Štev. 32. V Mariboru 11. avgusta 1892. Tečaj XXVI. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s posipanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem-trgu po 5 kr. dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr., za četrt leta Kokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja upravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Nekaj za Ptujsko pa tudi za okolico drugih mest. Povsod v lepi Sloveniji se dan današnji naše ljudstvo že probuja in se zaveda več ali manj svojih pravic. Vendar še je krajev dovolj, kjer cvete narodna mlačnost mesto zavednosti, kjer ni najti onega oživlja-jočega narodnega duha, kateri prešinja ljudstvo v drugih naprednejših krajih. Vzlasti se napredek kaže tam, kjer je veliko bralnih društev ali podružnic sv. Cirila in Metoda ali v obče društev, katera skrbijo za omiko in blaginjo naroda in pospešujejo njega vsestranski napredek. Tako pa mora biti kmalu po vseh krajih, kjer prebiva dobro slov. ljudstvo, posebej pa je še treba, da si osnujemo slov. društva blizo mest, v katerih je nem-škutarija v cvetu in iz njih se širi nje zaduhli vonj tudi v okolico ter omamlja slov. prebivalce, da jih postaja sram biti slov. krvi in se dajo mirno zato tujcem pod pete. Ali je to pametno? Ne; človek je lahko prijazen tudi z mestjani ter jim prodaja svoje blago in kupuje od njih, česar mu je pri domu treba. Ali da se vpreže v njih jarem tudi v rečeh, ki se tičejo narodnosti, tega pa ni treba in kdor ima kaj ponosa v sebi, ne stori tega. Ali ravno to je: pri ljudeh naših manjka ponosa, njim manjka zavednosti ter je pri njih že vsak, ki pride iz mesta ter nemški lomi, že gospod, velja več, kakor pošteni kmet, ki ima desetkrat več v žepu in dvajsetkrat več v glavi, kakor tak »škrijec« iz mesta. Od tod prihaja, da je toliko nemškutarije blizo mest, n. pr. Ptujsko polje je veliko, razširja se od Maribora do Ormoža, vendar šteje le malo takih društev, ki bi nam pričala o zavednosti dotičnih krajev, nasprotno pa nekod še cvete nemčurstvo. To velja o okolici Ma-riborskej a tudi v okolici Ptujski ni vse tako, kakor bi moralo biti. Težko nam je pri srci, ko še moramo poročati o nemškutarskih zmešnjavah v okolici Ptujski, kjer bi moralo že davno vse narodno biti. Kje so tu rodoljubi, kje je tu pravo, istinito, požrtvovalno rodo-ljubje? Žal, da ga pogrešamo. Premehkega srca smo, premalo odločnosti in podjetnosti je v nas; navdušimo se sicer za naroda sveto stvar, toda brigamo se le malo ali celo nič za-njo. Tudi Ptuj, to germansko gnjezdo z večinoma slovenskim prebivalstvom, začel se je zadnja leta repenčiti ter se utrjevati, da si ga ne bi Slovenci osvojili pri prvem naskoku. Pa to'še ni bilo dovode. Tudi v okolico je zatresel vražje seme remčurstva, katero mu je že v večih občinah pognalo kali, prava mora za slovenskega kmeta-trpina, ki že tako težko zmaguje dosedanja silna bremena. Tem nemčurskim gospodom še ni zadosti, da vladajo v Ptuj i samem, nego celo na kmete si že upajo ; vrinili so se že v občinski zastop ter se obnašajo tukaj kot pravi turški paše. Nalagajo nam bremena, težka bremena, ne oziraje se na to, bomo jih li mogli zmagati ali ne. Nam je-li to potrebno, ni-li pri nas mož, kmetov poštenjakov, ki bi vodili občino ter skrbeli za blaginjo 'občanov in ne izdavali s krvavimi žulji prisluženega denarja za ničvredne, le gospodom nemčurjem na kmetih 'življenje olajšajoče naprave? Imamo jih še in ako Bog da, ne boste več dolgo hodili »paševat« v okolico, kajti na kmetih, na slovenski zemlji, pripada gospodstvo edino kmetom, ne pa kakim nemčurskim »privandrancem«. Vzboljšati te razmerp še je mogoče, ali narodnega dela bode treba in to na vse strani ter od vseh narodnih močij. Skrajni čas je, da se Ptujska okolica poboljša ter pokaže svetu svoje narodno slovensko lice. Sramota bi bila, da bi si še dalje dali zapovedovati od Ijudij, ki so svoj materini jezik zatajili ter se vrgli našim nasprotnikom v naročje. Dokaj let smo spali, a nemškutaijev brezozirno delovanje nas je vzdramilo in nam vsililo boj, kateri bo pokazal, kdo je na slovenski zemlji gospodar. Naj postane že brž resnica, kar poje pesem: Zatrli niste spečih, Ne boste nas bodečih! Ciril. Oerkvene zadeve. Blagoslovijenje prostora za novo Marijino cerkev frančiškansko v Mariboru 2G. julija 1892. Na god sv. Ane se je vršilo posvečenje prostora, na katerem se bode pozidala nova cerkev frančiškanska, Bogu in Mariji Devici v čast, in pa v zveličanje brez števila po bo^ji podobi ustvarjenih, neumrjočih duš. Ob 8. uri smo svitlega in premilostljivega knezo-škofa slovesno pri cerkvenih vratih sprejeli in spremljali smo jih med dolgimi vrstami belo oblečenih devic, ki so v svojih rokah goreče sveče držale, pred veliki oltar, kjer so svoj prestol zasedli. Na to so vč. oče gvardijan v slovenskem jeziku pobožnim poslušalcem razlagali, kako da jim dnes veselja srce kipi, ko se bo slovesno pričelo stavljenje nove cerkve namesto sedanjega bornega hrama božjega, ki je za toliko množico faranov vse premajhen. Rekli so, da so pričeli delo v zaupanji na božjo pomoč in na darežljivost častilcev Marijinih. Hvalili so previdnost božjo, po kateri sedijo ravno sedaj na prestolu knezoškofov lavantinskih konjiški rojak, ki so bili krščeni v ravno tisti cerkvi sv. Jurija v Konjicah, kjer se je tudi čudotvorna podoba Matere Milosti nahajala, dokler je niso leta 1747 v Maribor prenesli. Prosili so, naj podpiramo stavljenje s svojimi molitvami, pa tudi z denarno pomočjo, ki nam postane lehko ključek nebeški. Sv. Terezija je o času, ko se je lutrovska kriva vera najhuje razširjala, in ko so krivoverci ¡Marijine cerkve podérali in zapirali: takrat je sveta Terezija zbirala zveste častilce Marijine in je v podporo in v obrambo sv. katoliške vere zidala cerkve in samostane. Neki sosednji graščak, v katerega srci pa ni bival božji mir, ker je v njem kraljeval nečisti duh poželjivosti in mesenosti, je odstopil sveti Tereziji za stavljenje potrebni prostor, in njo je tudi denarno podpiral do svoje smrti, ta je pa nastopila še preje, ko je bila cerkev dokončana. Čez nekaj časa se^ je prikazal sv. Tereziji in ji je razodel, da mu je neskončno usmiljeni Bog zavoljo tiste miloščine v smrtni uri podelil ioliko žalost črez grehe, da je usmiljenje našel na pravici božji. Tako se bere v spisih sv. Tereziji, o katerih je sv. cerkev razsodila, da ni v njih nič takega, kar bi bilo naukom sv. cerkve nasprotno. Po ganljivi besedi gvardijanovi so premil. knezo-škof, obdani od velike množice duhovnikov svojih, darovali Trojedinemu Bogu presveto daritev, naj se milost-Ijivo ozira na delo, katero hočemo dnes pričeti, Njemu v čast, Materi 'Milosti v slavo in pa v zveličanje po Kristusovi krvi odkupljenih duš. Med sveto mašo so častite šolske sestre tako lepe prepevale, da nobena ptica ne tako. „Prepevale so glorijo, Ki jo v nebesih uživajo, Prepevale na jasen glas So njega veličast in kras. Ki je zemlje in neliá vladar, Od katerega je vsaka stvar; Prepevale, kak božji svij Nebešianom je ves odkrit, Kak angelci lepó pojó, Lepo pojó, sladkó pojó, Sveti Trojici strežejo, Marijo Devico venfajo, Ki vsa osvitljena je. Kraj sina posajena je." Po sv. maši smo se v sprevodu podali na torišče nove cerkve, kjer so milostljivi višji pastir spregovorili ž njun lastno gorečnostjo o besedah sv. pisma: »Če Gospod hiše no zida, trudijo se delavci zastonj. Če Gospod ne varuje doma, tedaj čuvnji zastonj stražijo«. I's. 126, 1. 2. Škoda, velika škoda, da mi zdaj v »Gospodarji« prostora zmanjkuje; znabiti bo mogoče pozneje ves govor objaviti, da vnema vse lavantince za zidanje nove cerkve s tistim dobrim uspehom, katerega je rodil pri takratnih, do solz ganjenih poslušalcih. Tisti dan se je namreč od raznih stranij darovalo za cerkev 200 fl. Za vsem je pristopilo do sedaj društvu za zidanje cerkve 4451 udov, ki so že zložili 48.000 11. v gotovem denarju. V predmestni fari sv. Magdalene v Mariboru jč nabral vsled priporočila preč. dekana in kanonika Bo-žanca samostanski brat Rok 115 11., pri treh hišah pa nekaj prav neprijaznih besedij. Se ve, da ga je zabolelo, a zdaj je že zopet vesel, ko misli na besede Jezusove, da bodo obilno plačani, ki zavoljo njega sramoto prenašajo. Delavcev je bilo včeraj 123, in se je njim že izplačalo 8000 11. Pri nabiranja stavbinskega lesa so brata Roka vsi v. č. gospodje župniki podravskih far veselo podpirali. Nabiranje se je najlepše obneslo v Lembahu, pri Devici Mariji v Puščavi, v Ribnici in pa v Vuhredu. Kdor za cerkev daruje, Bogu posojuje. Dr. Jožef Pajek. --♦-- Gospodarske stvari. Plemenjenje žrebic. Vsakemu umnemu konjerejcu je znano, da se kobile raje obrejijo, če se vsako leto spustijo k žrebcu. Vendar pa je treba po nekolikih letih eno leto prenehati, da kobila preveč ne oslabi. Koliko pa mora biti žrebica stara, da jo smeš rabiti za pleme? V tem je treba razločiti med hladnokrvno in žlahtno ploho. Hladnokrvne plohe so konji s širokim hrbtom, debelimi nogami in primeroma debelo glavo. Taki so konji arden-skega, burgundskega, kartoškega, noriškega, valonskega plemena. Nahajajo se večinoma na srednjem in zgornjem Štirskeui. Zrebico takega plemena, ako je zdrava, močna, dobro razvita ter veliko ne dela, smeš spustili k žrebcu že v tretjem letu. Če pa je slaba in veliko trpi, tedaj pa še le v četrtem letu. Žlahtne plohe so konji z ozkim hrbtom, na visokih, primeroma šibkih nogah in z nežno glavo. To so konji angleškega polno- in polkrvnega, arabskega polno in polkrvnega, anglo-normanskega, ha-noveranskega plemena. Žrebice take plohe smejo se v Strtem letu rabiti za pleme. Ako pa so slabo rejene in mnogo trpijo, tedaj pa še le v petem letu. Kdor slabo razvite žrebice rabi zgodaj za pleme, škoduje s tem kobili ter dobi slabo gingavo žrebe. Slabo rejena kobila ali taka, ki veliko trpi, potrebuje vso hrano za sebe, da ohrani svoje telesne moči in toraj ne more zadostno hrane dajati žrebetu v svojem telesu. Posledica temu je, da oboje, kobila in žrebe hirata. Če pa je žrebica močna, dobro razvita, tedaj vrže gospodarju hasek, ako jo zgodaj pusti k žrebcu, zakaj dokler še je premlada, ni za težavno delo ter zastonj v hlevu stoji, ako nema žrebeta. Opomniti pa moramo gospodarje, da naj nikar ne spuščajo malih, slabih kobil k težkim žrebcem. Pri takih kobilah se žrebe primeroma preveč razvije in toraj težko kotijo. Velikokrat pa tudi kobila in žrebe pri kotenju pogineta. Divjega konja vkrotiti. Divjega konja vkrotiš, ako mu hitro z rokama oči zatisneš ter mu nekaterekrati močno v nosnice dihneš. Tako so že zdavnej Indijanci krotili bivole, divje konje itd. Poskusi in gotovo ne bodeš tako neusmiljeno pretepal uboge živine, ako se splaši, ali kako drugače zdivja. Kmetijsko nadaljevalni tečaj za staj. učitelje v Maribor« daje posameznim ljudskim učiteljem priliko svoje znanje v raznih strokah kmetijstva, kakor v sadjarstvu, v vinoreji, poljedeljstvu, bučelarstvu itd. popolniti, vrši se vsled naročila vis. c. kr. naučnega niinisterstva letos od 25. julija do 27. avgusta na tukajšnji vinorejski šoli posebni tečaj, v katerega je dež. šolski svet razun 11 nemških učiteljev tudi 9 slovenskih poklical in sicer obiskujejo ta tečaj ti-le slov. gg. učitelji: Ant. Farčnik iz Polzele, Ant. Gnus iz Zg. Rečice, Ant. Križ iz Zavrča, L. Korže iz Ribnice, Ant. Kosi iz Središča, .lož. Mocher iz Št. Lenarta, M. Šalamun iz Sv. Miklavža, R. Škorjanec iz Makol in A. Šket iz Podsrede. Sejmovi. Dne 12. avgusta v Veržeju in pri Sv. Juriji v slov.'gor. Dne 16. avgusta v Arveži, v Lem-bachu, na Ptujski gori, v Mozirji, v Sevnici in v Vu-zenici, pri Sv. Vidu nižje Ptuja. Dne 17. avgusta pri M. D. v Hrezji, v Jarenini in v Kapelah. Dopisi. 0(1 Sv. Jurja na Ščavnici. (Društvo za zida nje nove farne cerkve.) Letos ob birmovanji so milostljivi knez in škof v Ljutomerski dekaniji dve povekšani in olepšani cerkvi posvetili, namreč pri Sv. Petru in pri Sv. Križi; zdaj ste zadosti prostorni, ni več gnječe ob nedeljah in praznikih. Da se tudi jako majhna Jurjevska cerkev nadomesti z večo, je želja vseh dobro mislečih faranov že od nekdaj, in so tudi nekateri vlč, gospodje v ta namen že nekaj darovali; pok. vlč. prošt dr. Lovro Vogrin, nekdanji tukajšnji dekan, so v svoji oporoki za zidanje nove farno cerkve odločili po odračunjenih odstotkih 074 fl., pok. vlč. dekan Jurij Kocbek 600 gld., č. pok. župnik pri spodnji Sv. Kungoti Anton Klemenčič 1066 gld. Letos pa se je osnovalo društvo za zidanje nove farne cerkve Sv. Jurija na Ščavnici, pravila je visoka c. kr. namestnija v Gradci dne 21. januvarija t. 1. potrdila; po § 4 teh pravil šteje društvo ude in dobrotnike; ud društva zamore vsak postati, ki na leto 50 kr. plača; dobrotnik društva je vsak, ki se s svojimi doneski ne veže na čas, ampak enkrat ali večkrat društvu kaj daruje. Podpisani se obrača do vseh p. n. rojakov Sv. Jurjevskih, katerih je obilno število, in se nahajajo v raznih duhovnih in posvetnih službah, z milo prošnjo, naj blagovolijo vsta-novljenje društva za zidanje nove farne cerkve na znanji; vzeti in s svojimi dobrovoljnimi doneski pripomoči, da se v njih rojstni fari skoraj postavi velikemu številu faranov primerna cerkev! J. Kunce, župnik in predsednik društva. Iz Kapele pri Radgoni. (Čast, komur čast!) Dne 26. majnika t. 1. bil je izvoljen na mesto gosp. L. 1'uharja, poprejšnjega načelnika krajnega šolskega sveta pri Kapeli, nov načelnik in sicer g. A. Kreft, posestnik v Očeslavcih. G. Puhar bil je vzoren nučelnik ter je za vestno izvrševanje svoje naloge dobil pismeno pohvalo od okrajnega šolskega sveta gornjeradgonskega. Tudi domače učiteljstvo izročilo je Puharju po šolskem vodji pismeno zahvalo za vrlo sodelovanje v povspeh in omiko slovenske mladine. Uradoval je celi čas, katerega je prebil kot načelnik, v gladkej slovenščini. Da čislajo naši farani g. Puharja kot vrlega narodnjaka, pokazali so s tem, da so ga izvolili predsednikom tukajšnjega »Bralnega društva«. Saj so pa tudi v našem okraju ino^je, kakor je Puhar, potrebni. Žalibog imamo v okolici dokaj mož, ki bi lahko marsikaj storili za narodno stvar, pa nočejo ter se rajši dajo voditi od brezverskih hujskačev, kateri ne poznajo nobene ljubezni do naroda in domovine. Takih za ponemčevanje našega krasnega okraja delujočih hujskačev se toraj drži mnogo naših merodajnih mož ter jih z vso močjo podpirajo, ne pa, da bi se poganjali za narodno, slovensko stvar ter tem povspešiteljem »nemške kulture« pokazali, da „Na naši zemlji tuji rod Naj gost nam bo, a ne gospod; Mi tu smo gospodarji In Bog in naši čari!" Iz Celjske okolice. (O s ob ne vesti.) [Konec.] Kaj pa Stibenegg, vprašal boš, dragi bralec, reče k temu gospodarstvu? Kaj da reče, tega ne vem, ker še nisva nikoli govorila, to pa vem, da je šel v politični večni pokoj ter da je baje delal, odkar ni imel mastnih slu-žeb pri občini, v pisarni g. Schurbija tako pridno in vestno, da je bil njegov gospodar, sicer dober prijatelj njegov, primoran necega lepega dne dati mu slovo in mu prepovedati vstop v njegovo pisarno. Ako greš, dragi bralec, po okrajni cesti mimo lepega kopališča »Diana« in gledaš na levo lepo zelene griče in hribe, videl boš med dvema hriboma majhno, precej visoko ležečo go-lino. Tam počiva g. Stibenegg, nekdanji tako mogočni vladar Celjske okolice, zapuščen od vseh ter premišljuje v svoji sicer čez in čez zadolženi kočici minljivost tega sveta. Hrez vsake službe, osramoten si ne upa raz hriba med ljudi, temveč gleda milo doli h »Grenadirju«, kjer se nekdanji njegovi pajdaši veselijo pri kozarci sladkega vinca in če še ima kaj vesti iz prejšnjih časov, si misli: »Kdor drugim jamo koplje, pade sam va-njo«. No mi bi mu želeli, naj mirno počiva in srka na Pečovniku zdrav zrak, akoravno je in ostane naš ljuti sovražnik, ker ne smemo kot kristjani tudi sovražnikom želeti hudega, a bojimo se, da ga boben še z onega hriba prežene. Iz Sladke gore. (Slovesnost.) Dne 20. julija, na dan sv. Ane je preteklo 40 let, kar so bili preč. gosp. župnik Franc Kene v mašnika posvečeni in tisto leto je tudi že 22. njih blagonosnega župnikovanja v naši župniji. Hvaležni farani, stari in ndadi, smo se skrbno pripravljali na ta dan, da bi zamogli svojega ljubljenega dušnega pastirja ob tej priliki počastiti. Postavljene z venci okinčane smreke, pokanje topičev, zastave, ki so vihrale raz zvonika, cerkve, župnijske hiše in šole: vse to je razočevalo, da se ima vršiti nekaj posebnega. Te slovesnosti se je udeležilo 14 duhovnikov in velika množica vernega ljudstva; cerkev, akoravno silno prostorna, j« bila čisto napolnjena. Kako visoko spoštujejo in ljubijo farani svojega preč. gospoda župnika, pokazali so tudi o priliki te slovesnosti. Prišli so jim častitat občinski predstojniki Sladkogorski in Lemberški s svojimi svetovalci in odborniki in so v svojih govorih povdar-jali obilne zasluge, katere so si gospod jubilar v teh 22. letih pridobili za cerkev, šolo in občine, povdarjali so udanost, hvaležnost in ljubezen, ki veže farane na svojega ljubljenega pastirja. Občinski predstojnik Sladkogorski naznani tudi, da je občina Sladkogorska v seji dne 24. julija v znamenje svojega velikega spoštovanja do njih, enoglasno jih imenovala svojim častnim občanom in izroči slavljencu lepo častno diplomo. Prišli so častitat tudi gg. učitelja, Sladkogorske in Lemberške šole; cerkveni ključarji in šolska mladina. Minola je sicer slovesnost, ali ostala nam bode v lepem spominu. Končno vsi iz srca želimo, da bi Bog nam g. župnika še mnogo let zdravih^ in krepkih ohranil. Iz Celja. (V zavodu čč. šolskih sester) praznovali smo prav slovesno sklep šolskega leta dne 30. julija. Po slovesnem sv. opravilu v cerkvi se?lo se je obilo gospode in kmetov v društveni hiši. Predsednik mil. gospod opat pozdravi zbrane ude in goste v primernih besedah. Na to so igrali otrofl či šolskega vrtca pod vodstvom č. sestre Vincencije 1 aj dobro Solo> Vsak se je čudil, je-li mogoče v enem letu tako spretno izuriti, in izobraziti razposajene dečke in deklice! 2ares, kar se po drugih šolah ne doseže z velikim trudom, to se doseže tukaj z malim. Istotako vrlo obnašale so se tudi starejše učenke bodisi v petju in prednašanju, kakor tudi v igri: V Rim jo dajmo na grob sv. Alojzija! Vodstvo tega društva šteje si v prijetno dolžnost, izreči tem potom svojo prisrčno zahvalo vsem udom, zlasti pa č. g. katehetu Ivanu Krančiču, sestram: Lidvini, Lav-renciji, Florijani, Beatriki in Vincenciji. Po vašem trudu postala je ta šola — kakor se je izrazil sam dežel. šol. nadzornik, izmed prvih na celem Štajarskem. Res tehtno spričevalo slovenskej šoli! Kat. podp. društvo, katero vzdržuje omenjeno šolo, šteje 452 udov. Šolo obiskuje do 270 učenk, šolski vrtec pa do 60 otrok. Ker stroški leto za letom naraščajo, dohodki pa se krčijo, pokazal se je v društveni blagajnici že precej znaten primanjkljaj za 523 gld. Prisrčno prosimo torej vse prijatelje šolske mladeži, naj blagovole kat. podp. društvo v Celju, katero je do sedaj tako čvrsto napredovalo in toliko dobrega storilo v prospeh prave krščanske odgoje ženske šolske mladeži v Celju in okolici, za naprej še krepko podpirati. Vsem dobrotnikom in podpornikom pa izreka omenjeno društvo v imenu revnih učenk svojo najsrčnejšo zahvalo ter prosi še nadalnje naklonjenosti. 0(1 Mure. (Pogreb.) Dne 30. julija smo izročili v hladno gomilo na Ljutomerski mirodvor Jakoba Mag-diča, kmeta v zgornjem Krapji. Ril je vrli posestnik, večletni občinski in šolski odbornik za občino Cven, zraven tega pa tudi neomahljiv slovenski narodnjak. Ril je pač vrli naslednik prejšnjega, tudi prezgodaj umrlega posestnika F. Mariniča, kateri je bil dobri prijatelj, čeravno kmet, dr. Antona Klemenčiča, župnika Ljutomerskega in buditelja narodnega. Marinič je v dobi Kle-menčičevi zlagal pesmi in jih pel, pa tudi naročeval tistokratne slovenske knjige in časopise in s tem narod naobrezoval. Magdič ni bil pesnik, pač pa je v besedi in v zgledu delal za narodno stvar. Pri njem so našli postrežbo in zavetišče gospodje od blizo in daleč o potrebi. Skoraj leto dnij je trpel na srčni bolezni tako, da ni bil popolnoma zdrav, pa tudi ne zmirom v postelji. Iskal je pomoči v Gradci in pri večih dobrih zdravnikih, pa bilo je vse zaman. Zaspal nam je dne 28,-pr. m. zarano ob treh, v 50. letu. Da ga je res ljudstvo spoštovalo, za to je najlepšni dokaz, da ga je spremilo njih lepo število na pokopališče. Rodi mu lahka zemlja in blag spomin! Izpred Vojnika. (Vojniška nemščina.) Znano je, da imajo lovci svoj »jagerlatein«, pa najbrž ni še vsem znano, da imajo tudi nemčurji svojo „špraho«, ki je njim čisto podobna, ona je namreč, kakor nemčur, pol tič, pol miš, godlja, bi rekel, če se tančneje pogleda. Le berite: »Hochenegg am 8/s 92 Euer Wolgeborn! Di ich dise Stihlung und beschimpfen anheren mus bin ich geniitget — zu mahnen Mich so vie Meine familie ganz ruhig zu lassen sonst bin ih genotge mir die Ruhe vo sonst zuferschafen. ven ih vas schulte bitte es mir zu sagen bin nocli im Stande zu bezahlen. Franz Kari O.....č.« In zdaj še naj kdo reče, da ne potrebujejo »Vojniški nemčurji« nemške šole, toda z osata se ne trgajo fige.! Iz Smarija pri Jelšah. (Spomin.) Tužno so peli zvonovi, oznanjevaje svetu žalostno novico, da je na veke zatisnil oči eden najljubeznivših mož, kar jih je rodila slovenska mati. Franca Skaza ni več. Veselega srca in vedrega duha seje teden dnij pred smrtjo v veselem krogu svoje rodbine kratkočasil in razveseljeval, a ni slutil, da bi bilo to zadnjokrat, mislil ni, da bi tisto od veselja kipeče srce v teku tedna na veke zastalo, da se mu bo v kratkih uricah odprl mrzel grob, in da mu bodo žalujoči ostali na robu zgodnjega groba stoje zadnjokrat zaklicali: mili z Rogom! A kmalu je prihrul mrzel sever britke smrti, bolezen ga je položila na smrtno postelj, iz katere ni več vstal. A da-si je tudi ležal, da-si ga je bolezen mučila, bil je vedno vedrega duha in veselega srca. Ni tožil, ni zdihoval, ampak v resnici strašne smrtne bolečine je prenašal p0 izgledu našega Izveličarja z neko nadzemsko potrpežljivostjo. In ko je slutil, da se mu menda le v resnici zadnja ura približuje, ni imel več miru. Sedaj se je nad vse živo spominjal svojega najboljšega prijatelja, ki mu je dal tako blago in milo srce, Njega, ki ga je tudi, kakor Nikodem, ljubil v globini svoje duše, Njega, ki ga je klical na sodbo, svojega Izveličarja. »Mili prijatelj !< djal je rajni č. g. Časl-nu, svojemu spovedniku, »dva prijatelja še imam, ki sta mi v tolažbo sedaj v mraku mojega življenja. Eden si ti, ki me boš potolažil — in eden je visoko nad zvezdami, ki me bo okrepčal. Naj ne misli svet, da je v meni vera umrla. Ril sem in sem ostal veren sin sv. katol. cerkve, in kot takšen hočem umreti. Roril in trudil sem se veliko v življenju, a nisem imel ne enega trenotka, o katerem bi zamogel reči: Ta je moj! A sedaj se mi bliža. Smrt mi bo pripravila moj trenotek, ki mi ne bo odvzet. Jezus, bodi mi mi-lostljiv in ti mili moj prijatelj, me sedaj ne zapustil Bližam se sodbi. Zatoraj bi rad poplačal zadnji vinar Rogu, da bi ne prišel obložen pred sodnika. Rodi pa tudi tolažnik moje ljube Ane, najzvestejšega srca pod nebom. Pomudi se rad pri nas, kajti duhovnik v hiši, blagoslov pri hiši«. In zadnje besede rajnega so bile: »Jezus, reši me!« Tako je umrl mož; o katerem je svet sodil, da je bil brezverskega duha, mož, o katerem se je reklo, da je le za narodnost delal, a na cerkev pozabil. Ne — ni pozabil, ampak žive vere plamteč ogenj in narodni čut je vedno tlel v globini njegovega blagega srca. Ril je rajni blag mož, kdor ga je spoznal, čislal ga je in ljubil, in tudi njegovi nasprotniki so ga visoko cenili. V njegovih prsih je bilo požrtvovalno in nad vse blago srce, srce, ki bi vse rado zakrilo v svoje goreče globočine. Kot otrok je bil občudovanja vreden. Kedar se je spomnil svoje, kakor je sam dejal, zlate mamice, mu je solza zaigrala v očeh. Ah, da bi le mati mene preživeli, je bila njegova goreča želja, in se je tudi izpolnila; kot mož in oče je bil uzoren. Velikanska je bila udeležba pri pogrebu. Od blizu in od daleč so prišli njegovi prijatelji, da bi videli hladni kraj, ki je zakril najzvestejšega prijatelja in enega najmilših sinov našega naroda. Venci so zakrili njegovo zadnjo hišico, in mili glasovi so mu zadoneli v slovo. Ah spavaj, mili prijatelj v miru! Tvojo truplo je sicer zakril hladni grob, a tvoje duh plava nad nami. Spominek smo ti stavili, ne iz kamena ali lesa, ampak večen spomin v globini naših src. Vživaj mir in spavaj sladko, dokler se ne snidemo. Z Rogom! --*-- Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Minister baron Pražak je odstopil ter so ga svitli cesar poklicali v gosposko hišo državnega zbora. Dobi-li nalednika v ministerstvu, ni še doslej znano a pravi se, da pride na njega mesto nek plemič iz vrste konservativnih veleposestnikov. -— Načrti poslav za »kronsko veljavo« denarja so dobili najvišje potrjenje in minister dr. Steinbach ima že polne roke dela, da izpelje one postave. — V Linci je bil te dni »katoliški shod« in izvršil se je, kolikor se posname iz raznih listov, jako veličastno. Več škofov in tudi nuncij Galimberti so bili pri shodu. Štajarsko. Dalje časa so nemški nacijonalci t. j. Mladonemci trobili jako glasno v rog, češ, da bode v Gradci velik shod »planinskih Nemcev« zoper vlado, ker poslovenjuje planinske kraje. Sedaj so pa obmolknili o njem, pač zato, ker ne morejo prikriti ljudem resnice, da vlada, če je v tej reči že kaj kriva, brž po-nemčuje, kakor pa da poslovenjuje. Neresnica se lažje piše, kakor pa govori. Koroško. Slov. volilci v Celovškem okraji vde-ležijo se volitev volilnih mož, ne pa potem volitve drž. poslanca. Kakor stoje sedaj razmere, ni upanja, da zmaga slov. mož. Tudi nemškutarji še nimajo moža, da mu dajo čast poslanca, kajti Petru Laxu, dosedanjemu poslancu, neki ne seže nihče »do ramen«. Kranjsko. Mestni zastop v Ljubljani je vložil pritožbo zoper odločbo deželne vlade, vsled katere neki ne smejo ulice in trgi v mestu dobiti samo slov. imen. Pritožba je potrebna, da-si bode težko kaj izdala. — Poljedelska šola na Grmu napreduje prav dobro in ji želimo obilo učencev; tudi iz naše dežele bi bilo dobro, ko bi premožniši stariši pošiljali svoje sinove za nekaj časa v le-to šolo. Primorsko. Koliko se slabimo, ako se med seboj grizemo, vidi se iz primorskih razmer, kakor so ondi že dve, tri leta. Iridentovci t. j. Lahi, ki škilijo z enim očesom doli v Italijo, so zmerom drzniši, slov. ljudstvo pa izgubi eno občino za drugo iz svojih rok in potisne se za več let nazaj, ne da pride naprej v rodoljubji. »Novi možje«, če tudi slovenski, niso vselej sreča za * slov. ljudstvo. Tržaško. Okoli dne 20. avgusta pride v Trst češko učiteljsko društvo iz zlate Prage; računi se, da pride do 300 učiteljev tje. Slov. društva napravijo jim brž ko ne skupno veselico. Hrvaško. V tem tednu se vršijo volitve v Zagrebu za mestni zastop. Vojska je huda med vladno in hrvaško stranko. Doslej je bila hrvaška stranka v tem zastopu na vrhu, toda vlada je zastop razpustila, ker ji ni bil povolji. Ce zmaga hrvaška stranka, zmaga pravica. Ogersko. Da ogerska vlada zatira narode, ki se nočejo preleviti v madjarski narod, je znano. Sedaj pa je Bumuncem to postajo preveč in zato branijo svoje pravice z vso resnobo. Ce tudi njih deputacija na Dunaji ni opravila veliko, vendar pa je Madjare hudo speklo, ker je svet izvedel, kako da se vlada v blagem madjar-skem nasilji. Vunanje države. Rim. Judje so si v strahu, da se razširi po celem svetu sovraštvo do njih ali antisemitizem, zato si izmislijo sedaj to, sedaj drugo novico, po kateri se obsodi antisemitizem za nečloveško početje. Sedaj gre enaka novica tudi o sv. očetu Leon XIII. po svetu. Resnica je, da sv. oče ne hvalijo antisemitizma, toda judovskih pijavic tudi ne zagovarjajo. Italijansko. Dobro se ne godi kmetom po Italijanskem. V Laterzi je prišlo do velieih nemirov, ker kmetje niso marali plačati davkov. Kmelje so žendarje napadli in jih več tudi ranili, zato so pa le-ti streljali na kmete in jih tudi nekaj težko ranili. Tudi župan je dobil težko rano, zaprli pa so dvajset kolovodij. Francosko. Predsednik republike je voljen za sedem let in sedanji še ostane torej do konca leta 1894 na svojem mestu, vendar pa se že sedaj misli, kdo da mu bode naslednik. Da ne ostane Sadi-Carnot potem, ko mu izteče doba, to je nekaterim že gotovo. Največ upanja si dela minister Freycinet, da spleza na predsedniški stol in on se že torej tudi pripravlja za volitev. No, Bog zna, kaj še pride v tem času: ali še bode tedaj predsednika treba? Angleško. Gladstone prevzame v kratkem času vlado v svoje roke in če je listom verjeti, hoče on potem dati nekaj pravic irskemu ljudstvu in tudi delalcem pomore do volilne pravice. Tudi davke hoče znižati, posebno dac, davek od živil. Mogoče je sicer, da bode tako, toda mi še nimamo prav vere v te obljube. Nemško. Minister notranjih zadev, grof Herfurth, je odstopil in njegove posle prevzame predseduik mini-sterstva, grof Eulenburg. To se je izgodilo najbolj zato, ker zadnji ni imel dovolj dela in pa, kar je glavno, potrebnih dohodkov. — Cesar Viljem se je vrnil iz Londona; kaj je ondi opravil, pa še ni znano in sploh se ne zna, kaj je ondi iskal. R u s k o. Kolere še ni konec, toda piše se manj o njej, ker vlada ostro pazi na to, da ne pošlje nihče vznemirjaj oči h poročil v liste, ki izhajajo v drugih državah, domači listi pa ne smejo poročati več, kakor jim vlada dopusti. Bolezen pa se ve, da ne vpraša vlade, kam da sme iti. — Govori se, da se vlada pogaja z nemško glede na trgovinsko zvezo. Srbsko. Nekateri listi vedo, da je te dni bil kralj Milan v Belem gradu ter je nagovarjal vplivne može, naj se k malu izvoli tretji regent in se ve, da tak, ki je njemu po volji. C rško. Državni proračun kaže za tri, štiri miljone več dohodkov, kakor stroškov. Svet pa sodi, da je to »več» le na papirji, v resnici pa bode več ali manj pri-mankljaja. Afrika. V Maroku je nastala neka tihota; ustaj-niki ne napadajo sultanovih vojakov in tudi ti se držijo mirno, vendar pa se pravi, da je to le tihota pred nevihto. A m e r i k a. Ker bode prihodnje leto velika svetovna razstava v Chicagu, dovolile so tudi naše železnice tistim obrtnikom za polovico znižane cene, ki hočejo svoje izdelke poslati na razstavo. Kolikor se sodi lahko iz tega, zniža se tudi za ljudi vožnjina, a težko, če pojde kdo izmed nas tje, na ainerikansko razstavo. ---»•..... Za poduk in kratek čas. Kako so Prnsaki rešili Joška. Napisal J. Sattler. (Konec.) III. Dne 1. julija smo taborili blizu Jožefovega. Tega mesta ne pozabim nikdar, kajti tukaj bi me skoro zadela grozna usoda. Deževalo je v ta dan; posod so stale mlake. Da ne bi ležali v blatu, veleli so nam iti v bližnji gozd po dračje. Tudi meni je bilo to ukazano. Pri tem delu je moral vsak vojak imeti svoj prepasnik ali »iberšvunk«, kakor so tedaj rekali temu orožju. Jaz pa svojega ne morem najti. Iščem in iščem, ali ni ga nikjer. Morda ga je kdo obesil na drugo piramido?*) Desetnik me ošteva z vsemi priimki, katere je znal; a znal jih je mnogo, in mi preti, da ovadi naredniku ta strašni zločin vojaški. Kdo je kedaj slišal, da je vojak izgubil svoj »banganet« ? Rekel je tudi med drugimi primerami, da je vojak brez prepasnika to, kar krava brez repa. Predno zvečer poležemo na čudne blazine, katere smo nabrali in nasekati v gozdu, reče mi narednik: »Vi bote imeli sitnostij jutri; objaviti vas moram k raportu. Kam ste pa dejali svoj prepasnik?« *) Več sestavljenih pušek se imenuje puškina piramida; na-njo obesijo vojaki svojo opravo. »Kaj jaz vem, kje daje. (¡otovo ga je zlobna roka obesila na drugo piramido, morda sam gospod desetnik, da bi me spravil v kazen, ker me ne more trpeti;« rečem precej nevoljno. »Predstojnikov svojih ne smete sumničiti. To nikakor ne gre. Vojak mora lepo ubogati in molčati«; odvrne jezno narednik. »Že davno vem, da nima podložnik v vojakih nobene pravice«. »Tudi zaradi upornih teh besedij vas objavim k raportu«; sikne srdito narednik in prekine dalnji razgovor. Dolgo nisem mogel zaspati, čeravno sem bil na smrt utrujen od hoje. Premetaval sem se na vejevju, ki me je tiščalo; še bolj pa me je mučila misel, kaj bo jutri, liil sem silno razburjen. Oj Maribor! Ondu sem vsaj po noči imel mir ; tam som vsaj v spanju pozabil vojaških nadlog. Konečno vendar zadremljem; ali plašile so me grozne sanje. Drugo jutro je bil raport. Stalo nas je že več »haptak«, kar pride stotnik. Ko dojde do mene, javi mu narednik: »Ta mož je izgubil včeraj svoj prepasnik; vrhu tega se jo vedel sinoči zelo uporno, trdeč, da je podrednjenik v vojakih brezpraven«. Stotnik me osorno pogleda; potem pa se srdito zadere: »Ste li že culi vojne čitanke?« »Ne, gospod stotnik; jaz sem novinec; nihče mi jih ni še .. . .« Ni mi pustil izgovoriti; zakričal je togotno: »Tiho! Veste, kaj si zaslužite na vojni za tako upornost? Ustreliti vas dam«. Strepetal sem na vsem životu. Stotnik se obrne k naredniku: »Peljite tega moža na glavno stražo taborsko«. Takoj me odvedeta dva vojaka na sredo taborišča, kjer so bile zastave in bobni. Tu vsedem. Ne morem vam dopovedati, kakšne misli so preletavale glavo mojo. Silna žalost se me poloti. Jokati sem se začel.. Iztrgali ste me iz šole: ogrenili moji materi vse žive dni, in sedaj še to! . . . Oh mati, ko bi vedeli, kaka sramota me čaka, počilo bi vam žalosti srce. Ustrelili me bodo; pa ne sovražniki, nego naši. Umreti moram, pa ne smrti junaške, nego sramotne kakor, ubežnik, hudodelnik. Kako sem si sedaj želel svinčenke sovražne! • Iz teh obupnih mislij me najedenkrat prebudi hru-menje topov, ki je prihajalo iz daljine. Nikdar še nisem slišal slajših glasov. V tem trenotku se razlegne tudi po vsem šatorišču trombe glas. Klicali so k orožju. Hipno je bilo vse po koncu. Nekateri pribežijo po zastave in bobne; tudi mene vzamejo s seboj. Malo, da nisem vskliknil: hvala vam, Prusaki! Hrž smo bili oboroženi. Moj prepasnik se je res našel na tuji piramidi. Takoj odrinemo v tisto stran, od koder je prihajalo grmenje topov. Ustrelili me torej še niso. Ali kaj, ko bi kazen bila le odložena ? Morda pa se. že danes zgrabimo s Prusaki? Potem utegne biti konec vsemu strahu; v-bitvi umrjem častno. Čez dva dni je bila res usodepolna bitka pri Kraljevem Gradcu. Ko so začele pokati puške in hrumeti topovi, tresli so se naši dečki in vzdihovali: Jezus! Marija! Jaz sem pa bil miren; saj je bila to le sladka godba, mojim ušesom. Živci so mi otrpnili pri Jožefovem; srce moje je bilo pripravljeno za prusko svinčenko. Slovenski fantje so padali krog mene, kakor muho; mene pa ni ranila nobena krogla. Stotnika mojega sta zadeli dve; tisti desetnik pa, ki mi je najbrž skril prepasnik, dobil je jedno v nogo. Mislil sem si: sodba božja! Po tem smo bežali neprestano proti Olomucu in dalje čez Karpate k ubogim Slovakom. Prusaki so nam bili vedno za petami. Ni bilo časa misliti na kazen. Ko se je sklenil mir, pride moj polk v Gradec. Tu sem pisal v stotniški pisarni. Sicer ni bilo več prejšnjega stotnika; vendar me je še vedno iznemirjala neka skrb, češ, da bi utegnilo biti kaj zabeleženo o meni. Nekega dne pogledam v kazenski zapisnik; toda ne najdem svojega imena. Pruski topovi so izbrisali vse. Upati sem torej smel, da se pomaknem na višjo stopinjo, vsaj do »frajtra«, če ne do generala. Ko se pa leta 1869 skrči vojaška služba na tri leta, prosil sem dopusta. Končno sem se udal materinim solzam in šel zopet v šolo. To je .loškova povesi, kako so ga rešili Prusaki. Sedaj je dušni pastir in se vojuje z nemškutarji in trmastimi ovcami. Pri njem se torej do pičice izpolnjujejo svetopisemske besede: »Življenje človeško je neprestana vojna«. Smešnica. »Sinoči si mi pravil, da si je tvoj sin nogo zlomil, a danes sem ga srečal popolnoma zdravega«, očital je prijatelj prijatelju. »Tako!« reče oni. »No, tedaj pa moj sin gotovo še o tej nesreči ničesar ne vé.« - -- Razne stvari. (O b č i n s k e volitve.) V torek in sredo so se v Ormoži izvršile občinske volitve. Slov. volilci se jih niso udeležili, samo v 3. volilnem redu je dalo 36 volilcev. svoj glas narodnim možem. Občinski zastop ostane torej po polnem v rokah nemškutariev. (Pevska slavnost v Šoštanj i.) Častita pevska društva, naše gg. poverjenike, kakor tudi pojedine pevce prosimo uljudno, da prinesejo pesmi, ki smo jim jih priposlali, k- slavnosti seboj, sicer bi ne imeli dovolje sekiric. Tudi pevskih znamenj naj ne pozabijo doma. Kdor izmed pevcev pa še nima tega znamenja, dobi ga po 30 kr. na dan slavnosti. Odbor. (P remeščenj e.) Čast. o. Jakob Diviš iz reda sv. Frančiška, doslej v Bolzanu, prišel je k Mariji Devici v Mariboru za kaplana; č. o. Nazarij Schônwetter pa gre k Sv. Trojici in ondot se preseli č. o. André Golob v Maribor. (Služba o r g a n i s t a in k o r a 1 i s t a) pri Mariborski stolni cerkvi je razpisana. Prošnje s spričevali o sposobnosti naj se pošljejo kn. šk. konsistoriju do konca tega meseca. (Notarske spremembe.) Gosp. Vinko Toplak, c. kr. notar v Dobrli vasi, pride na enako mesto v Šrna-rije in istotako g. dr. Ad. Mravlag iz Rogatca v Laški trg. (Vspored slavnosti) v Šoštanji je ta-le: Spre-j e m. 1. Ob 12. uri opoldne sprejem s posebnim vlakom došlih gostov na kolodvoru, potem odhod z godbo na slavnostni prostor pri gosp. Pečniku. 2. Ob pol 1. uri popoldan skupni obed pri gosp. Pečniku ; kuvert stane za osebo 1 il. 50 kr. ; pri obedu svira godba. 3. Ob 2. uri skupna pevska vaja. Veliki zbor. Ob 4. uri popoldan v dvorani gosp. Pečnika VIII. veliki zbor »Slovenskega pevskega društva« s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Spremenitev 1, 6, 13, 15, 17, 18 in 28 društvenih pravil. 6. Volitev: a) predsednika in odbora, b) računskih preglednikov. 7. Razni nasveti. Sokolska društva. Ob polu 5. uri odhod »So-kolskih društev« z godbo na telovadni prostor na glavnem trgu, ter velika skupna in posamezna telovadba. Koncert. Ob (i. uri veliki pevski zbor s sodelovanjem godbe »Prostovoljnega ognjegasnega društva v Zagrebu« pod osebnim vostvom kapelnika gosp. Antona Stoekla na vrtu gostilne gosp. Pečnika s sledečim vspo-redom: 1. Nedved: »Avstrija moja«, moški zbor. 2. Vo-larič: »Grajska hči«, mešan zbor s tenor, sopran in alt s samospevom. 3. Foerster: »Gorenjci, Gorenjci smo«, moški zbor iz operete »Gorenjski slavček« s premlevanjem orkestra. 4. Vilhar: »Domovini«, mešan zbor. 5. Nedved: »Venec slovanskih pesmij«, zbor. (5. Foerster: »Ljubica«, mešan zbor. Med posameznimi pevskimi točkami svira godba. Po koncertu prosta zabava s petjem raznih pevskih društev in z godbo. (Vstopnina) h koncertu v Šoštanji znaša za: a) neude: 1 fl. za osebo, 2 fl. za obitelj; b) podpirajoče ude 50 kr. za osebo, 1 fl. za obitelj; c) kmete in dijake 30 kr. za osebo, 60 kr. za obitelj; d) izvršujoči udje so vstopnine prosti. (Nova cerkev franciškanskavMariboru.) Danes, na god sv. Filumena, se je po svečani božji službi položil vogeljni kamen za južni zvonik in je upati, da bodeta oba zvonika še letos pokrita. Rodi to podjetje vsem bogoljubnim rojakom gorko priporočeno! (C. kr. pošta.) Nek poštni uradnik ob progi Savinjske železnice ne ve, da je »Weitenstein« po slovenski »Vitanje« in naj si to na znanje vzame, da se ne bodo pisma zavoljo njegove nevednosti vlačila sem ter 1je po cele tjedne. (Za dijaško kuhinjo) so darovali vlč. gospodje duhovniki, ki so se zbrali pri pogrebu rajnega vlč. g. zlatomašnika Martina Sevnika, lepo svoto 70 gld., ki se je po naročilu gospodov darovalcev razdelila tako, da je dobila Celjska dijaška kuhinja 32 gld. 50 kr., Mariborska pa 37 gld. 50 kr. Hodi vsem vlč. gospodom darovalcem tem potom izrečena dolžna zahvala! V Mariboru potrebujemo za dijaško kuhinjo vsako leto črez 1400 gld. in smo imeli letos blizo 150 gld. primanjkljaja, ki je pa sedaj blizo ves pokrit. Še enkrat: Bog plati! (Laško vino.) V Mariboru je nek jud odprl krčmo, v ka'.eri je bilo samo »laško vino« na prodajo. Te dni pa so mu krčmo zaprli in vino, ki je bilo tako močno, da je pivce vselej glava bolela, so poslali na preskušnjo v Klosterneuburg. (Nem š ku t ar i j a.) Gospod Ivan Heich, nadučitelj pri Sv. Lenartu v slov. goricah, se je dne 7. avgusta ustrelil. Kaj da ga je napeljalo do samomora, ni še do-gnano, ali toliko je brž gotovo, da se je bil preobjedel nemškutarije in kar je z njo v zvezi. (Požar.) V Bistrici na Koroški železnici je zgorela v noči na 10. avgusta tovarna g. J. Knappa. Požarna hramba je sicer hitela gasit, toda ni je ubranila ognju ter je tovarna, sicer velika, sedaj žalostno pogorišče. (Nemške šole.) Dež. odbor v Gradci je dovolil, da se ustanovi za Ljutomer posebna šolska občina. Na ugovor slov. in treznih nemških tržanov se torej dež. odbor ni oziral. Nemška šola je tedaj za slov. deco ondi po takem gotova. (Mladina.) V Rrezulali so se pastirji v unem tednu prenapili ter so 12 let starega tovariša Fr. Klinča zvezali na rokah in nogah. Nato pa so ga vlekli čez drn in strn, da je drugo jutro umrl po hudih bolečinah. Janez Novak, 15 let stari fant, je zavoljo tega že pod ključi, Janez Zmazek pa je zbežal, da ga še niso našli. (Nesreča.) Dne 31. julija je padel Fr. Groz, posestnik v Mislinji, s črešnje ter si je razbil glavo. — Dne 4. avgusta se je zgrudil v Celji sedmošolec Julij Hribar na velikem trgu ter je bil pri priči mrtev. (Uboj.) V Rečiški vasi so se v noči na 1. avg. fantje stepli in je v tem Jože Šumljak zabodel hlapca Antona Podgoršek. Se ve, da so zločina zaprli. (Mišnica.) Pri Mali nedelji so prijeli te dni žen-darji necega viničarja, ker je prodajal »mišnico«. Iz pisem, ki so jih pri njem našli, razvidi se, da se je poslalo do 110 kg. mišnice ali na njegovo ali na ime drugih posestnikov. Človek se vpraša, kako je mogoče, da se pošilja toliko strupa med ti udi, ne da pride gosposka tako nevarni kupčiji na sled! (Samomor.) Dne 5. avgusta se je ustrelil v Placeru v župniji >Sv. Urbana v slov. goricah, 301etni želar Janez Kaisersberger. Žganje je nesrečnika do tega djanja napeljalo. Že dalje .časa je govoril, da bode »nekaj storil«, da ga bode »žandar gledat prišel, kako leži«. Zvečer, ko žene ni bilo v hramu — le malo dete je bilo v zibeli — sede pri peči na klop, nastavi si puško na srce ter jo z nogami sproži. Strel mu je golt, po katerein je marsikateri glažek Ptujskega žganja tekel, popolnoma razparal. (Povodenj.) V Mislinji pri Slov. Gradci so imeli dne 22. julija strašno ploho in je naliv napravil veliko škode, posebno na cestah in travnikih. (Denar.) Na celem svetu je sedaj denarja v zlatu 3,656.935,000, v srebru 3,744.700,000 in v papirji pa 2,281.793,000 dolarjev. Dolar se računi za 2 gld. 10 kr. (Duhovniške spremembe.) Č. gospod Martin Sevnik, kn. šk. duh. svetovalec in župnik pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, je dne 5. avgusta umrl v 80. letu in č. g. Anton Ferme, župnik pri Sv. Štefanu poleg Zusma, v 74. letu svoje dobe. Č. g. Marlin Medved, kaplan v Laškem trgu, pride v Žalec in č. g. Fr. Šel i h iz Reichen-burga v Laški trg. Č. g. Jožef Kržišnik, sem. duhovnik v Mariboru, gre za kaplana v Reichenburg. I jOterijne številke. Trst 6. avgusta 1892: 8, 7, 84, 53, 90 17, 44, 30, 74, 29 Line NAZNANILO. Na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru oddajo se z začetkom šolskega leta 1892/3 to je 15. septembra t. 1. eden štipendij šolskega društva, eden štipendij Tirež- kega okraja 6 brezplačnih mest. Piošnjiki, kateri so dovršili ljudsko šolo, morajo biti telesno zdravi in 16 let stari. Prošnje do deželnega odbora s spričevalom o odpustu iz ljudske šole, s krstnim in domovinskim listom, s spričevali o cepljenji koz, zdravji, nravosti in ubožnosti, naj prošnjiki sami ravnateljstvu vinorejske šole do 20. avgusta t. 1. izročijo. Od štaj. deželnega odbora. Zavarovalno društvo „Unio catholica" na Lunaji I., Eackerstrasse 14 in v Gradci Radetzkystrasse 1. 12-26 priporoča se vsem katoličanom, kateri nameravajo složnost na gospodarstvenem polji. Društvo oskrbljuje zavarovanje proti ognju, nesreči in za življenje, kakor tudi cerkvenim in občinskim predstojnikom zavarovanje zvonov proti razlomu in poklini. — Zastopniki se iščejo. Varnost popolna, premije po ceni. Na prodaj je liiša, mlin, živinski in svinjski hlev, dve kleti, kozolec, dva orala zemlje (sadni vrt, njiva, dva vrta za zelenjavo) na Blanci pri Sevnici, pet minot od glavne ceste za 1900 fl. Hiša je pripravna za kupčija in vsak obrt. Ponudbe sprejema lastnik Fr. Radaj v Stari vasi pri Vidmu na Štajarskem. Grasilnice vsakovrstne velikosti in stroja, s pristopnimi ventili, najizvrstnejše delane, in velike moči za brizganje, prilične srenjam, mestom, trgom in njihovim gasilnim društvom. ItHzgaliiice na kolesih, nosljah, v putah za vrte, Vodonosnike razne sostave, najboljše cevi iz konop-nine, gumija, za sesavanje vode ali za napeljavanje vode, dalje vretenice in tehtnice za ove cevi, kakor tudi drugo orodje gasilcem potrebno pnjKtročuje po najnižjej ceni proti 5let letnemu poroštvu Albert Samassa, c. k. dvoru zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v ijjnbtjftiii. Srenjam in gasilnim društvom dovoli se plačevanje v rokih. Podrobne eenilnUce dopoSilja brezplačno in franko <> Učiteljska služba. Na trirazredni v IV. plačilni vrsti stoječi ljudski šoli pri Malinedelji se učiteljska služba z začetkom prihodnjega zimskega polletja stalno ali tudi začasno odda. Nemškega in slovenskega jezika v govora in v pisavi popolnoma zmožni prositelji naj vložijo svoje z dokazom avstrijanskega državljanstva obložene prošnje, najdalje do konca avgusta t. I. pri krajnem šolskem svetu Malo-nedeljskem. Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 25. julija 1892. 2-2 _ _ S S na najboljšem mestu, ■ ™",f se takoj proda zarad silnega dovršenja zapuščine h ram za 4500 fl. (najemnina znaša 510 fl.) in posestvo, deset minot od Ptuja, s travniki in njivami za 1700 gld. Na hramu ostane 2000 gld., na jiosestvu 700 gld. hranilničnega denarja. Več pove Avgust Heller v Ptuji. 2-2 V najem kraju. Ponudbe vzeti želi štacuno ali hišo za trgovino v sposobnem blagovolijo se posiati uredništvo „Slov. Gospodarja". 1-2 'Minilo. Prodajalnica tik cerkve v Rečiškem trgu, v zgornji Savinjski dolini, s potrebno pripravo za špecerijsko in manifakturno blago, odda se takoj v najem. Več pove •lanez Smodiš, 3-3 posestnik na Rečici, (pošta Rietz.) it Na dvorazredni v 4. plač. vrsti stoječi ljudski šoli v Cezanjevcih je nadučitelj-ska služba spraznjena. Podeljenje je stalno. Nemškega in slovenskega jezika ]>opol-noma zmožni prositelji naj vložijo svoje prošnjo do zadnjega avgusta t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Cezanjevcih. Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 27. julija 1892. 2-2 Tovarna 11-1 í J. Weipert & sin v Stockeravi priporoča vsakovrstne lastne gospodarske najbolje in novejše stroje, kakor vitla, mlatil-nice, rezalnice za sadje, stiskalnice, mline in vse rezervne dele itd. po celo nizki ceni. Plačilo na obroke. Potovalnih agentov ne pošiljamo in zavolj priročnosti je naša vzgledna zaloga pri gospodu F. Pišeku v Hotinji vesi (bei Kranichsfeld.) Stroji se pošljejo franko in 14 dni na poskušnjo. Ceniki zastonj. Stv. 11.676 civ. Razglas. Od c. kr. mestne deleg. okrajne sodnije v Celji se daje na znanje: Na prošnjo dedičev J. Dobovišek, posestnika in oštirja v Šentjur j i na južni železnici, se dovoli javna dražba zemljišč, ki spadajo k zapuščini J. Dobovišek ter so sodnijski cenjena na 2789 gld. 74 kr. in na 7569 gld. in 56 kr. in sicer t. št. 46 katestr. občine Trat na in t. št. 5, 7, 8 in 10 kat. občine Šentjurij, kakor tudi zapuščinskih vozov in gospodarskih rečij v ceni 402 gld. 30 kr. in 802 gld. 40 kr. in se za-njo nastavi dan za t. št. 46 Tratna in t. št. 5, 7, 8 in 10 Št. Jurij brez gospodarskih rečij 29. avgusta INf)2 od fl—I«, ure dopoldne na dotičnem kraji v Šentjurij i, oziroma Nova vas, ter se pristavlja, da se prodajo zemljišča t. št. 5, 7, 8 in 10 kat. občine Šentjurij ta dan samo za ali čez cenilno svoto, ne pa pod njo; glede na posestvo v Tratni pa tudi pod cenilno svoto, vendar ne pod 2500 gld. Za dražbo vozov in gospodarskih rečij, kolikor jih spada k rečeni zapuščini v ceni 402 gld. 30 kr. in 802 gld. 70 kr., določi se dan 30. oziroma 31. avgusta 1892 od 8.—12. in 2.-5. ure na dotičnem kraji v Šentjurij i in v Novi vasi ter se dostavlja, da se prodajo te reči tudi pod cenilno svoto, pa proti gotovemu plačilu. Dražbeni pogoji, pri katerih je posebno ta, da mora vsak ponudnik 10°/o vadija položili v roke dražbinske komisije, kakor cenilni zapisnik in izpisek iz zemljiških knjig se izvedo v c. kr. okr. sodnije registraturi. V Celji, dne 31. julija 1892. C. kr. svetovalstva tajnik: Dr. Cuber. Kdor hoče uživati ilohrote oilin» prave — ne na pol sožgane in polne slaja, ki v ustih ostane Kneipp-ove sladne kave naj kupuje le blago v ruiltM-ili štirivoglatih zavitkih hrntov His. z varnostnimi markami: poilol»«» in |toiivirw. Ako se jej primeša nekoliko 15-30 Olz-ovc kave, katera jo najboljši in iiajix