzo.
Prva podružnica
podeželske mladine
Potem, ko se je Zveza slovenske kmečke mladine
na zadnjem kongresu preoblikovala v nepolitično or-
ganizacijo in preimenovala v Zvezo slovenske po-
de/.clske mladine, je dobila prejšnji četrtek v Ptuju
svojo prvo občinsko podružnico.
V dvorani Obdravskega zavo-
da se na vroč poletni popoldan
sicer ni zbralo veliko število
mladih, bilo pa jih je dovolj, da
so ustanovili društvo in izvolili
vodstvo, ki ima zahtevno nalo-
go, da dejavnost društva razširi
v vse krajevne skupnosti ptuj-
ske občine. Kot so povedali na
ustanovnem zboru, bodo člani
društva podeželske mladine so-
delovali z vsemi, ki jim je kaj
za boljše življenje na podeželju,
ki želijo dobro slovenskemu
kmetijstvu in ki želijo ohranjati
in razvijati slovensko kulturo.
Udeleženci zbora so bili precej
kritični do sedanjih razmer v
državi. Predvsem do šolstva in
še posebej do kmetijskih šol, ki
Qe dajejo  dovolj  praktičnega
znanja za delo na kmetijah ali
kmetijskih posestvih. Menili so,
da je potrebno ustvartiti te-
snejšo vez med kmetijskimi
šolami, med Biotehniško fakul-
teto v Ljubljani in Visoko kme-
tijsko šolo v Mariboru. Mladi
namreč menijo, da obstaja med
obema visokima ustanovama
boj za študente, sodelovanja pa
ni. Pomembno pa bi bilo učenje
o pridelavi hrane vključiti že v
program osnovnih šol.
Društvo slovenske podeželske
mladine Ptuj bo tesno sodelova-
lo s kmetijsko svetovalno
službo, tudi sedež društva bo na
Ormoški cesti 28. v Ptuju. V
svoj program so zapisali, da bo-
do pri svojem delu pozorni na
dogajanja na kmetijskem po-
Aleš Kotnik, predsednik
društva. Foto L .K.
dročju, na področju izo-
braževanja, da bodo skrbeli tudi
za družabno življenje in se
vklučili v evropske institucije
mladih. Za predsednika društva
so izvolili Aleša Kotnika iz
Šikol. JB
Novo vodstvo
ObdravsHigiliii^ill
Od prvega julija vodi
Obdravski zavod za ve-
terinarstvo in živinore-
jo Ptuj dr. .lože Be.švir,
kmetovalcem in na.šim
bralcem znan kot dok-
tor veterinarskih zna-
nosti in trenutno pred-
sednik skup.ščine obči-
ne Ormož.
Dr. Bešvir jc vršilec dolžnosti di-
rektorja Zavoda. Sicer pa z imeno-
vanjem direktorja čakajo že nekaj
časa, saj še vedno ni zakonodaje, ki
bi urejala področje veterinarske de-
javnosti, sprejem ustreznega zakona
pa bo prav gotovo zahteval tudi reor-
ganizacijo Zavoda. Sedaj ima Ob-
dravski zavod tri poslovne enote:
Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica,
dejavnost pa je razdeljena na živino-
rejo in veterino.
V prihodnje bo verjetno ostala ve-
terinarska dejavnost del javne
službe, ki bo zagotavljala minimal-
no zdravstveno varstvo živali in
zaščito zdravja ljudi. Zaenkrat je
težko napovedovati, kako bo organi-
zirana kurativna dejavnost. Prav go-
tovo bo prišla v p)oštev tudi zasebna
Dr. Jože Bešvir na novem delovnem mestu
veterinarska praksa, vendar pogoji
za to še niso znani. V vsakem pri-
meru pa bo potrebno ustanoviti ve-
terinarsko zbomico, ki bo skrbela za
medsebojne odnose v strold in za
odnose med veterino in državo. Za-
sebna praksa sicer ne bo prinesla ce-
nejših veterinarskih uslug kot mnogi
mislijo, saj so tudi v svetu zasebne
veterinarske storitve dražje.
Danes je odprto tudi vprašanje,
kako bosta v bodoče organizirani
kmetijska svetovalna in selekcijska
služba in kako bo z osemenjevalno
dejavnostjo. Vse to bo torej z novo
zakonodajo prinesel čas. Dr. Jožetu
Bešvirju in celotnemu kolektivu za-
voda želimo uspešno delo in čim-
prejšnjo razrešitev številnih nežna
na tem nacionalno pomembnem po
dročju. JB
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
20. AVGUST 1992 —
TEDNIK
Kronika
gasilskega društva Miklavž
Za ustanovitev gasilskega
društva Miklavž je bil povod
veliki požar na velikonočni
ponedeljek leta 1920 v Kaj-
žarju, ko je /a posledicami ve-
likonočnega streljanja začelo
goreti poslopje viničarije
graščine Dornavsko. Zelo je
bila takrat uspešna požarna
obramba iz Vitana. Taka akci-
ja je nekatere občane vzpod-
budila, da bi naj v Miklavžu
ustanovili gasilsko društvo.
Več let so nekateri vaščani
Miklavža imeli to željo, do-
kler ni dne 31. julija leta 1921
v gostilni Evarda Simoniča,
Andrej Tramšek, pek in pose-
stnik iz Miklavža sklical prvi
sestanek. Na sestanku je bilo
13 članov. Izvolili so priprar
vljalni odbor, ki so ga sesta-
vljali Andrej Tramšek, pred-
sednik. Drago Pintarič, tajnik,
Edvard Simonič, blagajnik ter
člana Anton Golenko in Filip
Zadravec.
Odbor je imel nalogo, da
prične z registracijo društva,
ki je bilo registrirano 12. ok-
tobra leta 1922.
Pričelo se je zbiranjem fi-
nančnih sredstev po takratnih
občinah, denarnih zavodih in
pri zasebnikih, kjer se je skup-
no zbralo 30.340 kron, kar je
bilo prvo premoženje društva.
Društvo je dobilo še 50.000
kron posojila.
Dne 20. novembra leta 1922
je v gostilni Edvarda Simo-
niča bil ustanovni občni zbor
društva, katerega so se poleg
pripravljalnega odbora ude-
ležili še: Alojz Ivanuša, Alojz
Štrobl, Matija Pajek, Matija
Čatorič, Ivan Pesrl, Jožef Ma-
sten, Franc Mauko in Franc
Tramšek.
Poleti 1922. leta je takratni
načelnik Andrej Tramšek pri-
peljal prvo vprežno brizgalno
na ročni pogon, ki je bila
društvu dana zastonj.
Še isto jesen je bil postavljen
prvi gasilski dom.
Dne 18. februarja leta 1923
je bil 2. redni občni zbor
društva.
Po pregledu blagajne je bilo
razvidno, da je društvo imelo
451 kron, dolga pa je imelo
75.370 kron.
Dne 17. aprila leta 1932 je
umrl ustanovitelj in prvi na-
čelnik društva Andrej Tram-
šek, ki ga je društvo pokopalo
z vsemi gasilskimi častmi.
Smrt načelnika je bil težak
udarec za mlado, komaj usta-
novljeno gasilsko društvo.
Prvi ognjeni krst je društvo
doživelo 17. oktobra leta
1923, ko je gorelo pri pose-
stniku Martinu Zadravcu v
Vuzmetincih (današnja Čuri-
nova kmetija).
Pri gašenju požara je sode-
lovalo 13 gasilcev, ki so zelo
požrtvovalno opravili svoje
delo.
Gasilsko društvo je tesno
sodelovalo s prosvetnim dru-
štvom "SLAVČEK". Leta
1930 je GD posodilo godbe-
nemu društvu 2.200 din s tem
pogojem, da bo društvo sode-
lovalo ob društvenih slove-
snostih brezplačno. Gasilsko
društvo pa je dobilo svojo
godbo na pihala.
Leta 1934 je bila predelana
ročna brizgalna na motorni
pogon, to pa je društvo stalo
18.500 din.
Ob 50. letnici gasilske čete
v Ptuju dne 15. augusta 1936
leta se je naše društvo ude-
ležilo proslave.
Na 16. rednem občnem zbo-
ru leta 1936 je bil sprejet
sklep, da se postavi novi ga-
silski dom s stolpom. Gradnja
doma jc stala 17.029 din.
Ves gradbeni material je bil
pripeljan brezplačno.
Gasilsko društvo Miklavž je
bilo ponosno na svoje delo te-
kom 15 let obstoja. Gasilski
dom je bil najlepši dokaz ve-
stnega društvenega delovanja,
saj je bil dom postavljen z la-
stnimi sredstvi in na državni
praznik "Ujedinjenja" 1. de-
cembra 1936. leta je na novem
gasilskem domu prvič zapla-
polala državna trobojnica.
Prvega aprila leta 1939 je
društvo priredilo veliko bakla-
do in poslovilno slovesnost
odhodnice ustanovnemu čla-
nu, tajniku društva in šolske-
mu upravitelju Dragu Pinta-
riču, ki je odšel v zasluženi
pokoj in se odselil v Maribor,
kjer je čez 6 mesecev umrl.
Društvo se je udeležilo pogre-
ba v Mariboru in izkazalo
zadnjo čast svojemu preza-
služnemu članu.
Leta 1941 je bila nabavljena
nova prenosna motorna briz-
galna 2IL02. V 20. letih ob-
stoja je društvo gasilo v 37
primerih v bližnji in daljni
okolici.
MLAJŠI
PREVZAMEJO
VODSTVO
Po vojni se je društvo
močno pomladilo in je mlajša
generacija v celoti prevzela
operativo društva in ob rednih
vajah bila strah na raznih tek-
movanjih v takratni Okrajni
gasilski zvezi Ljutomer. Ga-
silsko društvo je v letih 62 in
63 povečalo svoje prostore.
Leta 1971 je društvo razvilo
svoj prapor, leto pozneje pa je
nabavilo novo MB Rossenba-
wer.
Leta 1975 je bil nabavljen
novi gasilski avto IMV, ki ga
je društvo kupilo na krediti pri
Zavarovalnici Maribor.
Leta 1984 se je sestal UO in
NO in je bil sprejet sklep za
dograditev gasilskega doma. S
tem je društvo pridobilo svoj
družabni prostor. Prostor nad
gasilskim domom nam služi
za sestanke in druge dejavno-
sti.
Pri dograditvi gasilskega
doma so delali vsi člani dru-
štva brezplačno. Bilo je opra-
vljenih 2.650 delovnih ur pro-
stovoljnega dela, da je ob 70.
obletnici gasilskega društva,
Miklavž dobil dom, ki je kraju
v ponos.
Pri dograditvi gasilskega do-
ma in izdelavi fasade so največ
prispevali nečlani društva in
to: Marjan Tramšek iz Mi-
klavža, ki je dal za dograditev
gasilskega doma brezplačno
zemljišče. Obrtnik Stanko Jur-
kovič iz Vinskega vrha je dal
brezplačno vso opremo za izde-
lavo fasade. Obrtnik Jože Špen-
dija iz Vinskega vrha je opravil
brezplačno vsa pleskarska dela.
Vsem tem dobrotnikom se da-
nes ob tem visokem jubileju ga-
silskega društa Miklavž
prisrčno zahvaljujem.
V času delovanja gasilskega
društva Miklavž so bili krajani
vedno pripravljeni svojemu
društvu pomagali na različne
načine. Posebej so pokazali
svojo darežljivosl v lanskem in
letošnjem letu.
Istočasno je ob lepem jubileju
pred nami še ena velika naloga
in to, da nabavimo novo orodno
vozilo, ki nam bo služilo za
našo osnovno dejavnost.
Anton Kaee
Rdeča krasotca
čas paradižnika bi lahko imenovali te dni, ko do-
zorevajo rdeči sadeži skoraj na vseh vrtovih in nji-
vah. Vendar tako velikih, kot sta zrasla v Mezgovcih
in v Slapah v Halozah, ne vidimo prav pogosto.
Pri Šegulovih v Mezgovcih je zrasel 90-dekagramski para
dižnik.
Srečko Šegtila iz Mez-
gove 61 nam je prinesel ki-
logram težak paradižnik v
redakcijo. K temn ga je
vzpodbudila televizijska
oddaja Zdravo, kjer so za
rekorderja proglasili le 90
dekagramski sadež. Pove-
dal je, da je zrasel na vrtu,
v senci, da paradižnikov
ne gnojijo z innentnimi
gnojili, pač pa je ta veli
kan zrasel na povsem na
raven način. Sedaj v sviši
so zalivali z vodo iz stii
denca, saj vrtov zaradi po
manjkanja vode ne more
jo zalivati s komunalno
vodo. Sadik(^ so zrasle pri
njih, čeprav se sicer z
ženo ne ukvarjata inten-
zivno s kmetijstvom, saj
sta oba zaposlena.
Velikanska paradižnika
pa sta zrasla tudi Julijani
Gajser, 72 letni gospodinji
iz Slap 1. Manjši je tehtal
"pičlih" 80 dekagramov,
za rekorderja leta pa bi go
lovo lahko proglasili kilo
gram in 20 dekagramov
težki sadež na sosednjem
steblu. Gospa Jiilijana je
tri sadike kupila na ptuj
ski tržnici, dve pa je dobi
la. Tudi ona ni nič škropi
la, pa tudi zalivala ni.
Julijana Gajser nas je povabila v Slape. Tehtnica se je ustavila
na 1,20 kilograma.
Zbirni
center
za
begunce
na
Runču
s problematiko be-
guncev so se v ormoški
občini srečali že kmalu
po pričetkii vojaških
spopadov v republiki
Hrvaški. Takrat je bilo v
občini 157 beguncev s
statusom.
S pričetkom vojaške
agresije v BIH ter mno-
žičnim prihodom be-
guncev iz ogroženih ob-
močij v K Slovenijo so
tudi v občini Ormož
pričeli z organiziranimi
pripravami na sprejem
večjega števila begun-
cev. Kot so povedali na
Centru za socialno delo
v Ormožu, so bili po
ukazu Ministrstva za
obrambo-Uprave za za-
ščito in reševanje, pr-
votno zadolženi za pri
pravo zbirnega centra s
kapaciteto .300 begun-
cev, nekoliko pozneje
pa so število zmanjšali
na 100. PO nekajkratni
presoji, so za lokacijo
zbirnega centra izbrali
okolico in stavbo na
Runču, saj je leta zahte-
vala najmanjšo angaži
ranje sredstev za fun-
kcionalno usposobitev.
Stroški, ki so obsegali
manjše obrtniške storit
ve ter nakup najnuj
nejših sanitarno higien
skili potrebščin, so
znašali 89.641,80 SIT in
so bili pokriti iz občin
skega proračuna.
Tako je danes zbirni
center na Runču pripra
vljen na sprejem 90 be-
gimcev, trenutno pa se
v njem nahaja 72 be-
guncev, od tega 31
žensk, 52 otrok in de-
ček, ki se je rodil pred
nekaj tedni ter 8 mo-
ških. Na razpolago ima-
jo štiri bivalne prostore
(v pripravi je tudi soba
za matere z novoro-
jenčki), dvojne sanitari-
je, kuhinjo in jedilnico
v kletnih prostorih.
Pranje posteljnega peri
la pa so organizirali šti
rinajstdnevno v bolnici
Ormož.
Kot je povedal vodja
zbirnega centra Runeč-
Anlon Praprotnik, so pre-
hrano begvmcov prilago
dili normativom, ki jih
ujjorabljajo Ividi drugi
zbirni centri v regiji. Za
radi neustrezne kuhinje
na Runču, topli obrok
hrane pripravljajo v OŠ
Stanka Vraza. Financi
ranje zbirnega centra v
celoti pokriva republika
in na dan za enega be
gunca zagotavlja .500,00
SIT. V veliko pomoč pa
so vsekakor prispevki
občanov, delovnih orga-
nizacij, organizacije Rde-
čega križa, Karitasa in
Krajevnih skupnosti.
Gospod Praprot nik je
še poudaril, da življenje
v centru poteka v skladu
s sprejetim liišnim re-
dom, gibanje izven ožje-
ga območja centra pa je
dovoljeno le s posebnimi
dovolilnicami. Post^bne
problematike z begunci
pa do sedaj še niso imeli.
Z okoljem, v katerem se
begunci nahajajo ni kon-
fliktov, domačini so jih
lepo sprejeli. Da pa bi
povečali kvaliteto živ
Ijenja v begunskem cen
tru, predvsem otrok, so
poskrbeli za nastope na-
ših domačih pevcev in
glasbenikov, organizirali
so nekaj športnih tekmo
vanj, v manjših skupi
nah pa so otrokom omo-
gočili tudi kopanje v or-
moškem bazenu.
Kot so nam povedali
begunci iz centra na
Runču, so zelo zadovolj
ni s samim življenjem v
centru, z okoljem okrog
njega, vsi se dobro
poČTilijo in do sedaj še
niso imeli posebnih
zdravstvenih težav. Zelo
so zaskrbljeni kaj se do-
gaja doma, kako je z nji-
iioviini svojci in s pre-
moženjem. V veliko za
dovoljstvo pa jim je to,
da imajo tako razumne-
ga vodjo v centru ~ go-
spoda Praprotnika.
Ker pa vojna v BIH ver
jetno ne bo končana tako
kmalu, so v zbirnem cen-
tru začeli razmišljati že o
zimskem času. Do takrat
pa bi naj v šoli na Runču
uredili mlečno kuhinjo,
popravili streho in žlebo
ve. Glede težav, ki se po
javljajo okrog organizira
nega pouka za begunske
otroke, pa niso znali po-
vedati nič konkretnega.
T. Mohorko
K.Klep
Bo suša pomagala
razrešiti problem
vodooskrbe v Ormožu?
Daljše sušno obdobje v ormoški občini je znova iz-
postavilo problematiko vodooskrbe prebivalstva in
živilske industrije z zdravo pitno vodo. Začasno so na-
stale težave zaradi pomanjkanja vode rešili z zajezitvi-
jo potoka Pesnice, ki ga je dovolil Zavod za zdravstve-
no varstvo.
Vodovodni sistem v občini Ormož, kije v upravljan-
ju javnega Komunalnega podjetja Ormož, razpolaga s
300 iulometri skupnega cevovoda. Iz zbirnega rezervo-
arja na Hendlu gre prosti vod na Lešnjico, drug
osiivhuje področje Ormož-]eruzalem, Ormož-Središče
in Ormož-Hum, tretji pa napaja gravitacijsko ob-
močje Velike Nedelje in Vičanski vrh. Skupaj je iz cen-
tralnega občinskega vodovodnega zajetja oskrbovanih
približno 15 tisoč prebivalcev ormoške občine in nekaj
prebivalcev dela hribovitega predela sosednje občine
Ljutomer.
Da bi se znebili prevelike odvisnosti od edinega vod-
nega vira v Mihovcih in tveganja, ki s tem nastaja na
področju vodooskrbe bo potrebno čimprej vzpostaviti
povezavo z dopolnilnim rezervnim vodnim virom in
novim zajetjem, ki je v fazi začetnih priprav. Predlog
o izgradnji novih vodnjakov je bil zapisan tudi v lan-
skem občinskem samoprispevku pa ta žal ni bil izgla-
sovan.
Glede na izredno velik obseg in razvejanost sistema
ter neugodne strukture odjema vode se od vsega
začetka ubadajo s problemom cene, kije med najvišji-
mi v Sloveniji. S politiko, ki jo vodi republiška vlada,
so cene osnovnili komunalnih storitev v letošnjem letu
podvržene ukrepu sprotnega prilagajanja rasti cen
življenjskih potrebščin z določenim zaostankom. S ta-
ko for}nirano ceno vode v občini Ormož niso bili v
stanju pokrivati lutstalih stroškov enostavne repro-
dukcije na področju vodooskrbe. V prvih petih mese-
cih so uspeli pokriti le dobro polovico nastalih
stroškov, v celoti pa je izpadel fiksni strošek amorti-
zacije, ki predstavlja skoraj polovico vseh stroškov v
strukturi cene vode. Drug pereč problem je nez-
možnost zavarovanja vodovodnega sistema, vitalne
opreme in naprav pri zavarovalnici. S tem je v prime-
ru nastalih velikih okvar delovanje vodovodnega si-
stema podvrženo velikim tehničnim, predvsem pa de-
narnim stroškom. KM
TEDNIK
— 20. AVGUST 1992
NEKOČ IN DANES — 9
ORMOŽ
Pred prvo svetovno vojno
te bilo vse drugače
z zanimanjem prebi-
ram prispevke novinarke
Vide Topolovec in pripo-
vedovanja Ljuba Lešni-
čarja in Francka Pucka,
kako je bilo v Ormožu
pred drugo svetovno voj-
no. In kako je bilo, sem
po pripovedovanju sta-
rih Orniožanov že mno
go napisal. Toda moja
pričevanja oz. moje pi
sanje še ni bilo v celoti
objavljeno.
Danes bi hotel le napisa
ti, kar nam govorijo stari
dokumenti, kako je l)ilo
pred letom 1900.
Takrat smo bili tovariši,
česar pa se danes marsikje
sramujejo in smo rajši go
spodje.
Zato bi tukaj rad omenil,
daje že 1861 izhajal v Lju
bljani "UČITELJSKI TO
VARŠ", list za šolo in dom,
ki ga je urejal odgovorni
"vrednik" Andrej Praprot-
nik.
Iz tega sledi, da "Tova-
riš" ni "partizanski" izum,
in bi se ga še danes lahko
s pridom uporabljalo v
šolah in v vrtcih. Te vrsti
ce do tu pa naj bodo le
uvod, da so bili tovariši
gospodje gasilci.
Naš Hardečan Slavko Pe
tek, ravnatelj glasbene
šole Ormož, je pri obnovi
svoje kmečke hiše, na Har-
deku, na podstrejšu odkril
dva   zapisnika   prostovol-
jne POŽARNE BRAMBE za
ormoško ' okolico s se-
dežem v Ilardeku. Zapi-
snika nosita datume 1898
in 1903. Zapisnik oz.
okrožnica iz leta 1898 je
poslana vsem udom pro
stovoljne požarne hrambe
in "se daje na znanje, da
se vrši dne 30. januarja
občni zbor.
Isti dan se vrši ob (5. \ni
zvečer Plesni venček v
prostorih g. Kalchbrener-
ja. Vstop plesnemu ven-
čku je za izvršujoče ude in
njihove obitelji prost.
Izvršujoči udi se morajo
plesnega venčka udeležiti
v društveni obleki."
Drugi najdeni dokument
je zapisnik o "odborovoj
seji, ki se je vršila dne 18.
avgusta 1903 v stanovanju
gospoda načelnika na Har-
deku". Sklep o tem zapi-
sniku pa se glasi:
I. V razgovor pride izo-
stanek godbe od slavno-
stne parade, ki je brez
opravičila izostala in
društvo hotela osramotiti
na ta dan. G. načelnik pre-
dlaga naj se godba razpu-
sti, ker boljše nobene god-
be, kakor taka ...
Predlog načelnika se eno
glasno sprejme in godba se
razpusti ... Današnja veseli-
ca vrši se brez godbe.
Podpis odbornikov".
Najstarejši najdeni doku-
ment iz leta 1897 pa je po-
ziv: "TOVARIŠI!"
In poziva vse svoje ude
na pogreb za umrlim tova
rišem, "katerega se mora
jo vsi udi korporativno
udeležiti" in "s tem izpol-
nili svoj smoter ...". Za ga-
silsko dr\ištvo: M. Stanič.
ns
Na koncu mojega prispev-
ka bi omenil še, da je naš to-
variš Franček Pucko napi-
sal kroniko gasilskega dru-
štva Ormož. Kroniko gasil-
skega društva Hardek je na-
pisal Franci Polič, dipl. iur.,
v njej pa ni omenjeno, daje
bila "POŽARNA BRAMBA"
za Ormoško okolico s sede-
žem v Hardeku, kot je raz-
vidno iz žiga Požamae
obrambe. Pri mojem pisa-
nju in zbiranju pisnega in
slikovnega gradiva za Or-
mož pa so mi prišle v roke
slike ob 40. letnici gasilske-
ga društva Hardek iz leta
1937, ki vam JQ prilagam za
objavo. j^^j^ Kukovec
Na sliki sta Marija Kuharic In Alojzija Dogša, ki sta bili botri ob
krstu nove gasilne brizgalne, duhovnika iz Ormoža Remigij Je-
reb In Ciril Lekšan, ter načelnik Ivan Hanželič Iz Hardeka In
Kolarič Iz Središča.
Slovenci bomo manjšina
v lastni državi
Od naše mlade nove
države Slovenije in de-
mokracije smo si veliko
obetali. Ker pa smo Slo-
venci potrpežljiv narod,
smo se zavedali, da bla-
ginje ne bo kar čez noč.
Naše potrpljenje pa očit-
no najbolj ustreza naši
vladi. Vsi vedo, da je v
slogi moč, le stranke v
naši vlade ne. Sedaj, ko
se bližajo volitve se kar
vrstijo strankarski prepi
ri. Kol da so sami na sve-
tu in jim je kaj malo
mar, če je vedno več dr-
žavljanov na robu preži-
vetja, da životarijo. Pa
poglejmo, kako in o čem
je vlada odločala v minu-
lem obdobju in kakšne
bodo posledice.
Slovenija je bila velika
trgovina za prodajo dr
žavljanstva. V tem smo
svojevrstni svetovni fe-
nomen. Za ceno enega
kilograma mesa je lahko
kupil državljanstvo vsak,
ki je predvideval, da se
mu bo v Sloveniji godilo
bolje, kot kjerkoli na ju-
gu. Z nakupom držav-
ljanstva pa seveda ni
spremenil jezika, navad
in mišljenja. Odnose do
Slovenije je celo poslab-
šal. Zaskrbljujoče pa je
dejstvo, da smo edina
država na svetu, ki ima
več kot 20% prebivalstva
tujcev, ki se od {)ravih
Slovencev popolnoma ra
zlikujejo v načinu mišlje-
nja, kulture, etnograf-
skih značilnosti in religi-
je. Ce se bo to nadaljeva-
lo bomo Slovenci manj-
šina v lastni državi. O
vsem tem pa nihče ni
vprašal državljanov vsaj
za mnenje. Večina pred-
stavnikov strank, pa na-
pada Zmaga Jelinčiča,
njegov cilj je, da bi Slo-
vencem ohranil njihovo
državo.
Tudi v Ptuju je precej
tujh državljanov dobilo
slovensko državljanstvo.
Ti "Slovenci" brez zadrž-
kov povedo, da je najse-
vernejša reka Srbije So-
ča, da jih Slovenci samo
izkoriščamo, da se ure-
sničuje Miloševičev sen o
veliki Srbiji, da bomo
Slovenci že še dobili svo
je in podobne neumno-
sti. Ni potrebno vprašan-
je, kako bi o tem ukrepa-
li Hrvatje. V Sloveniji pa
smo jim dali državljan-
stvo, slvižbe, položaje,
obrniška dovoljenja in
stanovanja.
N-^pogostejša tema da-
našnjega časa so begun-
ci. Vsakdanja grozodej-
stva četnikov pričajo, da
je drama beguncev neiz-
merna. Prav je da poma-
ga tudi Slovenija. Samo
kdaj se bo to nehalo. Bo-
gate zahodnoevropske
države zapirajo svoje me-
je, obubožana Slovenija,
ki lastnemu narodu ne
more zagotoviti socialne
varnosti pa mora kar na-
prej pomagati.
Slovenija za pomoč be-
gimcem ne bo nikoli do-
bila nobene pohvale. Ce
pa kakšna bogata država
sprejme nekaj sto begun-
cev, ji člani vlade BiH po-
jejo hvalnice. Slovenije,
ki pa jih ima že preko
70.000 pa nihče niti ne
omenja. Zavedati pa se
moramo, da bodo begun-
ci tudi problem za pri-
hodnost. Mnogi bodo
ostali tu, ker se nimajo
kam vrniti. Država bo
morala zagotoviti delov
na mesta, stanovanja,
šole ...
Vemo samo to, da nikoli
ne bodo skoparili s svoji
mi zahtevami. Udomačili
se bodo. Njihova nataliteta
je veliko večja od sloven-
ske. Kdo v vladi misli na
to. Kako smo Slovenci iz
koriščani, pove dejstvo, da
se bogat islamski svet kaj
malo zmeni za svoje mu
slimane.
Mediji so poročali, da
imajo bivši oficirji bivše
JA okoli 40.000,00 SIT po-
kojnine. Poniževalna je
primerjava s slovenskim
povprečjem. Kateri od slo-
venskih delavcev, ki je 40
let garal v tovarni, v rud-
niku ali na zemlji, dobi to-
likšno pokojnino. Nekateri
od teh gospodov oficirjev
so bili agresorji na Slove-
nijo. Veliko jih ilegalno
deluje proti Sloveniji, to-
rej državi, ki jih hrani.
Takšnih gospodov bo ved-
no več, ker jih množično
podijo iz Beograda. Slove-
nija pa jim bo ponovno
ponudila žulje naših ljudi.
Tisti, ki pa so branili našo
državo, so potisnjeni v
ozadje. Tudi invalidi.
In odnosi s Hrvaško. Mi
njih s kiuhom, oni nas s
kamenjem. Preživljali smo
in še preživljamo njihove
begunce, rešujemo njihov
tiirizem in molče pre-
našamo grobe očitke na
naš račun. Oni pa nam za-
plenjujejo ladje, uvedejo
23% carino in še bi lahko
naštevali. S strani sloven-
ske vlade ni bilo protiu-
krepov.
Vse te težave pa so plod
samovolje pri odločanju v
vladi. Za večino predstav-
nikov vlade se kesamo,
ker smo jih volili. Ne-
močni, izigrani in razočaa-
ni smo, ker smo jim zau
pali. V medstrankarskih
prepirih in v boju za infla
cijo so pozabili na svoj na
rod. S. Vičar
Krvodajalci
Elektrarna Formin, 4. avgusta: Martin Vozlič, Za-
mušani 4; Ivan Pukšič, Rimska ploščad 1, Ptuj; Vladi-
mir Vozlič, Zamušani 4/a; Ivan Modric, Poljska cesta
38, Ptuj; Drago Robnik, Markovci 67/a; Milan Muršič,
Zagojiči 19.
Polenšak, 6. avgusta: Helena Osterc, Hlaponci 41;
Vincenc Cvetko, Hlaponci 53; Branko Okreša, Polenci
16; Franc Cvetko, Polenšak 51; Danijel Vrbnjak, Mez-
govci 7.
Klicana, 4. avgusta: Branko Kacijan, Volkmerjeva
21, Ptuj; Stanko Oreški, Dravska 66, Družbinec.
Posamezniki, 4. in 6. avgusta: Srečko Bezjak, Ločič
27; Alojz Brunčič, Gradišče 85; Jože Kramberger, Cir-
kovce 60/c. Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ptuj; Bdi
Holc, Moravci 123; Franc Malek, Žabjak 14/a; Janez
Bombek, Čufarjeva 8, Ptuj; Marjan Murko, Podvinci
130; Majda Holc, Prešernova 17, Ptuj; Marjana Kosi,
Runčc 43/a; Marina Cafuta, Prešernova 17, Ptuj; Željko
Dovnik, Sikole 61/a; Dušan Kupčič, Bevkova 1, Mari-
bor; Darjan Predikaka, Lovrenc 32/b; Ivan Adamič, Va-
raždinska 33, Vratno; Janko Kirbiš, Slovenja vas 51/a;
Ivan Bubnjar, Ul. Kirbiševih 73, Maribor; Štefan Dur-
kin, Žmavčeva 4/a; Smiljan Topolovec, Ulica proletar-
ske brigade, Maribor; Cvetko Mohorko, Ul. Šercerjeve
brigade, Maribor; Franc Holc, Prešernova 17, Ptuj;
Jože Cvetko, Betnavska 16, Maribor.
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KFMA
51. NADAUEVANJE
"Kako lepo bi bilo, da bi se
prihodnje leto takole srečali v
svobodnih slovenskih gozdo-
vih" - je dejal Lojze. Takrat se
mi je zdelo, da je to nekaj pov-
sem mogočega. Toda predno je
minilo leto, sem že spoznal, ka-
ko otroško naivni sanjači smo
bili. Z Lojzetom sem se takrat
zadnjič srečal. Na to srečanje
sem se spominjal tudi čez 7 let,
ko sem v Ljutomeru pomaga!
urejati prostor za spominsko
obeležje štirim padlim partiza-
nom. Eden od njih je bil Alojz
Križančič-Miro 1923-1945.
Z Rajšpom sva se v naslednjih
dneh še nekajkrat srečala bolj mi-
mogrede, po vojni pa nisem mo-
gel zvedeti za njegovo usodo.
Iz pogovorov med vojaki sem
v bataljonskem štabu tudi zvedel,
da lahko v naslednjih dneh
pričakujemo močnejše napade.
Rusi so baje od Kremenčuka
zgradili čez Dneper most "pod
vodo", čez katerega se valijo ko-
lone tankov in težkega orož-ja. Iz
zraka izgleda kot da vozijo kar
po vodni gladini. S štukami si
prizadevajo, da bi ta most uničili,
vendar jim ga ni uspelo zadeti,
ker ga kalna voda zakriva.
Razmišljal sem o tem in skle-
pal, da je to možno, če dobro
poznajo dno struge reke, temu
ustrezno pripravijo pokončne in
vodoravne nosilce ter jih posta-
vijo ali zabijejo v rečno dno,
potem pa na vodoravne nosilce
pritrdijo mostnice. Morda pa so
to bile samo govorice, da bi
pred vojaki opravičili nez-
možnost Rdeči armadi pre-
prečiti prehod čez reko in pre-
voz težke oborožitve. Tudi če bi
poznal resnico, mi to ne bi prav
nič koristilo.
Po vrnitvi v enoto smo se
zvečer zopet odpeljali za prvo
frontno črto, kjer smo vso noč
kopali stranske jarke. Zopet ob
stalnem nadlegovanju sovjet-
skih nočnih izvidnikov, ki so
odmetavali svetila na padalih in
tudi lahke bombe.
10. OKTOBER 1943
Zjutraj se nismo odpeljali k
počitku, temveč je bilo treba z
delom nadaljevati. Ne sicer na
tako izpostavljenem ozemlju
kot čez noč, temveč bolj v var-
stvu grmovja in mladega gozda.
Ob letalskih napadih je bilo tu
tudi lažje najti kritje. Kopali
smo predvsem postojanke za
metalce min in gradili bunkerje,
glavni gradbeni material sta bila
zemlja in les. Ob večernem
mraku smo vzdolž ceste, izgle-
dala je bolj kot poljska pot, po-
lagali še protitankovske mine.
Potem smo se odpeljali na
počitek. Po pol umi vožnji pri-
stanemo v vasi, iz katere smo
pred tremi dnevi tako nenadoma
odšli. To mi je bil tudi dokaz,
da se frontna črta v zadnjih
dneh ni bistveno spremenila.
Nastanili smo se v istem dvo-
rišču in v hiši, kot prej. Gospo-
darica hiše mi je začela zatrje-
vati, da je verjela v našo vrni-
tev, zato je na žive kure pazila
in jih krmila. Za odškodnino so
ji "dale" nekaj jajc. Tiste, ki so
bile pred tremi dnevi predvide-
ne za kosilo pa so pospravil, da
ni meso zasmrdelo. Pohvalil
sem jo in to povedal tudi osta-
lim, ki sojo tudi pohvalili, daje
"Haroša matka". Kmalu smo
utrujeni zaspali.
11. OKTOBER
Zjutraj je bilo najprej čiščenje
orožja, potem pa zbor. Prvi je,
kot običajno na takih zborih,
imel besedo "špis", to je glavni
narednik ali vodnik, ki je vodil
četno pisarno in storil vse za
"dobro počutje" vojakov. Zara-
di tega so ga vojaki navadno
imeli najbolj v želodcu, čeprav
je veljalo reklo, da je špis "ma-
ti", komandir pa "oče".
Bil je tudi plačilni dan. Pla-
čilo smo prejeli v "karbovan-
cih", to je bil denar, ki ga je ti-
skala marionetna ukrajinska
vlada s sedežem v Rovno. Po-
V NEMŠKI
VOJSKI
vrh tega je bil za tisti popoldan
predviden "nakupni dan", obe-
tal se je torej obisk vojaške
tržnice s kramarijo.
Že prej sem opazil, da sta
oba Dunajčana šla na zbor v
uplenjenih ruskih vojaških ja-
halnih hlačah. Mislil sem, da se
pač hočeta malo postaviti. Ko je
špis to opazil, mu je udarila kri
v obraz in začel je nad njima
divje vpiti. Takoj sta morala iz-
stopiti iz stroja, teči v stan, se
preobleči in se javiti spisu. Med
drugim sem si zapomnil špisove
besede: "Če so vama tako všeč
ruske cape, pojdita k njim, pa se
jih naužijta". Grozil je tudi z vo-
ja.škim sodiščem, češ, da sta za-
grešila kaznivo dejanje.
Popoldne smo imeli prosto.
Mislil sem, da bosta oba Du-
najčana tisti dogodek s špisem
vzela kot šalo, vendar ne, bila
sta vidno prizadeta. Na vojaški
tržnici sta prišla do steklenice
francoskega sekta (peneče vno)
in jo spraznila. Glasno sta zaba-
vljala čez spisa, največ pa pre-
pevala ob spremljavi kitare, ce-
lo pozno v noč.
12. OKTOBER
Zjuiraj Sla bili ležišči islih dveh
Dunajčanov prazni. Prvi sem opa-
zil, saj smo spali v isti sobi, in
vprašal komandirja, če ju je morda
kam poslal. Tudi komandir je bil
presenečen in bolj sam zase dejal:
"Da nista napravila kake neumno-
sti?" Pregledali smo še njuno
prtljago in ugotovili, da sta večino
svojih osebnih stvari odnesla, tudi
kitaro in tisti ruski uniformi. Nič
ni pomagalo, komandir je močno
potrt moral h komandirju čete po-
ročat, da sta ponoči dva njegova
vojaka izginila.
Kako je blo tam — ne vem, vi-
del sem samo, da se je komandir
vrnil precej zamišljen in še bolj
vase zaprt kot običajno. Zasliševa-
li so tudi vojake, ki so bili ponoči
na straži, toda nobeden ni opazil
nič sumljivega. Načrtno sta pobe-
gnila, jc bila končna ugotovitev.
Tudi meni je bilo žal za njiju,
saj sta se mi zdela prijazna sogo-
vornika in tovariša. Le kako sta
mogla tako brez slovesa oditi -
sem dejal komandirju, ko .smo po-
pisovali preostale njune osebne in
službene predmete. Dejal je, da
sta bila dobra, a občutljiva fanta,
zato sta si najbrž preveč gnala k
srcu tisto, kar jima je tako grobo
dejal špis. "Najbrž sta ga ubogala
in res šla tja čez" — mi je nekako
zaupljivo dejal.
Sam nisem bil enakega mnenja.
Povezoval sem njuno pripovedo-
vanje o predvojnem strankarskem
življenju na Dunaju, o skrbi, da
sta vedno obrnila skalo na radij-
skem sprejemniku na M(«kvo, ka-
dar je pač bila priložnost. Predv-
sem pa me je prepričalo njuno
navdušenje nad Stalinovo izjavo,
da bo Avstrija po vojni spet obno-
vljena v predvojnih mejah. Malo
sem jima zameril to, da sta bila do
mene nezaupljiva in sta izginila
brez vsakega znaka slovesa. Še
danes pa sem radoveden, kakšna
je bila njuna nadaljna usoda?
Celotna četa se je spet odpra-
vljala na gradnjo obrambnih na-
prav. Komandir voda je odredil,
da lahko ostanem doma in spet
pripravim kurjo juho. "Tokrat za
dva krožnika manj" — se je kislo
pošalil. Toda prav tedaj, ko so bila
vozila pripravljena za odhod, je
prišla drugačna zapoved. Rusi so
spet nekje nevarno prodrli skozi
črto. Celotni bataljon mora takoj v
protinapad. Vzeti vso opremo s
seboj, pripraviti se na večdnevno
pehotno bojevanje.
Postalo mi je vroče, pozabil sem
na kure in brž pospravil vse svoje
stvari na "henšel", si napolnil
krušnjak, nekaj drobnarij pa še
stlačil k plinski maski v valjasto
kovinsko škatlo. Odpeljali smo se
v neznano. Sedel sem ob šoferju v
rezervnem "henšlu", določenem
za četrto desetino, ki je pa ni bilo.
Med vmesnim postankom je ko-
mandir voda v to kabino namestil
mladega kandidata za častnika.
Prišel je iz vojaške akademije na
bojno prakso na fronto, da opravi
določeno število bojnih dni. Prej
je bil v neki drugi enoti, sedaj pa
so ga poslali v našo četo, koman-
dir pa ga je razporedil v naš vod,
da malo nadomesti izpraznjeni
mesti pobeglih Dunajčanov.
Do takih sem imel nezaupanje,
slabe izkušnje že od Belgoroda
sem, zdeli so se mi pravi fanatiki.
Ta ni bil tak, izgledal je prijazen,
zaupljiv. S šoferjem sta kmalu
začela klepetati, tu in tam sem se s
kako besedo vključil tudi sam. Bil
je študent humanistične smeri, kaj
točno je študiral, si nisem zapom-
nil. Toda vojna je in če hočeš po
vojni v poklicu kaj veljati, moraš
bili vojak in častnik - je modroval.
Dalje prihodnjič
10 — TV SPORED
20. AVGUST 1992 —
TEDNIK
TEDNIK
— 20. AVGUST 1992
ZA RAZVEDRILO — 11
12 — NASVETI
20. AVGUST 1992 —
TEDNIK
Piše: IHIRKO KOSTANJEVEC
Zakon O zadruga!
.5. ZADNJE NADAUEVANJE
Prehodne in
končne določbe
v predhodnih in končnih do-
ločbah (čl. 71—82 ZZ) je med
drugim določeno: da morajo ob-
stoječe zadruge, organizacije
kooperantov, sestavljene zadru-
ge in zadružne zveze uskladiti
svojo organiziranost in poslo-
vanje z ZZ do 30/6-1992; kateri
organ mora pripraviti nova za-
družna pravila; kdo sprejema
zadružna pravila, kako nastane
iz organizacije kooperantov v
delu podjetja novoorganizirana
zadruga; kaj se zgodi s pre-
moženjem obstoječih zadružnih
organizacij; katero premoženje
se ne sme razdeliti med za-
družnike; da se vplačani deleži
valorizirajo z upoštevanjem pa-
ritete tolarja do ZDA dolarja v
času vplačila deleža in paritete
tolarja do ZDA dolarja na dan
vračanja oz. izplačila deleža ob
upoštevanja povprečnega po-
večanja dolarskih cen tega pre-
moženja, ki ga določi minister,
pristojen za finance; da se pri
nekaterih zadrugah in drugih
oblikah zadružnega organiziran-
ja na področju kmetijstva do
uskladitve z ZZ še uporablja
Zakon o združevanju kmetov;
da z dnem uveljavitev ZZ ni do-
pustno nobeno razpologanje z
nepremičninami oziroma pre-
moženjem, za katero po do-
ločbah ZZ oz. predpisov o de-
nacionalizaciji nastopi dolžnost
vrnitve, razdružitev oz.lastnin-
jenje. Zato so posli in enostran-
ske izjave volje, ki so v zvezi z
omenjenim razpolaganjem,
nični.
Primerjava starih
in novih predpisov
s področja
kmetijskega
zadružništva
Ne da bi podal kompletno pri-
merjavo in ocenjeval, ali so bili
boljši stari ali novi predpisi,
želim navesti le nekaj določb iz
Zakona o združevanju kmetov
(skrajšano ZZK - IJradni list
SRS št. 1/79, 1/86) in jih pri-
merjati z določbami sedaj ve-
ljavnega zakona o zadrugah
(skrajšano ZZ).
ZZK je urejal Kmetijsko za-
drugo (KZ), ki je bila bodisi
enovita ali pa je imela v svojem
sestavu eno ali več Temeljnih
zadmžnih organizacizacij (TZO),
dalje je urejal Temeljno organi-
zacijo kooperantov (TOK) v se-
stavi delovne organizacije in
Delovno organizacijo kooperan-
tov (DOK) v setavi sestavljene
organizacije dela. Vse naštete
organizacije, ki jih je zakon
imenoval s skupnim imenom or-
ganizacija združenih kmetov, so
bile obvezno članice Zadružne
zveze Slovenije in po svojem
položaju delovne oz. temeljne
organizacije združenega dela.
Zanje so veljali predpisi o orga-
nizacijah združenega dela, če
zakon ni določal drugače. ZZ
pa je splošen zadružni zakon, ki
velja za vse vrste zadrug.
Po ZZK je imel kmet, ki je bil
član organizacije združenih
kmetov, lastnost tako imenova-
nega združenega kmeta. Tako
lastnost, od katere je bilo odvi-
sno tudi posebno kmetovo
zdravstveno, pokojninsko in in-
validsko zavarovanje, pa si je
pridobil tudi kmet, ki je proiz-
vodno sodeloval z organizacijo
združenih kmetov oz. z neko
delovno organizacijo, vendar ni
bil član take organizacije, tem-
več le njen kooperant. ZZ take
ločitve kmetov ne pozna.
Kar se tiče ustanovitve KZ po
ZZK in po ZZ, sem razlike že
navedel v prejšnjih nadaljevan-
jih, ko sem pisal o ustanovitvi
zadrug po ZZ. Tu naj še ome-
nim, da so po ZZK v organiza-
cijah združenih kmetov opra-
vljali samoupravno funkcijo ne
samo člani kmetje, temveč tudi
v takih organizacijah zaposleni
delaci. V ZZ, ki pozna za razli-
ko od ZZK kot člane tudi prav-
ne osebe, pa so le člani tisti, ki
upravljajo z zadrugo.
ZZK je dajal tistemu kmetu -
kandidatu za sprejem v članstvo
organizacije združenih kmetov,
ki mu je v organizaciji bil do-
končno zavrnjen sprejem, pravi-
co, da si je še s pomočjo so-
dišča združenega dela poizkusil
priboriti članstvo. ZZ kandidatu
za sprejem c članstvo sodnega
varstva ne daje.
ZZK praviloma v celoti ureja
vprašanja oranizacije upravljan-
ja itd. v organizacijah združenih
kmetov in le ureditev posamez-
nih zadev prepušča statutu. ZZ
pa prepušča zadružnikom, da v
zadružnih pravilih po svoje ure-
dijo celo vrsto zadev, ki sem jih
omenil že v prejšnjih nadalje-
vanjih.
Ker so po ZZK veljali za
upravljanje v organizacijah
združenih kmetov subsidiarno
predpisi o organizacijah zdru-
ženega dela, so tam bili organi
upravljanja zadružni svet s pri-
stojnostmi delavskega sveta,
njegov izvršilni oragani (uprav-
ni odbor ali pododbor) s pristoj-
nostjo izvršilnega organa delav-
skega sveta, nadzorni odbor s
pristojnostjo organa delavske
kontrole in še nekaterimi poseb-
nimi pristojnostmi in direktor
zadruge s pristojnostmi indivi-
dualnega poslovodnega organa.
Poleg tega je bil za nekatera
vprašanja predpisan referendum
kot oblika osebnega odločanja.
O organih zadruge, ki jih pozna
ZZ, sem pisal že v prejšnjih na-
daljevanjih. Opozorim naj le, da
ZZ veliko vlog pripisuje občne-
mu zboru zadružnikov, ne poz-
na pa referenduma.
Po ZZK je član organizacije
združenih kmetov moral plačati
članski delež le, če je tako do-
ločal samoupravni sporazum o
združevanju sredstev in dela, po
ZZ pa mora vsak zadružnik vpi-
sati in plačati najmanj en ob-
vezni delež.
Za obveznosti organizacij
združenih kmetov, če jih ni bilo
mogoče poravnati iz drugih
sredstev, so po ZZK odgovarjali
tudi člani, in sicer subsidiarno z
odstotkom svoje udeležbe na
celotnem prihodku organizacije
v letu, v katerem je izguba na-
stala. Odstotek je bil določen v
samoupravnem sporazumu. Po
ZZ pa je odgovornost zadružni-
kov, kot sem to prikazal že v
prejšnjih nadaljevanjih, povsem
drugače urejena.
Vozi in preživi
Vsi poznamo geslo "MINUS 10%" za vseslovensko cestno -
prometno akcijo, ki teče že nekaj let za zmanjšanje številnih
prometnih nesreč in nepotrebnih človeških žrtev na cestah.
V okviru te akcije Avto šola Herak d.o.o. daje pomemben pri-
spevek pod svojm izvirnim geslom VOZI IN PREZIVI.
Akcija AŠH je usmerjena v preverjanje znanja "starih" voznikov,
tako v poznanvanju cestno - prometnih predpisov kot praktične
vožnje. Menim, da je takšna akcija več kot umestna. "Stari .šoferji"
res bolj spretno sučemo volan in obvladamo tehniko vožnje, prizna-
ti pa moramo, da kaj radi vozimo "kar na pamet", da smo zaverova-
ni v svoje šoferske sposobnosti, mnogokrat preveč površni, nedisci-
plinirani, nestrpni, da o tem, kaj vse smo res pozabili in kaj se je
spremenilo od takrat, ko smo se bili prisiljeni naučiti, niti ne govo-
rimo. Mnogi ob tem vozimo še službena vozila! Za začetek akcije
VOZI IN PRE21VI je ASH testirala svoje sostanovalce iz rimske
ploščadi 16 in zakonce svojih inštruktorjev. To enkratno brezplačno
priložnost, preveriti svoje voznško znanje, smo z navdušenjem iz-
koristili v velikem številu.
Slo je zares, kakor na pravem vozniškem izpitu. Dobili smo
svoj kartonček, dva inštruktorja sta nas ocenjevala v praktični
vožnji po Ptuju, nato pa smo izpolnjevali še testne pole. Direk-
tor AŠH Marjan Herak je bil z rezultati zelo zadovoljen. Kako
tudi ne, saj smo vsi zelo resno pristopili in se potrudili po naj-
boljših močeh, nenazadnje pa so bile za najboljše pripravljene
lepe nagrade.
V nadaljevanju akcje ASH predvideva vključitev delovnih or-
ganizacij oz. preverjanje usposobljenosti voznikov, ki po službe-
ni dolžnosti vozijo osebne avtomobile.
Pobuda AŠH je vredna vse hvale. Prepričana sem, da bo akcija
tudi vnaprej imela velik odziv, saj ima taka oblika izobraževanja
neprecenljivo vrednost za življenje nas samih in večjo varnost
vseh udeležencev v prometu.
Zatorej - vozimo in preživimo! Vlasta Vučak
milB BORILNIH VEŠČIN PTIM
Odlično speljan seminar
za trenerje in člane
v organizacii Kluba borilnih veščin Ptuj je bil zadnje dni
julija seminar v borilnih veščinah za trenerje in starejše čla-
ne kluba, ki je potekal v telovadnici osnovne šole Olga Me-
glic v Ptuju.
Seminarje vodil Vladimir Sitar, mojster 1. Dan v Kun Fu
večkratni državni prvak ter bivši viceprvak Evrope. Na se-
minarju je s svojimi strokovnimi nasveti sodeloval tudi bivši
svetovni prvak v Kun Fu tehniki Milan Prosenica.
Predvsem trenerja kluba Zvozne Zinrajh in Dušan Pavlica
sta veliko pozitivnega in novega spoznala, kar jima bo pri
nadaljnem delu z mladimi prav gotovo koristilo.
Ob koncu seminarju so člani predsedstva Kluba borilnih
veščin Ptuj tudi opravili analizo pretekle tekmovalne sezone
ter jo ocenili kot izjemno uspešno, saj so njihovi tekmovalci
dosegli več najvišjih republiških naslovov v pionirski, član-
ski vrsti in med dekleti.
Za sodelovanje so pridobili tudi mojstra v Jiu Jitsu Bojana
Zvonarja, ki bo poslej inštruktor te veščine v klubu.
Klub borilnih veščin bo pričel z vadbo prve dni v septem-
bru v telovadnici osnovne šole Olga Meglic v Ptuju, tedaj
bo tudi vpis novih članov in članic. 2.Z.
Prisrčno pozdravljeni prijatelji, prijateljice, poslanci, poslanke,
poscanci, postanke, preklinjalci, preklinjalke posušenega poletja.
Pišem pismo, pijem pivo poleg prozne pivnice, prestradane praši-
če, pogrešane povitice. Pričakuvlem pričakovano, preskromno pen-
lijo. Poskušam prisilti presušeni potok, pitno podtalnico, pipo
proznega polovjoka: Pijačo potočte, preiejanim Prlekom, Prekme-
com, Prekmurcom, prebivalcotn prešvicanih polj ...
Ker je prežmetno pisaje pisma, v kerem se, kak v prvem odstavki,
vsoka beseda začne na črko P, vas bom zaj tak čista po domačem
potolaža: "Ne mislite več na siišo, ki bo itak vse vničila, mislite na
kaj lepšega kak stna si mislila mija z mojo Mico v soboto zvečer na
ptujski merkatorovi noči. Prav lepo srna se mela, zadji štikl penzije
spila in pojela, plesala stna in bila nasploh vesela. Vete, če človik
samo žalostno tnisli, grota čista kisli, razočarani kak pes na ketni
in kak slon žnietni.
A ste vidli in čUli kak si kosmati Gros in obriti ata Drnovšek
počitniška pisma pošilata, da se lehko državloni v toten vročem po-
letji malo za(je)hovlemo. Ja, volitve se bližajo in more tnalo cirku-
sa biti ... Seveda pa se ve kerije od totih dveh za v cirkus in ne za
skupščino!
Pisa mi je Jakob, ki je v Murski Soboti pismo na pošto dja. Hva-
la za pismo. Ker man gnes premalo plača, ga bon drugi tjeden na
svetlo sprava. Pišeš, da maš ienko moji Mici podobno. Saj veš kak
pravimo moški: "Baba je baba, najbojša je slaba ... " Ženske pa
odgovarjajo: "Ded je ded, najbojši neje vreden tolarov deset ... "
Jaz pa provim: "Moja Mica neje najbojša in ne najslabša, je pa še
malo kera takšna in tak dobra kak je una ... Te pa srečno do druge-
ga tjedna! LUJZEK.
Vodstvo kluba, oziroma trenerji
BRALCI SPRAŠUJETE
PONOVNO : ZAKAJ PLAČUJEMO TAKO
VISOKE OBRESTI?
V 31. številki Tednika smo poiskali za naše bralce odgovor na
to vprašanje pri dipl. organizatorju dela Stanislavu Zavcu,
vodji ptujske izpostave Republi.ške uprave za javne prihodke.
Ker je odgovor z našo razlago na koncu povzročil nekaj neja-
snosti, smo še enkrat obiskali Stanislava Zavca, ki je dopolnil
svoj prvotni odgovor tako:
• Do nikakršnih težav ne bo prihajalo, če boste plačevali po-
ložnice pravočasno.
• V primeru, da plačate večji znesek z daljšo zamudo, lahko dobite
na odscicu za knjigovodstvo natančen izračun zamudnih obresti do dneva
namere plačila. Dolg lahko plačate tudi na blagajni izpostave.
• Približne obresti za vaš dolg si lahko izračunate sami ob upoštevan-
ju, da je mesečna obrestna mera za avgust 4,29 odstotka za 31 dni zamu-
de. Višina dnevne obrestne mere je odvisna od števila dni zamude v me-
secu in ni konstantna. V primeru, da pride do preplačila, se to preplačilo
upošteva pri stanju na knjigovodski kartici in bo zato saldo na položnici
nižji.
AVTOŠOLA OTTO ODGOVARJA
Kot vodja avtošole OTTO sem po objavljenem članku v Tedniku
številka 32, preveril pri naših inštruktorjih trditve, ki so bile obja-
vljene v omenjeni številki in nas bremenijo grobega oviranja pro-
meta.
Toda ker ta neznan gospod MV, ki je to objavil ni definiral ne
dneva (samo sredi tedna), ne ure (približno ob 14. uri), ne regi-
strske številke avtomobila, kar bi po mojem mnenju bila osnova za
takšno obtožbo v sredstvih javnega obveščanja, smatram za nespre-
jemljivo.
Tako pa kaže na namigovanje in nišenje ugleda, ki smo si ga prido-
bili z vestnim in korektnim delom s kandidati. Od kar je spremenjena
prometna ureditev v Prešernovi ulici (saj so parkirana vozila na obeh
straneh), so veliki zastoji v Cankarjevi ulici, zaradi razkladanja do-
stavnih vozil in odvoza smeti. Ravno to pa povzroča visok pritisk
čakajočim voznikom v Cankarjevi ulici. Če pa je slučajno kot prvo
čakajoče vozilo avtošola, je po navadi kriva le-ta.
Nesporno je, da vsi inštruktorji najprej naučimo kandidate spelja-
vati z ročno zavoro na drugih klancih s šibkim prometom, ali na
neprometnih površinah. Ker pa je prav tu (križišče Cankarjeva -
Prešernova) pogosta izpitna proga, morajo bodoči vozniki preizku-
siti tudi ta klanec, ki pa ni enak prejšnjim. Tu kandidat doživi do-
ločen strah, saj ga čaka več ovir, ki jih v prejšnjih vajah ni imel. To
pa je tudi vzrok za kakšno ugašanje motorja in manjše zastoje, ni-
koli pa ne trajajo nekaj minut, ampak le nekaj več sekund. Neko-
rektno pa se mi zdi od tistih voznikov, ki so še včeraj bili kandida-
ti, danes pa pozabijo s kakšnimi težavami so se srečavali v času
učenja vožnje.
V imenu vseh avtošol in inštruktorjev (saj se vsi srečujemo z enakim
problemom), prosim vse voznike v cestnem prometu za malo več
strpnosti do avtošol v podobnih primerih. Avtošola OTTO
TEDNIK ISCE ODGOVOR
v SADNEM VRTU bi mo
ralo v sredi avgusta pri vseh
drevinah biti najintenzivnejše
snovanje cvetnega nastavka za
rodnost v naslednjem letu. Di-
ferenciacija cvetnega nastav-
ka, kot to razvojno fazo pri
sadnem drevesu imenujemo,
je odvisna od mnogih pogo-
jev, med katerimi so poleg po-
moloških in dednih lastnosti
najodločilnejši skrbna obdela-
va in nega rastlin, prehranje-
nost rastlin in dobro zdrav-
stveno stanje. Letošnja suša
bo imela odločilen vpliv na
slabo diferenciacijo, ki bo
izrazitejša pri tistih sadnih
vrstah in sortah, ki jim nismo
posvetili dovolj pozornosti pri
negi, občutnejša bo pri mla-
dem sadnem drevju in drevju,
ki raste na plitvih, prodnatih
in na humusu revnih tleh.
V mesecu avgustu je najpri-
mernejši čas za cepljenje sad-
nega drevja. Od vseh načinov
cepljenja sadnega drevja je
najbolj razširjeno očeslanje ali
okulacija, to je način, ko za
lub podlage vložimo listno
oko žlahtne rastline. Očeslan-
je je mogoče opraviti šele ta-
krat, ko sta podlaga in cepič v
dovolj muževnem stanju. V
suhem celuloznem celičju, kot
je v takšnih dolgih sušnih ob-
dobjih kot je letos, se ne tvori
dovolj rastlinskih sokov za
tvorbo kalusnega celičja, ki
ima vlogo zaraščanja cepilne-
ga mesta. Ustrezno muževno
stanje bo pri mladih sadnih ra-
stlinah nastalo šele po obil-
nejših padavinah in se razliku-
je od sadne vrste, sorte, podla-
ge, starosti rastline in njene
intenzitete zalistanosti, kar
skrbno spremljamo, da bo ce-
pilni uspeh boljši.
Avgusta smo že toliko čez
najlepši del leta oziroma rastno
sezono, da v BIVALNEM
VRTU že pričnemo s pripra-
vljalnimi deli za prihodnje leto.
Travne površine najbolje
uspejo, če jih sejemo v jeseni,
da se do zime še dovolj obra-
stejo in utrde korenine.
Površine, kjer bomo uredili
trato prelopatamo in grude
zdrobimo. Avgusta so vremen-
ske razmere običajno tako
ugodne, da se zemlja dobro
presuši in da je z nje mogoče
pograbiti, pobrati in odstraniti
trdožive koreninske plevele.
Te plevele odstranjujemo s
koreninami vred, pri čemer ne
smejo v tleh ostali njihovi de-
li. Ko so se na dobro pre-
sušeni in zdrobljeni zemlji iz-
sušili, propadli in izločili vsi
pleveli in njihovi ostanki, po
površini potrosimo 2 do 3 kg
na ar mešanega rudninskega
gnojila nitrofoskala in 3 do 5
cm debelo plast mešanice
komposta in šote ali biomu-
la.Po desetih dnevih, ko se
gnojila vgradijo v zemljo,
opravimo setev trave. Posevek
povaljamo in zaščtimo pred
ptiči. Če ob kalitvi ni na voljo
dovolj padavin, posevek zali-
vamo na način rahlega dežja.
Ko v ZELENJAVNEM
VRTU avgusta že pobiramo
številne pridelke vrtnin, ne
pozabimo pozornosti obdelavi
in negi posevkov, katerih plo-
dove bomo pobirali šele v je-
seni.
Plevel jemlje posevkom
prostor, hrano in vlago. Z red-
nim okopavanjem, odstranju-
jemo plevel in s tem pre-
prečujemo, da bi bili posevki
vrtnin zasenčeni, posevki tako
dobijo na voljo več zraka in
svetlobe, to pa jih naredi tudi
odpornejše proti rastlinskim
boleznim in škodljivcem. Glo-
bina okopavanja je odvisna od
vrste vrtnine, naj pa bo raje
plitvejša kot pa pregloboka.
Namen okopavanja je le
uničevanje plevela in pre-
prečevanje zaskorjenja zem-
lje, ki nastane po dežju ali za-
livanju. V letošnjih izrednih
sušnih razmerah je tudi pri ob-
delavi zelenjavnega vrta uvel-
javljeno spoznanje, da je s
plitvo in pogosto obdelavo
lažje obvarovati vrline pred
izsušitvjo, kol pa z zalivan-
jem.
Paradižnikom še naprej od-
stranjujemo zalistnike, odstra-
nimo pa mu tudi vrh. Cvetni
nastavek, ki se v vrhu še poja-
vlja do jeseni ne bo doraslel,
zalo vrh, ki bi paradižnikovo
rastlino v naprej še samo
izčrpaval ni več potreben.
V avgustu že sejemo solate
sorte nansen ali zimsko rjav-
ko. Po mesecu dni bomo pri-
delali lepo razvite sadike za
presajanje. Sadike za gojenje
zimske solate ne smejo biti
prebujne, pa tudi prešibke
zimske zmrzali, zlasti golom-
raznice ne prenašajo.
* * *
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi
lista 16., 18., 25. in 26. avgu-
sta, rastline, ki jih prideluje-
mo zaradi podzemnih plodov
17. in od 21. do 23. avgusta,
zaradi nadzemnih plodov od
18. do 20. ter 28. in 29. avgu-
sta ter rastline zaradi cveta in
zdravilna zelišča 24. in 25.
avgusta.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK
20. AVGUST 1992
ŠPORT — 13
Jubilej v znamenju zmage
Letos mineva 30. let, ko je v okviru takratne mladinske organiza-
cije začelo delovati TVD Partizan Rogoznica. Društvo je ves čas
razvoja dosegalo vidne rezultate v ptujskem športu. V preteklosti
so meli največ uspehov v atletiki, v zadnjih letih pa so se usmerili
predvsem v nogomet, saj za druge športe ni več ustreznih pogojev.
Ob moralni podpori Športne zveze Ptuj in pomoči podjetij,
obrtnikov, KS Rogoznica ter vaških skupnosti, predvsem pa zaradi
entuziazma samih članov tako danes v društvu aktivno delujejo tri
nogometne ekipe ( članska, mladinska in pionirska), ki vadijo dva-
krat tedensko.
Največji uspeh pa je letos dosegla njihova članska ekipa, ki je
osvojila prvo mesto v IL razredu MNZ in bo tako v naslednji sezo-
ni igrala v I. razredu. K temu uspehu so z vztrajnim delom pripo-
mogli vsi člani ekipe s kapetanom Dragom Zorkom in strokovnim
vodstvom na čelu.
Sicer pa bodo svojo delAvnost in spretnost pokazali spet 22. av-
gusta. Najprej na nogometnem turnirju, ki ga prirejajo v počastitev
tridesetletnice nato pa na veselici, s katero bodo poskusili zaslužiti
nekaj tolarjev za svoje delovanje. p
IIIIB^^BHBBllllJ^H
Brat in sestra Murat
prva mojstra
Pred tednom dni sta člana
pionirske ekipe Kluba borilnih
veščin Ptuj Boštjan in Barbara
Murat opravila še zadnji izpit
za mojstrski pionirski pas - 1.
Dan. Izpitna komisija je bila z
njunim prikazanim znanjem za-
dovoljna in ga torej ocenila po-
zitivno. To pa je bilo odlično za
pridobitev naziva mojster boril-
nih veščin 1. - Dan. Brat in se-
stra Murat sta že vrsto let člana
Kluba borilnih veščin in sta na
občinskih, medobčinskih in re-
publiških tekmovanjih dosegala
kot za šalo najvičja mesta. Oba
sta državna prvaka v svojih ka-
tegorijah. Barbara je tudi me-
dobčinska prvakinja, Boštjan pa
je bil na tem tekmovanju drugi
v svoji kategoriji takoj za
večnim tekmecem Sebastijanom
Zinrajhom. Oba sta odlična tako
v tehniki kot v borbah in je pred
njima prav gotovo še dolga in
uspešna športna pot.
Nemalo zaslug za njun vzpon
ima tudi trenerski tim na čelu z
glavnim trenerjem Vladimirjem
Sitarjem.        Predsednik KBV
Z.Z.

prvenstva „:,|
F..................................ri.i.r 1.1. •.:/./.). w.». f. i. ij^_       „....^.'..',.',.i..',.''!.',.i..'„'„',................
V soboto bo prvo kolo v
tretji slovenski nogometni li-
gi, v kateri sodelujejo tri
moštva z našega območja. To
so Impol iz Slovenske Bistri-
ce, Lipa-Stojnci iz Stojncev in
Aluminij iz Kidričevega. Žal
je to tudi najvišji tekmovalni
rang naših članskih ekip.
Tekme v ligi, katere sedež je
v Mariboru, bodo ob sobotah.
V prvem kolu (22. avgust ob
17.00) bo v Kidričevem tekma
__^Aluminij — Kovinar, v Sloven-
ski Bistrici pa Impol—Papir-
ničar. Lipa iz Stojncev bo go-
stovala v Žalcu pri tam-
kajšnjem Hmezadu.
V medobčinskih ligah bodo
novo sezono začeli s pokalni-
mi tekmami, ki bodo v nedel-
jo, 23. avgusta. Pari: Sre-
di.šče—Podvinci, Hajdoše—
Mladinec, Grajena—Zgornja
Polskava, Gerečja vas—Go-
rišnica, Markovci — Leskovec,
Slovenja vas—Solid, Hajdi-
na—Apače, Drava — Bukovci,
Mašina—Videm in Dornava—
Tržeč. Tekma Rogoznica—
Skorba bo v četrtek. Na spore-
du bodo tudi tekme mladin-
skega pokala. V pokalnem
tekmovanju sodeluje 27 član-
skih in 16 mladinskih ekip.
Odločitev o sestavi obeh
medobčinskih' lig je bila spre-
jeta v torek zvečer na konfe-
renci, zato bomo točno sesta-
vo objavili v prihodnji števil-
ki. Za prvo ligo so se prijavili
Bukovci, Dornava, Drava, Ge-
rečja vas, Gorišnica, Hajdina,
Pragersko, Rogoznica, Skor-
ba, Slovenja vas. Središče in
Videm, za drugo ligo pa
Apače, Grajena, Hajdoše, Le-
skovec, Markovci, Mladinec,
Podvinci, Tržeč, Spodnja in
Zgornja Polskava ter novi eki-
pi Solid (Videm) in Mašina
(Gorišnica) l.k.
Pikado
v soboto 1. avgusta je
bilo v bistroju Lipa v Vi-
tomarcih 2. tekmovanje v
Cricketu. Na tem turnirju
je sodelovalo 22 ekip.
Tekmovalci so dosegli
naslednje rezultate:
1. Sibirija 111, 2. Sibirija
I, 3. Sibirija A.
Prve tri uvrščene ekipe
so vse iz Podvinc in so s
tem imenitnim dosežkom
prišli tudi v vodstvo pri
moštvenem tekmovanju.
Naslednje tekmovanje
bo 29. avgusta v gostišču
Mislovič v Mezgovcih.
30. JUBILEJNI RADGONSKI SEJEM
Letošnji kmetijsko-živilski sejem
bo prekosil vse dosedanje_
Razstavljale! iz
osemnajstili držav Evrope,
Azije in Amerike
Ko so radgosnki zanesenjaki v Gornji
Radgoni pripravili prvi Pomurski sejem, ki
je bil pravzaprav obrtniški in potrošniški
sejem, si gotovo niso mislili, da bo mesto
Radgona prerasla v znano sejmesko mesto.
Na nedavni konferenci, ki jo je sklicalo
vodstvo sejma, je driektor sejma Ivan Ko-
vač, ki je bil tudi med ustanovitelji Pomur-
skega sejma, novinarjem podal zgodovino
razvoja Pomurskega sejma. Med drugim je
povedal;
"Že ob ustanovitvi je bil sejem mednarod-
no obarvan. Na njem so prek domačih za-
stopnikov, takrat jugoslovanskih, sodelovali
le razstavljale! iz Avstrije, Italije in
Nemčije. Prvi začetki sejma so bili skrom-
ni. Sejem je bil takorekoč v blatu, .saj smo
ga prirejali na travniku za kulturnim do-
mom in zgradbo občinske skupščine. Vse-
večje zanimanje za udeležbo na sejmu, ki
smo ga poimenovali Pomurski sejem, je na-
rekovalo novo lokacijo. Prav s selitvijo, v
sedemdesetih letih, na lokacijo, ki jo sedaj
imamo, je sejem začel rasti. S pristopom h
Gospodarskemu razstavišču Ljubljana pa
smo dobili predvsem na strokovnosti, kajti
ti so že imeli sejemsko tradicijo.
Veseli smo, da lahko letošnji jubilejni 30-
ti Kmetijsko-živilski sejem prirejamo v sa-
mostojni Sloveniji. Moram reči, da bo ta
prekosil   vse   dosedanje.   Vse   razstavne
površine, ki so na raspolago so že zasedene.
Na 30 tisoč kvadratnih metrov odprtih in 15
ti.soč zaprtih razstavnih površin, bo razsta-
vljalo 1200 razstavljalcev iz 18 držav, kar
je rekord v vsej zgodovini sejma. Razsta-
vljalci bodo iz treh kontinentov, največ se-
veda iz Evrope. Razstavljalci pa bodo prišli
iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Italije,
Nemčije, Japonske, Francije, Nizozemske,
Izraela, Romunije, Poljske, Češkoslovaške,
Švedske, Belgije, Švice, Združenih držav
Amerike, Anglije in Slovenije. Prav tako pi-
sana mednarodna udeležba na .sejmu bo pri-
tegnila obiskovalce našega jubilejnega sej-
ma. Zato si obetamo rekorden obisk, ki bi
naj presegel 200.000 obiskovalcev."
Treba pa je povedati, da je letošnji sejem
tudi pestrejši, saj bo na njem predstavljenih
precej novosti. Novost je tudi razstava slo-
venskega sladkovodnega ribištva, kjer bo
razstavljenih 35 vrst rib. V okviru sejma se
bodo predstavile tudi slovenske kmetijske
šole. Posebnost je tudi predstavitev treh slo-
venskih govedorejskih središč, ki se bodo
predstavile z različnimi pasmami goved.
Obširen bo razstavni program sejma, ki
zajema: kmetijske stroje, orodja in opremo,
orodja in opremo za vinogradništvo, hlev-
sko opremo, opremo za pekarsko stroko,
opremo za mlekarstvo, klavniško industrijo,
orodje in opremo za vrtnarstvo, rastlinjake
in namakalne naprave in še mnogo drugega.
Posebno skrb sejem posveča razstavi
živih živali, kjer se bodo predstavili rejci
goveje živine, konjereje, perutnine, ovac,
koz in drugih malih živali. Povezovalna nit
vseh strokovnih razstav bodo strokovna
predavanja in posvetovanja, ki bodo pote-
kala po naprej določenih programih.
Na sejmu pa bodo imeli posebno mesto
izdelki, ki so bili ocenjevani že pred otvo-
ritvijo sejma, ki bo potekal od 22. do 30.
avgusta. Tako so posebne komisije strokov-
njakov ocenili poslane vzorce mlečnih iz-
delkov, zelenjave in sadja in seveda vin slo-
venskih pridelovalcev. Na posebnih prire-
ditvah bodo dobitnikom priznanj in šam-
pionom podelili dobljena priznanja.
Seveda bodo sejem spremljale tudi vsakod-
nevne zabavne prireditve, ki si jih bo vredno
ogledati. V nedeljo 23. avgusta lxxlo na špor-
tnem parku Trate velike konjske dirke za na-
grado sejma. V Nedeljo 30. avgusta pa tradi-
cionalna parada Kmečkih običajev in navad
po ulicah Gornje Radgone.
Letošnji 30. Kmetijsko-živilski sejem bo
odprl predsednik predsedstva Milan Kučan.
Retrospektivno razstavo slovenskega umet-
nika Janeza Boljke, ki bo v času sejma v
novem razstavnem prostoru v Zdravilišču
Radenci, pa bo odprl član predsedstva Ciril
Zlobec.
Gotovo bo letošnji sejem ena tistih vrhun-
skih sejmskih prireditev v Sloveniji, ki so je
bo vredno ogledati. Sicer pa je Kmetijsko-
živilski sejem v Gornji Radgoni eden naj-
večjih v tem delu Evrope. Zanimivo pa je, da
se že sedaj mnogi zanimajo za skupinski
obisk z avtobusi. Prvič pa bo po več kot dvaj-
setih letih v Gornjo Radgono pripeljal obi-
skovalce sejma potniški vlak iz Ljubljane, ki
ga organizira tednik Kmečki glas.
Ludvik Kramberger
1. DRŽAVNO PRVENSTVO RIBIČEV
Zmaga v IVIaribor
in Novo mesto
RIBIŠKI DRUŽINI PTUJ IN SLOVENSKA BI-
STRICA STA SE IZKAZALI Z ORGANIZACIJO
PRVENSTVA • ŽENSKE POLNILE RIBIŠKE
MREŽE • PTUJČANI OSVOJPJ DRUGA MESTA
Ženske so tekmovale na trasi v Ptuju
Prvo državno prven-
stvo Slovenije v lovu rib
s plovcem je za nami.
Začelo se je v petek s slo-
vesnostjo v Ptujskih to-
plicah, kjer so poleg slav-
nostnih govornikov,
predsednika RD Pluj
Stanka Žitnika in pred-
sednika ZRD Slovenije
Borisa Bolničarja, nasto-
pile ludi ljudske pevke iz
Markovcev in Komorni
moški zbor iz Ptuja, ter
ptujska gledališka skupi-
na. Tudi zaključek tek-
movanja je bil (v nedel-
jo) v toplicah. Gostje iz
vse Slovenije so tako po
leg lepot, upamo, spoz
nali tudi gostoljubnost
Ptuja.
Prvega državnega pr-
venstva so se udeležile
štiri ženske in devet
moških ekip s po petimi
tekmovalci. Lovili so na
lepo urejenih 1 rasah ob
Dravi, ženske v Ptuju in
moški v Plajdošah. Tek-
movanje je bilo razdelje
no na dva dneva, vsak
dan so lovili po tri ure,
vsak dan je žreb tekmo-
valcem določil različna
tekmovalna mesta. Za
končno uvrstitev so se
šteti rezultati obeh tek-
movalnih dni. Kaže, da
so imele ženske letos ve-
liko več sreče z izborom
lokacije. Na trasi v Ptuju
so namreč bile ribe zelo
razpoložene za prijem, v
Ilajdošah pa so moški
tekmovalci obupavali
nad ribjo lenobo. Sicer
pa je pomembno, da so
imeli vsi tekmovalci ena
kovredne pogoje in da je
prvo državno prvenstvo
minilo v dobrem vzdušju
in tovariških odnosih.
Naj za popestritev po-
ročila z ribiškega prven-
Preclzno tehtanje ulova
stva povemo, da ribičinje
in ribiči niso trnkov sa-
mo namakali, pač pa so
tudi precej ujeli. Tako je
zmagovalna ženska eki-
pa v obeh dneh ujela do-
brih 42 kilogramov rib,
njihova najboljša posa-
meznica pa kar dobrih
18 kilogramov.
Rezultati v posamični
ženski konkurenci: 1. Mi-
ra Fajfar (ZRD Maribor), 2.
Elizabeta Seidl (ZRD Mari-
bor), 3. Rozika^ Voglar
(ZRD Ptuj).
V ekipni ženski konku-
renci: 1. ZRD Maribor (
42,020 kg), 2. ZRD Ptuj (31
kg rib), 3. ZRD Celje (9,945
kg).Četrta je bila ekipa iz
Novega mesta.
Moški posamično: 1.
Egidij Knez (ZRD Novo
mesto), 2. Dušan Horvat
(ZRD Ptuj), 3. Dušan Vuč
jank (ZRD Novo mesto).
Uvrstitve v ekipni mo-
ški  konkurenci:   1.  ZRD
Novo mesto (10,820 kg), 2.
ZRD Ptuj (12,410 kg), 3.
ZRD Ljubljana (9,950 kg
rib). Sledijo Zveze ribiških
driižin Maribor, Ljutomer,
Gorenjske, Zasavja, Celja
in Primorske. JB
Najboljše posameznice
Najboljši posamezniki
14 — POSLOVNA SPOROCILAI
20. AVGUST 1992 —
TEDNIK
Znova oživljen Stari Ribič
Nekoč so obiskovalci
Ptuja i/birali med peti-
mi dobrimi gostilnami.
Vsaka je slovela po svo-
jih posebnostih. Med
njimi je bila tudi gostil-
na Ribič v Vošnjakovi
ulici 11.
Po menjavi nekaj go
stincev je bil nazadnje
lokal nekaj časa zaprt,
v soboto pa je znova
odprl vrata. Sedaj je ta
Stari Ribič v lasti Dani
ce in Julijana Merca.
Oba sta izkušena in tu
di znana gostinca, in
to se bo nedvomno
ugodno poznalo v po-
nudbi. Preurejen, sicer
pa prejšnji dober "sta-
ri" lokal se ponaša s
pestro, klasično gostin-
sko ponudbo. Poleg pi
jač, ki jih tako ni po-
trebno posebej omenja-
ti, vam nudijo malice,
pa vsa standardna jedi-
la: golaž, kislo juho,
vampe in seveda ribje
jedi. Lastnika sta pov-
darila, da je pri njih
vse po zmernih cenah.
Odprto imajo vsak dan
od 7. do 22. ure, ob po-
sebnih priložnostih tu-
di dlje. Na voljo je 80
sedežev, za zaključene
družbe tudi posebna
jedilnica. Na Ptuju to-
rej nova obogatitev go-
stinske ponudbe.       j3
Lastnika Starega Ribiča Danica in Julijan: "Dobrodošli!"
TEDNIK
— 20. AVGUST 1992
OGLASI IN OBJAVE — 15
Čma kronika
v minulem tednu na
našem območju na
srečo ni bilo niti ene
večje prometne nezgo
de, ki bi jo bilo vredno
omeniti. Ni pa teden mi-
nil brez drugih nesreč
in nezgod, ki jih
uvrščamo v to rubriko.
Smrt pri delu v
gozdu
V četrtek, 13. avgusta
okoli 13. ure se je pri de-
lu z motorno žago v goz-
du ponesrečil 52-letni Ja-
nez Dolšak, priden in
uspešen kmet iz Grdine
11, KS Stoperce. Z ženo
sta na ta dan odšla v
gozd spravljat les. Pri
žaganju z motorno žago
se je nanj prevrnil panj
in mu prsni koš tako hu-
do poškodoval, da je
umrl na kraju nesreče.
Zagorelo zaradi
samovžiga
v soboto, 15. avgusta
okoli 22. ure je začelo
goreti gospodarsko po-
slopje Ivana Kolarja v
Drbetincih, KS Vitomar-
ci. Gospodarsko poslop-
je v velikosti 13 krat 10
metrov je pogorelo do
tal. Ogenj pa je pre-
skočil še na gospodar-
sko poslopje 17 krat 11
metrov, kjer so bili hle
vi za svinje, tu je zgore-
lo samo ostrešje. Izve
denci ocenjujejo, da je
ogenj nastal zaradi sa-
movžiga sena in slame.
Zgorela je večja količina
sena in slame, lesena
stiskalnica za grozdje in
precej kmetijskega orod-
ja, ožgalo pa je tudi
traktorske priključke.
Ocenjujejo, da je škode
za najmanj milijon in
pol tolarjev.
Gorelo v gozdu nad
tovarno Impol
V nedeljo, 16. agusta je
okoli poldneva zagorela
podrast v gozdu nad to-
varno Impol v Slovenski
Bistrici. Takoj so stopili v
akcijo gasilci in s
požrtvovalnostjo v pol
ure ogenj ukrotili. Zgore-
la je podrast na površini
10 arov. Vzroke požara
še raziskujejo.
Cisterno z gnojnico
izpraznil v potok
Vaščani iz Grlincev, KS
Juršinci so v soboto, 15.
avgusta popoldne obve-
stili policijo, da so v po-
toku Brnca opazili precej
poginulih rib. Policisti so
preiskali obrežje potoka
od izliva Brnce v Pesnico
do naselja llvaletinci.
Ugotovili so, da je voda
naplavila na breg večje
število rib od mladic do
težjih približno kilo-
gram, predvsem klenov
in mren. Našli so Uidi
sledove izlivov gnojnice
v pd\ok. Pri nadaljnji
preiskavi so ugotovili, da
je v soboto kmet I.P. iz
Hvaletincev v potok iz-
praznil 2700 litrsko ci
sterno polno gnojnice.
Potem je pripeljal še en-
krat, vendar je tokrat
imel gnojnico ra-
zredčeno z vodo. Upošte-
vati je treba, da je zaradi
izredne suše v potokih
zelo malo vode, zato je
imela gnojnica na ribe
toliko bolj uničujoč
učinek. Zoper one-
snaževalca potoka Brnce
bodo napisali kazensko
ovadbo.
Z avtomobilsko
dvigalko napadel
policista
Iz bifeja Košnik v Cer-
kvenjaku so v nedeljo,
16. avgusta obvestili poli-
ciste, da v lokalu nezna-
nec krši javni red in mir.
Na kraj sa prišla policista
iz postaje Lenart, ki sta
razgrajača našla na vrtu
sosednjega bifeja Po-
trošnik. Kršitelj ni hotel
povedati svojih osebnih
podatkov, zato sta ga po
licista povabila v službe-
ni avtomobil. Tudi temu
se je uprl, zato sta ga pri
jela za roke in ga odve-
dla do vozila. Tedaj se je
mimo pripeljal z oseb-
nim avtomobilom 26 let-
ni B.K., sunkovito usta
vil, stekel do policistov
in s pestjo udaril enega
po očesu. Potem je stekel
nazaj do svojega avgomo-
bila, vzel ročno avtomo-
bilsko dvigalo in z njim
zamahnil proti drugemu
policistu, ki se mu je po-
srečilo odskočiti in se ta-
ko izogniti udarcu, napa-
dalec pa je dobil nekaj
udarcev z gumijevko po
hrbtu in prsih.
Na kraj pretepa je takrat
prispela tudi policijska pa-
trulja iz Maribora. To je iz-
koristil neznanec, zaradi
katerega se je vse skupaj
začelo, skočil v svoj avto-
mobil, pri speljavanju je
še trčil v policijsko vozilo,
vendar se mu je posrečilo
pobegniti. Mariborska po
licista sta šla do B.K., ki se
je medtem že umaknil v
svoj avto, vendar je tudi
proti njima hotel uporabi-
ti dvigalko. Policisa sta
uporabila razpršilec s sol-
zivcem, ukrotila bojevi-
teža, ga spravila v inter-
vencijski kombi in odpel-
jala proti Lenartu, ker je
med potjo razbijal, sta ga
tudi vklenila. Lenarški po-
licisti so kmalu za tem iz-
sledili tudi neznanega raz-
grajača in ugotovili, da je
to 39 letni F.K. iz okolice
Ptuja.  Zaradi  preprečitve
uradnega dejanja so B.K.
ovadili javnemu tožilstvu,
P\K. pa predlagali v posto-
pek sodniku za prekrške.
Nezgoda v učnem
centru TO Ptuj
v učnem centru TO v
Ptuju se je v nedeljo, 16.
avgusta zvečer pripetila
nenavadna nezgoda, ko je
teritorialec padel na teri-
torialca. 19-letni vojak Vla-
do iz Maribora se je v dru-
gem nadstropju preveč na-
gnil čez ograjo stopnišča
in padel 4 metre globoko
na drugega vojaka 18-Iet-
nega Petra, tudi iz Maribo-
ra in oba sta se znašla na
betonskih tleh. Pri tem se
je Vlado huje, Peter pa
lažje poškodoval.
Ptujskemu občanu
zasegli strelivo
Čez mejni prehod Šentilj
je v petek, 14. avgusta po-
poldne z osebnim avtomo-
bilom pripotoval v Slove-
nijo 46 letni M.B. iz Graje-
ne. Pri pregledu njegove-
ga avtomobila so cariniki
našli skritih tisoč nabojev,
kalibra 12 milimetrov.
Strelivo so mu zasegli in
predlagali ga bodo v po-
stopek sodniku za
prekrške. pp
Radio Ptuj
(98,2 MHZ - ULTRAKRATKI VAL,
STEREO; 1485 KHZ - SREDNJI VAL)
ČETRTEK, 20. avgusta: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horo-
skop, varnost. 14.30 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Vičava.
15.00 Obvestila, glasba in EPR 16.15 Novice. 16.30 Po domače
in čestitke. 17.00 Obvestila, glasba in EPP, mali oglasi. 17.30
VČERAJ-DANES-JUTRI, obvestila, mali oglasi. 17.55
Uspešnica dneva. 18.00 URICA DOMAČIH.
PETEK, 21. avgusta: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop,
varno.st. 15.00 Obvestila, glasba in EPP 16.15 Novice. 16.25 V
vrtu. 16.30 Po domače in čestitke. 17.00 Obvestila, glasba in
EPP 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI, obvestila, gla.sba in EPR
17.55 Uspešnica dneva. 18.00 MALI OGLASI V ŽIVO.
SOBOTA, 22. avgusta: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horo-
skop. Čestitke poslušalcev. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba
in EPP 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI, obvestila, mali oglasi.
17.55 Uspešnica dneva. 18.00 RADIJSKI KVIZ.
NEDELJA, 23. avgusta: 9.30 Čestitke poslušalcev. 10.00
ORFEJČEK. 11.00 Tedenski pregled, obvestila, horoskop, gla-
sba in EPP. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača ustvarjal-
nost. Svetloba duha. 13.00 Čestitke poslnšalcev.
PONEDELJEK, 24. avgusta: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horo-
skop, varnost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP 16.15 Novice. 16.30
Po domače in čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP.
17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI, obvestila, mah oglasi. 17.55
Uspešnica dneva, 18.00 Mala ptujska kronika, šport, kultura - vmes
glasba po izboru Draga Skoka.
TOREK, 25. avgusta: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, var-
nost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP 16.15 Novice. 16.30 Po do-
mače in čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30
VČERAJ-DANES-JUTRI, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica
dneva. 18.00 V ŽIVO.
SREDA, 26. avgusta: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, var-
nost. 14.30 POLITIČNI KABARET Radia Študent. 15.00 Obvestila,
glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 Za planince. 16.30 Po domače in
čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP 17.30
VČERAJ-DANES-JUTRI, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica
dneva. 18.00 NOVOSTI V SLOVENSKI ZABAVNI GLASBI.
VINOGRADNIŠKA ZADRUGA LJUTOMER
Nesklepčen
občni zbor
Občni zbor Vinogradni
ško vinarske in sadjarske
zadruge "VINOZA" Ljuto
mer Ormož, sklican minu-
li teden na Jeruzalemu ni
bil sklepčen. Občnemu
zboru, ki naj bi po predlo-
gu dnevnega reda odločal
o spremembah statuta, ni
prisostvovala niti polovi-
ca, kaj šele potrebna dvo-
tretjinska večina ustanov-
nih članov. Kaže, da so
ustanovni člani, ki so za-
drugo ustanovili 9. sep-
tembra 1990, bili resnično
ogorčeni in "vodstvu" za-
merili razne procedmalne
in formalno pravne "spo-
drsljaje", zaradi katerih
zadruga takrat ni bila regi
strirana. Očitno je, da
lj\idje po slabih iskušnjah
ne marajo zadrvig po sta-
rem, ko niso imeli nobene
besede, ampak hočejo, da
bodo zadruge "po novem"
- njihove zadruge! Da bo-
do o bistvenih vprašanjih
odločali člani, ne pa kdo
drug namesto njih in mi-
mo njihovega soglasja!
V tem smislu se tudi ne
strinjajo z akrobatskim
spreminjanjem imena za-
druge "Jeruzalem", kar je
lahko tudi najboljša in da-
leč poznana blagovna
znamka, z nekakšnim "Vi-
nozo", "Vinosad om" in
podobno. Mnenja so tudi,
da spremenjen "STATUT"
v "PRAVILA", z drugimi
nebistvenimi sprememba-
mi še preveč diši po kopi-
tu starega in neveljavnega
Markovičevega zveznega
zakona o zadrugah, pre
malo pa je v njem duha
novega, slovenskega zako-
na o zadrugah. Torej naj-
važnejše: odločujoči dejav-
nik v zadrugi je za-
družnik, ne pa direktor in
drugi mali bogovi!
Prav zaradi takšnih različnih
gledanj prihaja do težav pri
ustanavljanju novih (specializi-
ranih) in preoblikovanju starih
zadrug. Tem težavam, žal, ne-
malokrat botrujeta tudi kmetij-
ska in zadružna "politika".
Štefan Kuhar
__________:_-—L_:
Rodile so - čestitamo: Suza-
na Ivanuša, Nunska graba 16,
Ljutomer - Tadejo; Dragica Ko-
si, Podgradje 24, Ljutomer -
Primoža; Simona Visenjak, Hla-
ponci 62 - Mateja; Darja Frlež,
Stritarjeva pot 10, Hajdina - La-
ro; Zdenka Mlakar, Kočice 37 -
deklico; Olga Kosi, Opekar-
niška 1, Ormož - Darka; Kar-
men Šprah, 5. prekomorska 6,
Ptuj - Jurčka; Marija Meznarič,
Bodkovci 9 - deklico; Cvetka
Krajnc, Ločič 6 - Tadeja; Dani-
ca Hostnik, Dragonja vas 37 -
Aleksandro; Dragica Bombek,
Pušenci 4, Ormož - deklico;
Marija Božičke, Soviče 15 -
dečka; Majda Braček, Derbetin-
ci 45 - Mateja; Ana Plohi,
Tmovci 28 - Sabino; Danica
Zupanič, Zamušani 75 - dečka.
Poroke - Ptuj: Slavko Sirk in
Sonja Ber, Spodnja Hajdina
146/b; Franc Petrovič in Olga
Simonič, Ptuj, Ormoška c. 124;
Franc Rihtarič, Zamušani 48, in
Karmen Novak, Rdeči breg 37;
Branko Horvat, Placar 5/a, in
Valerija Mernik, Mestni vrh 7/a.
Umrli so: Rozalija Zamuda,
Spuhlja 130, 1913 — t 20.
avgusta 1992; Ljudmila Žumer,
Apače 172, A- 1936 — t 8. av-
gusta 1992; Ljudmila Gajser,
Ptuj, Volkmerjeva cesta 10,
1905 — t 1. avgusta 1992.