Poštnina plaćana v gotovini.
Štev. 31
¥ Ljubljani, dna 1. novembra 1930
Cena posamezni številki 1*50 Din
XII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide v«a-kega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. *= Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo I Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
Tr^iiriniiiiiTiiiiiiiMmiiTrgianiniin-TTr'iriiii iiiiii i 111 iir mnimiii nnTminnrTnrn' inminiTir^n ir n mu—m iimhiiiiii llll■lllllHl^l■llmllH^ll iihiiiiih |||■llllllllll iiiiim iiiiiiiiiiiiimi iihiiiiiiiiiii—M mn iii ii'
Maš najeajeejši posel.
E UDA
SHAMPOO
tajnost divnih las
Neprestano se piše in naglašuje, da je treba še pred razglasitvijo no» vega uradniškega zakona nujno rešiti dvoje vprašanj, kateri ne trpita odla» šanja, in sicer, da se izda pokojninski zakon, s katerim se bodo končno iz» enačile in uredile pokojnine naših upokojenih tovarišev, in priznanje specialnih doklad tistim našim aktiv» nim tovarišem, ki jih navzlic dokazani potrebi do danes še niso prejeli. O vsem tem se je v poslednjem času go» vorilo na vseh naših zborovanjih in sestankih, pristojnim činiteljem ,so bile odposlane številne vloge, v katerih sta bili ti dve nujni potrebi državnega nameščenstva pojasnjeni z vseh stra» ni, pa tudi javnost sama je zadostno obveščena o stanju stvari, tako da je po nedavni izjavi g. predsednika vla» de treba samo, da spregovori svojo besedo g. finančni minister.
Ta važna beseda, katero tako želj» no pričakujejo tisoči in tisoči upoko» jenih in aktivnih državnih uslužben» cev, pa doslej še ni bila izgovorjena, tako da je dalo to povoda prizadetim tovarišem, da očitajo svojim stanov» skim organizacijam, da ne zastopajo njihovih interesov in da njihovo delo ni rodilo nobenega rezultata.
Očitki so opravičeni, kolikor se nanašajo na rezultate, dosežene v tem odseku poslovanja stanovskih orga» nizacij. Vendar so pa ti rezultati izven možnosti vplivanja in odločitve s stra» ni stanovskih odborov in organizacij, tako da smo prepričani, da ni niti v nobeni upravi katerekoli stanovske organizacije nikogar, niti »e tovariša na odgovornih službenih položajih, ki bi oviral rešitev teh dveh perečih pro* blemov, ali bi jih sicer na kak način
Že čl. 3. naših pravil navaja pod točko 5., da je namen zadruge, da ustanavlja poseben fond, iz katerega snuje ali izdržava ali pomaga 'raznim pocialno»humanitarnim ustanovam v korist svojih članov in njihove dece. Točka 7. navaja, da posreduje zadru» ga v vseh poslih zavarovanja svojih članov in da ustanavlja vse vrste za» varovanja za svoje člane.
Preden preidemo na ustanovitev take akcije v okviru kreditnih zadrug, si dovolim opozoriti na sedanje raz» mere in na že postojeće podobne usta» nove. Moj referat se razdeli na štiri dele, in to:
I.	Postojeće ustanove za medse* bojno pomoč (ustanova železničarjev v Sloveniji za medsebojno pomoč v slučaju smrti, način samopomoči v Sloveniji vobče, medsebojna pomoč železničarjev za slučaj upokojitve, si» stem pomoči v Nabavljahu zadrugi železničarjev in v drugih nabavljalnih zadrugah).
II.	Kritika navedenega.
III.	Poskusi individualnega zava* rovanja (zavarovalne štednje) v naši Kreditni zadrugi železničarjev.
IV.	Konkreten predlog, da se or» ganizirajo v okviru Kreditne zadruge razna zavarovanja.
ad I. Železničarji imajo v Ljub» Ijani »Podporno društvo želeničarjev«. Mesečno vplačilo znaša 6 Din in za to Se dobi v slučaju smrti člana 4000 Din. Rezerva znaša ca. 1,800.000 Din.
»Podporno društvo železničarjev y Mariboru«, kjer znaša mesečno vpla» čilo 6 do 12-50 Din, podpora v slučaju smrti je 4000 Din, odnosno 10.000 Din.
zaustavljal. Vprašanje je samo, da»li so tovariši kot referenti na odgovor» nih položajih zadosti vztrajno in vne» to zagovarjali nujno rešitev teh dveh vprašanj in da»li niso pozabili svojih tovarišev, ki tako silno nujno potre» bujejo in pričakujejo pomoč s strani našega skupnega gospodarja. Na to vprašanje je mogoče odgovoriti brez pomišljanja, da so organizirani tova» riši tudi kot 'referenti izvršili svojo tovariško dolžnost in da bi tak očitek mogel event. veljati samo tovarišem izven organizacij, ki nimajo stika s ši» rokimi krogi državnih uslužbencev in ki zaradi tega ne morejo občutiti te» žine položaja, v katerem se nahajajo prizadeti naši tovariši. I
Zato je treba, da vse organizacije državnih uslužbencev ti dve vprašanji stavijo na prvo mesto, da bi se na pri» hodnjem kongresu vnovič in vsestran» ski prerešetali, da se potreba njune rešitve z dokazi izkaže, da se vse to dostavi kraljevski vladi, in sicer pi» smeno in ustno po posebnem odposlan» stvu našega Glavnega Saveza. Mogoče bo živa beseda mogla prepričati mero» dajne činitelje o neodložljivosti rešit» ve teh dveh stvari, kateri je treba smatrati za državno potrebo, prav ta» ko, kakor je to ureditev uprave in novi uradniški zakon.
Prizadetim tovarišem pa priporo* čamo, naj. zaupajo v svoje stanovske organizacije in naj skušajo v našo sredo pritegniti čim večje število jav» nih nameščencev, ker se v socialnem življenju računa samo z organizacija» mi, ki so močne po številu članstva in po njegovi zavednosti.
(»Naš Glas«, (Zagreb, št. 17 >od 1. septembra 1930.).
»Pogrebno društvo državnih na»
meščencev«, kjer je včlanjenih največ železničarjev in se mesečno plačuje 4 Din ter plača društvo v slučaju smrti pogrebne stroške. Tako želez» ničarji.
V Sloveniji je organizirana med» sebojna samopomoč največkrat na ta način, da se o vsakem smrtnem .slu» čaju člana obveste vsi člani dotičnega društva z dopisom in čekom, s kate» rim 'vplača vsak član za vsak smrtni slučaj določen prispevek, kakor je pač določeno, po 5 ali 10 Din itd. Zne» sek, ki ostane po pokritju režijskih stroškov, se nakaže družini umrlega člana. Tako so organizirani učitelji, poštarji (in še mnogi drugi drž. usluž» benci različnih strok; op. ured.), da» lje tudi gostilničarji ter trgovci.
Svoj poseben način podpore ima» jo železničarji za slučaj upokojitve (ali smrti) v podpornem društvu »Vza» jemnost« v Mariboru. Mesečna pre» mija znaša 8 Din, izplača pa se po le» tih članstva. To so organizacije, ki se bavijo s posli podpore. V Nabavljalni zadrugi železničarjev pa imamo uve» den tudi poseben sistem podpore za slučaj smrti:	po enem letu članstva
dobi žena po umrlem soprogmčlanu 1000 Din, soprog pa za ženo po 21et» nem članstvu 1000 Din. Znesek .se iz» plačuje iz posebnega fonda, ki se ko» nec leta po sklepu skupščine dotira iz čistega dobička.
Zadruga vodi statistiko o starosti članov, ter je obveznost preračunana tudi s tega stališča. Predlagali smo na občnem zboru konkreten predlog, naj se reorganizira ta sistem podpor na
sledeči način:	rezervira se pred za»
ključkom bilance 1% od celokupnega prometa za posmrtninski fond. Fond se obrestuje v Nabavljalni zadrugi sami ali pa v Kreditni zadrugi po naj» višji obrestni meri. Od tega kapitala plus obresti dobi vdova v slučaju smrti moža»člana 1% od nakupljenega blaga v zadrugi: najmanj 500 Din, naj» več 2000 Din. V slučaju smrti sopro» ge maj bi dobil član; 14%; najmanj 500 Din, največ 1000 Din. Predlog ni bil sprejet, bilo je premalo studija.
Videl sem v iNemčiji in tudi v Slovenji podobne načine podpore. Ne» kateri člani Konsumnega društva za Slovenijo ne prejemajo konec leta di» vidende, temveč se iznos knjiži na ra» čmv njegovega podpornega fonda. V slučaju smrti se izplača ta znesek; ki se zaokroži.
V Nemčiji (München) n. pr. dobi žena po smrti soproga»člana 5% od nakupljene vsote v zadnjem letu. Član pa dobi v slučaju smrti žene ali otroka 3%, odnosno 1% od nakoplje» ne vsote v zadnjem letu.
Praktičen sistem: Kreditna zadru» ga železničarjev v Münchenu odteguje mesečno članarino 5 Mk za strokovno organizacijo železničarjev. Ta organi» zacija, torej ne Kreditna zadruga, raz» deli konec leta zbrane zneske raznim fondom, in to: 1. fondu za slučaj smrti,
2.	fondu za osiguranje v slučaju ognja,
3.	fondu za pravno pomoč in za slučaj jamstva napram tretji osebi (casco). Ostanek je za organizacijo prometnih činovnikov.
ad II. Kritika navedenega.
Sistem »Samopomoči«, kjer se po» bira določen znesek za vsak smrtni slučaj člana, je za državne nameščen» ce nepraktičen, drag in brez vsake ga» rancije glede termina (izplačila) kakor tudi glede višine izplačila. — Sistem rednega vplačevanja mesečnih premij, kakor ga imamo železničarji v Ljub» Ijani in Sarajevem (5 Din), je boljši,, režija manjša, rezerva večja. A zgo» dovina naših društev v Sloveniji go» vori, da je tudi pri bolj solidnem ^vpla» čevanju prišlo do krize. (Relacija: 6 Din mesečno; premija 3000 Din po» smrtnine — napram današnjim 6 Din proti 4000 Din). Potrebno je bilo zvi» šati premije in znižati podpore. Po moji kalkulaciji so današnje premije naših podpornih društev vzporedno s premijami zavarovalnih društev za ca. 40% prenizke.
Naša naloga je, da proučimo in ustvarimo nekaj solidnega. Ako se organizira medsebojna pomoč v sami Kreditni zadrugi, mora biti solidnost in sigurnost kalkulacije tem večja, ker mora Kreditna zadruga čuvati svoj sloves in vloge malih vlagateljev.
Nesolidna kalkulacija, katere po» sledice ,se pokažejo največkrat šele po 10 ali 15 letih društvenega obstoja, bi ogrožala tudi obstanek Kreditne za» druge, članske vloge in delež, poleg tega še tudi obstanek Saveza.
Iz teh razlogov si nismo upali or» ganizirati v naši Kreditni zadrugi si» stema zavarovanja, pa smo uvedli sa» mo sistem individualne zavarovalne štednje.
Dolžnost nam je tudi, da ne po» zabimo na že obstoječa humanitarna društva, katere sem že naštel. Vršeč
to dolžnost sem napisal razne kritike o bilancah teh društev in sem posku» šal na ta način dovesti članstvo do studija svojih društev in jih kasneje tudi dovesti do pozitivnega sklepa, da jih reorganizira in prevede v forme, kjer se more reelno kalkulirati po iz» kušnjah zavarovalne tehnike. Na ža» lost mi ni uspelo kljub letnim kriti» kam v našem koledarju, v »Zadrugar» ju« in na skupščinah. Pokazati mora» mo dobro voljo, da omogočimo seda» nji stari generaciji prehod v novo za» varovalno društvo, kar bi bilo pri da» našnjih rezervnih kapitalih teh dru» štev mogoče, ker bodo zaradi nove zavarovalne akcije v Kreditni zadrugi sedanja podporna društva v nekaj le» tih prenehala.
Zato pa ,se ne sme v Kreditni za» drugi poslovati in kalkulirati neso» lidno.
ad III. Kakor omenjeno smo uved» li v naši Kreditni zadrugi zavarovalno štednjo po načinu sarajevske Kredit» ne zadruge. A to še ni medsebojna pomoč.
Kot medsebojna pomoč bi prišel v poštev samo zavarovalni sistem, ka» kor ga ima železničarska Kreditna za» druga v Sarajevu. A tudi ta zadruga je v nečem pomanjkljiva: čeprav je organizirana po principu zavarovalne tehnike, je pomanjkljiva zaradi reosi» guranja. Tudi riziko, ki ga nosi vsaka zadruga, je treba iznivelirati in poraz» deliti med druge. Ena sama zadruga ne bi smela prevzeti rizika in garan» cije za izplačilo posmrtnin. Za šara» jevsko zadrugo, ki ima preko 6 mili» jonov dinarjev deležev, to morda ne velja, a za naše 'razmere je to važno. Mi moramo poiskati ali ustvariti cen» ter, aparat za izniveliranje rizika po» edinih zavarovalnih ustanov. Na ta način so medsebojno osigurana vsa zavarovalna društva in zavarovalne zadruge. Naša zavarovalnica v Slove» niji nosi ca. 10 do 30% rizika, a za 70% zavarovalne glavnice so reosigu» rane izven Slovenije in tudi v inozem» stvu.
Predlagam samo sigurni sistem re» eine kalkulacije na osnovi zavaroval» ne tehnike. Tak predlog iri referat naj izdela tehnik. Tu pripominjam, da je umrljivost železničarjev po principih zavarovalne tehnike večja nego drugih državnih uslužbencev, kar bi moral tehnik v referatu diferencirati. (Pre» mije se določijo z ozirom na stanove in banovine, kakor pač postoja stati» stika o umrljivosti.
To so možne varijante, kako re» siti vprašanje zavarovanja:
a)	Kreditna zadruga samo OTgani» žira, propagira zavarovanje, pobira od članov redne premije, katere oddaja že postojeći zavarovalni zadrugi, ka« tero si izberemo. Članstvo profitira pri tem velike provizije, ki jih sicer dobi zavarovalni agent. Kreditna za» druga bi mogla ta posel izvrševati mnogo ceneje.
b)	Kreditna zadruga organizira zavarovanje po sistemu in po nasvetu zavarovalnega tehnika.
Kreditna zadruga garantira za iz« plačila samo, kolikor je se rezerve v fondu za zavarovanje.
c)	Kreditna zadruga organizira za« varovanje sporazumno z zavarovali»
Vprašanje soc. zavarovanja dri. uslužbencev.
(Izpisek iz referata gosp. 'Sr. čerčka predsednika Nahavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani na anketi kreditnih zadrug v Beogradu dne 11. in 12. oktobra t. k).
Stran 2.
»NAS GLAS«
Štev. 31.
Oliiažiinica la i$€>yer&ij©
Ljubljana, Miklošičev.» cesta štev. 6
priporoča svojo b gato zalogo vseh vrst manufakturnoga blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
nim društvom ali z zadrugo, katero si jzbere, in kjer se, (Kreditna zadruga reosigura za obveze napram članstvu.
d) Savez nabavljalnih zadrug izda enake direktive za vse naše Kreditne
zadruge in sam ustvari zavarovalno centralo. Savez pa si mora poiskati reosiguranje.
Mogli bi se baviti s sledečimi za= varovalnimi panogami:
a)	zavarovanje članov in družine za slučaj smrti,
b)	zavarovanje članov in družine na doživetje ali smrt,
c)	zavarovanje zalog, kakor tudi objektov Nabavljalnih in Kreditnih zadrug proti požaru.
Vestnik.
Osebna vest. V prvi polovici me« seča oktobra se je mudil v Beogradu generalni tajnik Mednarodne uradni« ške federacije, g. Charles Laurent. Imenovani gospod je potoval iz Pa« riza v Atene na kongres grških držav« nih uslužbencev, ki je pa bil iv zad« njem hipu preložen, tako, da je gosp. Laurent prekinil svoje potovanje v Beogradu in se tam zadržal dva dni kot gost našega Glavnega Saveza.
Nova razvrstitev železniških usluž; bencev. Ko je bil izdan sedaj veljavni zakon o državnem prometnem osebju, se je izvršila razvrstitev železniških uslužbencev po načelih uredbe o raz« vrstitvi in razporeditvi uslužbencev državnih prometnih naprav od 12. ja« nuarja 1924. Proti tem razvrstitvam po kategorijah in skupinah so se po« navijale od leta 1924. doslej nepresta« no pritožbe. Nedavno je bila v gene« ralni direkciji državnih železnic po« stavljena komisija za spremembo te uredbe. Železniški uslužbenci pričaku« jejo tudi, da bo v kratkem izdelan tudi novi zakon o prometnem osebju, in da se bodo pri novi razvrstitvi po« pravile nepravilnosti, ki so se zgodile pri prvotni prevedbi.
Pospešitev dela v ministrstvu za šume in rudnike. Minister za šume in rudnike je odredil, da morajo stare j« šine oddelkov in odsekov redno pa« žiti, da se doseže v delovanju posa« meznih uradnikov čim večja ekspedi« tivnost in da se prepreči zastajanje predmetov, katere je treba rešiti. Ista naredba točno določa delokrog posameznemu uradniku in uvaja stroge ka« zni za malomarno izvrševanje službe« nih dolžnosti.
Izplačilo razlik železniškim delav«
cem. Železniško delavstvo, ki je bilo prevedeno leta 1923., doslej še ni pre« jelo izplačanih razlik na prejemkih za dobo 1923. do 1924. Na predlog pro« metnega ministrstva je finančno ministrstvo pristalo, da se železniškemu delavstvu te razlike, ki znašajo visoko vsoto, 17’5 milijona dinarjev, izpla« čajo. Ker je glavna kontrola vzela
Originalna
amerikanska nalivna peresa
Jules Lemaitre:
V lesenem konju.
(Na robu Enej ide.)
»Ker pač želite,« je dejal Cliks kralju Alkinoju, »Vam povem jše dru« go zgodbo.
Deset let smo že oblegali Trojo in že smo lupali, da jo premagamo, ko nam je deviška Palada navdahnila zvi« jačo. Stesali' smo si iz lesa velikega konja, in razglasili smo, da bomo tega konja žrtvovali IPaladi, da bi nas va« rovala na potu domu.
Orjaškega konja je zgradil prebri« sani Epej. Dolg je bil približno pet« deset čevljev in dvanajst širok, nje« gov trebuh je bil pa petindvajset čev« Ijev nad zemljo. Imel je velika odprta usta, da so mogli možje, ki so bili skri« ti v konjskem trupu, dihati in malo videti. In da bi bil še lepši, mu je na« redil Epej srebrne zobe in oči od dra« gib kamnov.
Znotraj je bilo vse prav udobno urejeno. Klopice so bile pripravljene za sesti in kljuke, na katere je bilo mogoče obesiti orožje in obleko. V trebuhu orjaškega stvora so bila vde« lana skrivna vratiča. In med obodi re« brovja so bile skrite majhne linice, skozi katere je bilo mogoče opazovati vse, kar ,se je zunaj dogajalo.
rešitev brez pripombe na znanje, se bodo železniškemu delavstvu te raz« like v kratkem plačale.
Izredni občni zbor Hranilnega in posojilnega konsorcija. Iz glasila Zve« ze nabavljalnih zadrug drž. uslužben« cev, »Zadrugarstva«, št, 9./10. za sep« tember«oktober, katero smo prejeli 18. oktobra t. 1., posnemamo, da je bilo v imenovanem listu objavljeno vabilo »Hranilnega in posojilnega kon« sorcija, kreditne zadruge drž. usluž« bencev s sedežem v Ljubljani« na iz« redni občni zbor, določen za dan 7. oktobra 1930. ob 19. uri v zadruž« nem lokalu. V vabilu je določen na« slednji zborovalni Ted:	»Določitev
hajvišje vsote, do katere ,sme upravni ‘odbor konsorcija zadolžiti zadrugo po čl. 42. svojih pravil (čl. 38. uredbe) v svrho graditve lastnega doma na osnos vi pooblastila rednega občnega zbora z dne 20. marca t. 1.« — V slučaju ne« sklepčnosti se bo vršil pol ure kasneje istotam za rešitev istega dnevnega reda nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih zadruž« nikov. — Za upravni odbor: Podgornik Ivan s. r. — Rostan Ivan s. r. — Ljub« Ijaria, dne 17. septembra 1930.«
Opozarjamo na današnji oglas tvrdke DRAGO GORUP & ČO.
Razširjenje , pokojninskega zava« rovanja. Zastopnik Zveze bančnih uradnikov in nameščencev iz Zagreba in predsednik Pokojninskega zavoda za zavarovanje privatnih nameščencev v Ljubljani so posetili ministra za so« cialno politiko, in narodno zdravje. Predložili so mu špomenico, v kateri izražajo željo, naj bi se zakon o po« kojninskem zavarovanju zasebnih na« meščencev, ki velja sedaj samo na ozemlju bivše Slovenije in Dalmacije, čim prej Tazširil na vso državo. Mini« ster je odposlanstvu obljubil, da bo spomenico proučil in ji izkušal po možnosti ugoditi.
Nove strokovne šole v Beogradu. Trgovinsko ministrstvo otvori v naj« krajšem času v Beogradu več strokov« nih obrtnih šol, in sicer za izpopol«
Žreb je določil mene, Menelaja, Termandra, Steneleja, Toanta, Aka« manta, Pira, Epeja in Mahaona. Pri tajnih vratcih smo zlezli v trebuh or« jaškega konja. Vzeli smo seboj odeje, nekaj mehov vina in se založili s kru« bom in prekajenim taiesom.
Ob istem času je grška vojska po« žgala svoje šotore in se vkrcala na ladije, ki so zapustile trojansko obalo in odjadrale do otoka Teneda, kjer so se skrile.
Ogromni konj je ostal čisto sam na zapuščenem obrežju in solnce je pripekalo nanj. Bili smo čisto tiho in bojazen nas je docela prevzela, ker nismo vedeli, kaj bo z nami. Saj ni« smo vedeli, če bomo zapustili našo skrito votlino, da gremo po zmago ali v smrt.
«Sprva se nam je zdelo, da čas st ra« hovito počasi poteka.
»Če bi vsaj,« je rekel Pir »mogli kockati! Ampak v ti luknji ni dovolj svetlo, da bi mogel šteti pike.«
Vročina je postajala neznosna.
»Pijmo,« je rekel Akamant, »ko imamo vendar vino.«
»Kaj si znorel,« sem mu odvrnil. »Treba je, da obdržimo naše glave cele.«
Na vse zadnje smo začuli veliko in nejasno mrmranje. Skozi linico v
njevanje in dovrševanje obrtnikov kovinskih, avtomehanskih, tkalskih in keramičnih strok.
Vpis izrednih Članov za redne čla« he :»Dobrote«. Pred časom je umrl sin našega ičlana, ki je bil vpisan v »Dobroti« kot izreden član. Izplačali smo pripadajočo podporo v znesku 2000 Din. Ker je bil sin ob smrti že precej odrasel, ni zadostovala podpo« ra niti za kritje pogrebnih stroškov, kaj šele za kritje drugih ob takih ža« lostnih prilikah naraslih stroškov. V »Dobroti« je sedaj vpisanih preko 130 nad 10 let starih izrednih članov. V 'mestu stane pogreb že za približno 10 let starega otroka toliko, kolikor stane pogreb za odraslo osebo. S pod« poro, ki jo izplača »Dobrota« za ne« dorasle, oziroma izredne člane, se po« grebni in drugi stroški, ki narastejo v teku bolezni, nikakor ne morejo kriti. Zategadelj vabimo vse one člane, ki imajo nad 10 let stare otroke včlanje« ne kot izredne člane pri »Dobroti«, da jih vpišejo za redne člane. Meseč« ni prispevki se zvišajo mesečno le za 3 Din, podpora pa od 2400 Din na 5000 Din. — Pripomnimo, da se vpi« šejo lahko otroci že po dovršenem sedmem letu kot redni člani skupine A in da pristopijo kot taki tudi lahko v skupino B. — Odbor.
Obiske kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna J O S. REICH.
K ustanovitvi novega podpornega društva.
Naslednje pismo predsednika ljubljanske »Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic«, gosp. Srečka Čerčka smo prejeli žal pre« kasno za zadnjo številko. Ker je pa zaradi svojih tehtnih izvajanj še ved« no ak-tualno, ga objavljamo, obenem z izpiskom iz referata, katerega je sestavil g. Čerček za anketo o Kredit« nih in stanovanjskih zadrugah in ki je objavljen spredaj. Pismo se glasi:
»Kot naročnik Vašega lista si do« volim napisati nekaj pripomb k član« ku o ustanovitvi podpornega društva finančnih uradnikov, objavljenemu v zadnji številki z dne 10. oktobra t. 1. Moje vrstice so prej namenjene pri« pravljalnemu 'odboru onega društva, kot pa, da bi se kaj objavljalo.
Železničarji smo že davno usta« novih slična društva ter imamo v po« gledu teh društev že svojo zgodovino in svoje skušnje. Proučaval sem to in napisal malo kritike v koledarju »Na« bavljalne zadruge« za leto 1929. Pose« til sem pa tudi par zavarovalnic, po« vprašal zavarovalnega tehnika pri Po« kojninskem zavodu v Ljubljani, in
NAŠ PRAVI DOMAČI
IZDELEK.
sem naziranja, da so potrebna (naša društva železničarjev nekake remedu« re ali korekture.
Dovolite, da izrečem svoje mne« nje, da se mi zdi, da je Vaša obljuba s 5000 Din posmrtnine pretirana. Skušnje med železničarji so pokazale, da je bila relacija 6 Din vplačila proti 3000 Din izplačila nevzdržna. Progre« sivna pristopnina 50 do 300 Din tega ne more popraviti. Svetoval bi pri« pravljalnemu odboru, da pregleda na podlagi razpredelnic, ki jih ima vsaka zavarovalnica, koliko mOTajo iznašati premije, in to čiste premije, ter doda« tek za režijske stroške, ki so precej različni.	* I M
Dolžnost mi je, da opozorim pri« pravljalni odbor na anketo o kredit« nih in stavbenih zadrugah, ki se je vršila v Beogradu dne 11. in 12. t. m. Na ti anketi se je med drugim raz« pravljalo tudi o možnosti, da bi se v okviru Kreditne zadruge ustvaril2 medsebojna pomoč. O tem 'Vam prt« lagan izpisek iz referata. Je možno in je verjetno, da se bo v doglednem £asu organiziralo tako zavarovanje na zavarova!no«tehnični podlagi. Vsaj železničarji bodo skušali kopirati si« stem že uveden v Kreditni zadrugi sa« rajevskih železničarjev, kjer imajo iz« borno organizirano malo štednjo, tkzv. zavarovalno štednjo, sistem malih podpor in zavarovanje na zavaroval« no«tehnični podlagi. Mogočna akcija, ter vredna, da se proučava in kopira.
Dobro bi bilo, da prouči priprav« Ijalni odbor te možnosti, ki se dajo
ä. FEELO^I Telefon 3456 LJUBLJANA Marijin trg
rebrovju smo videli, kako so se Tro« janci radostno razgrnili vzdolž obale in kako so ogledovali zapuščeno grško taborišče. Ko so zagledali konja, smo začuli vzklike začudenosti Tirmet, eden njihovih poglavarjev, je svetoval Trojancem, naj to čudovito delo, po« svečeno Paladi, zapeljejo v mesto. To« da Kapis, ki je bil modre j ši je zahte« val, naj uničijo sumljivo pošast. Svc« čenik Laokoont je potrdil to mnenje in je celo zagnal v orjaškega konja kopje, ki je prebilo javorovo steno in z ostjo ranilo enega mojih tovarišev na ramenu.
»Prokleti svečenik!«, sem polglas« no dejal.
»Izgubljeni smo,« je rekel Me« nelaj.
»Kaj vendar počne Sinon?« je re« kel Stenelej. »Kaj, če nas je izdal?«
Brez besed je vsak izmed nas po« tegnil meč iz nožnice ali pa je trdneje stisnil kopje v pesti.	/
Toda ta hip so privedli trojanski jezdeci človeka, katerega so bili našli skritega med trnjem. Bil je Sinon, naš pajdaš. Imenitno je igral svojo vlogo. Jokal se je, se plazil po kolenih in si z nohti razpraskal obraz. Slišali smo, kako je pripovedoval, da nas sovraži; da smo ga bili določili za žrtev pri spravnem darovanju, da bi izprosili od bogov srečen povratek, da se mu
je pa posrečilo, uiti nam; da je Palada razsrjena nad nami, ker smo odnesli paladij in da smo ji poklonili, da jo potolažimo, ta prečudni umotvor ogromnega konja.
»Dragi Trojanci,« je dodal, »če onečastite darilo, namenjeno Paladi, Vas čakajo najhujše nesreče. Če pa spravite orjaški stvor v Vaše mesto, se bo vsa Azija dvignila v Vami nad Grke. Tako je izreklo Apolonovo pro« roeišče.«
Trojanci so se še vedno obotav« Ijali. Opazovali smo skozi linico ne« odločno gibanje množice in mislil sem si: »Na to se pa ne ujamejo! Je pa res predebela.« ’In spomnil sem se na Pe« nelopo, kako sedi pri kolovratu in na mojega malega Telemaha, ki se igra na dvorišču za hišo, in pripravljal sem se na smrt.	;
Medtem je ‘Laokoont neprestano klical Trojancem:	»Narod, goljufajo
te!« A mi smo iz dna našega zapora obsipali tega gobezdača z nemimi pro« kletstvi.
Toda glej, dve kači, ki sta prišli od Teneda, sta se plazili po površini morja in se bližali obrežju. Na glavah sta imeli krvava grebena. Telo se jima zvija v kolobarjih in iz ust jima sika« ta trikrat precepljena Jezika. Vse beži pred njima.
(Konec prih.)

1 1
gjPTl f0%m m m m m
š. Ä ll •
Halo!
žene in dekleta
dali ste se že udeležili
RADION
nagradne naloge za 50.000 dinarjev?
Ako tega še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje!
realizirati, prej nego se ustvari nekaj, kar se je pri nas izkazalo kot nedovr» seno. Nimam časa, da bi prišel na ustanovni občni zbor 19. t. m., prosim pa, da sporočite moje mišljenje pri« pravljalnemu odboru.
Z odličnim spoštovanjem
Cerček Srečko s. r.
Organizacijske vesti.
Občni zbor profesorskega dru štva, ki se je vršil v nedeljo 5. oktobra 1930. v risalnici I. realne gimnazije v Ljubljani, je bil zelo številno obiskan. Prosvetno upravo je zastopal g. prof. Ferjan, referent prosvetnega oddelka banske uprave, glavno upravo Prof. društva pa njen predsednik g. Nedelj* ko Divac, profesor višje pedagoške šole v Beogradu.
V svojem otvoritvenem govoru je predsednik ljubljanske sekcije prof. društva, g. prof. Fran Jeran, v kratkih potezah očrtal delovanje odbora v preteklem poslovnem letu. Omenja uveljavljenje novega zakona o sred* njih šolah, izplačilo razlik na plačah, gostoljubni sprejem ekskurzistov Po* ijaköv (70) in nekaj drugih .manjših akcij. Na koncu izkaže občni zbor čast spominu pokojnega prof. Mazovs ca. Po poročilu tajnika prof. Vlad. Lapajneta in blagajnika prof. Franca Vrhovnika, ki pokaže društveno pre* moženje z 78.230 Din, vpraša g. prof. dr. K. Capuder, kaj je odbor ukrenil v zaščito slovenskih učnih knjig v smislu tradicij bivšega predsednika dr. Žmavca. Ugotavlja, da je na naših zavodih učni jezik slovenski in da se sme "neslovenska knjiga uporabljati le kot pomožna učna knjiga in samo tedaj, če ni slovenske knjige. Po dalj* ši debati občni zbor soglasno sklene, naj upravni odbor ljubljanske sekcije profesorskega društva skrbi za to, da bodo slovenske učne knjige izšle pra* vočasno, se tiskale v zadostni zalogi in da bodo cene primerno nizke. Nato je bil upravni odbor soglasno razrešen s pohvalo blagajniku prof. Vrhovniku.
Predsednik glavne uprave Profe* sorskega društva g. Nedeljko Divac je v svojem pozdravnem govoru očr* tal pomen profesorjev za narod in na* predele, kakor tudi pomen stanovske organizacije za skupne interese in za posameznika. Na koncu izjavlja: »Po* edinci dobe svojo vrednost šele v ko* lektivnih zajednicah ki morejo tudi najuspešneje braniti osebne interese poedincev.« Pri vprašanju postavitve profesorskega doma v Beogradu ape* lira g predsednik Divac na stanovsko zavest in dokazuje potrebo, da se do* prinesejo materialne žrtve v okrepi* tev našega vpliva na merodajne fak* torje in v narodu. »V šoli nas vidi deca, a izven (šole nas nihče ne vidi in zato je potrebno, da si postavimo svoj dom, da bodo ljudje videli, da postoja nacionalna organizacija, ki dela ma kulturnem dviganju našega naroda.« Po dobljenih informacijah, kakim namenom bo služil profesorski dom, sklene občni zbor soglasno, da se pridruži sklepu beograjskega kon* gresa glede mesečnih prispevkov za dom, ki se naj plačujejo pet let.
Nato se sprejmejo skoro vsi pred* logi posameznih pododborov. Najvaž* nejši so:	vpisovanje učencev naj se
vrši že konec šolskega leta premestit* ve profesorjev in namestitve suplen* tov naj se izvrše v toku velikih počit* nie, poenostavitev šolske administra* cije, dijaške knjižice in izpričevala naj bodo v slovenskem jeziku, odklonitev nesposobnih prvošolcev že po prvem
Drago Gorup & Co.

LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 14/H.
K.V GROS	Izdelava in prodaja
ESI DETAIE	damske in moške
konfekcije. — Naro-Prodaia se (udi čila po meri se izvr-KA. OBKOKE! sujej o hitro in točno
tromesečju. Ugotovilo se je, da je preureditev klasičnih gimnazij, kjer odpade nemščina, neugodno vplivala na starše in otroke, da je učni načrt za učiteljišča preobremenjen, in da je nujno potrebna zaščita profesorskega naslova. Na vprašanje, kdaj se bodo izplačali zaostali honorarji iz leta 1929., poroča g. Divac o korakih, ki jih je v to svrho napravil pri prosvetnem in finančnem ministru. Upa, ker celo* kupna vsota za vso državo ne presega več nego 2,600.000 Din, da bodo hono* rarji v kratkem izplačani. Brezuspeš* ni so pa bili vsi koraki glavne uprave na merodajnih mestih zaradi obusta* vitve profesorskih napredovanj. Zato sklene občni zbor, da se naprosi glav* na uprava, naj poseti korporativno g. ministrskega predsednika, oziroma Nj. Vel. kralja in obrazloži naše stališče.
Po sprejetju vseh predlogov pod* odborov so se vršile volitve. Za pred* sednika je bil ponovno izvoljen gosp. prof. Fr. Jeran, Odborniki so ostali isti, razen g. prof. Prebila, ki je odsto* pil ter stopi na njegovo mesto g. prof. Žitnik s klasične gimnazije v Ljub* Ijani.
Po zaključnem občnem zboru po* roča prof. dr. Anton Dolar iz Mari* bora o stanju profesorske »Samopo* moči«. S tem, da so bile v t»Samopo* moč« sprejete tudi žene profesorjev, je število članstva tako naraslo, da znaša posmrtnina že 11.000 Din za vsak smrtni slučaj.
Občni zbor Društva upokojenega učiteljstva se je vršil 15. oktobra po* poldne v Ljubljani v restavraciji pri Novem 'svetu ob povoljni udeležbi. Pomisliti treba, da so člani tega dru* štva raztreseni po vsi dravski bano* vini in je za večino' članov udeležba zvezana iz (velikimi potnimi stroški. Zato se udeležuje občnega zbora ve* čina članov iz Ljubljane in bližnje oko* lice. Društvo šteje danes 365 članov. Tedaj je veliko število upokojenega učiteljstva še izven društva. Ti neza* vedni tovariši kot iz zasede opazujejo in pričakujepo gmotnih uspehov, pri* dobljenih po društvenem prizadeva* nju. Ne pomislijo pa, da se dajo uspe* hi doseči le z velikim, močnim dru* štvom po pregovoru: Le v združitvi in slogi je moč!
Občni zbor je otvoril dosedanji predsednik g. Iv. Lokar, pozdravivši vse navzoče.
Obširno in izčrpno tajniško poro* čilo za minulo poslovno leto je podal tajnik g. Josip Stritar. Iz poročila je razvidno, da društvo, oziroma njega odbor tudi preteklo leto ni držal kri* žem rok za dobro upokojenega uči* teljstva. Poročilo je bilo vzeto brez ugovora na znanje.x
Namesto odsotnega blagajnika je poroča! o blagajniškem stanju dru* štva, njega imovini in napredovanju v zadnjem letu g. L. Perko. Kakor lani in obče zadnja štiri leta, tako ima dru* štvo tudi poslednje leto zaznamovati lep napredek, kar je treba zabeležiti, poleg izplačanih posmrtnin še tudi po* rast rezervnega sklada.
Pri tem poročilu se je vnela dalj* ša debata. Končno je bilo poročilo so* glasno sprejeto.
V imenu pregledovalcev računov je poročal g. Vendelin Sadar. Knjige z računi in prilogami so v najlepšem redu. Odboru kot blagajniku se izreče na predlog poročevalca soglasno pri* znanje in absolutorij.
Ker je dosedanji predsednik bole* hen in je več članov dosedanjega od* bora odločno izjavilo, da ne sprejme več zopetne izvolitve, se je odbor za poslovno leto močno izpremenil.
Za predsednika je izvoljen gosp. Miha Kosec, bivši okrajni šolski nadzornik, za njegovega namestnika in blagajnika Ljudevit S t i a s n y, bivši okrajni šolski nadzornik, za taj* nika g. L. Perko, za njegovega na* mestnika g. Jožko Novak, višji šol* skl nadzornik v pokoju, Kot odbor* niki so izvoljeni gg.: Fr. J'uvanc, Albina Kocijančič in K. Trost, kot pregledovalci računov pa gg.: An* tonija Bohinc, Rudolf Horvat in Fr. Marolt.
Nazadnje je bilo podanih še par samostojnih predlogov* o zavzemanju za izboljšanje pokojnin in opustitvi letnega prispevka V rezervni fond, ki že itak znaša nad 20.000 Din. Prvi
predlog se soglasno sprejme kot na* svet novemu odboru; drugi se pa od* kloni, ker nasprotuje sedanjim dru* štvenim pravilom.
Po dve in pol urnem zborovanju zaključi novoizvoljeni predsednik ob* čni zbor, poživljajoč članstvo k slož* nemu delu in pridobivanju novih čla* nov. •
Ustanovni občni zbor »Podporne* ga društva finančnih in drugih uslužs bencev državne uprave za dravsko ba= novino« v Ljubljani. V nedeljo 19. oktobra t. 1. se je vršil ustanovni obč* ni zbor »Podpornega društva finanč* nih in drugih uslužbencev državne uprave dravske banovine« v Ljubija* ni. Občni zbor, ki je potekel v naj* lepši soglasnosti in globokem raz* umevanju nove organizacije s strani vseh udeležencev, je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. višji geometer Boječ, ki je v svojem pozdravnem govoru podal tudi (zgo* dovino predpriprav in dela za novo organizacijo. Pozdravnemu govoru so sledile ostale točke dnevnega re* da, izmed katerih omenjam kot naj* važnejšo volitev odbora. Izvoljen je bil sledeči odbor:	g. Zajec Albin,
rač. insp., predsednik; g. Tance Via* dimir, geom., podpredsednik; g. Bi» s c h o f Viktor, rač. insp., blagajnik; g. Božič Lado, rač. ,prakt.,' tajnik; gg. gl. arh. Podboj Karol, zvaničnik Hudnik Josip in gdč. Lovšin Olga, odborniki; gg. višji geom. Boječ Am ton in knjig. Pavčič Lado, namest* nika; gg. Pelc Stanko, pom. knjig, in Markič Viktor, rač. kontrolor, revi* zorja.
Led je prebit in po dveletnem delu in boju je stopila organizacija v življenje. Vprašanje, ki ga je znalo uradništvo drugih držav že davno rešiti v svojo korist, se je reševalo pri nas dolgo dobo, dokler ni vsled vztrajnosti in požrtvovalnosti inicija» torjev stopilo v zadnjo fazo svojega reševanja. To vprašanje pa ne sme zanimati samo uradništva, ampak tu* di državno upravo in vso našo jav* nost. Mislimo, da ne bo nikogar več, ki bi ne .razumel pomena nove orga* nizacije in ki bi ji oporekal pravico
do obstoja, saj je brez dvoma social* no in gospodarsko upravičena in pre* potrebna.
Organizacija kot humanitarno*so* cialna ustanova ima dva velika name* na: 1. dajati posmrtnine svojce m po članovi smrti, in 2. dajati članom v slučaju (bolezni podpore. Prva točka se je reševala dosedaj tudi v okviru starih skladov, kjer so člani plačevali za vsak smrtni slučaj določen prispe* vek. Posmrtni prispevki so bili torej odvisni od števila članov, čim več čla* nov — tim višji prispevek in obratno. Naravna posledica pa je bila, da skla* di niso imeli prirastka naraščaja, ki ni mogel predvidevati ugodne rešitve posmrtnine tudi za svoje slučaje. Za* to je število članstva rapidno padalo in tako bi morali skladi prenehati v najbližji bodočnosti.* Nova organiza* cija je rešila zadevo in zasigurala sebi
* Da ne bi ta trditev povročila nesporazumljenj, treba na kratko po* jasniti kretanje članstva posameznih, v dosedanjem pogrebnem skladu fi* nančnih uradnikov včlanjenih dru* štev. To je razvidno iz sledečih šte* vilk, katere smo dobili iz avtentičnega vira.
Stanje članstva ob ustanovitvi sklada dne 1. januarja 1927. je zna* šalo; konceptu! 60, geometri 69, raču* nar ji 138, davčni 388, pisarniški 69, skupaj 724; vsled smrti odpadlo: kon* ceptni 4, geometri 2, računarji2. davč* ni 22, pisarniški 2, skupaj 32; ostane: konc. 56, geom. 67, račun. 136, davč. 366, pisarn. t>7, .skupaj 692; sedanje stanje: konc. 55, geom. 61, račun. 109, davč. 367, pisarn. 63, skupaj 655; iz* pad, odnosno prirastek vsled izstopa, odnosno pristopa: konc. 1, (geom. 6, račun. 27, davč. 1, pisarn. 4, skupaj 37.
Iz te statistike sledi, da gornje trditve, kolikor se jtičejo sklada fi* nanlinih uradnikov, niso točne in to* rej brez podlage. Tudi je treba, da vsaka slična institucija pridobiva na* raščaj, sicer je zapisana smrti. To ve* Ija v isti meri za sedaj ustanovljeni podporni sklad finančnih nastavljen* cev, kakor za vse že obstoječe take sklade. — Op. ured.).
Najbolj pošteno Vas po-l streže z zimskimi oblačili!
I. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
gotov obstoj, vsem članom, tudi na* raščaju pa enake pravice in ugodno» sti kakor vsem starejšim. Višina po» smrtnih dajatev ni torej več odvisna od števila članstva, ampak so zasigu» rane vsem v enaki meri. Zato plaču» jejo člani redne mesečne prispevke, ki se določajo po starosti člana ob vstopu, in sicer od b do 10 (Din. Ta način rešitve plačevanja mesečnih prispevkov m s tem zasiguranje iz» plačevanja posmrtnin v enakih znes» kih je zadovoljil državno uslužben» stvo, kar nam dokazuje razumevanje in neštete p rijave iz mest in z de» žele. Važna je tudi druga stran, da organizacija sprejema kot redne čla» ne tudi svojce državnih uslužbencev, torej osebe, ki žive ž njimi v skup» nem gospodinjstvu, a za izredne čla» ne njihove otroke od 5. do 21. leta. Opozarjamo na določbo pravil, po kateri imajo vsi novo pristopivši člani v teku enega meseca po ustanovnem občnem zboru, t. j. do 19. novembra t. 1. velike ugodnosti in olajšave. Vsak morebiten dvom o obstoju or» ganizacije in njenih izplačevalnih
zmožnosti je brez podlage, kajti or» grfnizacija šteje že v svojem početku nad 350 članov, ki jih upamo dvigniti v najkrajšem času do trikratnega šte» vila. Kar pa se tiče izplačevanja po» smrtnin, pa je že danes zasigurano njih izplačilo v najvišji meri.
Druga še važnejša stran in naloga organizacije pa je ta, da ima v svo» jem okviru tudi bolniški sklad. Vpra» šanje samopomoči v slučaju bolezni državnih uslužbencev je najvažnejše in najbolj pereče. Ugodnosti, ki jih ima uslužbenstvo v slučaju bolezni so zelo majhne in v slučaju dolgih obo» lenj popolnoma odpovedo. Zato je treba to rešiti po načelu samopomoči in vzajemnosti. Res je, da je ta točka v okviru naše organizacije za enkrat rešena samo v zmislu podpor iz skla» da, toda upoštevati moramo začetek. Računati pa moramo po današnjih di» spozicijah, da nam bo z vztrajnim de» lom mogoče v bližnji bodočnosti do» seči še mnogo. Uslužbenstvo se za» veda naloge in koristi bolniškega skla» da, zato tudi v številni meri pristopa vanj. iPrva naloga bo, da preskrbimo članom brezplačno zdravniško pomoč, zdravila itd.; a naša naloga, ki smo si jo postavili, obsega še več, in sicer vsaj to, kar ima danes mestno usluž» benstvo, t. j. brezplačno zdravljenje v zdravilišču, specialno zdravljenje, pomoč ob porodu itd.
Zavarovanje za slučaj bolezni je torej najvažnejša naloga nove organi»
zacije. Krizo, ki obstoja na tem pod» ročju, moramo rešiti v polni meri po načelu samopomoči. V kakšnem ob» segu in kdaj bodo izpolnjene zadnje točke tega vprašanja, pa je odvisno od zavesti in solidarnosti državnih uslužbencev samih. Zato je naloga vseh, ki so še danes izven organiza» cije, da pristopijo in tako pomagajo graditi stavbo, ki bo koristila nam vsem, kakor koristijo enake stavbe državnim uslužbencem drugih držav.
Temelj je dan in uspeh je žago» tovljen. Z jasnim pogledom v bodoč» nost gremo na delo za dobrobit na» šega stanu.
Božič Lado, tajnik.
Nove knjige.
Trošarin® ki pravilnk f i pravilnik za izvrševanje odredaba o banovinskoj i opštiniskoj trošarini.
Priredil po službeni izdaji Lovro K a» lašič. Prejeli smo knjigo s tem na» slovom, ki je potrebna vsem proizva» jalcem in prodajalcem trošarinskih predmetov, posebno pa tovarnam za špirit, izdelovalcem in prodajalcem žganja, likerjev, vina ter vinskega mo» šta. Služila bo 112 strani obsegajoča knjižica prav dobro tudi finančnim uslužbencem davčne in carinske stro» ke ter finančne kontrole. Uporabljajo jo lahko s pridom carinski posredo» valci in prevozniki trošarinskih pred»
metov. Prav posebno potrebna je pa knjiga občinam, ki pobirajo občinsko in banovinsko trošarino. Knjiga stane 20 Din in se dobi pri izdajatelju Lovru Kalašiču v Zagrebu, Deželičeva 56. ali pa v Mariboru, Aleksandrova 18.
»Zadrugarstvo«. Zvezek 9. in 10., september»oktober. Prejeli smo dvoj» no številko glasila Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev V Beo» gradu. Vsebina je sledeča: Prof. M. Katunarić:	Pred anketom o stavbe»
nim in kreditnim zadrugama. — Stan» beno i kreditno pitanje. — Dr. M. Jo» sifovič: Medjunarodni zadružni kon» greš u Beču. — Inž. B. Trajkovič: XIII. kongres Medjunarodnog zadruž» nog saveza. — B. Trajkovič: Fraj» dorf. — M. D. Ikonič: Dobra zadruga pa dom. — Dj. Subotič: Zadružni po» kret i činovnici. — Prof. M. S.: Samo sposoban upravnik. — Iz naših zadru» ga. — Razno. — Vabilo. — Zanimivo in zelo 'pestro urejevano zadružno gla» silo vsem državnim uslužbencem toplo priporočamo.
Pri vodenici, ki je nastala vsled slabosti srca, ženejo nekatere soli ži» vega srebra (salirgan, novasurol, no» vurit itd.) vodo na presenetljiv način naprej; v prav zadnjem času so po» skušali uporabo istih soli tudi pri raz» vodenenju telesa v slučajih zatolšče» nja in sedhj itudi pri oteklinah in vnet» jih členkov.
Iz »Ztjmvja«, Ljubi jaha.
Pri nakupu radio aparatov in potrebščin se poslužujte specialne radio tvrdke
RADIOVAL, LJUBLJANA
Dalmatinova ulica 13 (poleg hotela Štrukelj)
P L, A Ć 1 L. N E UGODNOSTI!
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo
MM stroi jr liioia D
naimoderneiše konstrukcije
THE HEX Co.
I.jnblgauM, Gradišče 10
Telefonska štev 2412
“1
1.165
Štev. pošt hran. 11.
Vzajemna posojilnica v i jubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.

MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.

■II C. J. HAMANN
Ljubljana
Prepričajte se sami, da je
strojno vezenje o «rila, oblek !n pregrinjal nsjtr* pežnejše, najleple in naj« cenejše, ako je izdelano pri tvrdki
M. LEITGEB
LJUBLJANA, Jurčičev trg 3.
■ ■
Priporoča se modna trgovina
1 T. EGER j
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2
Medno h L go, perilo in potrebščine za šivilje in kro-ač e priper ea tvt dka
A. PERŠUHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Spil
N.\jho! ši
šivalni slioji in kolesa znanke GiiTZflMiE
ter švicarski ple tilni stroji,Dubied4 za rodbino, obrt in industrijo
Josipa
Petelinca
UBLIAM, blizu Preiemavjgu spomenika. Telefon 2313. Pouk » vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popraviia.
L. Mikuš
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Veliko prištedite,
ako si nabavite svoje oblačilne potrebščine pri tvrdki
A, ŽLENDER
Ljubljana, MESTNI TRG 22.
Vsak si lahko brezobvezno ogleda veliko zaiogo blaga za zimske suknje, kamgarn in športni še-vijot, blago za damske plašče in obleke, pliš, svila, perilni bar-žuni, damsko in posteljno perilo, flanelaste in prešite odeje, perje in puh.
Za gospode uradnike POSEBEN POPUST!
hserirajte v „NAŠEM_GLASU“!
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV 19

Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil!
E N GROS! EN DETAIL!
Ustanovljena 1. 1882.
gl Vam nudi mafsoHciiialii vir nakapa perila, i opreme nevest in povorojenškov» perla, modnih 11 potrebščin - Predtiskarifa modernih ročnih del- llSI
zdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno odgovarja France Štrukelj. Vsi v Ljubljani.