GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Ljudstva. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOVENJO WEEKLY Devoted To The Interests O» The Laboring OLAssm. ‘OD BOJA DO ZMAGE”! ‘KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 4. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 22. januarja 1909. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. Leto Till. CENJENI NAROČNIKI! Prosimo, da vsi, ki so še za nazaj list na dolgu, zaostalo naročnino nemudoma poravnajo, da pridejo knjige v red. — Ob enem pa prosimo, da vsakteri poravna naročnino tudi zanaprej! Upravništvo. Pet zapovedi bralcem ‘ ‘ Glas Svobode”. 1. ne kritiziraj preveč. Lažje je govoriti, kakor delati in nihče ni brez napak. 2. Dopisuj včasih. Tu umrje kaka znana oseba, tam se zgodi ta ali ona nesreča. Urednik pa ni vsegaveden. Dopisi naj bodo jedrnati. 3. Plačuj naročnino o pravem časut. Nisi tako reven, da ne bi zmogel stopeddeset centov na leto. 4. Razširjaj naš list. Ko bi vsak naročnik lista pridobil vsaj enega naročnika, bi se “Glas Svobode” ne imel tako boriti za svoj gmotni položaj in bi lažje dosegel svoj smoter ter izhajal bi po dvakrat na teden. 5. Ravnaj se po navodilih lista. Ne bodi Slovenec samo v besedi, temveč tudi v dejanju. Listnica uredništva. Mnogo dopisov, kateri nam dohajajo, nam pričajo, da cenjeni dopisovalci niso naš program v prvi in ne našo notico v zadni št. t. 1. v zadevi S. N. P. Jednote, razumeli. Tore j še enkrat : Dopise v zadevi Jednote priobčimo, če so strogo stvarni in s polnim podpisom ; izza o gala streljati in se z imenom skrivati mi možato. Društvene resolucije priobčujemo, se ve da proti plačilu, kot “Poslano” kakor smo to storili z resolucijo društva “Orel”. Vsem društvam je dovoljena kritika, torej je naš list na razpolago dokler se meje stvarne kritike ne prekoračijo. Tisto velja posameznim članom, toda da objavimo tudi polni podpis. Zasebni dopisi, kateri so stvarni in v občno koristni priobčimo tudi brez podpisa, a kritike drugih oseb pa le z polnim podpisom, to pa zaradi preprečen j a mistifi-kacije da se nikomur krivica ne stori. Torej prosimo, da se visi cen j. dopisovalci po tem navodilu drže. — Zaradi pomanfcamju prostora pridejo zaostali dopisi prihodnjič •na vrsto. — G. M. Treven, Bridgeport, O. “Svobodno Misel” za mesec januar tudi mi nismo še dobili, in Vas opozarjamo na našo podlist-mino št. 2 z dne 8. t. m. “Praporščak” smo Vam bili takoj poslali. — G. Jos Jamskovic, Canton, 111. V Wyoming imamo veliko naročnikov; tora j pišite nam za kateri kraj želite naslove in priložite poštno znamko za 2c. — To velja tudi za vse one, kateri želijo, da jim pismeno odgovorimo; naj priložijo poštno znamko za 2c, ker to nam povzroča preveč neopravičenih stroškov, ki povprečno vsaki dan 15 pisem odpošljemo. Listnica upravništva. Že dvakrat smo opozorili radi naročit ve na “Svobodno Misel”; pri nas, da velja ista celoletno 65 centov. Izjemo imajo le celoletni novi naročniki na “Glas Svobode” in “Svobodno Misel” za $2., mikafcor pa ne stari naročniki, ker potem smo mi na zgubi. ROJAKE v Rock Spring’s, Wyo., opozarjamo, da je g. Anton Justin pooblaščen pobirati naročnino za “Glas Svobode” in se ondotni naročniki obrnejo lahko do njega, ker on nima časa po hišah hoditi. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 18. jan. Najnovejša izjava velikega vezirja Kiamil-paša v turški kiamord je tukaj ugoden vtis naredila. Z zadoščenjem se je vest sprejela, da v Saloniki bojkot proti avstro-ogrski industriji pojenjuje. Firme, katere so v minulih mesecih naročale v Angliji, Franciji, Italiji in v Belgiji so zopet pri tvrtkah v dvojni monarhiji iz delke naročile. Sicer stane Avstro-Ogrsko sedanje stanje ogromnega denarja. Stroški za pomnoženje in zdrža-vanje armade v Rosni-Hereegovi-ni znašajo 70 milijonov kron in nove vojne naprave so zahtevale, d;a ise je svota na 130 milijonov povikšala. —- Dunaj, 17. jan.Odnošaji med Dunajieim in Belgradom so še vedno mučno napeti, avstro-ogrski poslanik v 'Srbiji, grof Forgach je odločno protestiral, ker Srbija ogromne množine razstreljbine pri savškiim mostu nakopičuje. -— Budapešt, 16. jan. V Ajkaje premogokopu je bila eksplozija ter 56 premogarjev ubitih in v Almasar rovu je 15 ljudi vsled plinov usmrčenih. Nemčija. Lipska, 18. jan. Državno sodišče je jezikovna učiteljico Minna Petersein na 41etno ječo obsodilo. Spoznali so jo krivim, da je bila francoska vohunka. — Draždane, 18. jan. Socijali-stična demonstracija v prilog volilne reforme, je bila opetovano motena od policije, kar je dalo povod za spopade. 20 oseb je bilo težko in 100 lahko ranjenih. Množica je hotela k palači kralja Friderik Avgusta 'korakati a jim je policija zaibranila. —- Berolin, 17. jan. Bivši venezuelski predsednik Castro, namerava takoj ko okreva, se v domovino povrniti, toda da bo živel kot 'zasebnik v miru. (Op. ur. Se ve, ker ima d!o 100 milijonov na-rop'anega denarja, mu ne W treba s krampom delati.) Italija. Rim, 18. jiau. Ameriško pomožno društvo, za kraje potresnega ozemlja, se je razšlo, — ker je svojo nalogo dovršilo. — Messina, 18. jan. Lahni potresi se vedno ponavljajo. — 'Smirna, 19. jan. Vsled potresa so tukaj tri osebe usmrčene. Visoki sovet v Perziji. INa novo vpeljanemu visokem svetu — nekak državni zbor — v Perziji, so obširna pooblastila podeljena, toda nima nifcaikoršno zastopovalna moč. Visoki svet sestoji' iz 50 članov in sicer 32 plemenitašev in 18 trgovcev, ter o-stanejo dve leti v uradu kot svetovalci. V posvetovanje se sestanejo v palači v Teheranu in vse važnejša vprašanja zamore svet neposredno šahu — cesarju — predložiti, a običajno je veliki vezir — ministrski predsednik — posredovalna oseba. Svet ima pravico nasvete za nove postave dajati, take sprejeti in njih izvršitev nadzorovati. Vse podeljitve koncesij in najetja državnega posojila morajo potrdilo visokega sveta imeti, toda vse razsodbe šah :sam sanici jamra. Svet ima nadzorovalno moč nad vse vladne oddelke. Da se njegova neodvisnost varuje, ne sme nobeden državni uradnik v visokem svetu biti. Rusija. Petrograd, 15. jan. Kolera se dan za dnevom širi. V zadnjih 24 urah je bilo 28 na novo obolelih a v 4 dneh 90 bolnikov priglašenih. UPANJE SE JE ZAKASNELO. Že je leto dni, ko je meščansko kapitalistično časopisje v svet trobilo, da je finančna kriza, katera1 je bila tako kruto nastopila,, pri kraju, in da se prosperiteta vrača'. Potem, čez osem mesecev, zatem čez sedem in zopet čez šest mesecev se bode gotovo vrnila. Pred šterimi meseci so zopet upi-li, da je prosperiteta odvisna od Taftove izvolitve. Nato so zopet upili, da prosperiteta čaka dokler Taft ne imenuje svojega ministrstva. Sedaj pripoznajo, da je Taft istega že imenoval; brez poselnost pa se vedno bolj množi, in zmiraj več jih je, ki upi j e jo po delu in kruhu. Vse se organizira. Nikdar še, odkar zgodovina painti, ni bilo toliko in toliko organizacij, kakor ravno sedaj. Zdravniki, odvetniki, tovarnarji, lastniki prodajaln, premo garski baroni in drugi raznovrstni lopovi, vse se organizira v razne skupine. Vse te organizacije so veljavne in pri-poznane, kot potrebne zveze —- izvzemši delavskih organizacij ! Vedno se je smatralo, kot nepravilno, da ne rečemo nevarno, da se tudi sužnji organizirajo. Regulacije za te' so v postavnih knjigah, a ne tako pri prvo imenovanih, -—- in tako je pri vsili narodih. Toda sužnji se dramijo in se organizirajo bolj, kot kedaj poprej in več jih je, kot jih je kedaj popred bilo, in kadar se še v toliko zavedo, da bojo skupno volili, potem1 šele jih bode klika izkoriščevalcev respektirala. — Zapomnite si delavci to! Amerika v nevarnosti! Washington, D. C. 18. jan. Poslanec Hitchcocik iz Nebraske je danes resolucijo vložil s katero se od državnega tajnika pojasnilo zahteva o dogodku med nekimi a-meriŠkitmi državljani in policijo v — Pragi na Češkem. Neki “pur-garji” so dhe 1. 'decembra 1. 1. a-meriško zastavo v Pragi nosili, kar jim je policija prepovedala. Grozno! Močno razžaljen. New York, 18. jan. Poročilo iz Wasbiingtona, da je tam več časnikarjev pred Zvezno veliko poroto pozvanih, da bodo v razpori “World’’-Roosevelt iz povedali, je tukajšne zanimajoče kroge iz-nenadilo, kajti tudi tukaj je več vslužbeneev pri “World” pozvanih. “World” pravi da so pozivnice v tej zadevi tako spisane, da jih kriminalna praksa v le ti: deželi jednafce ne .pozna. V pozivnicah ni zapisano, da so zaradi afere panamskega prekopa pozvani, temveč zapisano je, da bodo v raznih stvareh zaslišani. Sodnik Ward je izdal povelje, da se mora v določenem času utemeljiti zakaj, da se ni z pozivni-cami uradno postopalo. — Svoboda časnikarstva v 'svobodni deželi, je pri Črtu! Norišnica in bedaki. Washington, 18. jan. 'Senator Milton iz Floride, je načrt v zakonu vložil po katerem se imajo v. bodoče kaznovali vsi, (kateri se z belokošci in črnci poročijo do 10 let ječe1 in $1000 v denarju. Duhovnik ali pa civilni uradnik, kateri mešane polti par poroči, se bo kaznoval do 1 leta ječe in do $1000 v denarju. Nori senator pravi, da vsaki- moški v katerem se le ena «šminka zamorske krvi pretaka, se nemore več k belokož-cem prištevati. (Op. ur. Slovenke pozor, da se ne možit-e s zamorcem :) Ameriška pravica! Washington, D. C. 18. jan. — Zvezno nadhod išče je razsodilo proti Moyerjevi tožbi. Bivši predsednik Western Federation of Miners, je bil tožbo za odškodnino proti ¡Peabody, bivšemu gover-nerju v Coloradi vložil, ker je bil, kot znano, po nedolžnem dolgo časa v preiskovalnem zaporu. — Nadalje je tisto sodišče razsodbo državnega višjega sodišča v Texasu potrdilo, s katero je bila Waters-Pierce Oil Company v St. Louis (filialka Standard Oil Company.) obsojena na globo $1.623.000 'in je družba iz države Texas izgnana. Companiji se je dokazal prestopek Anti-tarifnega zakona. Še več bojnih ladji. Washington, 11. jan. Hišni-mor-narieni komite je danes dovolil sledeče gradnje: Dve bojni ladji od 26.000 ton vsebine, $19.000.000, pet torpednih razdiralk, $4.000.-000; tri ladje za premog $3.600.-000; eno ladjo-potopijačo, $400.-000. Pomorski urad je zahteval štiri bojne ladje in veliko več manjših plovil. Dva krivoverca. Chicagu, 111. — 24 let stari reverend Horace Wéstwood, je bil za župnika v Edison Park škofijski cerkvi metodistev. Škof ga je odstavil kot krivoverca, ker je javno pri po znal da ne veruje kar cerkev uči. New York. — Mladi italijanski duhovnik Nicolo Si-ani, je poročil 16 letno Juliette Tessa, katero je iz New.arka odpeljal. Začudenje je bilo veliko, ko je Siami izjavil da ni posvečen duhovnik katoliške cerkve, a kako da je mogel biti za vikarja v uewa-râki katoliški cerkvi, je zagonetka ostala. Proces proti Sianiju zaradi odvedbe je vstavljen. V rimski pokrajini je 44 odstotkov prebivalstva, katero ne zna ne citati in me pisati. Večno r-jiesto, kar. šolsko izobrazbo zadene, je najnazadlnejše za vsemi evropskimi velemesti in zavzema 19. stopinjo med italijanskimi mesti. Sedem mrtvih Evropejcov. V GO'Odtown blizo Johnstown, Pa. so.se 18. t. m. na ženitvenim gostovanju precej napili in po neprevidnosti zažgali poslopje, kjer so spali. Hiša in obcetniki so zgoreli. Poročilo ne pove, odkod da so Evropejci bili. Govornik senatorske zbornice pri maši. 18. t. m. je celebriral v katoliški cerkvi ;sv. Patricija v Washingtonu pontifikalno mašo kardinal Gibbons. Pri tej maši so bili im katoliškega boga molili govornik senatorske zbornice v Washingtonu Mr. Cannon, (uncle Joe,) podpredsednik Fairbanks, 'in sodnika najvifcjega zveznega nadsodišča White in McKenna. Novo izvoljeni predsednik Taft in prosperiteta. Poročilo -ameriške železniške zveze pravi, da se brez-promietni železniški vagoni vedno bolj množijo. ¡Samo v mesecu december se je k brezprometnim pridružilo 19.800 vagonov im 20.779 premogarskih vozov. Stem se je pomnožilo brezprometnih vozov ma 40.579. ¡Skupno število počivajočih pa znaša'222.027 vozov. Število hrezprometiniih železniških vozov se je po poročilu od 28 oktobra m. 1. več kot podvojilo. J. B. F. Reinhard, blagajničar narodne banke v Waynesburg, Pa. je bil 16. t. m. obsojen v 15. letno ječo, radi poneverbe in ra-blenja. ljudskega denarja, ¡katerega je na raznih špekulacijah zgubil. 20. KONVENCIJA PREMOGARJEV. United Mine Workers of America se je pričela 19. t. m. v Indianapolis, Imd. Konvencije so se vsi delegatjie polnoštevilno udeležili. Pogodba s anthracite operatorji poteče 1. aprila t. 1., ravno' tako tudi doba po predsedniku Rooseveltu imenovani -odbor, štrajkov; o čemur se bode na konvenciji razpravljalo, kakor tudi volilo gl. odbor. Ameriška metoda. Zdravniki v New Yorku so- v zadnem letu podpisali 525 mrtvaških listin, brez da bi bili mrtveca preiskali ter še le potem z podpisom foonstati-rali z-a čim, da je -dOitičnik umrl. Seveda pridejo sedaj pred poroto. — V Pittsburg, Pa. je sodnik obsodil nekega bamkirj-a v dveletno ječo, ker je skušal podkupiti enega izmed porotnikov pri o-bravnavi uglednih mestnih očetov, kateri so bili ne dolgo' tega zasačeni, kakor pravi Amerikamee “red hamdet”. Lastniki premogokopov so nedolžni. Tako se glasi poročilo porote ogledovalca mrličev z dne 18. t. m, iz Bluefield, W. Va. nad 65 mrtveci kateri so bili žrtve eksplozije v Lick premiogokopu 12. t. m. im ki je last milijonarske družbe Pocahontas Consolidated Colliery Company. — Uboga para. Eno leto zapora za vsak bakreni cent, ki si ga vkradel, se je glasila obsodba 1'5. t. m. v Oakland, Calif, pred višjemu sodnikom Brown. -Obsojen je neki George Gross. Gross je reveš, im kot tak ga ni obravnava stala nič, mesto, o-ziroma okraj ali deželo pa tudi ne veliko, im v par .minutah bila je famozna obravnava končana, Vse drugače pa se postopa s -bogatini izkoriščevalci in podkupovale! mesta Oakland in nje sestre San Framcisee. Tisoče in stotisoče dolarjev stanejo ljudstvo take o-bravmave, o čemur sim-o se zadme čase jasno prepričali ala Ruef, Oalbaun 'in dr. No ja, ¡pravica v tej svobodni deželi se- deli revnim in bogatim jedmako! Brezkve cvetejo. Iz Perry, Ga. se poroča, da so tam brezkve in jagode v cvetju, pri nas v Chica-gi in drugod' je pa tak mraz da je joj — -hu! Josip Krulovič, kateri je osta-vi'1 Hrvatsko 6 .februarja 1906 1. in potuj-e ofcolo isveta, katero pot mora dovršiti do o. febr. 1911 1. je dospel minule tedne v San Francisco, Oal.if. IŠČEM. Pavl 'Salomon, izvežban miesar, v mesecu maju 1908 je bival v Kansas City, Mo. prosim da se pri meni zglasi, ker mu imam važnosti za sporočiti. Rojake proisim, da kdor za naslov omenjenega ve, ga ¡meni sporočiti ¡blagovoli, za-kar mu bodem hvaležen. Karol Vetemick. Elizabeth, Pa. DENARJE V STARO DOMOVINO poSiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.50 ............... 100 kron; za $ 41.00 ................ 200 kron, za $ 102.50 ................ 500 kron, za $ 204.50 ............... 1000 kron, za $1018.50 ............... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske oo Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St., New York 6101 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Obi® ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ PRVI DEL. IX. Do srca veliko ima oblast, Vojščakov ljubica, presvitla čast, Pred, ko da poteče let’ in dan, 'Na vojski se znebil boš srčnih ran. Prešeren. V starih časih so bile ceste silno primitivne in zanemarjene., zlasti pa doli v Istri in v sosednih pokrajinah. Slabe, kamenje ceste so bile glavni vzrok, da šta Kržan in Torno na svojih izstradanih kljusetih le prav počasi naprej prišla. Polagoma je postajal Torbo prav nevoljen na svojega gospodarja. Poskusil je večkrat, da bi začel s Kržanom kak pogovor, ali odgovora ni dobil. Kržan se je zatopil v svoje misli tako, da Tomo-v'h ogovorov niti slišat ni. Njegove misli so bile pri vojvodinji Asunti Dali Ferro. Klical si je v spomin vsak najmanjši dogodek, ki ga je doživel od dneva, ko jie Asunta stopila na njegovo ja-drenico. Spominjal se je vsake besede, ki jo je izpregovorila, in vsakega pogleda, ki ga je zadel iz njenih oči. Vzlie svoji zaljubljenosti si pa Kržan ni prikrival, da se je A-sunta vedla časih prav čudno, nekako tajinstveno, in da ni izrekla ne ene besedice, ki bi jo mogel Kržan tolmačiti kot obvezno o-bljubo. Bila je ž njim jako prijazna, pogledala ga je večkrat mnogoobetajoče, prepustila mu je trak, ki ji je bil padel iz las, in miu z dragoceno iglo pripela šopek na klobuk — ali vse to je ni čisto nič vezalo in ji ni nalagalo nobenih dolžnosti. To je morda veljalo ljubimcu, mogoče pa tudi samo rešitelju iz smrtne nevarnosti. Kržan si je, četudi težkega •srca, priznal, da si je Asunta znala ohraniti popolno svobodo in da si ni pridobil nobenih pravic do nje. Iz teh misli je Kržana prebudila šele mala nezgoda. Njegov konj je zadel olr velik kamen in je skoraj padel, Kržan se je le iz-težka vzdržal v sedlu, zaklel pa je tako, da Tomo ni dvomil, da je njegov gospodar zopet pri polni zavesti. — No, hvala Materi božji ter-satski, da je ta kamen postavila pred' vašega konja, je z resničnim veseljem vzkliknil Tomo. Bal sem se za vas, milostivi gospod, da se vam: od dolgega razmišljevanja možgani obrnejo. In tudi zase sem se bal, da bom namreč od dolgega molčanja naposled še onemel. Kržan se ni zmenil za besedičenje svojega sluge, ta pa zopet ne za nevoljo svojega gospodarja. — Ne zamerite milostivi gos- pod, je menil Tomo, a to vam moram povedati, da ne razumem vaše zamišljenosti. V svet greste iskat sreče, iz revščine ste se odpravili iskat bogastva; vojskovali se bodete in postali imeniten in mogočen. A namesto da bi peli in vriskali, se držite kakor skesan grešnik. Ali vam morda hodi tista bleda vojvodinja v misel. Bežite no, to se vender ne izplača. Meni verjemite: ženske se ogibajte. Moj rajni oče so bili izkušeni mož in so me vedno svarili pred ženskami. Tomo, so rekli, nikdar se ne oženi. Tomo, so rekli, vsak mož spozna svojo ženo šele po tem, ko mu je že žal, da jo je kdaj spoznal. Jaz sem si očetove nauke dobro zapomnil. — To je r>rav, Tomo. Le ravnaj se po teh modrih naukih. — Milostivi gospod — zakaj bi se pa vi ne ravnali po njih? Ta italijanska vojvodinja se vam je utihotapila v srce in zdaj nimate miru. To pa ni dobro. Vzeli je tako ne bodete. Taka drobna stva-rica ni za junaka, kakoršen ste vi. Kar pozabite jo. — Nikoli — ni mogoče, je nehote vzdihnil Kržan. — Ni mogoče? Kaj še! Glavo bi stavil, da se čez leto dni tega dekleta še •spominjali ne bodete več. Zdaj pridejo veseli dnovi za naju oba. Vojskovala se bodeva, postala bodeva bogata, vi tudi slaven in takrat se boste sami smejali, da ste kdaj toliko vzdihovali po mali vojvodinji.. — Nehaj s takimi čenčarijami, je osorno zaklical Kržan in pusti me v miru. Toda Tomo se ni dal uignati iu ker ni govoril' njegov gospodar, je govoril sam, govoril neprestano vso noč, govoril, tudi ko je bil že beli dan, in govoril toliko časa, da sta prišla v Trst. V drugi polovici 16. stoletja je bil Trst še razmeroma majhno mesto. Razen sedanjega starega mesta je bilo v obližju le prav malo hiš. Kržan in Tomo. sta se vstavila pred veliko gostilno, ki je stala približno tam, kjer je zdaj Lesni trg. Ta gostilna je bila ne le shajališče voznikov, ki so vozili blago proti Dunaju, nego tudi zavetišče revnejšega plemstva iz Istre in s Krasa. V tem, ko je Tomo ostal pri konjih v gostilni se je napotil Kržan takoj v mesto, da si kupi novo obleko, kajti boljša njegova o-blačila je bil uničil požar, kar je imel na sebi, je pa bilo- že precej slabo. Ko je bil primerno opravljen, je šel iskat bankirja Lebana, posestnika velike hiše in lastnika cvetoče trgovine. Malo težko je bilo Kržanu pri srcu, ko je stal pred Lebanovo hišo, zakaj še nikdar ni bil nikogar prosil posojila in bal se je, da ga bo v zadnjem trenotku morda še sram iz-pregovoriti odločno besedo. V trgovini je bilo polno ljudi, samih pomorščakov, ki so nakupovali potrebščine za potovanje po morju. ¡Stregla sta jim dva u-službenea. Kržan je nekako skromno ob-stal.sredi trgovine, čakaje, da odpravita uslužbenca, kupujoče pomorščake, a ker se le nihče ni zmenil zanj, je stopil bližje in vprašal, če bi mogel govoriti z gosoodarjem. Uslužbenca nista ničesar odgovorila, le eden je z roko pokazal na vrata, ki so vodila v Lebanovo pisarno. Kržana je šifer nevljudno vedenje uslužbencev precej jezilo, vendar je molče stopil k vratom in jih odprl. — Prosim, jeli gospod Leban doma? je vprašal mladega moža, ki je čepel za knjigami in marljivo vpisoval vanje dolge vrste številk. — Ne, je bil kratek odgovor pisarjev in mladi' mož je nadaljevat svoje delo, ne da bi Kržana le pogledal. Zdaj je Kržana prevzela jeza. S tremi koraki je bil pri mizi. Zgrabil je pisarja za vrat in ga potegnil s stola. — Tu sem se postavi in povej s primerno ponižnostjo, kje da je tvoj gospodar, sicer te nabodem na svoj meč kakor muho. Pisarček je trepetal po vsem životu in prav daviti se je moral, predno je zjecljal svoj odgovor. — Gospoda Lebana ni v Trstu. Odpotoval je ,po kupeijskih o-pravkih in pride šele čez nekaj dni domov. Kržana je ta novica kaj neprijetno presenetila. Kje naj dobi zdaj potrebni denar? Onih dvajset tolarjev, ki jih ji imel pri odhodu z doma, je bil že porabil za nakup obleke in ostalo mu je le še nekaj drobiža. Skoro plaho je vprašal pisarja: • — Kdo pa nadomešča gospoda Lebana, kadar ga ni doma? — Njegova žena, je odgovoril pisar in spominjajoč se, kako brezobzirno je nastopil Kržan, se je vljudno ponudil, da mu pokaže pot k gospodinji. (Dalje prihodnjič.) Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode"! Seattle, Wash., 10. januarja 1909. Čital sem v 52 številki “Glas Svobode" med drugim tudi dopis iz Biwabika, Minn., da je list “Glas Svobode" preveč socialističen, da jih je strah da bi jih pohujšal iu njih žena in njih o-trok. Čuflno, kaj ne? Da bi list, kateri piše vedno golo resnico, koga pohujšal! Nisem vajen z kritiko na dan hoditi, ker vsako delo je vredno svojega plačila, a ker mi je pb ravno' priložnost dala pero v roko, naj mi cenjeni dopisnik oprosti. Dandanes je veliko pohujšanja na svetu, toda med katerimi sloji ljudstva pa najdemo pohujšanje? Med delavskim slojem gotovo ne! Toraj med delaničem, med rimskimi kutarji, ti so v pohujšanje ženam in hčera. Marsikatera žena ali dekle, pride od spovedi pohuj-šana domu. ker sliši tam govorance, katere popred razumela ni, ali sploh še nigdar o tem slišala ni. To- je pohujšljivo za vaše žene in dekleta, ne pa čtivo katero prinaša list “Glas Svobode”; kar mi bo gotovo pritrdil vsak čita-telj “Glas Svobode". Nasprotno pa, če bodo Vaše žene pazljivo či-tale “Glas Svobode", držale Vam bodo dano obljubo zvestobe sv. zakona. Omenil sem to le mimogrede in za to, ker je še precejšno število tako nezavednih rojakov, katerim je vse .prav, kar “oni gospod rečejo ali storijo”, pa ma-kari je pohujšljivo. pregrešno, ali vrag si ga vedi, kaj še; vse jo tako božja volja, tukaj si zakrijejo oči. ko bi morali gledati; kaj da so godi okoli njih. Upam pa, da bode list “Glas Svobode" ostal na tem stališču, kot je do sedaj; kaj ne cenjeni g. urednik, da se ne bode prelevil vsled par nerazsodnik batič v klerikalni list? Nič ne škodi če imate en par naročnikov manj, so pa ostali bolj vneti za socijalizem, točni pri plačilu in ne delajo Vam zgage. Nadalje sem čital, da se mora list ponižati. Smešno, kaj? Ja vraga, ali ni list dovolj ponižan, če je delavski zaščitnik in prijatelj in ker se vedno bori za delavske interese? Dopisnik ni omenil, pred kom da se mora list ponižati; ko bi rekel, da pred kapitalisti, bi gotovo v črno zadel; kajti proti kapitalistom je list brezobziren, sovražen in hud nasprotnik, nasprotno ko je proti delavcu kakor jagnje ponižen, in ko,t tak se nemore bolj ponižati. Tega mnenja gospod dopisnik gotovo ni bil. Naj bi se new yorški dnevnik ponižal; on je sovražnik in ne branitelj delavcev, on naj bi se ponižal in rojakom v stari domovini resnico pisal, da ne bi hodili v A-meriko sedaj, ko je Taftova izvolitev povzročila večjo krizo, kakor je popred bila; naj bi se ponižal in prijel za orožje kakor “Glas Svobode", kateri se neustrašeno bori za delavske pravi- oe, toda on tega storil ne bo, ker vrana vrani ne izkljuje oči. Kapitalistični listi so si podobni, kakor jajce jajcu in ti 'hodijo roka v roki. Rojakom najtopleje priporočam list “Glas Svobode”; ta list še ni do sedaj nikogar pohujšal in mislim, da ga tudi v bodoče ne. bo; kdor pa vsebino lista ne razumi, tako mu pa ni za pomagati. A. Wershnik. Opom. ured. Gospod dopisnik 1 Vi ste fino satiro v 52 štev. prezrli, nad katero se hudujete, in verujte nam, da smo se srčno sme. iali, ko smo Vaš dopis urejali, ter smo ga samo zatcgadel objavili, ker bi bil po vsem stvaren in o-pravieen, če ne bi bil g. Bhvabiek-čan tak budomušnik, da je svoj dopis v satiriku zavil. Kar zadene g. Biwabickcana, tako, Vam o-menimo, da ga- spoznate, da bi bilo za želeti več takih možakov, kot je on! Njegov sin služi v avstrijski armadi kot častnik in. mi mu ”edno “Glas Svobode" pošiljamo kojo naročnino oče plačuje. S U m je dovolj rečeno in srčno pcrdravljamo oJbedva — nasprot- nika! POZOR ROJAKI! Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj pige po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago. Dergance, Widetich & Co. 1622 Arapahoe St., DENVER, . . . COLORADO 4 * * * 4 4 4 FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND, O. 4 4 4 4 4 4 4 4 =4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 »z I HAN K SAHSRIi CO. « msmtaatMKm k orali! Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postreže-mn, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. ko s! Q«p ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. I • • _ _____________ kupujemo in prodajamo' po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Denarje pošiljamo de- na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka narna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io __ _ __ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino 7 dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere j.ednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4<387 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vag. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno." Kranjska hranilnica. (Dalje in. 'konec.) Redno, dan na dan, dvigajo ljudje denar iz “'Kranjske hranilnice”. Prodrlo je končno spoznanje, da denar v “Kranjski hranilnici” ni varen, saj je “Kranjska 'hranilnica” zavod, kjer nimajo ljudje nobenega jamstva za svoje vloge. Pri drugih hranilnicah jamčijo občine z vsem svojim premoženjem in z v.so svojo davčno močjo za vloge, pri posojilnicah jamčijo člani z vsem svojim premoženjem — pri “Kranjski hranilnici” pa ne jamči nihče. 'Naj ta zavod zadene kaka nesreča, pa izgube ljudje lahko milijone. In nesreča se prav lahko zgodi, ker je gospodarstvo slabo. S tolikimi vlogami, kakor jih je imela “Kranjska hranilnica”, bi morala imeti vsaj tretjino več dobička, kakor*ga je izkazovala, če bi bila dobro in varčno .gospodarila. Toda okrog hranilnice so se vedno gnetli lačni namškutarji in so žrli. Vsa nemškutarska bogatija v Ljubljani je krivično pridobljena. Kako se dela. za to naj navedemo en zgled. Svoje dni je hranilnica imela posoditi veliko vsoto na neko hišo na Dunaju. Pametni ljudje bi bili izbrali strokovnjaka na Dunaju, da bi hišo cenil. Toda pri “Kranjski hranilnici” so rekli: Naj zaslužijo nemškutarji, dokler so Slovenci taki osli, da nam zaupajo svoj denar. Nemškutar, ki je bil takrat no vrsti, da kaj zasluži, je bil stari Gariboldi. ¡Mož o vrednosti zemljišč in stavb sploh nima nobenega pojma, še kake bajte ni v stanu prav preceniti, 'kaj še veliko hišo v tujem, mestu. Vendar se je mož opetovano vozil na Dunaj, samo da je mnogo zaslužil in je hranilnica tudi res posodila veliko vsoto na tisto hišo. Konec je bil jako žalosten. Hiša je prišla na boben in da ni hranilnica vsega Izgubila, je morala sama kupiti tisto hišo.. Seveda je imela škode veliko tisoč — a kaj za to. da si je le oče Gariboldi napolnil žep. Tako početje je seveda le mogoče, kjer je “ landesfurstlieher Kommissar” tako slep in gluh, da ničesar ne vidi in ne sliši.” * * * “Kranjska hranilnica”, trdnjava vsega pošilinemštva na Kranjskem, se je začela majati. Slovenci, ki so nad 80 let nosili svoj denar v njo ter tako z lastnim denarjem kupovali bič, ki jih je tepel, so se streznili ter dvigujejo svoje vloge v prav velikem obsegu. Nič ne pomaga, da jo brani vlada, ljudstvo zahteva denar, s čigar obrestmi se je redilo in podpiralo nemštvo ter sovražno teptalo slovenske pravice ob tla, nazaj in uverjeni smo, da ga Nemci nikoli več ne bodo videli. Zdaj si hranilnica pomaga s tem, da razpošilja po deželi letake v slovenskem jeziku, v katerih je natisnjena izjava vladnih komisarjev, da je poslovanje v hranilnici pravilno in da se ni bati za varnost vlog. Mi rečemo le to: zakaj se vlada ni nikoli potegnila takrat, to je vsako leto, ko se je z razdelitvijo čistega dobička delala .Slovencem velikanska krivica, ko je moral in še mora njih denar služiti nemškim bojnim društvom za to, da se zatira vse, kar je slovenskega. In takemu zavodu, ki s slovanskim denarjem Slovencem grob koplje, gre vlada v vsakem oziru na roko. Vprašamo, kaj bi vlada storila, ko bi šlo v takem slučaju za slovenski denarni zavod? Niti z mazincem .bi ne ganila! m # m Državni pravdnik Trenz gre v pokoj. Strahovlada v Ljubljani še ne zadOiStuje gotovim nemškim o-blastnikom v Gradcu in na Dunaju. Še premalo se jim konfisci-ra. še premalo jim je ljudi zaprtih. Državni pravdnik Trenz je dobil nekak ukor, da še ne stori dosti. Ta ukop je državnega pravdnika Trenza tako užalil, da je takoj zapustil svoje mesto in prosil za upokojenje. To osvetljuje z bengaličnimi plameni razmere v Ljubljani in sploh na Kranj- skem. Dišavili pravdnik, Nemec po rojstvu in mišljenju, odstopi in gre v pokoj, ker mu vest ne dopušča, da bi izvrševal povelja, ki jih dobi, tako, kakor hočejo gotovi krogi v Gredeu in na Dunaju.” — Nemška “Kranjska hranilnica” —- dr. Eger. Kakor je znano, pohitel je tukajšnji odvetnik in načelnik “Nemškega ljudskega sveta za Kranjsko” ter najstrast-nieji nemški nacijonalec dr. Eger na Dunaj, da izposluje z lažjo in najgršimi denuncijami glede izgredov v Ljubljani najstrožje kazni od ministrstva, oziroma ministrskega sveta. Z ozirom na napade in najpodlejša psovanja nemških listov po Avstriji bode gotovo vsakega zanimalo izvedet', od česa se dopisuni teh listov redijo. da morejo s tako drznim če-loln napadati in blatiti iSlovence. Oglejmo si najprvo dr. Egerja. Konštatujemo, da ta peščica ljubljanskih Nemcev in nemčurjev pač ne more še daleko ne vzdrža-vati njegove pisarne, kako še pisarno bratca dr. AVallentschaga. Dr. Egerja vzdržuje na površju edino le nemška kranjska hranilnica, ki ima tega največjega naci-jonalca za pravnega zastopnika. Ta je torej tisti, ki se redi od žuljev našega kmeta s tem, da mu nemško “Kranjska hranilnica” prepušča dolžnike in druge zadeve, da izterjava zaostale obresti itd., kar mu seveda donaša mastne honorarje in s tem' dohodke. Ker se danes jako rado poudaja. da nemška “Kranjska hranilnica” ni nemškonacijonalna in da ne podpira vsega, kjer more nemštvu in nemčurstvu kaj koristiti, bodi povedano, da imamo za to gotove dokaze v rokah. Nemška “Kranjska hranilnica” je pač največja nemška trdnjava na jugu Avstrije. Iz nje črpa vse tukajšnje nemštvo in še več nem-čurstvo svoje dohodke, da tako lahko dela konkurenco a la Krisper in Kastner in tako odjeda kruh domačinom. Znano nam je, da je ta zavod prava “Siidmar-ka”, ki vzdržuje vse nemške “schulvereinske” šole na Kranjskem ter plačuje učitelje njih iz svojega denarja, kakor n. pr. za Jesenice, Tržič, Ljubljana. Učitelji teh šol so seveda mastno plačani in zato tudi najhujši. V tej nemški hranilnici so sprejeti kot uradniki itak najstrastnejši naci-jonalci, izmed teh eden, ,ki ga jc poslal kot izšolanega nemškutarja znani nemški nacijonalec, odvetnik Plachki iz Ptuja. Da ti poleg svojega uradnega opravila delajo1 najstrupeneje napram tistim, od katerih se redijo, je gotovo. Saj so ti uradniki upravitelji in zastopniki in odborovi člani nemških šol za Kranjsko in vseh nemških organizacij. Oglejmo si pa sedaj stanje te nemške hranilnice ! Denar, ki je naložen v tem zavodu, je gotovo nas Slovencev, ki ga vlagamo pri tem. zavodu ter s tem nehote podpiramq ljubljansko nemčunsko trgovstvo in obrtništvo, a poleg tega še redimo .najbolj strupene gade in nemčumke politike na svojih prsih. Drugače niti ne bi vedeli, da eksistira v Ljubljani nemškutarstvo in nemštvo, ko bi ne bilo teh dobro plačanih agitatorjev. Začudeno se seveda hinavsko povprašuje po nemških časopisih, zakaj da so pobili šipe demonstranti temu denarnem zavodu. Ti demonstranti so gotovo nemško, takozvano “Kranjsko 'hranilnico” spoznali kot najstrupenejše nemško gnezdo. Demonstracije seveda vsak spodoben in miren človek obsoja in bode take demonstracije napram tujim denarnimi zavodom vedno obsojal. Krivice pa, ki jih dela ta zavod slovenskemu prebivalstvu in ki mu vzgaja največje hajlovce, bode pa tudi vsak zaveden Slovenec obsojal, če bode pomislil, da je ta nemška hranilnica s % vsega slovenskega denarja založena. — Iz teh .podatkov vsak pošten 'Slovenec ve, kaj je njegova sveta narodna dolžnost in kaj mu je storiti, da v Ljubljani ne bodemo izzivani in prezirani od nemških privandrancev in nemškutarjev, ampak da .bodemo z vsemi pravicami in dolžnostmi priznani kot kulturni narod v Avstriji. Domači naši denarni zavod! bodo gotovo vsakemu ustregli popolnoma. Tu dobiš svoje lastne sinove. ki ti bodo ljubeznivo postregli v vsakem oziru in se torej ni treba Slovencem veliko premišljevati, kam bodo naložili svoj denar. — Ti naduti ljubljanski mazači, ki blatijo slovenski narod po obskurnih nacijonalnih nemških časopisih, pa bodo v dveh desetletjih izginili iz Ljubljane. Dzim-skega rodbine se .bodo poizgubile iz naše lepe Kranjske dežele, to pa vkljub rezervam, nemške “Kranjske hranilnice”. Tu le še pribijemo, da bodo takrat tudi dr. Eger & Comp, premišljevali v nemškem ljudskem svetu za Kranjsko, kje bodo polnili svoj? mošnjičke. Takrat, ko se spomni naš trgovec, uradnik, obrtnik, kmet in delavec kaj je njegova sveta dolžnost kot Slovenec, se bodo tudi razmere pri tej nemški “Kranjski hranilnici”, ki je danes klin nemškega mosta do Adri-je, vsaj toliko premenile, da se različni dr. Egri, Dzimskiji, dr. Binderji itd. ne bodo mogli zatekati tja in vleči lepe dobičke. Tudi hajlanje nemških učenk v zavodu “Irma Huth” bode ponehalo, ker ne bode denarja nemške “Kranjske hranilnice”. V spomin pa kličemo Slovencem zborovanje znane “Sudmarke” v Beljaku, ko je tamošnji govornik rekel: “Tini, čimio Slovence najprej na gospodarskem polju, polem itak ne bodo v.e'č samostojni ter jih nam ne bode težko narodno uničiti in potujčiti.” Namen nemške “Kranjske hranilnice” je ta, kakor ga je označil omenjeni govornik na shodu. Zato bodi geslo vsakemu zavednemu Slovencu, da podpira domače slovenske 'hranilnice in posojilnice, ki so nekatere izmed teh vsled zastave davčne moči veliko varnejše, nego nemška “Kranjska hranilnica”. Za prodati takoj. Slovenci z malim denarjem, kateri hočete svoj dom, pozor na to zemljo-!! 320 akno v gozda, eden kos; a/4 milje nižje 80 akrov gozda; % milje višje 80 akrov gozda, lepa zemlja, povsod! veliko lesa, posebno črnega, hrasta in oreha. V:es gozd je od tukaj 4—5 */2 milj, 1 milja do mesta m pošte. % milje oddaljeno so Slovenci. Cena 5 tolarjev aker. Plačati je polovico takoj a ostalo kakor hočeš. Vse posestne pravice “abstract” in “warranty deed” se pošlje kakor se zahteva brez da bi se en cent preje plačalo. Razdeli se na željo brezplačno na 40 ail 80 akrov po državnem inženirju. 80 akrov gozda najfineji svet kar ga je v Missouri, ravnina, ležeč ob glavni cesti, 2% milj od tukaj, na o bed veh straneh so farme, katere so bile prodane Amerikam« em v minulem letu po meni, jedka po 26 in druga po 35 tol. aker. V kosu je toliko, orehovega lesa, da plača vse skup, cena, $1000. Ta kos je vreden v petih le-tik $5000. F. Gram, Naylor, Missouri. Član naselniškega društva Missouri, Pacific in Iron Mountain železnic. Opomba: Od sedaj za naprej ne prodam nikomur več zemlje, kateri se ne misli naseliti. Špekulantov mi ne rabimo- v tej deželi, oni naj kupijo kje drugje. Listu v podporo. V W. Mineral, Karns. sta L. K. in J. G. nabrala in poslala $2.40. Darovali so: Henrik Rodičnik 50c Ignac Sluga 2Sc ; Martin Oberžan 25c; Alojz 'Bevec 25; Filip Brinar 25c; John Goršek 15©; Louis Kovač 15c; Alojz Oražetm lOc; Rupert Gregorčič lOc; Franc Kastelic lOc ; Anton Cuder 10e; Lukas Oplotnik 10c; in Alojz Leban lOc. — Joe Žerovmik 50c; John Kramer 60c,; George Verviščar 50c; Fr. Piasota 25c. in Matija Guzel 5Ge. Delavec je opravi&m do vsega produkta, kar ga saia producira. rjemu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433, Frank Stefanich, V^i’Fresnft'Cal- naznanjam, da imam na prodaj izvrstno dobra in naravna VINA. Novemu vinu bodi si belo ali črno je cena 35c. galon s posodo vred. Manjša naroči= la, kot 50 galonov ne sprejmem. Staro vino mi je pošlo. Za večja naročila kakor na primer “Car load”, pogovorimo se pismeno za ceno. Z naročilom se dopošlje polovico denarja naprej, a druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsaki naročnik si plača voznino sam; in prosim za natančni naslov, kam se vino pošlje. Za obila naročila se priporoča; POSESTNIK VINOGRADOV BRATOM SL0VENC0M IN HRVATOM | Pijte najboljše pivo | r®* M i Peter Schoenhoffen Brewing Go. 1 1« PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. M M Ne trpite radi sramožljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Foaček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav r? nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) ___________weekly_______________ Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------- in velja------------ ZA AMERIKO: Za celo leto. za pol leta.. $1.50 ..75c ZA EVROPO: Za celo leto.............kron 10 za pol leta..............kron 5 odrekajo, se jih terorizira in povsem opravičene odškodnine od-trgujejo. Vse take stvari vendar nemo rejo proevit Jednote pospeševati ! Tedaj glavni odbor prevzameš izvoljitvijo odgovornost za vse, kar se pri Jednoti godi. Izvoljeni so bili in svoj posel odpravljajo gg. Martin Potokar, predsednik; Mat'h Kirar, podpredsednik; Fr. Krže, tajnik1; Fnaimk Korce, blagajnik in- Frank Bostie, zapisnikar. Pravi eksekutivni uradniki Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 597 WEST 20th St„ Chicago. Ill Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA. (Nadaljevanje.) Akoravinio bi se dale o večkrat omenjeni “Izjavi” še veliko kritizirati, se nam vendar vidi, da tega ni potrebno, in to tem man-je, ker smo donela dokazali, da “Izjava” je» bila spisana edino1 z namenom, da se javnost preslepi, pozornost od ogromnih nedostat-kov, kateri se pri Jedmotnem glavnem odboru dogajajo odvrne, in pa da se postopanje glavnega tajnika g. Kržeta prikrije. Gospodu Kržetu je vseskozi moralo tesno pri srcu biti in vest ga je pekla, da se je k takemu leiku zatekel. Vediti je moral, da nagromadeni nedostatki bi utegnili na dan in v javnost priti, “torej skujmo hitro “Izjavo” in zavarvani smo.” Nakana je bila dobro osno vi jen a, gg. nadzorniki .so, neb rigaj e se za posledice, neoziraje se na to, da članom 6. N. P. J. velikansko škodo povzročajo in nebrigaje se, če Jednota danes ali jutri gre rakom ■žvižgat, oni so se podpisali m “Izjava” bi imela svojo dolžnost storiti pa mir. Toda “Izjava” je bila preveč prozorna in za elane Jednote naravnost žaljiva, ker se jih je za toliko naivne, ali neumne smatralo, da ni nikogar med njimi, kateri bi spletkarijo pretrgal in “natančne” gospode razkrinkal. Ta nakana jim je docela izpod letela in posledice si bodo imeli sami sebi pripisati. Zatoliko bi mi bili z gg. Louis Andolšek, Fraink Mladič in Frank Bemikomi gotovi, a samo kar slepilo, katero so nazivljali “Izjavo”, zadene; ker pa njih odgovornost je dalekoisežina, se bomo tu pa tam še morali ž njimi pečati in sicer ko j sedaj, ko preidemo na splošno gospodarstvo. Konvencija izvoli uradnike glavnega odbora, kateri ima dolžnost voditi vse posle Jednote in gospodariti -z imetjem njenim, to se reče, gospodariti mora z denarjem strogo po Jednotnih pravilih, katere konvencija sklene, in katerim se mora brezpogojno podvreči vsak Jednoten član in naj si bo to preprosti delavec koji ne zna ne pisati ne citati, ali naj si bo predsednik ali tajnik, vse je brez izjeme, za vse so pravila narejena in vsi ¡se morajo po njih ravnati. Tedaj, izvanredna konvencija v ■Chicagi je one pravila, katera so bila na redni konvenciji v La Salle sklenjena, nekoliko predrugačila, in tako se je zgodilo, ker se baje ni volitev uradnikov pravilno vršila. Da so se nepravilnosti na .konvenciji v La Salle dogo lile, svedoči, ako že drugega dejstva ne bi bilo, je to, da niso bili nekteri gl. uradniki tudi na izvanredni konvenciji v Chicagi izvoljeni. Ali to je postranska stvar, in smo le zaradi tega omenili, ker bomo dokazali, da je nepravilnost pri glavnem odboru, tako rekoč vdounačena stvar, da o kaki koreknoisti najmanj« govora biti ne more. Od kar je novi glavni odbor na krmilu Jednotne-ga poslovanja, je vse v okrajnem neredu, Jednota nazaduje in z njenim premoženjem se dela, kakor 'bi za stavo šlo, kako d-a se jo prej uniči, 'članom se neopravičena bremena nakladajo, s čemur se povzroča, da velike društva razpadajo in posamesmi člani odstopajo, članom se njih pravice so gg. Potokar, Krže in Korce, ker namestniki stopijo v akcijo le v slučaju ako uradno nado-me-stujejo. Zapisnikar je odgovoren, da je vse resnično v sejne zapisnike vpisano, da se nič ne izpušča, nič pridene in nič ne zasuka. Blagajnik ima nalogo, da vse pri jetnike in izdatke redno vknjiži in pazi, da se preostanki varno in plo-donosno naložijo, sploh ima z denarjem tako gospodariti da so knjige s vsakokratno imovino v soglasju. Iz tega sledi, da blagajnik nima prav za prav z tajniškem uradovanjem ničesar opraviti in je le -za njegov delokrog, to jie za blagajno odgovoren. Iz vsega tega je tedaj razvidno, da sta v gospodarstvenem oziru odgovorna gg. Potokar in Krže. Se veda, gosp. Potokar bo rekel: “Zakaj pa je gl. tajnik? Jaz sem se nanj zanesel, jaz nimam časa se z Jednoto bavit, imam salon, sicer pa, saj je vže g. Krže povedal, da o stvari nič ne z as topi m.” Toda temu ni tako. Predsednik je s tajnikom vred odgovoren za vse, kar se pri Jednoti godi in ni ga izgovora; ker je izvolitev prevzel, je tudi odgovornost prevzel. — Da se je že pri volitvi na konvenciji v La Salle pod klobukom igralo, so dokazi in ve vsaki, katerega ni bog v posebni jezi u-stvaril. Spletkarili so na vse načine pri katerih si je g. Zavrtnik neveinljive zasluge pridobil. Pisali smo že svoječasmo da je bila korespondenca med Nevv Yorkom — 'Clevelandom in Chicago jako živahna, in posledice so pokazale da je bilo vse do pičice resnica. Dobro, prišlo je do izvanredne konvencije, na kateri so se tudi izvanredne stvari dogojale in g. Potokar, kot predsednik konvencije je že takrat pokazal, da nima prav nobene samostojnosti, da je pravcata igrača v rokah g. Kržeta in njega tajnega svetovalca g. Zavrtnika in da sploh ni sposoben voditi konvencije. On je prisegel, da kar g. Krže stori, je prav storjeno in kar g. Krže in njegov oproda gospod Zavrtnik rečeta je pribita stvar. Mož, sicer poštenjak, je pripustil, dia so se pravila vpijoče kršila, že med zborovanjem konvencije, in da je vse pripustil, kar sta gg. Krže in Zavrtnik za pravo — se ve v njuno korist — spoznala. Dokaz: Društvo “Slovenec” št. 68 v Racine, Wis. je bilo Jednotnega člana g. J. Kočevarja iz Cleveland, O. pravilno delegatom k izvanredni konvenciji v Chicago izvolilo. Po pravilih, katere 'so se na konvenciji v La Salle sklenile, bi moral biti g. Kočevar delegatom pri-poznan, toda gg. Kržietu in Zavrt-niiku ni vgajalo, da bi jim g. Kočevar mersikatero pošteno zabrusil in nakano preprečil, za to ni bil delegatom pripoznan. Gosp. Potokar, kateri se je najbrže sam bal za predsedniški stolec, je velikodušno gg. Kržetu in Zavrtni-ku pritrdil, g. Kočevar je bil odklonjen, društvo “Slovenec” je bilo brez delegata in g. Potokar, kot predsednik jo po pravilih z loparjem loputnil. Vi g. Potoka? s tem dejamjim stie pokazali, da ste pristranski in da Vam ni resno delovati v prospph Jednote. Nasprotni slučaj: Iz Pueblo, Colo. je prišel neki g. Mišica, češ da je delegat društva “Orel” št. 21. sprejet je bil navdušeno in mož je mogočno zašel stolec delegata; toda neprilika se je pripetila. Društvo “Orel” je pismeno konvencijo obvestil, da g. Mišica ni pravilno delegatom izvoljen in da se ga naj ne pripozma. G. Mišica je bil gg. Kržetu in Zavrtniku dobro došel, vzlic protesta je društvo v prospeh gg. Kržetu in Za- vrtniku zastopal in g. Potokar je imel en zasiguran glas ne meneč se za to, da pravila krši. G. Šavs jo je prilomastil iz Oregon City, Oregon,, postavil se je, kot se spodobi takemu gospodu, pomolil je neko pooblastilo od. društva “Gorenjec” št. 46, predSedništvu pod nrs, ter se vsim delegatom priklonil in predstavil da se imenuje gospod Šavs. Društvo “Gorenjec” je na konvencijo brzojavni protest poslalo, da je g. Šavs po neki spletka,riji do pooblastila prišel in da ni od društva, kot delegat poslan ter. da ga ne pripozna kot takega. Triperesna deteljica ggg. Po tok a r-K rže-Z av r tn i k, so protest v koš vrgli, imeli so drugi zagotovljen glas in g. Šavs se je s tem hvaležnega izkazal, da je k vsemu pritrdil, ja še celo, če je kdo od 'omenjenih treh gosp. s zadnjim delom telesa kihnil, je že zavpil: “Živijo, res je tako!” Mišica in Šavs sta vzlic protestov nemoteno Izvrševala posel lelegatu in to zaradi tega, ker sta prikimavala ggg. Prbokarju-Kržetu-Zavrtniku ! Nista se zmenila za pravico ter duaia za v oro.pad Jednotte1. Dobili smo svoje-časno pismo oziroma dopis, v katerem je rečeno bilo. kako se je Šavs doma hvalil, da je dobil $100. kot delegat. Dober tek. saj delane se v denarju valja, lahko plača 1 Vi g. Potokar in Vi g. Krže, s tem sta vidva pokazala, Ja umita prav izvrstno pravila prezirati in Jednoten denar razmetavati. Kai sta morebiti mislila, da vaše početje n'kdo ne opazuje, da si u-gled in zaupan je pridobivata? Ne! Nasprotno je bilo in imamo dokazila, da še elo vaši pripadhi-ki so se zgražali, nad vašem početjem in strankarstvom. Kdo vraga bo človeku zaupal, ko očitno svetost pravice krši, kakor ste vi delali! (Pride še.) POZOR! Slavna društva spadajoča k S. N. P. Jednoti! Da se napravi mir in red pri Jednoti, je društvo “Orel” št. 21 spadajoče k S. N. P. Jednoti, v Pueblo, Colo. dne 11. januarja t. 1. na svoji mesečni seji sklenilo in sicer, da se pozovejo vsa slavna društva spadajoča k S. N. P. Jednoti, da napravijo konc razpora in zapravljanje Jednotnega premoženja. Glavni odbor mora naznanit društvam resnico in sicer potom enega časopisa in se to ne gleda je “Glas Svobode”, ali “Proletarec” kolike je v resnici primankljaja pri Jednoti in kdo je kriv tega. Gledat se mora, da krivci poravnajo do zadnjega centa zapravljeno svoto Jednctne blagajne. Ako pa glavni odbor dokaže, da ni res, kar list “Glas Svobode” piše, mora glavni odbor prisilit, da list “Glas Svobode” prekliče svojo trditev; (Op. ur. Mi smo že dvakrat- svečano izjavili, da takoj vse prekličemo. kakor hitro se nam dokaže, da naša kritika ni povsem opravičena, in kar tudi danes ponovimo.) dokler pa glavni odbor tega ne stori se spozna krivim zapravljanja Jednotnega premoženja. S tem društvo “Orel” vabi vsa slavna društva spadajoča k S. N. P. Jednoti, da ukrenejo, kar je najbolj dobrega mogoče za obstanek S. N. P. Jednote. Bratsko društvo “Orel” št. 21, Pueblo, Colo., 12. januarja 1909. Martin Kočevar, predsednik. Peter Andolšek, podpredsednik. Jakob Kočevar, tajnik. Joe Zakrajšek, blagajnik. Lemont Furnace, Pa. 7. jan. 1909 Tu Vam pošiljam Money Order v znesku $2.00 za ponovno naročnino na list “Glas Svobode”; in kar čez naročnino ostajo pa listu v pomoč. Nadalje, naj se moja naročnina izteče koncem tega leta namesto 15. februarja 1910, to pa zato, da se upravništvu reši nepotrebnega dela in računa, kar je tudi dolžnost vsakega svobodomi-selea za to skrbeti. (Op. ur.: Jako hvale in posnemanja vredno!) — Nadalje prosim rojake svobo-domistlce oziroma samce, ako bi Slovenska Narodna Podporna Zveza Vstanovljena dne 1. septembra 1908. Glavni Odbor: ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. ANTON DULLER, blagajnik; 24 W. 25. Str. Nadzorniki: JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B, J. DVORSKY, 55 Fisk Str. Vsi t Chicagi, Illinois. \ sa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip IvanšeK, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil. rad si delo prebral, ali pa če je brez dela, — namreč v moji bližini, — naj meni piše, ker sem pripravljen vsakemu svobodomiselcu pojasnila dati, — toda nikakor pa ne klečeplazcem; — torej pozor klečeplazci! Jaz sem popolnoma svobodomi-selc, ter tolmačim vse dogme in zastarele bajke za nepotrebne stvari; torej vabim in odgovarjam le tistim ki so mojega mišljenja. Do tega -dopisa je mene napotilo, ker sem čital v prvi številki tega lista dopis s podpisom “Opazovalec” iz Federal, Pa. ki se doti en ik pritožuje, da je sam svobo-domiselc v njegovem mestu, a jaz sem pa tudi sam v tukajšnim kraju. Zatoraj steeimo se samci skup, da tako pripomoremo k -boljšim v^pehu svobodi in si ustanovimo krajevne skupine, kar je enemu samiemu nemogoče; na taki način iztrebimo te škodljive mramorje iz našega polja, da nebodo izpodjedali korenince svobodnemu drevesu. Rojaki! Vzemimo si k srcu, da je naša prva in največja dolžnost na to delati, da popolnoma osvobodimo naš list “Glas Svobode”, da bo v bodoče bolj zmagovito za-mogel nastopiti pot do zaželjene-ga cilja, in da pride prej ko mogoče čas, da strmoglavimo naše t-lačilniee, namreč metoda pod krinko “edino zveličavne sv. katoliške cierkve” in razbijemo peklenska vrata ter zgradimo na teh razvalinah svobodni tempel. kateri -bo v spomin sedanje dobe. Tedaj, ako klerikalci zidajo cer-kve in samostane, dajmo se poko-rajžit svobodomiselei tudi mi, in prispevajmo vsak po svoji moči v pomoč “Glas Svobodi”! Konečno po-zdravljam vse svobodomiselne širom Amerike, in jaz pa. ostajam še zanaprej zvesti brat “Svobode”. Johann Gregorčič. Box 51 Loparju, na njegove klobasari-je bomo odgovorili enkrat pozneje, ker mu Itako nameravamo dati prostorček in sicer, kadar bo on skončal svojo klobaso. Nova doba. Od vsih strani prihajajo poročila, katera zagotavljajo konc slabih časov ter, da se nova doba prosperitete bliža. ¡Pripraviti se moramo toraj za nova vspešnejša dela ter pripraviti naše telo k popolnemu zdravju in moči. Oni, koji so slabotni naj rabijo Triner-jievo ameriško zdravilno grenko vino z namenom da zadobijo fizično in duševno življensko moč. Ono da. v prvi vrsti, uravna vaše prebavljenje ter vam daje normalno slast do jedi. Prebavni organi postanejo močni in z lahkoto prebavljajo vsako brano, t.. j. izrabljajo vsak delež zavžite hrame, kateri ojačijo kri in odstranijo iz telesa vse nepotrebne in škodljive snovi. Ono je jako dobro zdravilo v vsih boleznih do neslasti in telesni oslabelosti, v vsih vznemirjenostih in nepnebav-nosti; pomanjkanju krvi, nervoznosti in zmiučenosti. INa proldalj v lekarnah, dobrih gosltilinialh in pri izdelovalcu Jos. Trilneir, 616—622 S. Ashlamid Ave, Clhfciaigo, Ul. J. C. HERMANEK,. SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, Dl v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove. NAZDAR ROJAKI! SALOON z lepo urejenim kegljiščem Sveže Scboeahofen pivo v sodčkih in buteljkah in druge razno vrstne naravne pijače ter fine unijske smodke- Vsem Slovencem in drugim Slov. sa priporoča. Anton Mladič, 937 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Drvi dolar prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar pri- $ hranjen povzroči navado, ki navadno vodi dobogast-tva. Odprite še danes vlogo s Imsirial mm Sank 652 Blue Island Ave. Odprtvo ako soboto večer do 8 ure * WISCONSIN * t loA »k $ Dvorana za društvene seje * in veselice. Popotniki do-iii bro došli. Postrežba s sta- * novanjem in brano. $ J 24 Union Street. * KENOSHA, WISC. * John 0. Hruby 589-591 So. Centre Avenue Chicago, III. m**» Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne in jedilne sobe, preproge, zastorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. *6?*NAJNIŽJE CENE*®« S@“ Najsolldnejše blago GLAVNI ODBOR: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No /. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC, ” Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328 ” ” Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ, ” Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435 ) Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 ” ” Nadzorniki ’ 11 nadzornik: JOSIP CULJKAR, l III. ” IVAN GLAVIČ, l Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni j ji, odbornik: IVAN SPEND AL, Conemaugh, Pa odbor I IH „ MARTIN PETRIČ, Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ, Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL, ” ” Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa. NAŠIM ROJAKOM! Na več vprašanj naših cenj. rojakov glede naše S. D. F. Z. odgovarjam danes vsem onim k< ji se z veseljem im v istimi zanimajo za delavske organizacije, vse natančno glede vstanovitve društev in pa koliko izplačuje maša delavska Zveza bolniške in smrtne podpore. Vsaki Slovan ali Slovenec lahko vstopi v našo S. D. P. Zvezo, v starosti, od 18.—45. leta. Na novo vstan ovij eno društvo sme sprejeti na vsaei,h 10 članov tudi enega nad 45 do 50 let starega člana, to pa velja le pri vstanovitvi društva, a nikakor pa ne več pozneje. Vsaki član plača $1.25 pristopnine in $1.00 mesečnine (ases-ment) za isti mesec, potem, pa $1. asesmenta vsaki mesec nepremično. Društvo se lahko ustanovi z 8 člani in ni res, da bi morali biti vsi Slovenci, lahko se tudi sprejemajo v društvo Hrvati, Srbi, Rus-naki, Čehi i.t.d. samo da je vešč Slovanskega jezika. S. D. -P. Zveza plača po preteku treh mesecev $1.00 dnevne podpore izzemši medel, in $200.00 smrtne podpore z istim dnem, ko je društvo sprejeto v “Zvezo.” Dalje plača S. D. P. Zveza $50. za izgubo roke, noge ali očesa. To velja do prve konvencije, koja se bode vršila prihodnjo spomlad v Conemaugh, Pa. Umevno pa je, da smrtna, in po-škodbena podpora se boste povik-šale pri prvi konvenciji, za koliko, — je odvisno od cenj. gg. de- legatov. 'S. D. P. Zveza se bode imkorpo-rirala za časa konvencije, v ostalem bi pa to lahko storili poprej; ker pa prepuščamo stvar cenj. gg. delegatom prisotnim biti isti čas. smo stvar do tja preložili. Novo pristopivše društvo, sme imeti ime kakoršnokoli si hoče, samo da je narodno; povsem lahko odpravljajo člani svoje verske dolžnosti kakoršne narodnosti si bodi že, toraj Zveza to ne zabra-mjujie, kakor si po nekaterih krajih mislijo. Podlaga ji je narodna bratska, ter ima nalogo pomagati bratom v slučaju nesreč in bolezni ter 0-stati nepristranska v vsakem si nasprotujočim oziru, in se me sme vtikati v nikakoršna osebna nas-protstva, kajti naroda Slovenskega je že tako mala peščica in še isti naj živimo v nasprotstvu, kam pa moremo potem priti! Toraj bratje Slovenci! Poživljam Vas v našo sredin jo; ako-ravno ste že v eni ali drugi Jed-noti, saj več društev gotovo ne škodi pač pa, ako doleti Vas nesreča, ste mu vendar le hvaležni za točno podporo. Pojasnilo pa prosim, da izvolijo vzeti na znanje vsi cenj. gg. dopisovalci, koji so se obrnili pred časom na glavni urad S. D. P. Zveze. Zdravstvujte ter delujte za delavske organizacije. Vam udani z bratskim pozdravom „ Ivan Pajk, tajnik. DOPISI. Black Diamond, Wash., 6. jan. 09. Žalibog, da Vam nimam kaj veselega poročati temveč o nesreči koja je našega rojaka Albina Goloba zadela. Dne 3. t. m. je šel zdrav na delo toda vrnil se ni več; bila je ravno nedelja in je sam delal, a ko je čas potekel, da bi imel že doma biti, sta se dva tovariša namreč Bernard Šmalc in John Tostovršnik podala ga iskati in našla sta ga mrtvega. On je delal približno 6 milj od tukaj v Cumberland, Wash, v nekim predoru za zrak in predno je šel domu, jie napravil še močno raz-strelbo, a ker v rovu vže itak ni bilo zraka, ga je dim zadušil. Bi bil kakšen človek v bližini, bil bi ga še rešil, a ona dva sta prepozno na kraj nesreče prišla. Vso krivdo je pripisati “bossu”, ker pusti enemu samemu delati v takem kraju. Ponesrečeni je bil doma iz Noveštifte pri Gomjemgra-du na Štajarskem in je pripadai k dvema društvama, namreč k Mariji Zvezda št. 32, J. -S. E. J. in k samostojnemu društvu v Ra-viensdale, -kateri so mu priredili sijajen pogreb. Star je bil 30 let, ter bival tu v Ameriki 8 let; tukaj zapušča 2 sestri, v stari domovini pa stariše, tri brate in eno sestro. Bil je zelo priljubljen med tukajšnimi rojaki, toraj bodi mu lahko tuja zemlja! Zopet en dokaz, kako se skrbi za delavce, samo da si kapitalisti napolnejo žepe, drugo naj bo kakor hoče; kadar so pa volitve in če kaki delavec kandidira za kakšen urad. takrat pa delavci ne pomislijo, da le tak iz naše sredinje bi mogel nastopiti proti kapitali- stom in v korist delavcem. Velikokrat sem že vidil pridit nadzornike v rov, a da bi se kaj za varnost delavcev storilo, tega pa nisem še videl. Kadar pridejo zopet volitve, pomisli delavec komu boš dal svoj glas; ne poslušaj sladkih jezikov, ki ti toliko obetajo, tcia še niso nič storili. Poglejte že enkrat oholo sebe, da se vam bodo oči odprle in da bodete spoznali, kolika krivica se nam godi. Delavci združimo se v eno organizacijo, delujmo skupno in zmaga bo naša. Ta organizacija je pa edina v soeijalizmu v katerim bodemo vsi jednake pravice imeli. Milijone ljudi koraka po ulicah lačnih, razcapanih in od mraza prevzeti da se komaj po koncu vzdržujejo in vse to v deželi, kjer je vsega dovolj. — Bi pisal kaj več a moja roka ni za pero, je le za kramp sukati, torej želim vsiin čitateljem “Glas Svobode” srečno novo leto! Math Petchnick. Op. ur. John Kramer. Vaš dopis odpade, ker je gorenji bil že stavljen. Kenosha, Wis. 25. dec. 1908 Ni mi bilo še (priložnosti, da bi opisal nekaj posebno smešnega, toda ako se prav vzame ni tako smešno, kakor je obžalovanja vredno. Pripetil se je pred ne dolgo časa slučaj v neki mali tukajšnji tovarni za vozove, kjer je bil upo-slen tudi neki Italijan. Ker so pa ob času volitve Italijani bili najboljši republikanci in so jim republikanski agitatorji obetali stalno delo, ako bojo volili v prilog Tafta, so cela dva tedna pred vo- litvami paradirali po ulicah, razsvetljevali oikna, ter z baklami ih z godbo na čelu se sprehajali; zamudili niso niti enega večera, naj si je bilo vreme tako, ali tako. Pred kratkim pa “boss” pokliče vodjo Italijanov in mu veli da naj gre domu, ker nima več dela zanj. Italijan se za to ni zmenil in si mislil: saj sem ja Tafta volil a on, boss, se samo šali, in tako je delal naprej. Ko “boss” to vidi, da le ne gre domu, ga zopet opomni da naj ere domu; a Italijan se pa ob steno nasloni in reče: “Mi no ga horn, mi vot for Teft, mi vorki stetig,” (pravcata italijanska-angleščina. Op. ur.) boss mu pa pravi nato: “I don’t give damn who you vete for.” Ali tega niso bossi govorili pred volitvami, dragi čitatelj, marveč razobesili so plakate po vseh večjih tovarnah že 4 dni pred volitvami in napisali sledeči napis: “If Taft will be elected then all fo you come to wTork next Wednesday”. Za-toraj dragi čitatelj, ako si se dal zapeljati to pot, premisli boljše v prihodnjič, ker vedi da zakar si volil, to bodeš tudi imel v prihodnih štirih letih; ne jezi se ne na delo, ne na delodajalce, ako ne boš imel dela, ne kaj jest, marveč jezi se sam na sebe, da si bil tako nespameten, ki si se dal tako daleč zapeljati, da si volil za nasprotno stranko, katera ti pravi1: delaj kakor mi hočemo, ako pa ne, pa hodi. Ali kam hočeš iti, ki je povsodi enako, torej ostani kjer si in potrpi, ker čas je minul da bi se dalo kaj pomagati in pride le enkrat na vsake štiri leta. Ako pa misliš, da. ker imaš premalo plačo si boš s štrajkom pomagal do boljše plače, pa premisli, kaj te čaka drugega, kot smradljiva in ušiva ječa ali pa elo nabita puška. Mogoče se bo kakšen zagrizen1, republikanec temu prav na debelo smejal, mislec, sej tako mora biti; toda kakor se je godilo pred petimi leti v državi Coloradi pod Rooseveltom, tako se bo godilo pod Taftom, — ako ne še veliko huje. Tako za danes, in socijalni pozdrav vsem zavednim rojakom. M. Kirar. Bridgeport, O. 4. jan. 1909. Posebnega sicer.nimam za poročati : z delom se nemoremo pohvaliti. ker lanska kriza nas tudi še letos ni zapustila, in zaradi tega ne svetujem nikomur semkaj dela hoditi izkat. 'Se ve, kriza ni vplivala na tu-kajšne Slovence, kar se napredka tiče, ker so za napredek vpeti, da je veselje. Tako se je na predlog nekaterih tukajšnih rojakov ustanovilo dramatično društvo, katero si je nadejalo naslov “Planinski Orel”. To društvo je priredilo prvi nastop dne 26. decembra, z igro “Milijonarjev sin”. Igralci so1 svojo nalogo povsme hvalevredno izvrčili. Igri je sledila veselica, katera- pa se ni obnesla tako, kakor je bilo za pričakovati in temu vzrok si lahko vsak najde v krizi. Pričakujemo. da bo pri prihodnji igri bolje izpadlo. Konečno pozdravim vse cit atelje “Glas 'Svobode” in voščim veselo novo leto. M. G. Treven. Rojaki! Marsikateri čitatelj “Glas Svo-bodJe” potrebuje ene aii druge vrste tiskovine, in ako v mestu, kjer živite ni unijske tiskarne ter Vam še te tiskovine v slovenščini največkrat pokvarijo. Toraj naročite si vse potrebne tiskovine potom “Glas Svobode”, ker Vam jamčimo za boljše in ceneje delo, kot je drugod. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1909 e dobiti s p o t n i n o vred za 30c. Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božic ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo Upravništvu “Glas Naroda’’. 82 Cortlandt St., New York AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK irt OBRATNO m PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Martha Washington 6. feb ’09 Alice...........17. feb. ’09 Laura.......... 3. mar. ’09 Mar. Washington 24. mar. ’09 “Laura in “Alice” sta nova parnika «a dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: USP Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko—REIJA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU J Phelp Bros. & Co., “IP 1 " AMERIKO 2 Washington St., New York, N. Y. Zaloga pohištva Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. V. KOBZINA-tu 580-582 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. bew York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Savoie..........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na. parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MALKICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “'Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Dobra Unijska Gostilna,^6 mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom 650 Blue Island Ave. Velika Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. WELKY’S. Restavracija in gostilna 55 2 Blue Island Ave. CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163ReedSt.. Milwaukee. Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA Stastny V ITALIJO v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderc, vse v div-nih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki Cutiard l ine. Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje 69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni. CARMANIA (trojne turbine in vijaki) AlMTIAn IA * največji in najlepši paro-brod sveta, CARONIA