Številka 26 Trst, v petek 26. januvarija 1906. Tečaj- XXXI. SV bh^Jt mM ob nedeljah in praznikih ob i. uri. ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. pf-^aBiiftie *»*viJfcr »»e prodajajo po S nvč (6 rtotink) miMiph tot«l»mth t Trotu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranja. ."*"t. Petru. :Sež»ni. Nabrežini. S* Luciji, Tolminu, Aadov&fiBi. Postojni, Ikjrnberru. Solkanu itd. ( Vir •jda.o«« ne računajo po vrstah (široke <3 mm. visoke _*• . mm i; za trgovinske m obrtne oglase po 2« »tot. ; -a osmrtnice, zahvale, poslaniee, oglase denarnih zavodov • Vt »t«t. Mala oznanil« po 3 -tot. beseda, najma ti j pa » it fitat. — Oginae sprejema inseratni o fcL — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ožim. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniScvo Inta. Nefrankovtma pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrašajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : mL Giorglo Galatti iS. (Naredni dotn.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OOU>H.'.. Lastnik konsorcij lista „Edinost'*. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost4* v Trstu, ulica Giorgio Galatli iL 18. PoStae-hraal laični račun St. M1.6.M. m štev. 1157. . S uarodBO-radilalneo t Trsti Vseučiliško vprašanje. (Govor i Ciril Premrl.) tZvršf tek.) D« ti denarn» vtč žrtvoval , t» ee po sciepib dežeine/a zborj knasteifa m ljubljanskega mnta skorsj ne ume vefi iibte-▼■ti. 8toriu pa cam je maog > v drugih »fir h Prva htvar je. priboriti e i -lovensze srednje šole. Pri t< m ta le v je v i ina cal ga atše srtdnješoleke pr le* rje : ep s-*jo naj slovenske u*ne Nv- Dr« pa *t»sr je skrbeti ca sposobne uči« moči. Zi b »goslovno fakultet» jih imiD', za pravca o v no j h je žs nekaj, za modr-»ai'jvno manjka skoraj As vie. Tu j« rabi iti si <> na »leto. Nadarjeni -toven«k d-jaki saj bi s« p ;sve*ali profesorski ksrijer. To je edina p>t, po kateri . ndcfflo d t e i a. S ovea*ki dijak sicer ree tel k o izba a, tu ii pr vatna d cantura je a« »venca nehvaležna in t;žka stvar, ker so manjka denarah sredstev. Sr>oTi,niam pa nato, da ot stoje državne tn d« ž fine stipendije. Z« dete i ne ustanove je bilo vedno prema.o pnmleev, težKo je bilo dob ti kom-patentov, kater a b te oddele. Kolikor je ineo riaoc. n> j b v ?a-»u, odkar obstoje in to je 7 let, utivsli Je trije. To je dejstvo, fci meče na nas celo slabo ltič. K »s je. da je Ui«vs4i pustiti varno riržtvno *Tuib > in ti Atifiirat, 'e m a* ve, ali to »ploh d »prinese kaj eada. V*sled tee* je teleti, da se p >d-por« cviaajo. Tod* tr ve morajo bt, b r • s v « 1 i k i b žrtev t e ne d o s e z a ■ obeners velikega cilja. Treba je gledati, da dob mo najprej uSnih mo5i za pravn > fakulteto, potem se ji vlada ob ugod- pa' amsatarnea polrtaju ne bt mogla d' Igo up?ratl. Irto vel a tud. za m >drosl«>vno fakulteto. dasi bo treba tu ve* časa in več dale. G.edat je treba, da se ustan ivi v Ljubi ani s državno p iHp>r<» velika knjižnica, rairoma ispcpiln: licealna z nakupom privatnih knj ž c in novejšh del. Todi \ osto peaje, kakoršno je b lo on > mesto?ga sveta fubljanscega ob pri.ikt dr. Trilierjevegs i reilogs, naj se ustanovi v Ljulljani velika lavna knj žiic»t ne pospešuje vseu^i iakega vprašana. Skrt>eti js za to, di Slovenci zntnnveno vei produ? ramo, da se spravi naši literatura iz prvih povojev. Izda anje znanstvenih anj'g bi marala podpirati država — v to je on b 1000 K »Slov. Matri« premalo — literarna druira in javn zastopi. 8lo- PO DLI8TEK. ii naj poiiljtjo svoja dsla tudi »Jugoeio-elovanski akademiji c v Zagrebu. To so naloge, ki stoje danes pred nam;, to so pota, ki vedejo do tlo ve neke univerze. Na na9 je, da njena ustanovitev puspeš:mo. V delu, sistematičnem delu, vidimo rešitev, delo nas dovede do cilja. Naša doižaost, predvsem doižaost slovenske inteligence in akademiSne madine je, dejensko povspeševsti rešitev slovenskega veeuč'Iiške^a vprašanja, doliaoet vsaiega po-eamčnika izmed nas je9 po svojih m ceh delati na to, da se odpravijo v najkrajšem ftasi vse ovire, ki t) raiitsv sahranjuje, d a ee ustvarijo vsi predpogoj', ki eo zanjo potrebni. 9tori vsak to dalftnost, potem nam nc bo dolgo čakati, da ss vzdigne v LI ubijani atša »Alma mater«. Prokletstvo. »t y<. nase; roaaa Biadaijcva ta dovriil L frevel M. O—A. »M Stjepan TvrdkovJĆ, po božji milosti«. Ne, ne, ne, tega ae moreš dovoliti, B g ! — »Mi Stjepan Dabiša, po božji milosti« — chy kako mrsko sveni ti, tudi tega ne dovcliš, o maj Beg ! Ne §mes ! Ne smei ! »Mi — Hr — vo — ja, po božji mi-1 »ti — — —« Ah? Zakaj naj ne bi ? Mi Hr.oja! Ali Ivani! Ali Vladko! Ab, je veilikail vojvoda, potegaivši s dlanjo preko tela, čemu je starte s gore te sanje moje trebd v svet ? Čemu je vsbudil v mojem srea to strupeno kačo? Ob tem used ne m vprašanju se je aa-istavd hitri tak Hrvojinih misli. Povcieae glave je stal vojvods, ko je vstopil v sobo «rub, bled, ali Čraolaa človek v črmi obleki .a s Črno kapo. Vedno je bodi) pnpogaeasga Dr. A Tresić PaviCić mi svojini TOlilCL V. Glasom doiiih nam p3roSil bi oss dr. Trcsč hotel staviti pred nalrg-?, tako težko, da b jej ne bi kos niti aajsjretneji in na-vibaneji diplomat. Mi nsj bi ne abcidirali, sii svojo taktiko naj bi revidirali tako, da bi Italijani mislili, ds smo odnehali od boja prot nj m. Nu, kdor posna naš položaj, sgre^ivai na rs v naših sodežeisaov i a šolo, v kateri so varsstli, ta poreče, da je taktična ideja jed • ništavno neizvedljiva. Dr. Trese nam kaže na dva cilje, ki sbeolutno izključujeta eden drusega : če bomo skušali dosezati jednege, ee moramo ceieogibno oddaljevati o«? dru-aefcfl. Će se hočemo vzdržati na teh vroSih tleh, moramo delat', moramo nastopati aktivno: agitstirično in orgsnizstorično na vseh poljih ; a če bimo delali tako, kako naj ob enem pred Italijani vsbujamo vides, da odstopamo od boja proti njim, ko s > ravno oni, proti katerim ss moramo (vsaj za seda ) borit', ako se hočemo ohraniti ! Tn stojimo pred alternativo, ki izkljuSa taktično idejo dra. Tresiča : ali ee nam je odločili aa kapitulacijo, ali ss boj ! Tretje poti ni vmes. Ako smo ee odločili sa prvi del nalrge, aa s^ojo aarodao ohranitev na t*j pocieiji, potem moramo snovati rsfna društva in zadruge, moramo spopolnievati avojo politično, sceijnlno in gospodarsko organisecijo, moramo n s-stopati na volitvah, se moramo aa ljudskem štetju energično priglašati kakor Slovenci itd. Sedaj pa nam povejte, ljudje božji, kako nsj bi mi to uredili, ds bi Italijani ne opaaili vsega tega, oziroma, kako naj bi mi vzdrževali videz, da smo odnehali od boje proti njim t ! < ; telesa, beti preti so mu vedao igrali s okrajki d< Ige brade. Na njegovem obraza niei n kdsr videl ne veselje, ne žalosti, ampak le neki trsjai nasmeh okolo ustnio, prihajajoči ia aaetrupljene duše in od preziranja vsega svets. Ta čraogled je gledal vedno ▼ tla; najprej je pogledoval človeka pod noge, potem še le v telo, a najkasneje v glavo. Oatrth oči se je tiiao bal. Ta človek, po pokoljenju Gtk is Smirne, se je imenoval IMavricij Katargoe in je bil pisar velikega vojvode Hrvoja, a v maogih stvareh tudi ajegov saupaik ia odpoelaaec. Hrvoja je 1 predobro poznaval ljudi. Zato ai je vsel sa pisarja Mavneija, e katerim se je bil eesna-n.l v Skadru na Bojani. Mavric j je b i zbral v evoji glavi prelepo obilje koristnih naukov in snanofrt, aii tudi mnogo rasno-vrstne vrtžje umetnosti. Jesikov je osel kolikor sv. Apostoli, ko eo sad njihovimi glavami ekakali plameseni jeziki; bil je v obče hiter, okreten, bistroviden ob vsaki priliki in aepriliki, a pri vsem tem je snal tudi molčati. Ni imel ni žive duše na etetu. B l je tujega pokoljenje, človek sa-se. Govorilo se je, da je bil nekdaj silen b gataš. Srdaj ni iakal drussgs, nego veekdanji kruh. Zato Dr. Tres e meni morda, da bi odnehali Carinska vojna med Avstro-Ogr-od boja le za neko gotovo dobo, morda do- , sko in Srbijo? tlej, dokler ne bi bilo doeeieno pomirjenje Dunajska »Neue Freie Psesse« ja sedaj med aami in Italijani, dokler ne bi atipnli* i zadovoljna. Hudo je bila prejemali naši dirali spravne pogodbe? i plomaoijo, dokler se jej je sdelo, da pre-Si more le kdo misliti, da bi bilo —; mij0 in blsgo postim nasproti sostdnji kra-ako bi odaehali od boja — možno sa dlje! |jevj„i< Sedaj, ko je Avstro Ogrska zaprla časa vzdržati moralo med našimi maeami, da BVOje meje srbskim prešičem, rogati živivi ia bi te mase hotele in mogle umeti tako odne-1 peratBiBi, sedaj js pa dunajski list zadovo-bovaaje v taktične svrhe ! Ls psr mesecev j-jen in aun?j3kft diplomacija je zopet po že-takega stanja bi zadošSalo, da bi mase izgu- 1 njeg0ve?a srCa To je ravno kruta u*oda bile veako orijentacijo in popolna demorali- ; avstrijske vnanje politike od nekdaj nasproti aaeija bi bila neizogibna na veej Črti. Maee 1 riovanskim državam, da »e ne more u i t dar imajo svojo jsdaostavno logiko: ta je moj odtegniti usidnim vplivom internpoijonainsga sovražnik ; in ker je sovražnik, se moram jidofsLva. Ko so ti vplivi slednjič pnzaali proti njemu boriti! Nikdar pa ne bodo mase ! aVBtro-ogrsko vlado, pa zagrešajo se grd« hi-imele taktike, po kateri naj bi opnetile boj, DavBtvo „ tem> da se delajo, kakor da se jim podrle evoje utrdbe, odložile orožje, aapuetile uhoga srbija smili in da jo žela rešiti iz hu-svoje pozicije a namenom, da — posneje enem poživljajo bolgarski listi trgoveke zbornice in korporacije, naj solidarno s Srbijo rapr.čno* gospodarsko vojno proti Avstro-Ograki. Ako tudi dopuSČamo možooat, da Avstro O^r-ka prisili v tem alu5aju Srbijo v o inehanje, ali ogromno izgubo, ki jo bo trpela s tem Avstrija na političnem svojem ugledu pred balkanskimi narod*, kar bo pozneje brerd^omno usodno delovalo tuii na razvoj našega eksporta na Balkan — te izgube gotovo ne odtehta eventuvelna »zmsga« naše države v sedanji carinski vojni, že davno ni uživala aaša država tam doli posebnih simpatij, ta vojna pa jim ubije zadnjo sled, ker sp je naša diplomacija vsikdar dajala voditi od antipatije do slovanskih narodov. Kolika slepota ! Mari hoče Avstro Ogrska izvažati svoje dati! Na sklepsnje sprave ne smemo hoditi. industrijske izdelke v Nemčijo, ali c»lo v z nikakimi zsvratnostmi! Tu mora jezik go- ' Germanijo, kjer imajo sami preobilo lastne v ori ti le to, kar je v misli in v srco. 8prava,' produkcije, da iščejo novih tržišč po vsem ki ne temelji ne jasnoeti in iskrenosti, je v, božjem Bvetu ? ! In kakor kruta ironija se resnici le cd «e ali one strani poekušsnn' zdi čioveku, ko vidi, kako ravno Anglija in prevara, ki je ne le nemoralna, ampak se pozneje pokaže tudi praktično neizvedljivo! Taka sprava ae donaša miru, ampak novih bojev. je služil svojega gospodarja kakor pes, ne da { bi na koga gledal, ali koga gladil. Njegovo srce ni iskalo odziva nikjer, duša ee mu je ! posušila. Radi teh vrlin ga je vzel Hrvoja. ' Ali ni ta človek noeil v sebi tudi pokvarjenosti ? Brg vedi ! — Poklica1 S' me, gospodar, ee je odzval Grk. — Da, Mavricij, je odgovoril vojvoda, še vedoo zamišljen. — Reci svojemu elugi svojo voljo, dn j jo izvrši. — Mavricij ! Svet se zbira tu, da si j iavoli novega kralja. — Vem. — Jas bi hotel poprej vedeti, kaj gc-spoda velikaši mislijo in snujejo, nego jih vprašam sam. -- ITmejem. Naj grem, naj poslušam, naj gledam, ali da ostanem nevidjen, aeopa-ien. Je-li tako ? — Da. — Dobro. Pojdnm. — Ti poznavaš ta svet, te ljudi. — Ob, je mahnil pisar s roko, kakor da sem jih ustvaril jat sam. — Torej, vei dovolj. Mislim, da ni pc- Nemčija silita tudi na Vztor, dočim Avstrija, ki more imeti jedino le na Balkanu obilo odjemalcev, nima druzega posla, nego d« hra s neuml i o strogostjo — zapravlja v e simpatije. trebno, da bi ti razlagal, kaj treba < b taki priliki poslušati in zapomniti si. — Z Bogom, gospodar, je odsekal Grk hladno, preveč trativa tu časa, govoreča prasne besede. — Kam hočeš, neumnež? — Nu tja med svet, da bom nevidjen gledal, neslišen poslušal. Kar je vredno vedeti, to znaš. Kedaj še te je izdalo Mavri-cjevo uho in oko ? ! Z Bogom ! — Dobro je. Z Bogom ! je odzdravil Hrvoja na kratko in pisar je odšel. Sedaj je stopil mogtčai vojvoda v kot, kjer so ležale drage z lesom obite biaage, ter je izvlekel debelo knjigo, vezano v svi-tlo rdečo kožo. Odprl je zvezek, rr.zgrnil knjigo, jo poBtavil pred se na mizo in zaklel, prek riža v ši se trikrat, moliti iz molitvenika obreda bogomilskega jutranjo molitev. Hrvoja je bil pataren s dušo in telesom in ni hotel veaj doeedaj za živo glavo odstopiti od bosaaske vere, kakor so jo imeaovali bogo-mili v Bosni. Vojvoda se je celo strogo držal vseh obredov in zapove4: svoje csrkve, ki jih ni nikdar zatajil, in tudi ne tedaj, ko ja veliki kralj Tvrd ko veprejel mesto boaan-ske rimsko vero. (Pride še.) Kriza na Ogrskem. Najvažneja vMt o t»j krizi je sedaj ta, da pr-r'e -koraj na Dunaj glavar koal c'je, grci Andražy. Prihod tega mrža na Donaj m smatra kakor enak, da se zapričao nova pogajanja. Ali ovajanja Košutova v eoem madat-'t b lietov ne vzbujajo mnogo nade, da bi pr.šlo res d } miru. Tega mnenja je menda tudi m'nietere^i predsednik baron Fe-jervarv ako e res da skuša isposlovati od cesarja dovoljenje za razpuščanje zbornice, ne da bi l> 1 obvezan razpiaati nove volitve ▼ roku, d 'ločenem po zakonu. Fejervarv se baje nadeja, da lož e u Kroti odpor kom titov in da bdi tudi voije koalicije poprej dajali govor.ti seboj. ako ne bo parlament. — Morda fco5e krona, predn > da to dovoljenje, še enkrat po*feu*iti a pogajanji. Drobne politične vesti. 100.000 naročnikov ima socialistični iiat »Vorwarts«, ki irhaja v Berolinu. Minulega leta jib je iaiel 88.000. Vrhbosanski kapitelj v Sarajevom je sklenil, se vse svečenstvo v B )ni upre v»aki tuji kongregaciji, ako ni v njihovih šolah učni jezik hrvatski. To je naperjeno največ prot nemškemu zavodu »usaiil en h sester« v Sarajevem. Petdesetletnica Draskovi-čeve smrti. V sredo je minulo 50 let, kar je umrl veliki ilirski patrijarh, gre f Janko DraškoviV ki je z Gijem, Vrazom in dru-Z m voditelji ilirskega gibanja zagovarjal misel jugoslovanske vcajemnosti in zagovarjal načelo, da od Triglava do Balkana biva je-dea jedinstveni naroi. Parlamentarne volitve na A n g l e ž k e m. Do srede zvečer j« bilo .izvoljenih 316 liberalcev, 135 unijonietov, 81 Ircev in 39 zastopnikov delavcev. Liberalci so dobili 159, delavci 32, uaijonrsti 10 mandatov. Acgležka zbornici ima 670 poslancev. V soboti bodo volitve končane. Kitajska vojna mornarica. Ki(ai«ka namerava, kakor poročajo iz Pe kioga. prec snovati svojo voino mornar.co. V to ssrto da pride v Peking poseben visok r-iatajK jsp nske vojne mornaric?. N a d S k o f Stadler in a o h a -na • <1 n n c i. Neiavno je bil sarajevski nad-šk- Jr. Stadler obsojen v globo oOO kron, ker je dal krstiti nekega muhamedanca, valed 'aaar je metalo inati mohamedano. veliko Triaika in goriška trgovska in •krtna sborniea. Voditelj ministeretva je potrdil izvo.itev T vena Antona D e m e t r i o predsednikom in Cezarja C o m b i podpredsednikom tržaške trgovske in obrtne zbornice za leto 1906 Istotako izvolitev Josipa P a t e r n o \I i - j a predsednikom in Josipn Venutti-jn podpredsednikom goriike trgovske in obrtne abornioe za leto 1906. Is slovensko žurnalistike — Korak — nazaj ! Neki slovenski rodoljubni duhovnik na Spodnjem Štajerskem nam pide : Z novim letom -te je eloveneko covinstvo precej pomnoiilo in spopolnilo. Stari listi skušajo spopo^njevati se, da bodo mogli čim vspešneje zadoščati svojim mnogostranskim nalogom. In dobili smo tudi par novih lietov političnih in drugih. (Jgoden znak je, da se je zečela v Slovencih precej ugodno razvijati tudi strokovna publicistika, da se moože i isti, posvečeni specijalnim gospodarskim, obrtnim in trgovskim strok* ra. Rojaka, ki se zaveda da mora biti naš napredek vsestranski, ako hočemo v resnici napredovati, ako si hočemo ustvari i zanesljive pogoje ca svoj rasnoj in napredek ter si zavarovati z vsemi jezovi svojo ekzistenco in bodočnost — vsakega zavednega torej more le veseliti g)ri označeni pojav v nadi žurnalistiku Tudi pri d as na južnem Štajarskem moremo rabeležiti od novega leta sem precejšen napredek, ki je izlasti v tem, da naša dva glavna lieta celjska »Domovina« in mari bor eki »Slov. gospodar« služeča s c jr v aka •veji ttruji, ali vendar oba alovenski stvari — trajno spopolnjujeia. Toda poleg tega razveseljivega stremljenja v napredni smeri, smo napravili mi južno etajerski Slovenci z novim letom tudi izdaten korak — nazaj ! Na eni strani na-sega žurna lietičnega zastopstva, kjsr je bilo poprej živo pisano življenjr, je novega leia sem pravi — nič. Žal, da je ttko, ali raamere, kakor so nam jih tekom čaaov ustvarili nam sovražne sile, eo že take, da je neobhodno potrebno listi, pisanega na nemškem jeziku v obrambo slovenske pravice ; slovenskih narodnih, knl-tureinih in gospodarskih interesov. In imeli smo takov ltat — do novega letn. Sedaj ga nimamo več. To je naš korak — »Su isteierisehe Presse« je isborno vršila avojo nalogo, Bila je r e a slovenski razburjenje. S .'daj porcčjjo ie Sarajeva, da j 1 i a t v nemškem jezika. Prinašala je kc-je dr. Stadler te do- kratil zopet dva druga ' renit h člankov, pisanih a zanosom in ognjem mohamedaoca, vsled česar razburjenost Še na- ^ v smislu našega narodnega programa. Iela&ti t račča. Nariškcf da dobiva p sma , v katerih pa smo s pravo alastjo čitali nje dopise iz ■»e mu preti e smrtjo. : razn h krajev in nje polemična notice : vča P a p e ž e v a i n t e r n u n c i j a t u rn »h polne jeze nad ljutimi krivic imi kijih v To kij u- Iz K ma jivljaio, da izide v trpimo ; včasih zopet izborne po avojem pe-Kratkem papežev brave, ki us*anovlja apo rečem aarkazrnu, ki je sovražnikove laži in' atotsKo nune jaturo na Japotskem. stav lajo tuli v zvezo z ve*t;o. da vajo a-nerišse Zlrožene države prodati Ja- j _ pred DOvim letom je doznal svet, da j ponsk- Filipine, na kater h je 5 katoliških | ,Qu isteirisehe Presse« preneha izhajati in ^da oo mesto nje izhajala »Su o ite r iehi-che Volitve za zagrebški me 8timmem< _ v povečam in pomnožen, stn . za sto p ae bedo vri.le v kratkem. tbHki Te VMti amo m Po na ia nžene so že volilne liste._; b1ovu 8nio ^li, da novi list razš ri svoj de o- krog, po dejstva, da ho dedič po »Šudsteiriscbe Presse •, smo bili pa uverjen?, da prevsame po svoji prednici tndi politično smer in — ton. Lut) se vidimo prevarjei«. Ta S:a j klevete dovajal ad abeurdum. namera- To je bilo res (fiseno življenje. A sedaj j Domača vesti. Imenovanje v šolski stroki. Dr. Janko Beijak, glavni u*iteli n« mcšfteai učiteljišča v Mariboru, je itrenovan učiteljem na »$ii loaterreichi^che Stimmenn« niso narodno II. drzivni g oonat ji. 1 > »nedaj je bil okrajni Glas io S.ovencev. Izginili so] koreniti filnnki i)ik nadurnik v Mariboru. j za aloveniko pravo, izginili so dopisi, ki so Imenovanja v politični stroki. C. k. dhali pravo slovensko rodoljubje, izginile so nameetoišk: t in k Artur bar n Sch mi d- vojevite polemične notes proti beenenju Z a b i e r o v v Volovekem je imenovan vo li- sovražnikov. »Suisteir sebe Presse« registrira teljem taaožajega okrrjaega glavarstva; ta- — suho reg strira — dogodke iz slovenskegn n § n j i okraj o: kr misar dr. V o 1 b e n k vit. življenjn istotako hladnokrvno, kakor iz Wmt4i*>igfu ie pozvan v ministarstvo netra- nemškega. Vsa je brez mozga, brez krvi, njih stvar . Okrajni vidi konrear Pavel o- brez i vljenja, grozna auša, ki utegne uga-s e t t i e v Puli je p-emeščen na Vo jati kakim hermafroditom, kakor ai jih želi lovsko. : avstrijska vlada v slovenskih kri-Novoimenovani goriški nadškof 4r. jih — pri Neme h je todiugače: oni smejo Sede j se je rodil let« 1857 v Cerknem na že tudi narodno ekset dirati ! — Ali za živa Pr morakem in je bil posrečen v duhovnika narodna slovenska arca ni ta Žurnalistika — letn 1*77. Leta 1878. je bil poe an v više limonada. Pa saj to niti 'imonada ni : to je dnboveko itobraževa ;čče pri ar. Avguštinu — voda ! Mi pa štajerski Slovenci potrebu oa Dunaj, kjer je bil leta 1882 promoviran jomo krvi v svojih žilah, ako se hočemo loktorjem bogoslovja ter po smrti pokojnega obraniti. Šte'ina Kočijuač ča nastavljen kakor prote- Takov list more ugajati le onim krogom, m>r starozekonskih ved v goriškem central- ki bi po vaej sili hoteli imeti »aarodni mir«, nem semenišču. I>*ta 1889. je bil imenovan Kakor da bi bil nnrodni mir za dvornega kapelana m za učnegi vodjo bo- možen narodne goeiovalb ved pri av, Avguštinu na Dunaju. A kednj in kje, kjer Xn žeho kardinala Misije se je dr. F. Ssdej narodno gospolovalen in narodno-potlačen povm 1 v G >r co kakor kanonik m stolni nnrod, je še piiilo brez boja do narodne župnik. Dr. Sed*j je luii člea goriškega de- pravičnoeti. Kdor res hoče, da pride ked>-j že nega sbora. O ilikoval ee je tudi kakor pi- do pravega narodnega miru, mora sedaj atelj in je izboren glnnbenik. bo te ti boj ! ! A kdor tega bojn noče, kdor pravičnoati. ai stoj itn nasproti odteea Slovencem bojevna sredstva, ta jim ne želi blagoslova narodnega miru, ampak — narodne smrti. Mir, mir ! Vedno nam govore o »miru« ! Novi »naš« list bo imel gotovo mir pred nemškimi srditeži, saj ga n;msjo radi česa napadati . . . Radi verskih ali cerkvenih vprašanj utegne priti žnjimi v knko navskrižje, radi narodnih stari pa gotovo ne bo trpel preganjanja, dekler bo tak, kakoršen je sedaj. X — Y. Pogreb kanonika Karabafća. Opozarja se nes, da sta se pogreba udeležil tudi finančni svetnik P. B a r i c e v i d in duhovnik v p. I. G o ra i 1 š a k, katera je naš poročevalec precrl. Za »Narodni dome v Tržiča. Odbor društva »Narodni dom« t Tržiču (na Gorenjskem) razpošilja po vgeh slovenskih pokrajinah redoljubnim srcem te-le pozive: Vaše blagorodje ! Težak je boj, ki ga bijemo tržiški S o venci pro;i nasilnim tujcem. Narodna zavest Nemcev in stremljenje tsr smotri tržiškega Nemscva, da bi si poleg nadvlade pridobili tudi v vsakem obziru gospodarskih koristi, ako ne zakonitim, pa nasilnim potom — vse to je žs davno prej obstajalo, pred no se je začela sretlikati v TtŽiču luč slivemke m sli. Napočil je dan preporoda, to je bil dan, ko so trž ški Nemci imenovali šestorico za Tržič malenkostno ali prav nič zaslužnih mnž častnimi členi tržiške občine; s katerih pomočjo nameravajo obdržati občinske vajeti v rokah. Preporod se pa zamore izvršiti s tem, da se vcepi, oziroma vzbudi v Trž.čanih narodni ponos, kar je mogoče doseči z izobraževanjem in narodn mi priredbami. V to svrho potrebnih predpogojev v Tiiču manjka. V trž.ški šili je sloveašSina pastorka, slovenska društva v Trž ča pa svojih nalog ne morejo izvrševati, ker jim nedoataja pripravnih prostorov. V Tižču n mamo niti en« gi lokala, k;er bi nsogli imeti Slovenci predavanja, zabavne večere in druge enake omiko in naobrazbo povspešu-joče priredbe, Sokol pogreša telovadnice. Tržiški Nemci, v kater:h rokah je kapital, imajo shajališča v svojih privatnih pro štorih in ne store ničeear. kar bi povopeše-valo občno naaorezbo. In tako ni čuda, da vidi 1 ud-jtvo le nerašzi kapital, temu se klanja in etjri vsa, kar kapital zahteva. Da se vsemu temu odprmore, sklenili smo, postaviti si svoj > domačijo: »Narodni dom« v Tržiču. V zavesti, da TrŽiČani sani v dogled-nem času ne moremo spraviti skupaj za* dostne glavnice, obrača se podpisani odbor na Vnše blagorodje, da nam priskočite v pomoč in n*B podpirate v našem narodnem delovanju. Usojamo si priložiti pristopni list, ki ga izvolite izpolniti, podpisati in nam vrniti, na kar Vam doposljemo deležno knjižico in čeke c. kr. poštne hraniln ce. Nemška samopašnost sili, počasi ticer, a intenzivno na vseh mejah v slovenske dtžele. Predvsem je v nevarnosti Tržič, ta najlepši in največji trg na Kranjskem, ki je po velikanski v«čini slovenski, v katerem pa je nemški kapital cadobil tako premoč, da se je res bati. da Tržič zatone v morju nrmške nasilnosti. Želeti bi bilo, da se zavzame za slovenski Tržič vsa Slovenija. Hitite torej na pomoč ! 30-let n i ca akad. tehn. drnštva »Triglav«. Vabila aa slavnost so rezprs ana. Prijitilji in somišljsniki društva naj b'ago-ho'no oproste, ako pomotoma niso dob li vabila in naj ss z natančnim oadovom obrnejo do društva »T^glav« v Gradca, H^nrich-strasse št. 8 /I L Nalalje oposariamo še enkrat vae onet ki se hočejo ulelež ti ko-merza, da to javijo v najkrajšem času g. dru. Janku S rnecu, zdravniku v Celju. Iz Lokvo pri Sežani. V sredi vasi Lokev stoji močan Btolp »Tabor« po imenu Starodavni »Tabor« ie bil z:dan v 1. 1485, ter nas spominja na žalostne čase, ki so ji b preživljali n*š< pradedje, ko so se morali boiiti iz svojih trdnjav proti krvoločnim Turkom, osiromn Benečanom, ki so jim po-ž gali hiše eozdove in polja. Neštetih solza je bilo prelitih med tem močnim zidovjem. Nešteta srca so gorela vroče ljubezni do svojcev, domovine in rodnega jež ka. I a ta drt-ga svetinja naj bi padla v poeabnort, kakor je cešteto druzih s >ominov ? ! V tem »Taboru« so se zbrali nedavno temu mladi nasledniki pradedov. Vgtvarili so si svo e bralno in pevako društvo, ki s> mu nadeli staro ča^tito ime »Tabor«. Društvo, ki staje po svojem rojst7u 6 mesecev, preskrbuje svojih 66 članov in Členic z mnogovrstnim čtivom tej jih poučuje v petju pod spratoim vodstvom g. Alojzija Hreščska ki mu je R. Starec kakor desna roka vedno v pomoč Tako žrtvujeta vrla moža našemu »Taboru« veliko večerov. Iz stare razpadle sobe si ie napravilo društvo krasno dvorano, ki jo diči mojater-sko iedelan oder po neutrudni požrtvoval-! nosti društvenega tajnika, g. Ivana Franko, viča, ki mu bodi~ ierečena najiskreocjša zahvala. Bog dal, da se mladi zbor pokaže | vrednega stati za prekrasno zaveso, ki jo je uprav umetno izdelala društvena knjižaiča-rica Marica Lantieri jeva v družbi g:np* Svetke Frankovič, gospic Franč š ce Bn ter Marije Umek. Vsem imenovaum iek»etije 1 vse delo posebno čast ter kaže javno hvalo, ki so jo v resnici zaslužili. Dne 17. svečana t. 1. ee prvič dvigne slovesno eavesa ter pokaže prvi poskus in nastop drnštvenikov v petju in na polju Talije. Zatorej poletimo dne 17. svečana t. 1. zvečer vsi v L kav, da si ogledamo stari »Tabor« tsr domačo pristno lokavsko umetnost, ki pa kljub brezplačnim umettrkom in umetnicam provzroča društvu ogromn h stroškov. TJpamo, da nam par veselic pripomore, da si oskrbimo prepotrebno druš-.veno knjižnico, da si bodo mogli členi b strili uma tudi drma, na ognjišču, ter zabavati svojce s prijetnim čtivom. Slovani, ne prezrite teh vrstic ? Vsak« gar, ki to čita, hočem prepričati, da ima dober spomin. Hm! Lepa stv&r spomin — kaj ? Ali, žal, čujem nekatere, ki ee pri-t žujejo, da jih spom n zapušča. Seveda, ko ga ne vadijo! No, res je, da eo »kamree« ontga revnega poslopjh, ki ga je stvarnik posadil na vrat vsakemu pametnemu človeku — nespametni so sploh prepametni, da bi ^a nosili na vratu — že tako polne in preohl«-žene, da človek ne zna, kam z no?im gradivom? Ali, hvala Bogu, tu velja, kar o ž lodcu, da • namreč vsprejema rad še kuj čree mero. 15 s s umeje : če je kaj prav finega. Ravno tako lahko razširimo tudi svoj kratki spominček, nude mu kaj l;ču'gđ. G tuvo, sedaj je vprtšanje, kaj je prav sca prav vse lično ? E , maraikej je lično in »luštnu« na nt š zemlji, ampak eno preseda vendar vse ličnosti in belote — pardon: lepote. Naj vem povem ? Nu, pa boli, saj vas imam rad! Poslušajte in strmite! Jej-hats, jej, >fcako je Ju?tn blu«. Vbo, česar ei je kdaj moje srce poželelo, vae sem m £ 1 »oni« večer nakopičeno v vseh kotih in krajih. Oa se ne mot m, o lo je 25. svečana ranjkega leta. Kako čudno mi je pri srcu. ko se spominjam tega! Aha, ste-li čuli, rekel sem >ko se spominjam«, torej im^ni vendar spomin. Preljube moje prijateljice in prijatelji : ruko na srca, kdor ga še ima na levi strani, in nikarti ne tajite, da imat« spomin, kajti, kdor je bil z menoj na »onta« večeru, — in bilo je na tisoče duš, šs lepiš h in belejših od moje, ki je črna kakor grb — ta goto v o ne zabi več. »Muzka, ples in »čečice«, pa kako lustkane šb!« Tu si nfcšal gc spic, kakoršnih zna slikati Ie naj-bujne a fantazija, pisane in bele, d< bre pa hude tudi, posebno za mladen.Ška rahločutni; in pristopna srsa. Vsega tega je nudil laniski av. C ril in Metodijev narodni ples tržaške m adine ! In to je bilo lani ; kaj pa bo letos še le, ko smo leto starejši in ko nss je toliko več in smo izšolani cd lanjskega vspeha in ker nismo še vspehani od predolgega puBta kbkor lani, in ko bo lepše vreme nego lani. Jej, to bo fletkano, pa fdja ! Ali z bava in veselje sta daia človeku, da si okrepča dušo in da VBaj začtsno po-aabiia na nuve in krivice, ki mu grenijo vsakdanje ž vljenje. Vendar pa je v ozadju druga višja in glavna ideja, ki nas združi na večer 11. Bveč&na: ta id*ja mora pr»H-niti vsakega narodno probu;»n gt Sobana. Ta večer hočemo priskočiti n* pom< č nadr zatirani d«ci ii jej pomoči za korak naprej. Nočemo nikakor zapeti ono Btaro, a vedao novo Žalo*tinko o ravnanju tis^e brezsrčna in krivične vlade nasproti naši bedni deci; saj emo dovolj pou?eai. Ne, ta večer hoč mo pozabiti na §t*ro bedo in kar odločno položimo po svojih močeh na ž tven k družbe sv. Cirila in M*todija svoj prispevek k skupnemu in le tedaj izdatnemu darovanju To je edina druibs, ki j« prevzsla sila teiko nalogo, da brani ia nam ohranja nsio lečo proti si lovi ti sa navalom, ki naa pri ti--sajo od vat h strsni. Urno ee sberisao v kolo: večer bo ■aa ! Čem več naa bo, ki ae vrt aao, tim lepii bo vapeb. Na svidenje, mladina v spremstvu svojcev ns veselem skupnem delu za mlajii rod! Ca?a naa Ciril Metod. T« Bi reklama, ta Je kri! Pa čvrsta, lepa, mlada kri! Plesno dejanje, ki bo aa dnevnem redu . tabruvarja — po noči. 8astoii is 7-ih delov. I. del. Nekaj reklo v modri glavi : »Prvega se ples ns pravi !c K.o go^pe so zbrane bile V eeji, tak eo govorile: »Draga mojsy misli le Kaj na prv' ga pravi se. — M očki vsi so potegnili Kar so v mescu ceslužili ; In to ved, da ko imajo, Radi dnar od sebe dajo ; Torej bo nsjveft denarja Ravno prvega februarja« ! Bog jim daj, da napolnile Kaso bi — kot eo skleaile. II. del. »Najlepši cvet narave vse Prsnez sa je gosj A. dekle, Ki jej za rod gori sreč«. Torej prvega februarja — Tudi če ne bo »brjarja« — Se viš.l bo velik ples, Ki bo letos lep zaree. Prired'- ga naše dame — Treba je sa to reklame ? Menda ne, ker vseka dama Je ob enem ie reklame ; X na pomislit' samo je, Kaj jih k temu gnalo je : Prav gotovo le sicč, Ki za rod jim vneto je, I a za nežno nam mladino, Ki podpie naj domovino, Ko na lastne stopi noge. H čei lepče še naloge ? (Ni ie konec). $o4IŠ£e deželne hrambe je s 1. t. m. zopet premeščeno iz Trsta v Ljubljeno. Jugoslovanska soc. dem. strna km priredi v soboto dne 27. t. m. cb 8. uri zvečer 7 veliki dvorani delavskega dtma, ulica H »rejal<*ev bankovcev stavil v promet ponarejene 20-kron^ke bankovce avBtro-ogrs ie ianke. Ni izključeoo, da so ti bankovci prišli v promet tudi v Avstr jo. Zagrebški tamburaši so priredili e:-acči v eokoUki dvorsni jako saaimiv kon-srt ki je b i sredaje obiskovan. Njih repertoar je jako bogat posebno ns slovanskih komad.h. S evr jim izbornim sviranjem so uprav elcatnz rali občinstvo, katero je proisvajanju amo pl fckulo. Želeti bi bilo, da bi imeli pr l.ko, da jih še ve^arat slišimo. Clrkas £avatta ni mogel rndi burje CftnrediU svoje pr\e predstave do sinoči. A načenja pred-tava se je sponesla uprav is-vrstao, kajti občinstva je prihitelo na to predstavo ogromao število. S cer je bil pa tudi piogr-m prede'ave jako saaimiv in za-bavea. Djaes zvečer ob 8. ur. zopet predstava. Po pasje. Ožbolt C. se je bil eprl s ioeipom G. Na prej sta si vse prerekla, a potem sta se začela nabijati. K.o je Ožbolt videl, da ne more Josipu z roknmi do ži--ega, ga je zgrabil za levo ubo ae zobmi ia mu je je skoraj odtrgal. S učajno je to videl nea občinski redsr in je Ožbo ta aretoval rer ga od vedel na pol cijo, kjer eo ga zaeli- vseli stvsr aa zapisaik, ter ga potem izpustili. Pretep. Ana L. in Martin F. ae imata - tr prtcej rada, a izkazujeta si to ljubezen na poeeben način. Včeraj predpoludse sta e ekaaovala to ljubezen v ul ci del Toro: pretepala ata eden drusega s pestmi po glavi, po hrbtu in koder je psdlo. Okolo njiju se je bila nabrala gruda ljudi, a mej ljudmi je bil tudi en redar, ki je etoril konec temu Ijubesenekemu prisoru s tem, ds je oba zaljubljenca aretoval in tiral na poli-eijo, kjer sta bila saslišana in potem ispu šSens. Treba tudi povedati, da Ana L. in Mnrtin F. stanujeta in živite skupaj. gtltlir im vranso. Danes: Poli kar p. škof in mučenec; 8vevlad ; Du&ma — Jutri: Ivan Zlatoust; 8elimir; £lavoja. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne +1* Celsius. — Vreme včeraj: lepo. Društvene vesti in zabave. »Drsastlšio drnštvo« naznanja vsam p. n. igralcem v igri »Lagijcnarj1«, da bo glavna vaja za nedeljsko pradstavo dane* ob 8. uri a večer. Opozarjano slavno ebčlastva, da se čim mužno hitro preekrbi s vstopnicami oai-roma sedež za nedeljeko predstavo »Legijo-aarjev«, ker je že eedaj veliko povpraševanje po ecdtž h. Igra ee pr.čae ob 7. in pol sve-čer in ne ob 4. in pol, kakor je bilo po pc-moti objavljeno aa plakatih. Akad. tekn. traitva »Triglav« bo im'lo v soboto, dne 27. t. m. v svoj h prostorih ob 8. uri s v« Čer V. obč. red. sbor s običajnim spori dom. Zabavni adsek »Sokola« vabi v je svoje čleae in prijatelje društva na redae plesne vsje, ki bodo jutri v soboto pod vodstvom g. pr« f. Umeka v društvenih prostorih. Za četek ob 9. uri avečer. Na tej vaji es bo uSil med drugim tudi narodni ples »Slovan«, ki se ga bo pleealo na veliki S jkoUki msakt-radi dna 27. f\>br. t. 1. Ob enem se naana-nje, da bodo na pleeaib vaiab in na plesnsm venčku, ki se bo vriil die 3. f^br. t, 1. v društven h proetorib, evirsli hrvatski tamburaši is Zagreba. Pevaka drnštvo »Slavec« priredi v nedeljo, dne 4. f^bruvarja 1906. »Slavčevo masksrado« v veliki dvoraai hotela »Union« v Ljubljani: Z čttek ob polu 8. uri svečar. TriaSkf delavski sindikat priredi v eoboto dne 27. t. m. v dvorani reetavraata »Lana d' oro« svoj draštvaai ples. Začetek ob 9. uri avečer. »KeaaiBM dmštvo« v Kojann priredi v nedeljo dne 28. t. m. d tink. Sedeti 20 stoti nk ; k pleeu moški 40 stot nk. ženske 20 stotink. »Piri istarski Sokol« t Pnli priredi dne 1. februvarja »Veliki Slavenski ples« v tamošnjem gledališču. S/irala bo glasba vojne mornarice. — Začetek ob 8. ia pol uri zvečer. Prvo vojaško veteransko drnštvo za Trst ll okolleo ie sklenilo na svojem obfinem zboru dns 30. julija 1. 1., da oveko-veči aa lepi marmorni plošči spomin v bitki padlih vojakov, ki eo bili doma v Trstu ali njega okolici. Vse predpriprave so toliko arp"edova?e, da se imeaovana plošča odkrije ie 18. av-gu§te t. 1. Glesbeao In dnaitlčio drnštvo t Volovske« priredi v nedeljo dne 26. jaou-varja v dvoraai »Narodnega doms« koncert s gledališko predstsvo in pleeom. Začetek ob 8. in pol uri sv« čer. — Na koncertu in k pleeu bo evirela vojaška godba s R k . danes sestali členi odseka štirih: dr. Der-schatta, dr. Grose, dr. Lueger in dr. Baera-reither. Po dovršeni konferenci je bil izdan naetopai komuaibč: Poel. dr. Derschatta je obširno pojasail dogodke zadnjega časa. Pojasnilo je bilo veprejeto na znanje s zadoščenjem, da ja pravo etaaje stvari bistveno dru-gačao, kakor se je motalo smatrati po sporočilih, došli h v javnost. Odsek je sklsnil sklicati sa ponedeljek ob 3. uri popoludne isvrševalni odbor nemških etraak, ter tudi temu pojssaiti vso stvar. ftrof Andrassj. BUDIMPEŠTA 25. (Ogrski kor. biro). Grof Julij Aadra sy je danes ob 5. uri popoludne odpotoval na Dnn«j. Ministri t avdijencl. BUDIMPEŠTA 25. »Ogrski biro« po roča z Dunaja : Ministeraki predsednik baron F jervai y ee je podal ob 1. uri popolu-dae v cesarsko palačo, kjer so ee v istem času cbrali tudi skupni ministri in minister ski predsednik baron Gautecti. Ob 1. uri je csear veprejel ministre v posebni avdi-jaaci. Nova člena francoske akademije. PARIZ 25. Poslanec Rib t in pisatelj Maurice Berree sta bila izvoljenn členoma francoske akademije. Parlamentarne volitve na Angleikem. LONDON 25. Do danes opoludne je biio izvoljenih : 325 liberalcev, 39 členov delavske atrsnke, 81 Dscijooal stov (I cev) in 137 uaijonistov. Liberalci so dobili 165 SMadatov. Vnrečansko vprašanje. PARIZ 25. Vojvoda Almodovsr ja izjavil speeij* lnenau dopisn ku »Matina«, ds se je posvetovanje o utih> tapljanju orož.a izvršilo mirno. Splošna želja je, da se poepeš delovanje konference. Danes se sestanejo členi kotfarenca na neofici.elno posvetovanje, da pričao razpravljati o vprašanju o davkih. Zastopnik Rus je, grof Caesini, je izjavil, da traja še vedno dobro raspoloženje, ki se je pokssalo ob otvoritvi konference, vendar ■ treba povdarjati, da se je ko'ferenca doslc; bavila le s manj važn mi vpraš »nji. f Kardinal Ooossens. BRUSELJ 25. V minoli noči je umrl kardinal Gooasene, nadškif v Mehlinu in primas Belgije. Potr68 AVELL1NO 25. Danes ob 5. uri 10 miant je biio čuti tukaj lahek potreh oseS ki 'naa-o voMno pravicn. Ta rok je pa prekratek. zbto je car utazal, d * s»» t* r k o ds'ifli do 18 fe^ruvsra. IRKUTSK 25 (P^trogr. brz. agent) M sto Zna so bh zasedli revoluc ions' c«. Tjakaj odpo«lsni oddelek č-t je ssjel glava kr vos, ist-z mši prnve vod'teje, katerim s je posrečilo ubežati. Vojaki s> napravili zo pet, red. —._ —kredita? akcije K 675 - — 677.-- IHtavne Selecci«" ~ 665.— «68 —- i«oir.> I K 120.— 122 — Lloydove akcije K 77 780.— Srečke: Tisa K 331.75—335.75, Kredit K- 496.— do 483 —, Bodenkredit 1830 K 302. 310 —- Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 147.— do 149.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni doig v papirju 101.05 101.0-» „ „ srebru 10«.05 101.05 Avstrijska renta v zlatu 117.90 — „ „ v kronah 100.10 100.15 Avatr. investicijska renta 3l/,#/o 91.45 91.50 Ogrska renta v zlatu 1H.30 114.40 kronah 4»', 96.15 96.25 " : 3VS S6-7° 8ti-90 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije 674.75 674.7ft London, 10 litr. 240.45 240.52»; 10O državnih mark U7.421117.42 20 mark .< -23 50 23.50 20 frankov 19.12 KfO ital. lir J5.J » 65 Cesarski cekini U-30 1130 Parižka In londonska borza. P a r i z, (Skl^p. — irancozka renta 98 80, italijanska renta 101.80 Španski ezterieur 911»2, a en* otomanske banke 610.-. Menjice na London 251.40. f »rim. Avrtrijaa* drS»«e —^mbsrdl ---«—" " rana tnr3'. a f ia r 92 n7. a'strtiaka 99 65 o^rsz* 4*,, r—» 1*5 75, Llnimbn 434 — ar«.*/1 142 50 uui k- bsuki. 14 35, miH^as * ooauiB akeJj« 730 — Tinto 16' 4 Mlačna ju on noj. ^dkitpi KoaaouJii^ ^ 8i).,4/16, Lombardi 30.'/., »'ebro l>—, ipaa»k -enu 91 > -ijanska r«« 104trtal dnk?-. 33/r Jnnaju 24.35. Stalna. Ti • 2n<* uuOOliK 25 januvarja^ B n dim p e i t a. PSenioa c„ a >rii & 17.08 i: K 17.10, rž za april K. 13.9H do 13 98, <>ves za april od K H H4 do 14 86 kornz^ za maj K 13.90 do K 13.94. tJ-f una. puuuui e in povpraSevuni*4 srednje, tendenca mirna — Prodaja 16.000 meterakih slo ov, slabo vzlržano. Koruza mirneje. — Druga žita vzdr-žaco. — V reme : sneg.' '1 Havre. (Stlep) Kava Santo« good average za tekoči mesec 43—, za marec 48—. Slabotno. j . Kav* Kit. «r bo.-1.^ dnheve. Stalno, nespremenjeno, za 5 st viS^e. — Prodaja: 5000 vreč. * : ; (Sledi na IV. strani.) Gospodarsko. Knllkn je Francija pridelala vlaa ? L*ta 1905. ae je ns Franeoekam nrdJ-lnlo 56 666.104 hektolitrov vina to je 9,350 463 hektolitrov manje nego lete 1904. Nt A t r-ekem se je leta 1905 pridelalo 7,740.353 hekto'i»rov. Lsterljake itevilke izžrebane dne 24 t. m.: Praga 31 56 22 62 14 Lvov 2 21 24 33 65 Brzojavno vesti. l*4IJeiee pri eeearjn. DUNAJ 25. Na dsnnfoj b sploftn h ev-dijencah sta bila vaprejeta : predeednik po-slsnske sborniee grof Vettar In ban hrvatski grof P»jaJ»v c. Kaafrreaea nemških strank. DUNAJ 25. V stanovanju jošI. dra. Gro asa so ee na ie objavljeno posvetovanje VeseliČIli odsek „Tržaškega podpornega in bralnega v Trstu uljudno vabi vse društvenike in druge rodoljube na obilno udeležbo- plesnega venčka, ki ga priredi dne 27. t. m. v dvorani »Trgovskega izobraževalnega društva c ulica S. Francesco st. 2, I. Pričetek ob 9. uri zvečer in traja do 3. ure zjutraj. Vstopnina za moške 80 stot. in za ženske 40 stot. Dostojnim maskam je vstop dovoljen, vendar so iste podvržene kontroli nadzorništva. Veselični odnek ">l»i ejem/tjO se vsakovrstna dela In |»o ===== t"»*ehnih načrtih. 1 — mm- iiascmvaD csoii ompiacno m &nifl> Tovaroa pohištva = RflFflELMTflLIfl = Velikansko skladišče in razstava po:iišiva tn tapetari] ===== TRST ===== ulica Malcanton štev. i po melo nlakib cenah. Vi*« •oMtl* 4a> 25. jannvarja Trta«1 »c« t>- r k.. Supoieoiu a 1J-.13—IV 10 togi« & - dn —, London kratek termin E 240 55 -J40 75 lJt. ^ 65---r, 7f> Italija K 9o od— »i 65— »t »iijBntf1 b»> »ovu & - . —-—. A-in >_. iW — Stalno — K *. B it r- > '.» rr* tJr» HM, ^O- 4'.' « vi mnnvnr < lt>..Vi. ta m^rer 1»>.7<_». za april t»>f>, i iuu. 17 1«». Mirno Vreme: lep 151:. mHT^C-jLIl'j tf !■ OB 9f H » TT1 h u r g Iti nO. 0 tebr m T* 17- -, zm juo H a r i • t«.,. 1 tekott mr-februvar 1«».—. tj» marer.-aj ri) *> — i irm>) -- T.. t»-fr>r var tnsrec ap il !'4 IO. u mnw |Hf »j "JJ (:4tal30 » • ' J ■nrr M' • fH.ru var 'i >>j, ■ »» marec-april H! 1» z* autiM-jonij 3t.3j •airAo — r* TI k r r er nI — TI tetMUVftr »11.75 6- marec-april ♦ii — /*, a« »uiirnoi — '• . ^ rr- - i l. - u fiebr. za m«rec-april 4*». — ra •» a -argust 40.— m!.ic >•». — Mladic r auro rr i i t ,—50.'., ,mirno', r» t»*o<*- ■ J 4 1 „ ca febr. -J* ! 4 inarec-junij 24 1 za mai-avpU"*T 25. V«. Mimo* r* * 56.--5(8.50 j v I«-b»»- sneg. GLAS. j---—----— V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund . (praj Jeni) Biica Mm 24 (pritličje) djkja novo in rabljeno pohištvo po konkireninih cenah v najem. ^ZZZ Hočete se prepričati? Obiščite velika skladišča JKariJe vdove Salarini I ul. Poste Nuove 5 J|s .A 11« Cittd di Lomlra ! Ponte detla Fabra 2 (vogal Torrente). ; j • Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, dečke, j kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi in j raznih p i leto to v. Obleke za d »m in delo. Delavske. ; obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni , angeški). SpsolJalitetA blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi. točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Vosek £xelsior h za svet I iti parkete Kremo Exe!sior za čevije vr ste ju že poskušali? Neprenosljivo! ---- Dobiti je povsod. Tovarna voska za avetliti Escher & Dal Seno TRST — ulica Giulia 76 — TRST J *ed-iaOpU OUUU steljama, se odda dvema £osj»odoma. ltojan, iškorklja 451, 1. jčpA gos!tilui^arja v tržaški okolici •OvO jhkI dobrimi p«»g«»ji. Poniirtbe na »lnetrratiii oddelek« lista Kdinost4 |M>d st. tl(X)' TRST - Corso štev. 19 — TRST ustanovljena leta 1885. Rokavice llacc I. visle v vsakih oamb cd 1 gi. mn Rokavice iz kole Dante n prati od 90 napre Rokavice ilac^ za ples vsake visokosti. Rokavice iz ponarejene lože 50 novč. Rokavice svilene, volnene na izoero. wr Kravate zadnje novosti. Pranje in popravljanje v 24. urah. ff Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro - amerikanska pro^a.) - Pratelli COSULICH. lova redna, kltrn 1» direktna alnftba na bla^o ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod odpluje dne 31. ju a. f. I. v Novi York. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potre£ba in hrana (vaak dan avei kruh in meao> dobro vino, zdravai5k» službe. Parniki so I električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. i Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin uiccolo št. 2 Na prodaj ... . • tuša s tremi prostori, v , najboljšem redil in zraven 72 aežnjev zemlje, blizu Boeketa, se proda. | Podrobnosti se izve v gostilni „Alle tre eorone44 ulica Giotto. -i Mo|p HI O. A 81 na P odaj. Naslov : Gp-mdlD IIIOO 8t,jna frošt, (nad rojansko <*erkv ijo). Razpis službe. Podeliti je službo pomožnega zdravnika. Zahteva se, da je Slovenec, ali kak Jugoslovan. Glede plače in drugih pogojev po dogovoru. Pismene ponudbe naj se oddajo v 14 dneh od boro ve m u predsedni-» S „VACUM-CLEANER rlSI KNJK in SHRANJEVANJE PBEPKOH Točna postrežba in nizke cene. u Suetko Hanibal Skerl trgovec pri Sv. Ivanu — priporoča svojo dobroznauo prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno izdelane biškote. Vedno s veže blago. Cen e zm ern e. NT Posebno priporoča kruh, koji tudi pošilja ^css^ico brezplačno na dom.. ^ ---- I ) Gostilna* „Secession'- ulica Rossetti št. 6. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične kožne bolezni itd. m* j<* povrnil in prevzel Svoj ambulatorij. Sprejem* mi IL' do 1. in od 4. do 5. pop. TRST — Ulica Šalita Si. 2. I. i. — TRST Rujavi premog je najbolj ekonomična kurjava za peči in štedilna ognjišča Prodaja se v zulogi Josipa plllin ulica Gattcri it 1$ po 2*20 Kron 100 kl^. prosto na dom. Izvršuje se tudi naročbe po poštni — dopisnici. —--.— C. VECCHIET ir ZLATAR -mm TRST - Como štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine. srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. V Cene zmerne. "91 I _ Novi tamburaški zbor ^Slovenija' (v sokolski noii) proizvaja vsako soboto od 8. ure in nedeljo od 5. ure pop« d. naprej KONCERT z igro in ubranim petjem. — Vstopn na prosta. Izvrstna pijača iu dobra kuhinja po nespremenjenih cenah. — Obed po 40 st, pečenka p> KU stot.r Rostbraten po 48 Ht. Kadar se vrše predsUvr ali plesi v gledališču „Politeaina" odprto do nr * polunoči. Za obilen obisk se priporočata udana JCinko lipušik. vodja koncerta x Marija gutković, gostilničarka. Barvarnica. pralnica in Čistilnica na suho 3 * K ! Albina Soegan )J( Trst - ul. Farneto št. n - Trst. Vsako obleko se more pobarvati, oprati in oči^i na subo, ne da bi se jo razdrlo. O priliki plesov se izvrši najhitreje Cene popolnoma zmerne. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica 8. Spiridione štev. 6. r> Ustanovljena leta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella nI. HeOia 28 TRST Telefon 374 Mehanična delalnica. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, najnovejšega sestara na množeči se obrat in napreinjočim pritiskom. — Obiralnice za oljke. — Stiskate za oljke z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. proračuni na zahtev«. izvozno-marčne (E*port-fAarzen) in vležane (Lageri pivo v aodČekih >rv v »>itue namene. [j