Vladna kriza pretresa Anglijo » J f.i*U i« r,w prllltkH IT d.ily Cena liata J« 16.00 ^veabxxiv •t cMwm>. PROSVETA glasilo slovenske nj _ nttur janutrv M. MU. »t U» »H »fff uutNr Um Acl U «< »Urofc 0. PODPORNE JEDNOTE ro, BL, torek, 25. avguiU (August 25), b*d oa iuaa U. MU. Bubacrtptlon •«.<» ■.....Tifr|y sast a# r*bU«attse* iS ftTEV.-K^BER *** pozval MacDoaakia, «uj aa- ^rkoalicijako vlado. Uspeh ae*<*°v __ . , m 24 avg. — Drugi po-Imovini Vito Br^ni- raa uvede .soeiaUstičnoforme U ie dovedel danes do dra-ga konca, ko je MacDo-Sbinetpriziu^danem^ , rešiti finančne krize »n predal kralju svojo resignacijo, kart je bila sprejeta. Na poziv kralja Jurija je Mac-LnaW podvrel akcijo, da sesta-^aiicijsko vlado, v Katen bi ael« besedo vse tri glavne poli-faje atranke. Poskus se bo naj-ri izjalovil, ker Lloyd George, Ivii premij er in voditelj Hberal-,v, odklanja sodelovanje. angleške driam beike pKlagu Norman bo iakal oovo [posojilo v Združenih državah London, 24. avg. — Vest, da državna angleška banka do-ega izčrpala kredit $260,000,-katerega sta ji pred tremi ni dali federalna rezervna dca v New Yorku in frsnco-. državna banka, je napravila liko vznemirjenje v angleških ločnih krogih, ki so bili ipne-, da je ta denar ostal še nedo-_njen. » : Odločitev, bo padla v arodo m -hine posledice bo to imelo na rleške finance in trge, ee se-ie ne more napovedati. V treh tednih je bilo ' ___trideset milijonov f i angleške državne banke in to odgovohto za krizo. Med an-Icfftil bizniškimi krogi pre-negotovost in mhogt eo »li kupovati franke in dolar-|t, kar poostruje krizo. New York, 24. avg. — Mont*-Norman, governer angleške ivne banke, je v soboto do-v Quebec, Kanada, in priča-e m, da bo stopil v zveze a fe-ali^o rezervno banko v New glede novega posojila. poveaap sa Blejske« Ljudje umirajo za nalezljivimi boleznimi in lakoto. Sedem mi-lijonov ljudi bres strehe Henkow, Kitajska, 24. avg. — Poročila iz dtstriktov ob reki Yangtae se glase, da več kot tisoč ljudi umrje vsak dan vsled nalezljivih bolezhi in za lakoto v poplavljenem ozemlju, poročilo dalje naglaša, da m voda poplavila ozemlje v obsegu 36,000 kvadratnih milj V provinci Hu-pen ln da je 6,000,000 ljudi brez strefte. V sbsedni provinci Hu- ETI IŠČEJO lELAVCE V AMERIKI Izredne ifdarske konvencije ne bo Za iborovanje 11 Izreklo le 12 krajevnih unl. — Opozicija proti I^wisu si bo nadaljevala Potrebujejo izučene delavce pri j izvajanju petletnega načrta dovi delavci bodo morali obdelovati vrtove Iron, Mountain, Mich., 24. avg. | ary Ford, avtomobilski mag-je včeraj naznanil, da bo il vsak delavec obdelovati Cen kos zemlje, in ako ne bi 1 tega storiti, ne bo več dela v Fordovih tovarnah. "Prihodnje leto", je rekel ■ "bo moral vsak delavec z -no, ki je uposlen v tovarni,, delati kos sveta ln pridelati gco zelenjave in drugih pridel-< da bo zadostovalo ka det hranitev čez zimo. V obrat-tm slučaju, ako bi se upiral, iz-ab> delo v tovarni." D*lavei, ki nimajo svojih vr-K Mo dobili zemljo od kom-paijf Ford je svetoval tudi nigim industrijskim podjetjem, 'i K« posnemajo v tem in tako pmaifajo pri ubijanju deprest- nan je voda poplavila velikansko ozemlje in dva milijona ljudi je brez strehe. Vlada nima nobenega efektivnega načrta za organiziranje pomožnih akcij, ker je povodenj u-ničila železniške proge in razdejala komunikacijske zveze. Ljudje so prepuščeni elementom narave, ki nadaljuje, z uničevanjem življenj in lastnine. Edina pomoč, ki so jo dobili ljudje, je prišla od vojaške po-ssdke v Wuchangu, ki je poslala malo zalogo Živil. Toda ta posadka ne more storiti ničesar za ljudi, ki umirajo za nslezljlvimi bo-leznimi. , ' Lačni ljudje ne morejo biti 10-jalai državljan! v Harrisburg, Ps. — "Kako naj bodo moški in ženske lojalni dr-lapram državi, ki jim prilik? d* dala in za ____vrh tega pa jih pusti, trpe pomanjkanje T' To vprašanje je zastavil governer Pinchot na konferenci dobrodelnih organizacij, obenem pa je posvaril vlado pred resnimi izgredi j brezposelnih prihodnjo zimo, če ne bo storila ničesar za ublaženje bede, ki jo je prinesla industrijska depresija. __ "StrajkT — nova delavska igra Provincetown, Mass. — Tukaj bo uprizorjena nova delavska igra pod imenom "Strajk!" Igra je povzeta iz knjige tega imena, katero je spisala Mary Heaton Woree in v ksteri pisateljica obravnava stavko tekstilnih delavcev v Oastonlji, N. C. Igra je realistična slika iz življenja, bojev in razmer tekstilnih dslsvoev na jugu. Igro bodo uprizorili tudi' v gledališču v New Yorku prihodnjo jesen. V Provincetownu Jo uprizori amaterska skupina.? VVilkes Barre, Opozicija proti nistracijl med N.w York, 24. avg. - Vrt kot * ** šesttisoč ameriških delavcev bo v tem letu odpotovalo v Sovjetsko unijo, se glasi naznanilo Am-torfc Trading korporacije, sovjetske trgovinske organizacije v Združenih državah. Sovjetska, . h Rusija potrebuje izučene delav-' rudarjev Glen ce pri izvajanju njenega petlet-' J® i«rwdo nega programa gospodarskega «J« le dele. Večina teh delavcev bo vsela a seboj svoje družine in ae bodo najbrž sa stalno naselili v Rusiji. Ameriški delavci bodo imeli iste pravice in privilegije, kot ru ha kot so pi izredne konvei tov, ki naj bi visno unijo. Od 30 lokali drušene prit Od jevnlh u odzvala ne lz 7. r Na tretjem - (FP) T swisovi adml-rjl na an-tistega zamajali sponsorjl treh distrik-inovila neod- nlj, ki so prl-temu odboru kompanije, io konven-Sto kra-rikta se ni ivno tako tudi distrikta. »okonvenčnem zborovanju Glen Alden pritoš-benega odbora ja Thomas Malo- ski s osirom na socialno savaro-,ney, voditelj updfclkov v 1. dl in izobrazbo njihovih o-|8triktu, odprto pi znal, da bl hi- dzifi taredna vanje trok. la radi slabega Amtorg je doslej sklenil po-' konvencija fiaaki Na tem zbo-godbe z dvatisoč delavci, ki so rovsnju pa je bi isbran odbor izučeni rudarji, železničarji, zl- \2 članov, ki bo Jod11 ^J proti dar j l, tesarji itd. Ti bodo odpo- administraciji. i____it____u. :tu na. +.wlTitVi (n — LASTNIKI GLE-DALISČ IZZIVAJO UNIJO Ispoalovall so Injunkcljo, ki prs-poveduje aretacije etavkoka-zov, ki ao bili Importiraal Is Nsw Yorka I Chicago, 24. avg. — Ustniki večjega števila čikaških klnogle-dališč so včeraj dobili od sodnika Rosa G. Halla zsčaano injunk cljo, ki dovoljuje ponovno otvorl tev gledališč, katere je poUeija zaprla prošlo soboto. Ustniki ao tudi Izjavili, da ao vsa pogajanja med njimi in zastopniki unije končana in da nameravajo periratl gledališča a neunijskimi <>|wratorji. kovali v-prihodnjih par tednih in večinoma bodo sami (llačali vozne stroške. Sovjetska trgovinska organlsacija je prejela več kot 100,000 prošenj od ameriških delavcev, ki so pripravljeni odpotovati v Rusijo. Ker potrebuje samo isučene delavce,, jih bo od tega števila izbrala nadaljnjih štlrltlsoč. Povečini bodo ti poslani v avtne tovarne v Nižji Nov gorod in Moskvo. Kosee revolte m Kubi Ta odbor ima volilnih aleparij Boylanovl admi niji ln potom je bU za pi ta Izvoljen M prisili Boylana ko skliče "rank a tno konvencijo akcijo za iz Predaednlk Machada pripravlja iVioo, da radi itopi proti ijl na aod-dokaie, da 1. diatrik-iy in s tem odstop. Uh-file" distrik-nadaljuje s konvsncljo Injunkcija je naperjene proti meatnšmu oddelku sa licenco, ki je prošlo soboto odredil aretacije filmskih operatorjev, ki so jih lastniki importirall iz New Yoc-ka, a niso imeli mestne licence ss operiranje filmov, lnjunkcija prepoveduje policiji aretacije ntavkokazov. i Leon Horsteln, pomožni mestni pravni svetovalec, je Ujavll, da bo zshtevsl odpoklic injunk-clje. Izrszll je veliko začudenje, ko je zvedel, da je sodnik iadal Injunkcljo na temelju, da je odredba, ki zahteva* da mora imeti vsak operator mestno llosnco, neveljavna, f' ' v. ' rv Thomaa Maloy, manašer unije Gradbena induetrija paralizirana Velik pafec aktivnosti v juliju. — Velika brespoeekiost med gradbenimi delavci Chicago. — (FP) — lUinolskl department ss delo poroča, ds je v mesecu juliju grsdbens Industrija šlrom dršave škrbunk-nlla lz jame v prepad. V juliju 1.1. js bilo isdsnih ss ftl% manj gradbenih dovoljenj kot meseca julija mo. ' Lansko leto v juliju je bilo isdsnih grsdbsnih dovoljenj v državi v vrednosti $>2,272,661. v letošnjem juliju pa le aa N/>W.-184. Največji padec aaanamu-je Chicago ln je gradbena industrija skoraj v popolnem sestoju. Zadnji meeec je bilo lede-nlh gradbenih dovoljenj v tam mestu le aa $2,0563*6. P™* enim letom pa aa $i,T56,000, sli sa 76% več kot v letošnjem ju Te številke pokazujejo brezno, v katerem ae nahaja ne le gradbena liduatrijs v Chicagu, ampak ves bianla. Za to altuacl-Jo je nedvomno v veliki meri odgovorno bsnkrotlrsnje voiikegs števila čikaških bank, r katerih je "smrinllo" nad sto milijonov dolsrjov vlagateljakega denarja « , Breaposslnost med gradbeni ml delavd ja slina. Komaj vsa ki dssatl delavec je uposlen, ln to v poletju, ko je običajno v tej induetrijl »*Jvač dala. vseh treh dlstrikfv. filmskih operatorjev, je izjavil. Na seji je prištt tudi do deba-i^ lnjunkcija nelegalna. Dejal te med Mak>neyartt in zaatopni- , d«'te ji je izdihnilo v je žalostno opazova-1 stanje nj« nega pohištva lz sr,ovanj:t radi neT)lftiane gtg. i'ruj(i otrok ae nahaja Njen mož pa ima r,*o in je nezmožen Spet eden ubit v gangeškl bitki v New Yorku , New York, 24. avg. — Včeraj je ponovno izbruhnila vojna med gangeži v New Yorku, ko so bili trije postavljeni ob zid neke glavnice v Brooklynu, nakar so pričele frčati krogle lz strojnic, h-den gangež, Anthony Ferrari, je bU ubit, druga dva gangeža, Angelo Curiannl ln Murrsy Leo-nard, sta pa bUa težko ranjena in se boriU s smrtjo v bolnišn c . Napadalci so pobegnili in policija jih sedaj Išče. . \ Havana, Kuba, 24. avg. Predsednlk Mschado je obnovil akcijo, ki je bila prekinjena vsled revolucionarnih izbruhov, da uvede uataVne reforme. Vlada je prepričana, da je revolta potlačena in radi tega je predsednik Inatruiral senatorja En-rlqu Recia, naj Ukoj prične z izvajanjem programa ustsvnih re- form. < Mschado je tudi izjavil, da bo milostno poetopai z rebeli, da teko ustavi nadaljnjo krvolltje, ki je doslej zahtevalo veliko število žrtetf. Vlada bo strogo postopala le z voditelji rebelnega gibanja, proti, ostalim ps bo prizanesljiva. Poročilo iz province Oricnte se glsst, da je bil Catallso Colla-zo, eden glavnih voditeljev rebelnega gibanja v tej provinci, sinoči aretiran. On in trije drogi rebeli so v spremstvu oborožene straže odpotovali z vi* kom proti Havani, kjer bodo poslani v vojaško trdnjavo, v kateri se nahaja večje število voditeljev revolte, ki so bili sretirsnl v zadnjih dneh. H kom Zalom od ^fcank and Flle1 odbora, ki ga je aetanovila na antracitu Natlonfi Miners uiri-is. Zal j« >ilre in jim oeitai, aa niso ni« boljl kot je Uwieova admini stracija. Rekel je, da so tsdall rudarje, ker eo končali stavko pri Glen Alden druibi preteklo spomlad. Maloney mu je odgovarjal, da je štrajk vodil stavkovni odbor n tudi sklenil poravnavo s tompanljo, ne pa on. Omenil js tudi boj opozicije na ^adnji konvenciji 1. distrikta, ki je bila nstlsčens s klmovci administracije, ln pod vsrstvom policije. Kljub temu ae je opozicije bori la do konca. Po Maloneyevem govoru je moral Zal zapustiti dvorsno. Strela obžgala 17 oseb na &ta-jsrsksm Dunaj. — Sedemnajst oseb je bilo obžganlh, štiri težko, zadnjo soboto, ko je strela udarila v planinako kočo v koralpskem gorovju v bližini Wolfaberga na Štajerskem. V koči se je tekrst nahajalo krog 70 ljudi, ki so tsksli zavetja pred dsševno ne- Odvetniki proti vmešavanja policije v induatrijske spore Aberdeen, Waah. - Waahing-ton Bar Assn. se Je s veliko večino izrekls proti nsčrtu as jv stanovltev državne policije ln se s teVn pridružite drž\v"* delavski federaciji, ki trdi, da nekateri delodajalci hočejo Imeti to policijo za razbijanje stavk in drugih delsvsklh sktlvnosti. Avtomobili ubili 8l,28t ljudi Wsshlngton, D. C. Amerl csn MotorUte' Assn. ppročs, ds so svtomotoili v preteklem letu ubili 81,287 ljudi. Na vsakih 100,000 registriranih avtov je prišlo 110 smrtnih nesrsč. Požar uničil vas ▼ Jagoatovijl , Bel grad. - Vas Sv. Jurij v bližini Subotice je bil« domalal ga uničena v poteru pra^kU) aoboto. Ogenj Je uničil 66 hiš. Ce je bilo kaj človeških žrtev, poročilo ne pove torta««* Mmn GOSPODI | SITNACI | IAMUfl| V delavskih VTatah aa čaje jo aa-■htovs sa podržavljanje lndu-atrij i Umdon. — (FP) — Glavni predmet na prihodnjem kongresu britskih strokovnih unij bo tvorilo vprašanje socialna in eko-nomake ureditve tar reguliranje britskih industrij, m Generalni svet strokovnih u-nij jo naananil, da sedanji čas zshtevs raaumno planiranje ekonomskega razvoja in efektivno regufesijo trgovinskih aktlvno-sU. To naj bo podlaga aa laboij-šanje šivljenakega atandarda delavskega raareda In u protekcljo konsumentov pred izkoriščanjem, . v Unija transportnih delavoev predlaga transferlranje induatrij v območje Javnih korporaaU. to-da unije morajo pri tam dobiti avoj dal kontrole v upravljanju novega sistema. Pri tem je zanimivo dgjatvo, ds js manjšina v laboritakt stranki prlalllln vlada na apw-jetje kompromisnih msr, dočlm industrijski parlament anglešlm-ga delavstva sakteva podržavljanje rudnikov, šaleanle ln jeklarske Induetrija. Meadne radukolje so ša vedno — Hnsvnem redu. Rudarji ao bili lani popuatiti od avojih legalnih pravlo do delovnika v oljarni in katl na a nlh ur, letalo |)(>.X v Floridi I «»«mi. Fla. — Velika nem-i!r " Jahta IK).X je v ao-1. »la na tukajšnjem le- j.* .h^Is iz An- lC ut L V Mišmi bo ostala ^ka r.akar i« odletela pro- r *** Vorku " " Arabci v Palestini zaMavkall| Jeruzalem, 24. avg. — Arabsko prebivaletvo»šl rom Paleatine je včeraj napovedalo generalno stavko kot protest proti vladi, ki zalaga židovske naselbine z orožjem. V spopsdu med policijo in | Arabci v Nablusu so bili trije Arsbci in ecjen policaj ranjeni. Mndberghov polet Nemuro, Japonska. 24. avg. — — Charles A. Lindbergh in nje-govs žena Anne sta včeraj zve-» čer pristala v tem mestu, od koder bosta nadaljevala svojo pot proti TokU«. v ■ ■'EmM r ■ * rti Svllnl delavci, ki ao pod vn m K r.ptkM mtail tor tw U-iUrf ftolM t*- M J«wr I Jut* tt. mit. ,wtil. vm h * um Ameriška deca Vaška mati j« prepričana, da ona ve, kaj j« treba njenemu petletnemu ali aedemletnemu otroku. Ko se joks zs prigrizek, mu ona iz-bero in določi vaak grliljaj; kadar mu je treba kaj za na hrbet in bedra, mu ona Izbere obleko take in take kvalitete in barve. To je prav in potrebno, dokler otrok ne ve, česa mu je treba. NI pa prav In potrebne, da U ali oni pro-skrbnl človek alt skupins takih igra mater » odraščene ljudi, ki niso več deca. V Ameriki je dosti teh skrbrteiev, ki si domišljajo, da so poklicsni skrbeti za nepreskrbljene ljudi kakor skrbi msti ss svoje otroke. Domišljajo si tudi, ds smejo pokf materinske šllce Imeti tudi materinsko iibo in dsjatl "nebogljeneem" svoje moralne nauke. Z drtfctinami, ki jih delijo, usiljujejo "otrokom" tudi svojs mentalne punčke in konjičke, da se s tem poigrajo ln laglje pozabijo na svoje prasne ielodoe ln cape na hrbtu. TI skrbne« so v takih dobrodelnih organizacijah kot je Salvation army, Y. M. C. A., United charities, Osthollc charities itd. Vss te organiiacije imajo verski jn napol verski značaj. Njihove korenine segajo daleč nas«) v staro čase, Jc* je lahko vaak dobro namazan humbugsr in oborošen koraar Igral očeta in mater sa cele mase ljudi, katerim Je delil kruh, zapovedi In bati ne. jNovodtta masa reveftev je bila maae otrok, katero je treba pitati o žlico in šibo — ln a tam aa izvrši silno dcfero dSTo. Zgodovina nam pripoveduje, kako so roparski glavarji in drugI največji lopovi dajali denar vbogajme, za cerkev In reveže; niao delali tega is uamlljenja do koga. temveč ig privzgojene sebičnosti — da jim bodo težki grehi odpuščeni. Ta navada Že nI tsginlla. Vera, da je Igranje očetovske ln materinske vloga silno dobro delo, ki človeku opero umazano dušo, še šivi. Razbojniki — v tem alučaju moderni dalcdn jatci, bankirji in raketiraki izsiljevalci — to danes delijo plen z Bogom: dajejo velike vsote denarja aa cerkve In "charity". Teb "dobrih duš" ie največ, kl financirajo matorinake dobrodelna akcije. Predsednik Hoover sdaj organizira te "matere", da bodo prihodnjo eimo malo poskrbele za sedem aH osem milijonov ameriških otrok, kl so brez dela. Hpover je prepričan, da so edino to "majke" zmožne nasititi lačne ln obleči nage; dobri inženir je uverjen, da reveži ne znajo aaml držati šllce niti ne vedo ku-piti hlač. Vee to sanjo In "matere", Iri vsa-mejo kolero v roke In nakupijo v žtecuni, nato pa rasdele "otrokom", tonu to ln onemu ono. baš to in toliko in nič več. Kdor je priden in rsd moli, dobi malo več, kdor pa ni zadovoljen, dobi — s šibo. • Ps govore o psternallzmu države ln isgubl dostojanstva, če bi drušba prevzela odgovornost za blagostanje posameznika 1 Groat Seottl To organizirano ln profeeionalno beračenj« ln poniževanje zdravih ln sa delo spoeObnlh ljudi na stopnjo nezmožne dece je pa ros dostojen-* stvenof To dviga človeški fronosj kajpak! Zavoženo In brez malega bankrotirano gospodarstvo kapitalistične Amerike je ustvarilo razmere, v katerih je nujne pomoč v najele-mentsrnejlih putrebičinah nedvomno potrebna. O tom ;il govora. Milijoni bodo potrebni kruha, gorke obleke ln gorklh prostorov prihodnjo zimo. Ampak ta pomoč je lahko dostojna in človeka vredna. Recimo, da Ja povprečni družini broapo-aelnega delavca treba ta živež ln drugo petnajst dolarjev na teden. Zakaj ne bi tak delavec dobil $15 v gotovini rodno vsak teden In direktno od države, pa bi odpadle vse druge ko-medije? Ts znesek bi prejemal kol avoje previs©, ne pa miloščino is rek domišljavih "do-brotnikov", kl mislijo, da Jim Je rovril potom morslno dolfan neko zahvalo In i>oalušnost In densrna podpora M Ate Iz sklade, v katerega hi plačevali davkop|«6evnlsl kot avoj dolžnost-nI delež, ne ps prostovoljni prispevek, kl m Mem obeta ns veliki zvon za osebno reklamo. To bi bilo poateno In pravično In najbolje, da kler obstoji ekonomski rod, kl meče ljudi * bedo. Vae privatne redne |M/m<»itu- akcije so prej busineM kot kaj drugega. Na tiaošs oseb Je u-poalenlh pri fehtsnju in razdejanju la to dela stroške. Včasi gre potov** naMitanegn denarja u upravo, la trga tledl, da maago d> brodelcev pomaga najprej sebi ia drugtm. Profesionalna dsbrodelnoat Jc v neke« 9bfcgH — i*keU0t'tf. z naselbin U iz r«nrtfcf»kr r,R.°9VKT (Dopitoi»In in iiiiiiainailiMMB^MMBMMMI » sat sealsv. ksr aaj sasli da ss e*s| m sa) tode isšrMU. ksatf* ia »eatfei; ». Na aaaoimna yi»m* ia depisa se SS Pojasnila Iz Willsfds VVtUard, Wfc - Na dnpis Mika Khilca v 154 ltev;? ProaVete moram pojasniti sledeče: V svojem dopisu v 145. tev. tega 11-eta nisem nikjer trdil, da je Kruto' nasprotnik naše farmar-ake uhlje. To je lahko videl vsak čitatelj. Dalje nisem nikdar in nikjer rekel, da sem |sz organiziral unijo. Zapisal sem le, da se je Willardu govorilo: "Ce Hren lahko dragim prodaja, ker Je unijo organiziral, mi tudi lah ko." de danes pa trdim, da je bila najhujša propaganda za u-hičenje unije, pa se ni posreči la; obratno je unija začela na predovatl, čeprav Krulc piše, dn ji moji dopisi več škodty> kot ko-rietij* KUplll smo za*Uišče ze tehtanje in odpošiljanjn blaga; ln tudi v članstvu smo napredovali Resnica Je, da je bil Greni večkrat pri Krulc u radi agitacl je mad ne*i mi faramrji in pri društvu, a brez .papehn. Kruk dvomi, če bi se jaz vpisal, ako bi on prišel z Grantom M meni Dvom je upravičen, ker bi bih. agitacija pri meni nepotrebna kajti Jaz sem bil član fartnarsk« unije dve leti prej, pridno se j« organizirala ta na Wfllardu( jaz in nekaj drugih, ksr nas je ostalo, slno (e prestopili k tej. 2e pred žtirimi leti sem pri društvu št. 188 agitiral za unijo, pa so se ml posmehoval!. ■ Kredita al ne iščem in ga tudi nisem Iskal. Zaveden unio-nist je zadovoljen, če Je zvest član. fitlri dni sem agitiral po naselbini z Grantom, tri dni pa sanw Vpisalo se ja 86 članov. Ne vem po šegavem vplivu jih Ja Nriflo več, po Grantovem ali po miom; to pa vam, da vsaj ena četrtina ni razumela Granta kaj je govoril. , Glede dolžltve, da drugim prodajam ln ker Kruk omenja neka telet*, da sem Štiri obljubil ln satfainegs pripeljal, pojasnim, da sem enega ubil doma, dva pa sem čes teden dni peljel v Green-wood jn poslal p* uniji. Vaak dober član bo odgovoril resnico na vpralsnje. Krulc Ja bil navzoč na unljski seji, ko ssm vprašal, če ksrterf član, kl Je navftoč, ve, kdo Je o meni raznese! govorico po naeelbtoi, da, drugim prodajam, naj pove. Takrat Jo bil tiho, zdaj pa pO enem letu vtoM v javnost to stvar. Dober član unije ne dela toga« ■ W ■ Nadalje piše, da bi Hren rad dal $60, če bi on (Krulc) isste-pll Is unija, češ, da bi ga potom lahko napadal. Ne, Mike, tudi 110 lešnikov ne bi dal ker poznam tvoje prepričanje. — Ni re*, da sem Js* z dopisom v Proaveti preprečil Dergancu vato,, v unijo. Rojak, to ml je novica. Do danes nisem vedel, da Je Derganc vnet zn unijo. Zakri ae ni domenil s tajnikom itnljat Pa ns bi nihče preprečil vstop«? Prvi dopis v Plrosvett o uniji je bil prl-občen pol leta po ustanovitvi. Rojak Derganc se J« tudi podpisal v moji navzočnosti za pristop, toda na Ustanovno sejo ga nI bilo In pozneje tudi no. Zdaj J« pa Hran kriv. Ne''pišem dopisov, radi taga, da se bo moje Ime bleščalo v Jnv-noatl. Bil »em tudi pn i naroč-tega na en angleški dnevnik, in sredina številka Enakopravnosti prihajata na mej dom. Komur je anija pri srcu, bo nik dnevnika Prosveto in poleg i»i«al in protestiral proti nasprotnikom unije, ne pa stokal, da manj dobi za blago kot sosed, ki nI pri uniji. Tudi bi protestiral proti zahtevanju 112.60 za eno sejo v dvorani, ki je bila s prelivanjem in slikami o napredku farmarske unije ter s petjem šolske mladine. To je bil« previsoka najemnina vpričo tega, da ie bil vstop prost in luč je pls-čala unija sama. Vse unijske naje od ustanovitve se vrše v 8ND Pozimi plačujemo $8 za sejo, poletu pa #1.Š0. Zdaj pa ker I <12.60 za eno sejo! Pisal sem, da je devet članov Iruštva št. 188 na Wllkrdu pri mljl in to je resnica. Resnica J' tudi, da ao vsi člani našega društva, kar je farmarjev, i i pogodbo z unijo za nje blaga. Da je teh več ko *e lahko vsskdo prepriča pri ta j niku unije. Kruk tudi piše, da bi jaz in župnik Novak ne volila Klarič«, če bi bil socialist. Zupnikovo prepričanje js njegova stvar, znano pa je, da ste proti meni agklraH pred dvema letoma, ko sem bil kandidat za župana ln član socialističnega kluba. "Ne volite Hrena, župnik amij aglti-ra," st« govorili. Torej Je tup-nik agitiral za socialista, dani kluba pa proti meni! Znano Je tudi, da so farani takrat vprašali Novaka, kateri je boljši kandidat, Hren ali Derganc. Župnik je pa odgovoril: "Ljubši mi ie odkritosrčni sovražnik kakor sa-hrbtpi prijatelj, sato volite Hrena." Kar «e pa tiče mojega clalizma, z mirno vestjo povem, da sem bil v unijskih ln socialističnih vrstah že pred četrt stoletja na Kranjskem, Štajerskem, Solnogrsškem, Bavarskem In več let pri klubu št. 1 v Chic^ gu. Na Willardu sem pa mogel biti le toliko čass, dokler je ot* stal klub. Na drugo ne bom odgovarjal Frank' Hren. Imam zagoto^jeno min imai AO platoju 240* rabljev meaečno. Te je približno 880 'šilingov (okrog 1120). VčWH* zasluMm ša več. Decambra meseca ®e*n imel še ntalb prilike » pravo produktivno delo ln če hočsm biti pravičen, moram reči, da v decembru niti do 100 rubljev dUtom zaslužil. V januarju sem dobil izplačanih 260 rubljev. V februarju bo nekaj manj radi preureditve produkcije. Delam« v treh izmenah s polurnimi odr mori. % Prehrana je prav dobra. Ml inozemel imamo v delavskem hotelu svojo posebno miza Ob četrt na 7 zjutraj dobimo zajtrk: čaj, kruh z maaiom, šunko ali jajca. Vsakdo dobi s seboj na delo maslen kruh s špehom ali šunko. V tovarni je vedntf na razpolag« vrela voda, da si vsak hip lahko ^papraviš čaj. To naprav* Jaz prav pridno uporabljam. Sladkor je na karte in se ga ddbi na mesec in osebno pol-drug kilogram. V prosti trgovini pa stane kilogram sladkorja 3 rublje- Na nekaj to pa moram opozoriti: kakor dolar v Ameriki, tako tudi rubelj v domaČi državi, nima tisto kupne moči, kakor, bi kedo pričakoval/ po valutnih diferencah. Jaz računam tuzemsko^ realno vrednost rublja na 1.40 do 1.60 šilinga (okrog 21 centov). V kooperativnih, to je v kon-zumnth zadrugah so vsi produkti sa člane veliko cenejši kakor drugih trgovinah. Tudi dobimo mi vsak mesec tekstilije, ki se sicer v Rusiji le redkokedaj in težko; dobijo. Ampak čisto sem se oddaljil od predmeta. DelopusMma moja partija ob pol štirih popoldne. Koallo je *opet zelo obilno, ali Dunajčani tnpimo radi tega, ker je premalo spremembe v hrani. Navadno je dčbelo zakuhana juha (boršč), kakšna mesna ali ribja jed ln pa večna gosja pečenka. Obljubili so nam, da nam bodo priskrbeli avstrijsko kuharico. Po vsakem obedu se pije čaj. Kar se tiče oatalih tvojih vprafcnj: božična darila niao prepovedana. Ampak tudi ni navgda dajati božična darila, kakor pri nas. Ruski svobodomiselni "Zveza brezbožcev" vodi ros 1 juto . borbo proti rollgljon-V nlm ostankom. Zakonito pa izvrševanje rellgljoanlh ceremonij ni prepovedano. Prihranjen denar lahko po avojem preudarku vporabljamo, ne smemo ga pa, če zapustimo uaijo, vzeti seboj preko mej&l Pozdravljam vse prijatelje, , Vaš Franc." i Uspešna metoda p«rf. RoUlera v Lereinu. — Višavsko solne* podpira gibanj« adravih to AVCU8TA ■ftunajski zdravniški veetnik objavlja predavanje, ki ga je imel nedavno znani strokovnjak za kostno ia kožno Jetiko^švl, carski profesor Rollier iz Leysi-na, zdravilišča svetovnega alo-veaa za takozvano kirurško tu-berkulozo. Rollier razpravlja v tom kmtr n o zdravljenju je-tike na podlagi skupnega učtn ka dela ln višavskega solnca. Večina bolnikov, ki jih je bil prof. Rollier v zdravniško nego, je bila bledih lic, malokrvna, njih koža je bila zaradi noše sa-drsnih ovojev odgrnjena in poškodovana. Pod vlšavsklm soln-cem se je njih zdravje kmalu popravilo. Žarki niso učinkovali samo na kožo, prodirali so globlje, proniknill so do mlišic ln ce-lo globlje, do kosti in sklepov, sa kar ima prof. Rollier dokaee na roentgenskih slikah. Naravno višavsko solne e dela resnične čudeže. Ono blaži bolečine, zatira bolezenske kali ln utrjuje telo, da postane odporno proti vnetjem. V 28 letih beležijo v Leyslnu samo tri primere, ds je moral bolnik pod nož, ker ni bilo mogoče drugače odstraniti bolezni. Mp7g i Kaj piše avstrijski delavec ' sovjetske Rusije * Dunajski "Abend" je prejel --P® *NI. Pol. več pieem od svojcev dunajskih kovinarjev, ki so se izselili v Plavolaacl ln morAa Rnaljo. "Abend" je objavil p U Angleški kirurg dr. Beau-smo kovinarja Franca Lausch* mont kl je služIl 88 let na ladjah manna, ki ga njegovi prejšnji] ln ae je pred kratkim umaknil dunajski tovariši slikajo kot res-j v zasluženi pokoj ter je ned ti-nega opazovalca in poverljivcKa sočkrat prevozil Ocean in obis-In mirnega človeka. On piše: kal vse dežele na svetu pravi, da "Dragi 11 . . . i Zelite vedeti, Je ves čas svoje zdravniške kako je v Rusiji? Prav rad vam prakso na prokomornikih. NI napišem popolnoma saneeljivo kal primernega sredstva proti poročilo. Sovjetska Rusija ni morski bolezni ne da bi se mu paradi«. Najmanj sa take, ki bila posrečila njegova sestavs menijo, da si tukaj lahko z lo- Se danes, pravi dr. Beaumont, nuharjenjem kaj zaslutijo. Res sem v tem pogledu tam, kjer je. da primanjkuje živil ln mu- sem bil. ko sem nsstopil svojo uufakture. Ampak sa dslavoe prakso na prekomorsnikih. Ni ln posebno še sa inozemske m se mi i>osrečtlo rešiti problems. lavo« Je sadostno poskrbljeno. Vendar sam pa v dolgoletni pra-Tl veš, da meni ne ugaja kmnlJ kal dognal, da moaaka 'iolezen vnaka stvar, jaz sem Indlvidu- prizanaša plsvolascem. medtem »I« IM vil hiirii hri >«' v..., ... a o trie^ki h t. t»nik(»v,endx >\ <|nlk alist. vendar smatram, da »em to postsjaj" temnolaal ''flud.ie |«| no u.,nik; tudi Pn»letgmn lahko popolnoma zadovoltosgj [njen najnssrečnejšl plen. Rollier pa js napravil še korak naprej. Odpravil je pri svQjlh pacientih vse sadrene ovoje, ki so prej ovirali bolnike v gibanju. Prepričanje, da je gibanje eden najmočnejših zdravstvenih čini-teljev, ga je napotilo do toga, da je predpisoval bolnikom različna dela z bolnimi udi. Težišče dela je bilo najprej v zdravih udfii in ti so šele naknadno pritegnili obolele člene k gibanju. Metoda se je izborno obnesla. Pa tudi vpliv na duševnost bolnikov ni izostal. Zavest, da so navzlic bolezni zmožni telesnega dela, je v mnogih obudila voljo, kl Jim je pomagala do ozdravljenja. Na podlagi vseh teh izkustev je prof. Rollier uvedel obvezno delo v zdravilišču in danes je njegov zavod tako urejen, da pletejo odrasli bolniki koše in pohi štvo is protja, opravljajo lahka mizarska dela ter preldsjo pozneje, ko se jim zdravje še popravi, celo k poljskemu delu. V monakovskem zdravniškem vestnlku ae ravnema dr. Schur-rer za to, da ae uvede metoda prof. Rolliera tudi v drugih sdraviliščih za pljučne boleeni. Kajpada zavisi delo ln njegova oblika od zdravniškega veščaks, ki bo ravnal vedno individualno in bo poskušal s splošnim delom Me v primerih, ko bo prva stopnja pri bolnikih še s uspehom končana. Inženirji Izenačeni s delavci Kakor poročajo Is Moskve, je izdal izvršilni odbor ruske vla de naredbo, ki določp, da se imajo izboljšati življenakl pogoji Inženirjev In tehnikov. Njih plače ae izenačijo s prejemki industrij sklh delavcev, česar doslej n bik. Pri premestitvah f vodilnih mest na službovanja v atrijskih revirjih »e jim ne znižati plača. Osebna dohodnina se p»i plači nsd 80* rabljev ne bo pobirala progresivno, ampak se 4bo obdavčila s 8 in po Papeževa enciklika na r X1IL Poglejmo zdaj kaj se je zgodilo vj&fl| radi katoliškega sektaštva v strokovnih nizacijah kot nam to opisuje Jsmes Oneal. ■ Kakor je poročala prej omenjena "AJI oa" (80. maja 1931), jc v delavskih unij* i provinci Quebec neprestan konflikt med AmJ rižko delavsko federacijo, oziroma njenimi bj kalnimi unijami, in katoliško duhovščino. tJ konflikt traja že dolgo let. Leta 1918 je duhov, ščina dobila že tako velik vpliv v strok« unijah, dn Je distrlktni svet v Quebecu «3 na svojem sborovanju, da distriktna orgj| cija potrebuje duhovnega vodjo, ki naj v« unije v moralnih stvareh. Tedanji nadlM 9egm je takoj obvesti diatriktne voditelje, dr morajo prej spremeniti pravila v toliko, da bo organizacija na krščanskih principih, pnjS jim on doVoli duhovnega vodjo. Nato je bil t ; organizaciji ustanovljen katoliški klub, ki ji propagiral verske stvari med ostalimi člani, ki | so se protivlli temu. Na ta način je bilo mi*, go lbkalnih unij pod kontrok domače duhov-1 ščine kakor Ameriške delavske federacije. Pri- j šel je pravi dualizem, ki je slabil unije. N|j| sto da bi ae bili delavci bojevali za izboljflj. svojih delovnih pogojev, so se kavssli med »I boj radi vera. V Montrealu je bilo bolje. Tam se niso unije pustile odvleči v verski boj. Tako je priik do razkola. Striktno katoliške unije so se od. | cepile od federacije in danes šo direktno kontrolo duhovščine. Te unije danes šteje okrog 26,000 Članov. Tu je vredno pripomniti, da je taktika katoliških duhovnov v Kanadi z ozirom na propJ gando v delavskih unijah za las podobna taktiki' "vrtanja od anotraj," ki jo vodijo komunisti. Katoliški klubi v unijafi so bjli "celice," okrof katerih so agitatorji gradili svojo premoč u okupacijo unije. Kakšen je bil uspeh te katoliške propt-gande? Na splošno v Kanadi je uspeh zelo ničev. Kakor js posneti iz ursdnega poročila Johna T. Fosterja, podpredsednika Kongresa deli*, sklh strokovnih uhij v Kanadi, objavljene^ v "The American Federationlstu" v februarji 1929, so takrat imek vse strokovne unije v K»-nadl 878,047 članov in od teh je bilo 25,000 članov v samostojnih katoliških unijah. To do. kazuje, da so slabo napredovale v desetih letifi,i kar obatoje. Največ je bilo lokalnega uapeha v Queb* cul Tam je delavsko gibanje# najbolj razbita In posledica? Poster pravi v svpjem poročilu,, da je povprečna letna menda delavcev Quebw: sto dolarjev manjša od letne povprečne «*§ v ostalih provincah Kanade. To Je torej rezul-tat dekvske razcepljenosti, ki jo je izzvala k^ toliška duhovščina v imenu Leonovih socialna načel! | (Dalja prihodnji*.) . J m poletje Strokovnjaki so napravili v živili lanimhr poskus: obsevali so rasna živila s ultrs-vijoli-častlml žarki ln glej — živila so po obsevanji bila dosti bolj bogato vitaminov kakor pred ob-Sevanjem. Tako lahko tudi mi same sebe "jn-taminiziramo" ln sicer s solčnlmi žarki. Soln-čna svetloba je sa čtoveško tolo livrstno krep-člk, saj vpliva zalo ugodno na naše splošno po-čutje, za jetične ljudi pa je solne* kar zdravjt Ns smemo pa solnca uživati preveč m enkrat, kajti prevelika mera solnca lahko škoduje kakor strup. Posebno morajo paiiti ni solnce ljudje slabih živcev in pa polnokrvul ljudje, ki ee jim lice takoj pordeči, če se le ne-kaj malega napenjajo. Paoiti morajo tudi ljudje, ki imajo nežno, belo kožo in ki jih prs' kmalu aatae glava boleti, če se le mslo poki-šejo na solnce. Najboljše je, če se sačneš solnčlti pri n> gah ln potom vedno bolj proti glavi. Cim ja koša nekoliko porjavela, se lshko začnem® solnčlti po vsem telesu naenkrat, ampak zmerno. Najboljše je jutranje solnce, ni pa dobro! prevroče opoldansko solnce. Glavo je pa trrb« vedno zavarovati. Je pa še vedno nekaj, čeaar ne more* odpraviti niti s surovo hrano in z vitamini, s solnčenjem: to so gube, ki so plod preteki let; mlina sa popolno pomlajevanje pa še nimamo. Dr. Josipu Koppu Is New Yorks ps« Je posrečilo najti posebno sredstvo tudi proo gubam. Dokazal je namreč s poskusi ns »• valih, da učinkuje Iz gornje kožne plasti mu-dih živali pridobljeni sok prav ugodno za tvor-bo celic v koži drugih živali. Za We" ljudi je pa pripravil dr. Kopp P°ti*J sok is sveše kože mladih prašičkov In tit vbrizgava pod nagrbančeno kožo tistih, ki radi bili "vedni mladeniči". Učinek se poj»« še v 4—8 tednih: prej uvela koža se napne m ^postane trda, gube okoli oči In ust se ixf«w ln človek je zopet lep In "mlsd" . . JtaflHMfl dtH ejet. > nekaj Španska zgodbica "Europe No uvel k" pripoveduje zgodbico, ki prav dobro kaže razmerje M'«***; do duhovščine pod novim režimom N«kl n nlh proajak je prišel v Medrfdu pred arw»£ krateko palačo v Pnses de k OastolkiM hotel po stopnicah navzgor. Vratar gs j«^ s besedami: "Gospod marki PW,V7£ isračem". Menih potegne s tsstrsnj napeto s Križsnim Iz kuto. gs v rotorja pod nos to raše^^JBV* ** " brsnil tja gwtr Nato vratar: "Ns. pra^T, Um ne. AJBpnk rfojsMI«, gre Hm tt« ** vil fttrsbov Je segal r u vlekel U nimp^fUftr rtfrtttrtom m 26. AVGUSTA. issr«. PROSVETJC resti iz Jugoslavije h,r„če*alski biro Prosvete v Jugealaviji.) Id pnŽAK V TOVARNI SŽnTv rušah l(*iih požarnih - 10 Bilijonov Din. — vagonov umetnega gno-— Pomagati ni __ Tov*me dalje. bo jbljana, 4. avgusta 1931. zjutraj ob pol petih paznika Leopold Grš-. lu Engelbert Kancler v tovarni (Ruše pri Marl-opazila, da je zagorelo v 7em oddelku za mešalnih gnojil. Naglo sta gaailce in fabriškega Krejčija. u dušik, karbid in u-gnojila V Euiah pri Ma-ie bila igraj ena mod vaj itovati pa je začela leta ena največjih tovrsten v drtavi in izvaža "produkte tudi vjnosem jmetno gnojilo, ki ga pro-v Rušah, je zelo znano gnojilo in ga tovarna telo veliko. Podjetje Jsa obratovalo de 680 v, a je zadnja leta radi rske krize število delav- Jelku torej, kjer se me-ojila, je nastal pošar, in fbri sam od sebe po kemič-su. Kakor hitso ae bi (eni o požaru gasilci, ao gasilna društva iz Ruš Limbuša, Maribora, Razvanj, Lobnioe, Leh-Pobrežja in Dev. Marije iju. Do 7. ure ae je na (tovarni nad 150 ga ki so z 12 motornim ■ in 2 ročnima briz-skušali omejiti požar- Svoj ndfcor so u predvsem na to, da, »e skladišč ne bi razširi objekte. Gašenje pa je PMvsled tega, ker te bi prišla v dotiko in dušikom, povzročila | in le še povečala ka- - • * J je divjal skoro nemo-skladišča na skladišče, vsa tri skladišča, dolga metrov in široka nad 16 Gorelo je kot baklja, tu I je bilo slišati manjše k ker je bilo v skladl-dobro gorečih snovi, lenem skladišču je ležalo 5,000 vreč dušičnega gno-|> je gorelo kot papir. V skladišču so bile nalo-pke. v drugem spet so |>ji za vkladanje dušlč-Ril. Tu je gorela velika [pojila « tako silo, da je |Hlo vročino, ki ae ji nihče mM ni mogel Dim |N visoko v zrak in veter |wal proti Koroški. Veter fr *e bolj razpihoval. O-| vročina sta bila tako hu-»o se železniške tračnice Kine zvile kot žice. Trate katerih je slonela stre-Pdalnlee, «0 se popolnoma I in padale na tla, kjer so popolnoma razbeljene. uk(> Je bilo h tračnicami Weznice. po iceteri ho vo-rcriial iz vkladalnšeeHl P Skoro četrt metra dt» P^ice ho ne zvile in popa ■ tla. Zidovi vkladalniee so Koma zrušili. (p°»t je rastls. Požar se lr' grozil objeti prostori ** izdelovanje ogljikove ■ Zato k«, električni tok P * tem pa so se ustavili Pjji. med njimi tudi Ukl, B*1' za gašenje. Po-P^sli rabiti Kasllci vodo g*" kopališči. T ^»rnoat ae je bližala, I ogenj grozil, da plane v L ,fr bojijo trije tanki, r " vagoni naf- F*'/1* Kk.piozijatemno-w'l'ka nevarnost ga ■ '•»•nška poslopja. Ga-■ 'v ji 11 smrtno nevar-MHi napad ognja na Pl'r ■ ^ preprečiH ■,otfm m v silnem di-£ skrival vao okolico, Wl"Un: " ^rbidom in dojenih tračni-E** rozara. Pod **> jem*ogorkov in lomljenjem traven viseče železnioe ao potisks-K vagone po vegastl šeleanki proti labodu ia pestaje. OgeKj je uničil vsa skladišča. Objekt za objektom se je sesul pogorišče. V skladiščih jo *o-relo: 1100 vagonov karbida, 300 vagonov umetnih gnoji), oaem vagonov dušičnih gnojiš, en vm- S soli, 86 ttoa suhega auper-fata, 30 ton vlažnega foale-ta, več elektro-motorjev in drugih strojev, tekoč! trak za trtrns-portiranje sirovin, orodje, stroji, mnogo koksa, dva vagona desk, 90 vroč — vse to ln vsa peelopja skladišč so zgorela popolnoma. f Skoda znaša 10 do 16 milijonov dinarjev. Tovarna je nedavno prešla popolnoma v laat ljubljanskega Kreditnega zavoda za trgovino in obrt. Škodo pa bodo poravnale zavarovalnice vao, tako da Kreditni zavod in njegovi delničarji ne bodo trpč)i nikake izgube v-* ' > • • ■ 1 Da bi skušali omejiti pošar v skladiščih, na to gasilci sploh niso mogli misliti, ker bi sodi karbida eksplodirali* kakor hiti* bi prišla voda blizu. Teh železnih sodov s karbidom je bilo okrof 1000- Ta količina bi pognala v zrak vso tovarno. Zato so morali kar lepo pustiti, da je ogenj uničeval skladišča po mili volj). Nesreč pri gašenju kljub veliki nevarnosti ni bilo, razen nesreče železničarja Ivana Kapnika, ki je padel z goreče strehe ter si nalomil rebra, da so ga morali odpeljati v bolnico. Ogenj so nekoliko omejili šele •uMfl uJiorn. a —llfii ao oatal M* WS ▼ ^ — — •"^^^^ na straži vso noč. Poleg gaslleev je zvečer bilo na delu tudi mnogo delavoev is frbrtfce, ki so od« stranjevali karbidne sodS, polagali nove električne vode, ker so vsi prejšnji pogoreli, drugi pa so spet popravljali tračnice in polagali nove. - Popoldne pa js, bila spet velika nevarnost za vso febriko in za Ruše v splošnem. Nad drav ako dolino je nastala veliKa ne-vihta a bliski ln nalivi. Vodstvo gasilcev je takoj odredilo, naj gasilci ili delavci kar se da naglo prikrijejo pogorišče z deskami, da ne bi vdrla vanje voda kar bl povzročilo eksplozijo, ki bi vrgla v zrak tovarho Ih del Ruš. Orožniki so zastražili tudi vse ceste ln pota v Ruše ter u-stavili ves promet. Do nesreče ni prišlo. Požar je uničil vsa skladišča krog tovarne, nepoškodovane pa so ostale vse naprave v fataftki sami, tako da bo fabrika lahko obratovala dalje v nezmanjša nem obsegu. Tudi delavcev ne bodo odpustili radi tega nobenih. Škodo cenijd na 16 milijonov, krile pa jo bodo zavarovalnice "Jadranska,M "Dunav" ln "Vardar." grad 'INovo Celje", ki leži na progi Celje-Žalec ln ki je od žalske postaje oddaljen le četrt ure. Ta grad je kupila banska uprava, da ga izpremeni v umobolnico, ki bo lahko sprejela krog 100 bolnikov. Grad "Novo Celje" ji bil stftidan v letih 1754 do 1760. Banska uprava ga je kupila za milijon Din od hrvatskega barona Turkoviča. Zunanje lice gradil Ostane neizpremenje-no, notranjost pa bodb popolnoma prenovili. Pritličje bo ža gospodarske prostore, vsa tri nad-stropja pa So namenjena ka bol nike. Tu bodo spalnice, umivalnice, dnevni prostori za umobol-ne ln eelfce sa blazneže, kadar besni ja Stene teh celic pokrivajo s kavčukastimi oblogami. Kapelo v prvem nadstropju bodp pustili, češ, da imajo umobolni nekako veselje do takih stvari Vsa okna bodo prepleti! z rešet-kami. Poleg zdravnikov bo zapo-slenih stalno krog 70 oseb po-mož nega osobja. Poleg gradu bodo postavili tri nova poslopja za zdravnike, upraviteijs, strežnike in infekcijsko barako, Ta poetopjS bodo stala krog milijona. Tudi poleg stoječe gospodarsko poslopje bodo prezi-dali v bolnico. Dela izvršujejo razna podjetja in bodo prihodnje leto končana. Ta nova umobolnica bo zelo razbremenila u-mobolnico na Studencu in oddelke splošnih bolnic v Ljubljani, CeljU in Mariboru. Sprejela pa bo lahko tudi druge umobolnlke, ki doslej niso mogli najti zatočišča. -......... f ''' Se en samomor. — V noči na 1. avgust se našli ljudje na peti v Bg. Kokri mrtvega Jos. Kem-perla, ki je bil lovski tn gozdni čuvaj pri lesnem trgovcu v Zg. Kokrah. Našli so ga blizu Dolenčeve vile, ležečega na suknji v mlaki strjene krvi. Kemperle ge je bil ustrelil z enocevko naravnost V srce. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Jezersko. Samomor je isvršil — kakor priča pismo, kl ao' ga našli pri njem— iz obupa nad svojim početjem kot oče družine. Imel je ženo ln tri otroke, vae majhne, a je žLvel zadnje Čase z neko drugo žensko Tako ga je ta druga »ena prevzela, da je zanemaril svojo dru Žino, maral ni ne za ženo ne za otroke in niti stanoval ni več doma. Zadnje dni pa ga je men-, da zapekla vest in se je ustrelil ker ni vedel, kako bi to popravil. Smrtna nspreča dveh naših iz-seljencev. — V koloniji slovenskih izseljencev v Lunevilleu na Rak Hk |Mprav|t HORMONI ZA NOVOROJENCE Kako pomagajo otrokom, prezgodaj rade kl se I.Med nosečnostjo izločujejo spolne žleze in molganski podaljšek v materinem organizmu preobilico hormonov, ki jih je mogoče izslediti n. pr. v seči, s čimer se da po Bachheimu in Zondeku dokazati baš nosečnost. Našli so jih pa v najnbvejšem ( asu tudi v organizmu novorojencev in to še nekdMko dni po rojstvu. T! hormoni povzročajo med drugim doslej nerazumljivi pojav "pasjega mleka" pri novorojencih, prehodno izločevanje prsnih žlez po isti poti, kakor spravljajo horsMlg msjgjjt mlečne Aleše v delovanje Ti hormoni t novorojencih pa imajo še vea drugašen pomen. U gotovili so namreč da so potrebni sa razvoj ln življenjsko silo dojenčkov, kar os kaše posebno očitno pri onih novorojencih, ki Se rodijo prezgodaj in Čestokral niso življenja spoeobni baš zato, ker jim manjka krepllnlh snovi materinih hormonov. ' Doslej so poskušali tMm o-troke ohraniti pri ilvijenju s toploto in primerno hrano, pred kratkim pa & rapravHi poskus, da bi jim umetno dovajali hormonske snovi, ki se dado danes i lahkoho pridobivati iz materinih izločkov. Te anovl so primešali v majhnih količlsSh dojenčkovi hrani in uspeh Je v polni meri k*onsl pričakovanje. Ilv-ljenjska vlabotnoet, premajhna teža predčasno rojenih otrok, po-Časna rast so izginile, število smrtnih dati. Na dunajak eiliški kliniki je prof. SchiUer u-vedel še bolj praktično dovajan jc hormonov v takšna dojenčke In sicer z vaakodnevnim vbrlz-l ga vanj em najmanjših količin Pri nekem poskusu, tlo Je za predčasrid rojena dvojčka, se je |>osebno očitno pokkzala uapeš-gost nove metode. Enqmu 1«mcd . SChiller normalno tvorbo žlez za notra-l Vladimir Udln: njo sekrecijo, Uko so pri ponarejevalcih odkrili abnormalen | možganski podaljšek. Naji prostejše bi bilo tedaj odpraviti to abnormalnost. Toda o šlesah sa notranjo se-1 krecljo vemo Še premalo* da bi bili še danes spoeobni isvaatf kakšne učinkovite fksperin»*u>. te. Potrebno bi bilo tedsj naj- Parnlk ss je imenoval "Ko-prej raačistiti problem teh žles. Ipta." To je bila grška ladja r Ameriški tr avniki, kl v aploš- cisterna aa mtfto, prevažajoča nem ne dajo mnogo na Umalji-Lblago za francoako družbo, to znanatveno izobrazbeno pri-| Posadko so tvorili Grki, bila pravo, ao aeveda šli svojo pot. Eksperimentirali ao z veliko po- Parnik je pveplul pet morij in priplul v priatanišče v Bat umu po nafto. Dva dni Je ptul iS dese ob obali ln s njega so se videli hoteli, vile la palačs na ili. sta pa tudi dva Turka, dva Ru __ _ muna in an Rus. mornar Stra- gum^ostjoTn"so prišli na podla-1 hov, ki je bU pred petnajstimi gi teh eksperlment6v do lVoje|>ti pobegnil 8 Vojne ladje v Al-trditve, da se da že f otroku le-| »iru. Šeče nagnjenje ia krhninalnost s pravočksnim postopkom odpraviti. Db praktične igvedbe te tr. ditve še niamo prišli, vsekakor p« je res, da bo le tisto'zdrav. Parnik je priplul v Batum ivisčsr.' V msrtu eo še prižgali luči, mornarji So se urno brili ln preoblačili, potem so pa hiteli ioprneče na obalo. Po ulicah so Ijenje zločinskih riagtmov ušpeš-J se prehajale množice ljudstva no, ki ae prične pri otroku. SIcer so skušali v ameriških" Ječah ozdraviti zločlnoe z tlačnimi ekstrakti, a doslej ni snano. da bi imeli ti poskusi kakšen u-Činek. V vaeh primerah pa se je izkazalo, da so imeli abnor- i primerov Jo Učelo pa-a dunajski ionski vaeu- ln mornarjem ao prihajal tia proti tonske. Mornarji sd se na-Mftč saletavall v nje in se prerivali skozi največjo gnečo. Zv\\-ake o« ša obetajoče msilkale, kakor je pač navada v prisUnl ških mestih, po dolgi vošnjl po »grnjeso črn je malo škl) I ksr gaje vla-Ženska ga je vodila po 1 ff" mu i ' kem 4m< ela tu ar 25 dl Sta-let in DROBNE VESTI r — Jfc"«.' • dedukcije . . . Vevška papir nfcea je nedavno odpuatila 80 delavcev ali — kakor ao to v besedah hoteli omiliti — poslsli na "bresplačen dopust za nedoločeno dobo." Zdaj je podjetje spet odpustilo 90 delovnih moči. Pri tem ae podjetje šič ae ozira na to, da bl odpuščalo ljudi, ki bodo laže preboleli U uda rec. Podjetje utemeljuje avoje postopanje a tem da je podjetje zašlo v krizo in da ne more drugače. Podjetje govori o krizi, a je doslsj izkazovalo vsako leto — tudi letoa — enako velik dobiček. Z odpuščanjem delavcev drži svojo bilsneo na svoji stari višini. Ds bi dobro situira-nl delničarji utegnili žrtvovati kak krajcar, tegs ne. Rsjši de-lsvake obubožane družine pognati v obop. Nova umobolnica. — Radi premajhnih in prenapolnjenih prostorov edine umobolnice v vsej Sle veni j I ns Studencu pri Uub-ljani, so morale bolnice doslej odklanjati vrfje število umobol-nih, ker niso vedele kam s njimi. Mnogo unu*x>lnlb, kl so potrebni Isolsclje. so brez prave oskrbe m sdrarijenjs. umobolnica na studencu pa je tsko natrpana,da je zdravljenje otetkočeno. Radi tega ja banska uprava laai kupi- Francoskem sta živ nislav Mrzlikar,, Štar doma iz Sp. Šiške, ter Jože Kra Šovec, star 34 let fn doma od St. Ruperta. Oba sta U. juliju utonila pri kopanju. Kako je prišlo do nesreče, se ne ve. Odšla sta drugimi rojaki k reki na kopanje, ko pa so se vračali domov, so pogrešili Zmrzliksrja in Kra Šovca. Oba ao kasneje našli v reki mrtva. Pokopali so ju v skupen grob. Pogreba so se u-deležili slovenski rudarji ter dru gi izseljenci: -poljski, rumunski nemški ln drmfri rudarji. Oba pokojna sta se nameravala kmalu vrniti domov ter tu poiskati vsaj tako sredo, kakršno sta imela tsmksj: ds sts žlvels iz dne- w H f^MlMi dvojčkov Je prof. SChiller vbrizgaval materin hormon, druge-u ne. Prvi ottok se je v krit-tako okrspli, d| je postal kor normalni otroci njegove starosti, drugi je oatal slaboten In nerasvit, dokler niso pričeli ■di njemu vbrizgavati krspilns-ga prepv***- dekšller pa prsfrij di ts metode ne smemo smatrati za odlno zveličavno v vsah primerih; lahko je fnogoče, da bi la teta ali onega Otroka bila uspešna stara meto-a, vsekakor nam pa umetno do-ajanje hormonov v iivljenjako sobotne hovorojenec v veČini primerov ohrani otroka živega in Zdravega. malne tvorbe žlez že starši, dedi. morju, po delu ls osamljenosti. In babice zločincev. S tem je bilo Tudi »trahov je kmalu našel dokazano, da se takšna Uezna | spremljsvalko. Bila Js felo suha la preprosta, prav1 nič nallšpana, podobna bali mlademu popku kakor veli N*i Svileno ruto jo rame, na levo oko ie malo škllil*~ln v tem je btloMt klo k nji. temnih bstumsk jo Šla naprej, on ropaki obleki ku, potiasjanem rti mornarsko čepico. Tako ga jo privodlla do švep-Isnlh kopeli. Lastklk ju je mol-še sprejel ln vstopil* sta v kabino, kjer je Jlšslo po švtplu. Tu je bilo vroče In ob steni je tala marmornata kloplca. Dru 21 osebam, med temi Jft Je 1 gače pš v kabini ni bilo ničesar, ie 6 bolnih na raku, 14 na dru- Če ne štejemo ka4i in dveh pip . . . . ^ -j— 'nad njo. Ženska je sodia na kkiptoe ln šele tedaj Js dbbro vldels svo-ilje tvorba selo močno podeduje ln tudi stara teorija o podedoval-nosti zločinskih lastnosti je M bila novo oporo. Te 1)! pa tudi pomenilo, da bi bilo treba zlečiih ako nagnjenje sdraviti več po-kolenj zaporedoma, preden bi ae pokazali kakšTii resnični uspehi. * mm^mm^mm Novo diagneatieiraajo raka < Holandaki raziskovalec dr. Bendien je odkril novo metodo za ugotovitev raka, ki je baje nezmotljiva. • To metodo prav-ritski dršavnl HI dosedanjT uspehi kašejo, ds u-tegne imeti dr. Bendlen prav on pa sa in lahke m na str ulicah. Sama sa njo v. ovni klobu-stran kakor kar preizkuša Bi ,11 zavod za raziskovanje raka bilo. gih boleznih, t sta pa bila zdrfc va, so odvzeli nekaj krvi ln l* nje napraviti neki serum. Dr. Bendlen, ki-mu niso povedali, od katerih oseb izvlriio ti serumi >t»j sredn spremi j jw let, >ro iVaksa. obrite glave, mrke- Bil je moš mt%dSm\i[deloma žf J^^ad^lIiM^ — Vzemi torej tole — je dejal nepričakovano. — Saj ai se mui da kdaj igrala z mojo hčerko. Toda dekle je aedelo nepremično in zrlo pred ae. Strahov jI je atlsnll stekleničko ln -ruto roke. - K no mi obljubi, Maša—je še pripomnil. — Ces tri dni od- plujemo od tod. Torej te tri dni mi drli . . . bodi mi namesto . hčerke, Dekle je sedelo molče ln držalo v rokah darilo In denar, ki jI ga je bil stisnil v roko. Potom sta odšla ls kopeli in krenila zopet po mračnih batumsklh ulicah. Morski svetilniki so po vrst! svetili v dkljavo. Sopsra je letala nad mestom, po ulicah so se še izprehajale množice. Na vogalu sta se ustavila. Psil torej, Maša, da ostaneš te tri dni krepostna—je db-Jal Strahov ln se zafcledal v dekletove svetle oči, močrtd podobne očem njegove hčerke. Dekle Se jo obrnilo ln odšlo svojo pot. Zapihal je veter tn 0vigntf oblak prahu. V botaničnem vrtu so Salme mahale s svojimi širokimi stl, morje jo šumeče pljuskalo Šes skele. Potom so sačele padati debele kaplje, ulioe ao se izpraznile, prihrumela Je nevihta. Strahov Je krenit v tropfčnem nalivu počasi proti pristanišču. Na parnlku, kl se Je akoai curke dežja komaj vMel, je stal«na atrati premočeni tovariš, Posvetil ji strahovu v obraz Hi se mu umaknil, da je prišel po moatlč-ku na krov. Zjutraj so ae mornarji zopet preobleki In začeli (krpati nafto. Dan. za dnem je tekla nafta ln polnila trebuh parnHce. Tretjega dno, ko je bilo nštovorjeno, je parnlk proti večeru dvignil aidro in odplul proti Konatancl ln Burgaau ter dslje pr6ti Carl-fradu, Brindiai ln MafseUlu. Nihče se ni poslovil od njegs, nihče ga si spremil. 8smo ona je stala na obali tol"*«*« ■ roboem. Btrahev je pa pustil delo ln tudi mešial, mahal deklo* tu. ki Je ostalo namesto njegdve ^Zažara? J^svetilnik 1 ^ krvi na raku bolnih oseb in kateri od drugih, ugotovil Je celo, da mora biti ena Izmed ll oseb, ki so jo kategorizirali pod druge bolezni, boli$ aa rata in pn> iakava je dognala, da ima prav. Poskus* bodo še nadaljevali. 1,11 - Kaj pa stojite? Sodile ven-dar! — Js dsjala nekam v sa* drogi. — Tu js sslo vroče. Že je hotela atvkrno sleči ši-votek češ glavoV toda Strahov jo je sadršal In sedel k nji. svetilnik v govoril "Koeta1 seifle, Prih Batumu mu je nim signalom, nafto v Mar-nja njegova peš bo i n v wn,H> a avetloi)i n Je pefrl Prihodnja i AiM^sNši^ dijskega oceana v Hong-kong srce kmrnu zdrav- ^ j^iti, ^^ j^ke jv Je zbudil o- |t( L lme? Ženska je odgovorila: I\)dedovaoa zločinska aagpenja Medicinska voda atoii že 4av no na stališču, da so zločinci, (ivsem poklicni »Milici težko individuji. ZaU» so trudi-jo^ da bi našli tej bolezni primeren lek. V Um področju so se odlikovali zlasti ameriški raziskovalci, ki niso vršili svojih poskusov samo s zločinci, temveč tudi po šolah za zaostalo in za-nemarjeno deeo. r Ptl tem ao ugotovili najprvo dejatvo, da kaže velik odatotek zločincev ln takšnih otrok ab- Dek> ln Na pariškem radtologov Je ztudfl o-gromnO pozornost referat moskovskega profesorja X. Holšta d učinkih najtežjega telesnega deta An srce. Svoje poskuse '> Izvršil profeadr a sto kovači, ki jim Je Izmeril delovanje srca pred delom In po štiri ur nem delu, zjasti pa tudi spremembe na srcu po trajnem težkem defti. U- speh je bila ugotovitev, dl ae zdravo srce med delom malo zmanjša, poškodovano srce pa po delu razširi. PAtolugičnega razširjenja pa ne povzroča aamo delo, temveč tudi zunanje oko)-Ščlne, infekcijske bolezni Itd. Svoja raziskovanja Jo isvršil prof. Holst klinično. roe»t#sid-loško in eiektrojnaflčno. — No, nI troba sl pogladn brs4o dojel In rlšel ssm - Marija •trsk* si gladil sedel, zrl ni sjo in ■■čez nekaj asi: Maša, Uko Je| ta reč. U petnajst let nI stoplls1 moja noga W ruska tla. P**l r le se IvfklM oruoo. je dejal Torej p sedel, zrl kdo. Šele isLpofaal: vidi«. MhH prakse. U*tnega ravljo petnsjsMmi leti sem odrinil od te obšle. In šele danes sem se sopet vrnil v Rusijo. Ti sl bile stara Ukrat komaj osem let. Kolik,, si stara sdaj? T i- Dvsjset. — torij ilbHs še mlajša Vee to Magnus Uirkhfekl poroča o ttfMcttnem slučaju iz svoje ProdaUvfll so mu 10-tegs dečka tk okolice Borilne, kl tehU 64 kg In meri okohi prs 100 cm ter lahko stryu s svojimi mišicami do 5 mm debelo veHgo. .gft# »ajmočmtjše lisice, kakršne uporablja iKilklja za zločince, ratfteui z e«iim udarcem, vzdrži pa tetino konja, če stopi uanj tUdI Z Jezdecem v sedlu.® de Ta deček Je aamo deset let star in v vi otrok. pogledu duševsosti f>re<| mmk\ priliki K - i Pat let. Morda el se IfmU * mo- JJJ SL^ ■ hšeriie. imel sem hlsrko tu I ^"jiv.it let mlajšega brata, k i ponagaja ln če mu v Rusiji u. Hi fffej, danes llene rute. — tuj tO n hflerim tu i^j^^tl visme iillko is te-Or anlenbau- j t,JJffifc e katfro se Igrata, Ikč-HerkuUm dlvjb tuTltl. bolj fcrgo to ps «udho, da U lO-letKrtl« rkolfC »6 je ha »vet, čisto1 majhni o^ se pil idl kskor čude/ trok In tsko šibek, ds so dvomi-_ bo i\\$tfM VetJl! " teboj isveljo te-1 tom je preslsl teško pljuPn|^W , to ksr pusti . 1 Ii, Hš saj ofsem šst gs. Toda tflej, sem se potikal, petnajst let tfm plul sem In tjs,-dsnes sem pe ■■ pHič priplul gopei v domovino. Jem ln lr, vidiš, Maša, bil v Ame- leoU. rlki in v Avstraliji, tudi ne oto-1 -ku Kubi sem Ml. tods v Rusijo se mi vseh teh pHnsJrt M po vseh morjih I vnetje trebušne mrene, ftele po ^ 1 tej bolezni se Jo začel močno raz- vijatl. Večinoma ae hreni S aed-Jemjo selonJevo, a oe je pesobno PO sodbi Msgnusa Hirsskfelda gre v danem primeru sa notra-......mM kON ni posrečfte priti. In tako •mo tom) pluli proti Rusiji, pa »em si mislil, koHko Je neki ste-1 ra »AU meja Mtrka In kfe neki U, zfisi? Kračuni* s do sekliui ka, dvsjset lat. la tako aem si mislil: to vendsr ne gre, ds bl prišel k hčerki breg darila Vsaj malo parfuma ji moram srlne-itr Ps ludl ruto sem J1 prlnosfl iz M ar šalila. ifl pri- »Jo pevzr ikrscijaks ssomslij«, otfr mogoče« rssvej Kstara »ia J mogel ugotoviti ele. ki »o mišic, učenjak ni Sune! aam hI prišel 1» sMMjoaov dolar j de h«, stare okrog I rokovssjf ' "I ' ~ "prerokovanje mm >re- Stroj, kl ftaaje, mlati la spravlja tega stiejs Jc trsktor sli 21 keaj. v šskJJs aa vellklk farmah sklenjene ns kolenih. In tedš I ,1» pobožal Ptrakov s svoje teško > roko po glsvl^ Je še vedso umetnost kl rtsjvsO rvTsi. Kakor SšmM poroča smer'" " * P«4>ulsr Bclencs Mpnt •rijpui v MrušepUldai® #00 vfOetevslcsv (u ki so CM mr' upo JnJnujonliv,. mttijondv.' Neki n^—^ mam ii« ia StrolOg pr«>no»a vssjc po 26 do 100 iški m: list živi Lidija Stjfulina V1RINEJA Za Pro&všto prevedel MU§ Klopčii Dve mladi kmetici »ta pripeljali v so le čilo, a »lepo starko. 8 svojimi slepimi, slvomo, drimi, mrtvimi očmi je iskala krog sebe In vprašala: "Kje pa visi svetniška sllks? Od samega atrahu ne vem več, kateri kot je božji." Potem se je pobožno prekrižala in dejala z glasnim, svečanim glasom: "Pomagaj mi, Gospod, moj Bog, pomagaj mi k dobremu, ne k zlemu. Daj, da priložim svoj del k tej stvari." Potem se je globoko priklonila in rekla: "Naprej, Marjfca, kje stoji Skrinja? Pomakni mi roko tja, kamor naj spustim glasovnico." Predsednik Je nemirno mencal ne svojem stolu in zaklical: "To ne gre, to ne gre. Ona po zakonu nima volilne pravice. Slepi ne smejo voliti .. .H Tods starks ga je oblastno prskinilsf "Kdo ps si ti, in kaklen je ta zakon? Bog mi je storil krivico, zdsj pa nsj mi Jo le ljudje? Deset kilometrov dsleč sem prineela glasovnico ... Tudi jaz sem dojila sinove ze vojno, tudi jez sem se ubijsls po poljih, zdaj pe ne bi smela voliti? Pokaži mi, Merjke, kam naj vržem listek. Tega mi ne sme preprečiti !M "Nimem pravice. Zakon pravi jasno, ds " Tedaj so začeli razgrajati ljudje za mizo in pred vrati, da, celo ne cesti pred odprtim oknom: "Ons mors voliti! Sej je rečeno, de ss mors Izvrtiti vse za blagor siromašnega ljudstva. Ona pa Je najsiromelnejle med elro- maki." "Zares, pel sem prille semkej. Nikjer nisem mogla dobiti vosa, ne drugih vozovih pe tudi ni bilo prostors zame." "Ml smo se vender semi pripeljali s vsemi družinami. Saj vendar ne more nič se to, da je oelepelef" "Kar oddajte glasovnico, mati, ne merej-te zenj. ZdeJ emo svobodni, ti ljudje pe bi le vedno redi uganjeli burke s nemi." "Oddaj jo, oddejt Pokali ji vender odprtino, ti a iilastim nosom, pokali ji, ti previm." "T!eti4e v sredi, kako se šopiri l Kaj hitro ge vržemo ven, de bo hotel kaj prepovedo-veti siromakom." oi v>* »»<«rv v f. TedeJ se Js dvignil Sutlov in dsjei glasno: "Ker vrzi Jo v skrinjo, mamica. Ce gre se stver, je trebe vsek zakon milo tzvajetl. Start Čeel so minili. Zs olsjienjsm stremimo, ne zs krivico.* ' » v * Predsednik Je obupeno mahnil g roko, njegove obrvi sode bolj setrepetale, pe ae Je udel ie rekel: "No, vrti ge v akrinjlco, toda vaško odgovornost odklanjam." Starka Je oddale glasovnico ln lsnova mol lis: "Gospod, pomagaj ml P' Ženske so Jo spet odpeljete le sobe. TedeJ Je plenil v sobo fsnt s polevno ležečimi očmi, v črnem tetarskem jopiču, s rjavkasto kučmo na obriti glevt ln s dolgim bičem v roki. Z nsglimi koraki Je stopil k mizi. "Kaj hoče!, mali T" "Dej ml beikirsko glasovnico itevllko ene. Poberi jih kmetom, kl Jih Uko ell teko ne bomo rabili. Nam pe jih primanjkuje. Ttf eo veli listki.** Potegnil je Is žepe lop zmečkenlh glasovnic ln jih vrgel ne miso. Je U poznana banke vnem svojim odjemalcem, katerim vedno rede pomaga In daje nasvete. One > ' obavlja vseh vrst benčne posle In prode Je "illkerte" vseh drufcb. Ne ponbHe ee obrniti ne ejo kadar kaj potrebujete. v Veli prihranki eo sevarovanl pri CHICAGO, ni. 1900 BLUE ISLAND AVENUE — Jes sem glevni dobavitelj, moje volje Je tu ukes. Ce hočem. kupim. Če pe nočem polji te to v okrejno mesto, muAlkl fttirideeet kilometrov dale« Jg>k Mučite konje, rastrgajte ai Ikor-nje!Vale lito ne odgovarja pogojem, dragi moj, vele lito je vlažno, taperjeno . • . In llo Je po vodi vele bogastvo, teko Je U reč. Kaj ml morejo? Jes imam lo. Ljudstvo Je begabojefe in sablto, rado verjame vee, ker rsM. Proglasim. poaUvIm, de hoditi dekkrU nege le takoj ee sačeo alačlti. AH pe porečom tam sabitim kmeticam, da Je od de- V vee Jeframotko v kraano-darskem okraju Je prispel Is mesta zadružni agent Aoleenev. 1 njim je prispel mlad mol v lo-. ktjaki fopid in navsgnr zavihanim. redkimi brki. pravi Jeptfio-dov it komedije Cehove "VII-njev vrl" Nastanila ala as oba pri vdovi Iiotovi le vee veter ■ta pila smrdljivo Apeeje Is krompirje le prigriaovele vke- TUka vabila sa TOgellce ln ahode, vizitnice, fturofr«, knjige* koledarje, letake itd. v elovenekem, hrvaUkem, slovaškem, češkem, nemškem, angidflrem Jendkn in drugih Ko se Je stemnilo, ete bile le mo*no okajene In sedele tU v n«v je modroval vmes ee Je pel tueal na klopi In al šaman prizadevni nasloniti se e kneeM na i ob mlae. kl ss me Je vwtno umaknile. — TI I j od Je ml te eses. vse VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ*.«. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ie pojasnila deje vodstvo tlaKeiM, Cene emsrni, unija*© delo prte mts.