Leto LXVII., št* 24 Ljubljana, torek SO. Januarja 1934 Cena Din 1.- isnaja vsa* dan popoldne, izvzemat nedelje m praznike. — Inaeratl do BO pettt mt a LMo 2... do 100 vrst a Din 2JM). od 100 do 800 vrat A Din t.-, večji lnaerati petit rrsta Din 4.- Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »SlovenakJ Narode reija mesečno v Jugoslaviji Din 13.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UPBAVNIATVO LJUBLJANA, BjMfljeva sJsaa ta, • Telefon St. 8122, 8128, 8124, 812» as 8*J Podruinleo telefon it 26 - trg 8L 8. - NOVO MK8TO. Ljubljanska . uredništvo: Straaamaverjeva ulica 1. telefon st 2. telefon *t ltO. - JESENICE. Ob kolodvor« »avodu v Ljubljani at lo.sai. Proračun dravske banovine za L 1954 J5 Osnutek novega proračuna predvideva 90,962.500 Din izdatkov in prav toliko dohodkov — Davščine se ne bodo zvišale Ljubljana, 30 januarja. i'riliodnji poaiedeljek dopoldne so sestane banovinski svet, ki bo predvsem obravnaval predlog proračuna dravske banovine za 1. 1934-35. Novi proračun je nekoliko višji od sedanjega, ki znaša 87,560.819 Din, v predlogu novega proračuna imamo pa pri izdatkih in dohodkih 90.962.500 Din. Tudi se-ianjj proračun je bil v začetku višji, vendar se je pa znižal, sedanji pa spet zvišal. \er rabina spet z državno dotacijo 7 milijonov Din. ki jo je lani črtal finančni minister. Banovinski izdatki Proračun ima po poglavjih naslednje iadatke: Din L Splošni ofkiel. in slav. pisarna .",737.920 2. Upravni oddelek 513.629 3. Kmetijski oddelek 9,7(^.230 4. Prosvetni oddelek 6,025.144 5. Tehnični oddelek 38,186.568 Oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje 16,242.291 7. Finančni oddelek 11,731.900 S. Oddelek za trgovino, obrt i« industrijo 2.0S8.04C* 9. ReTervni kVeiit 700.781 Povišali bo sv nekoliko izdatki za splošni, unravni, soi-ijalno-politicni oddelek in za. trgovino, obrt Ln industrijo, a za dober milijon je višji kmetijski oddelek, za okroglo 2 milijona sta višja proračun za prosvetni in tehnični oddelek, znižali So se pa za cel milijon izdatki finančnega oddelka in nekoliko tudi rezervni krediti. Splošni in upravni oddelek V splošnem ociaelku Bo malo vi.-gi izdatki za statistično službo in za stroškč banskega sveta, podvojila se je pa postavka za elektrifikacijo od 500.000 Din na 1 milijon Diu. Banski svet "bo veljal 12-0.000 Din, uradni avtomobili 50.000 Din, za na- cijonalno prosveto je v tem poglavju namenjeni!^ 270.000 Din, ostalo pa odpade na plače uslužbenstva m m stvarne izdatki uradov. Pri upravnem odbel*« se je najbolj znižala postavka za komasacijo občin, ker je pač. v glavnem že gotova in je zato padla od 170.000 na £6.000 Din. Za cerkve i>om© dali 80.000 Din, a nov je prispevek 200.000 Din za pofcojnmBki sklad občinskih uslužbencev. Kmetijski oMelek Tndl v kmetijskem oddelku je marsikaj novega. Za splošno kmetijsko ln gospodinjsko izobrazbo bomo dali 255.000 Din, od teh pa za pedološka raziskavanja 15.000 Din, za jubilejno kmetijsko razstavo leta 1938. 50.000 Din, za potujoči Kmetijski gospodinjski tečaj 40.000 Din, z» predavanja, tečaje itd. SO.000 Din, za kmetijske razstave in kmetijski muzej 55.000 Din. Kmetijsko šolstvo nas bo veljalo Din 407.000, a podpor z* šolanje je namenjenih 40.000 Din. Semenogojstvo nas bo veljalo 150.000 Din, razen tega bomo pa prispevali tudi ibano vinskemu semenogojske-mu fondu 100.000 Din. Za važno zatiranje živalskih in rastlinskih škodljivcev je namenjena malenkostna vsotica 20.000 Din, za pospeševanje pridelovanja krme 150.000 Din in za pospeševanje hmeljarstva 10.000 Din, tako da na poljedelstvo in travništvo odpade le 500.000 Dio. Govedoreja nas bo veljala 420.000 Din, svinjereja 80.000 Din, perutninarstvo 60.000 Din, konjereja 40.000 Din, Čebelarstvo, ribarstvo in ovčarstvo pa skupaj le 47.000 Din. Za mlekarstvo bomo izdali 20.000 Din, a sa gospodarstvo x gnojem in krmili pa 640.000 Din, ker bomo prispevali za ureditev gnojišč 460.000 Din, nanovo smo pa namenili za moderne silose 150.*O0 Din. Za vinarstvo smo pospeševanje pletarstva pa 10.000 Din. Pri vinarstvu je največji znesek za nagrade za pripravili 295.000 Din, za vrbogojstvo in zatiranje direktno rodecih trtnih sort, za nabavo trt in sadnega drevja ter za nagrade za vzorno ureditev vinogradov in kleti, namreč 150.000 Din. Razen tega bomo pa rabili tudi za obresti posojila za dobavo galice revnim vinogradnikom Dh> 90.000. V primeri s pomenom in dohodki, ki jih naši banovini donašata sadjarstvo in vrtnarstvo, je ta stroka dotirana le z malo vsoto 300.000 Din. Siromašnim sadjarjem bomo razdelili za 100.000 Din sadnih drevesc, veseli amo postavke 30.000 Din za pospeševanje gojitve orehov in žlahtnega kostanja. V»e druge postavke za sadjarstvo ki vrtnarstvo so pa malenkostne in mnogo prenizke, saj n. pr. proračun določa za sadjarske tečaje, razstave in sejme le 15.000 Din, za zatiranje sadnih škodljivcev in za škropljenje le 25.000 Din, za kmetijsko vrtnarstvo celo samo 10.000 Din itd. Za zadružništvo in kmetijske organizacije je namenjenih Din "»35.000 Din. Tu je tudi 100.000 Din kot prispevek zavarovalnemu skladu zoper vremenske nezgode in nesreče pri živini. Za metljske šole in zavode bomo žrtvovali •U.200 Din, in sicer vse za prehrano si-omašnih gojencev kmetijskih šol razen J.000 Din. ki ao namenjeni za gradnjo ecijalne kmetijske šole na Gorenjskem j n^vreflitev mlckarslre v ';; Za veterinarstvo bomo dali 314.000 Din, za šumarstvo je namenjenih 130.000 Din, za urejanje hudournikov pa 620.000 Din. Med izrednimi izdatki znašajo dotacije za kritje nedostatka dohodkov raznih kmetijskih šol in zavodov 2,813.260 Din, a komisija za agrarne operacije nas bo veljala 664.000 Din. Prosvetni oddelek Za prosvetni oddelek smo lani rabili 4,550.000 Din, letos pa čez 6 milijonov. Osebni izdatki so ostali neizpremenjeni, pač se je pa zvišala vsota za šolska poslopja na 600.000 Din. Tudi za narodno prosveto bomo dali več, namreč 175.000 Din, a Sokol bo dobil 400.000 Din. Nova je postavka 15.000 Din za ljudske univerze, a najbolj veselo bo Narodno gledališče v Ljubljani, ki namesto dosedanjih 40.000 Din dobi 100.000 Din podpore. Tudi za zgradbo vseučiliške knjižnice je določenih prvih 200.000 Din, mariborsko gledališče dobi 330.000 Din, podpore za gledališka gostovanja pa znašajo 30.000 Din. Podmladek JS dobi 50.000 Din, dijaške kuhinje in domovi 50.000 Din, muzejska in zgodovinska društva pa 150.000 Din in med temi Nerodna galerija 50.000 Din, a po 4000 Din je namenjenih za raziskavanje podzemskih jam in za podporo za ustanovitev muzeja za Belo Krajino. Za odkup umetnin, zgodovinskih in umetno obrtnih predmetov bo banovina dala 40.000 Din. Gluhonemnica v Ljubljani, deško vzgajali-šče v Ponovičah in Zavod za slepo deco v Kočevju bodo pa skupno rabili 919.0C0 Din. Tehnični oddelek Proračun za tehnični oddelek je zvišan j od 36,700.000 Din na 38,190.000 Din, saj so se osebni izdatki povečali od 7,630.000 Din na 8,330.000 Din. Prav slabo so odrezale banovinske ceste, ker je postavka za njih normalizacijo od 2.000.000 Din znižana na 1.500.000 Din, pač je pa zvišana postavka za hidrotehniena dela od piClih 2 milijonov na skoraj 3,740.000 Din. Za regulacije bomo dali 1 milijon več kakor lani, namreč 2.200.000 Din, razen tega pa še en milijon za regulacijo Savinje. Nova je vsota Din 100.000 za zgradbo hidrotehničnega instituta, zato pa aerodrom ne dobi nič več. Ceste in mostovi nas bodo skupno veljal: blizu 25,410.000 Din, hidrotehniena dela skupno 3,740.000 Din, od teh je pa za projekte za vodovode in za vodovode same namenjenih le 190.000 Din. Socialna politika in narodno zdravje Za socialno politiko in narodno zdravje bomo dali nekoliko manj kakor lani, ko smo rabili 16,400.000 Din. Odpadlo je Din 200.000 za gradnjo malih stanovanj in Din 300.000 za bratovske skladnice, na drugi strani so pa narastli oskrbni stroški v javnih zdravstvenih ustanovah na 2 do 3 milijone Din. Za zaščito dece in mladine bomo dali 2O0.0O0 Din, za prehrano revnih dijakov 50.000 Din, za gradnjo hiralnic in preskrbo siromakov sploh 300.000 Din, za podpore ob elementarnih nezgodah smo namenili 400.000 Din. za podpore izseljencem in priseljencem ter za kolonizacijski fond 200.000 Din. za prehrano brezposelnih 300.000 Din, za vajence 100.000 Din, za asanacijo podeželja 300.000 Din, za preskrbo Suhe Krajine z vodo 25.000 Din, za zatiranje malarije in trahoma 90.000 Din, za gradnjo šolskih poliklinik 100.000 Din. za zatiranje tuberkuloze 20.000 Din, za dečja okrevališča ob morju 50.000 Din, za zdravniški študijski fond 70.000 Din, za babiške internate 150.000 Din, akciji za zatiranje raka 50.000 Din, za telesno vzgojo in za treznostni pokret podpore 30.000 Din in za zaščito številnega prebivalstva pred strupenimi plini 25 000 Din. Finančni oddelek Finančni oddelek je svoje zahteve od lanskih 12,820.000 Din zižal na 11,730.000 Din. Za reprezentacijo je namenjenih Din 96.000, za poverljive zadeve pa 90.000 Din, a nova je postavka 30 000 Din za zastopanje banovine pred sodišči. Obveznosti iz prejšnjih let so se zmanjšale od 3,120.000 na 2,000.000 Din. Trgovina, obrt in industrija Za trgovino, obrt in industrijo smo lani namenili 2.020.000 Din, letos bomo pa rabili nekoliko več. namreč 2,090.000 Din. Skoraj vse je ostalo pri starem, tako da ne moremo pričakovati posebnega napredka. N2jveč rabimo za razne šole in za pospeševanje obrta, in trgovine, a za tujski promet smo namenili 230.000 Din, posebej pa še za hotelirstvo in gostilničarstvo Din 50.000 in tudi za propagandne filme naše banovine bomo dali 10.000 Din. Banovinski dohodki Doklade so se zvišale od 45 na 4K milijonov Din. trošarine so pa padle do 19,450.000 Din na 18.400.000 Din, takse so se zvišale od 12,550.000 Din na 13,750.000 Din. ostale davščine Da od 650.000 Din na 750.000 Din. V tej postavki plača io 500.000 Din avtobusna podjetja za iavne ceste, a 250.000 Din Oobimo od šmnraice. Iz dohodkov prejšnjih let vinskih davščin bodo vr^li 2 milijona Din. Kar se tiče banovinskih podjetij, jo ostalo vse pri starem, pač se je pa dotaciia banovine zmanjšala od 6.000.C00 Din na 6 milijonov 00.000 Din, ker e>o nižji stvarni izdelki. Pred odločitvijo v Avstriji Odgovor socialnih demokratov na Dollfussov apel Heimwehr napoveduje odločilno ofenzivo Dunaj, 30. jan. r. V avstrijski politični javnosti je vladalo največje zanimanje, kakšen bo odgovor aocialnih demokratov na nedavni apel zveznega kancelarja dr. Dollfussa, ki je v svojem znanem go7oru ob priliki poseta italijanskega državni'*.« Suvicha pozval marksistično delavstvo, naj aktivno sodeluje pri obrambi neodvisnosti avstrijske republike. Včeraj je imelo vrhovno vodstvo social-no-demokratske stranke sejo, na kateri j«« zavzelo stališče k temu pozivu. V svoji objavi poudarja socialno demokratska strar-ka, da je slej ko prej pripravljena sodelovati pri miroljubnem in ustavnem razcl-ačenju politične krize. Ne more pa dati ni kake obvezne izjave vse dotlej, dokler niso znani načrti, o katerih je govori! d»\ Dollfuss. Marksistično delavstvo je voljno sodelovati pri reformi ustave pod pogojem, da bo izvršena ustavnim potom in da bo zajamčila splošno in enako volilno pravico pravico združevanja in socialne pridobitve delavstva in nameščenstva. Socialna Je mokracija je kot najodločnejsi nasprotnik narodnega socializma alej ko prej pobornik avstrijske samostojnosti, potrebno P* j«, da se ukinejo vse omejitve, ki ovirajo odločno borbo ne samo proti narodno socialističnemu, marveč tudi pojavljajocemu se avstrijskemu fašizmu. V politični javnosti živahno -komentiralo stališče socialnih demokratov, sodijo pa, da ni mogoče pričakovati sodelovanja s socialnimi demokrati in Dollfussov o vlado dokler So v vladi zastopniki H«?im*rehri. Včeraj je bilo na Dunaju veliko zborovanje ;;i/.;.icVEtrijRke Heimwehr, na katerem > knez Starhemberg najodločnejše nastopil proti vsakemu kompromisu z levico in tfes nico. Naglasil je, da je Heimwehr slej prej za popolno uveljavljen je avstrijskega fašizma. Heimvvehr bo iz defenzive prešla v ofenzivo ter pričela teroristično akcijo proti vsem onim, ki skušajo usmeriti raz voj prilik na drugo stran. Politični krogi vidijo v tej napovedi prikrito grožnjo kan-celarju Dollfussu, o katerem so so iz 3*«* lina v zadnjih dneh razširile vesti, da je še vedno pripravljen skleniti snora-zum narodnimi socialisti. Istočasno je bilo ustanovno zborovanja novo osnovane uradniške zveze, ki naj tvori sestavni del Dollfussove patriotske fronte. Na tem atorovanju je napovedal kance lar dr. Dollfuss najodločnejše represalije zoper vse one državne nameščence, ki bi postopali v službi in izven nje po ln-tencljah režima. »Vse. kar ni z nami, je proti nam«, je dejal dr. Dollfuss, »a to bomo brezobzirno in dosledno iztrebili. P-l tem morajo pasti vsi koiegialni oziri in za krivca se bo smatral prav tako tisti, ki bo kril nezanesljive uradnike.« Dollfi?«-sova izvajanja je podkrepil še pod kance! s »■ major Fey, ki je naglasil, da se Drič.n* * teh d-neh odločilna borba. V tej borbi tu»«-v pravosodstvu ne smejo biti merodaiai zgolj paragrafi marveč v prvi vrsti cilji re žima Starhembergovi pogoji Dunaj. 30. jan. AA. Knez Starhemberg je imel pomemben govor, v katerem je dejal: Izkustvo nam je pdkazalo, da se ne vno mo zanašati, da bi bilo kdaj mogoče do- aacJonaUitml socialisti, saaaj aašojalaost Js zasidrana se v naturi u stranke, č* pa Hitler pismeno priznava neodvisnost Avstrije, de prizna, da zastopajo fašizem v Avstriji heimwehrovci, če se obveže, d* ae bo nikoli postavil nobenega Nemca Is Nemčije na vodilno mesto v Avstriji — potem sem pripravljen raspravljati o tam v kateri obliki naj Avstrija pomaga Ness-čiji na polju zunanje politike Sabotaža in Koroškem Gradec, mu. jan. r. V noči od sobote na nedeljo je biio izvršenih na Štajerskem in Koroškem cela vrsta sabotaž«ih dejanj. Na mnogih krajih so bile prekinjene telefonske in telegrafske zveze, tako da so bili posamezni kraji docela odrezani. Vlada Je razpisala 5000 šilingov nagrade za izsledi tev storilcev Graška univerza zaprta Dunaj. 30. januarja, s. Nedeljska bilanca narodmo - socialistične propagande beleži 1 večje štovAo raznovrstnih napadov. V Gradcu so neznani s*o«ri5ci razo/ejik" ari favne telefonske govorim ice !n vrpli ari papirnate petarde na tehraki in univerzi. Akademski senat v Gradcu je zaradi te*;a delen*! danes r opoldne, da bo za jirtri in t*>hier*ijem ustavil vaa predavanja hi tonite. Ameriška intervencija v Berlinu? Dunaj, 10. jan. r. V zvezi ■ potovaajan^ ameriškega poslanika na Dunaju v Ws shington, kjer bo poročal predsedniku Roo-seveltu o gospodarskem in političnem položaju v Avstriji, ao se razširile vesti, da pripravljajo Zedinjene države posebno de-msršo v Berlinu v korist Avstrije. C« bo ostal ameriški opomin v Bprlinu br«R uspeha, napovedujejo gospodarske ukrepa Amerike proti Nemčiji. Ameriško poslaništvo teh vesti doslej ni demantiralo in ▼ javnosti zaradi te«a smatrajo, da niso br»» podlage. Daladier sestavlja vlado Boriti se mora z velikimi težkočami, vendar upa, da bo ie danes vladna kriza rešena Pariz, 30. januarja. AA. Daladier snači nd mogel uspeti s sestavo nove trancoske vlade, kakor so splošno pričakovali. Zato je moral nadaljevanje svojih pogajanj io prizadevanj odložiti na danes. Najvažnejša ovira je izhajala iz dejstva, da je neoso-cijalist Marquet pripravljen sodelovati v nov! vladi, da pa zahteva v tem primeru kak važnejši resor. Govorilo se je. da bi to bilo notranje ministrstvo. Daladier pa bi rad notranje ministrstvo rovoril Froru. Po drugi strani Daladier snoči tudi ni mo- j %e\ govoriti z nek'.imr. svojimi bodočim: so- i delavci. Svoja pogajanja bo nadaljeval danes. Ob 9. dopoldne so se sestali francoski socialisti da sklepajo o tem, ali nai njihovi Slani sodelujejo v novi vladi ali ne. Časopisje je zadovoljno z Daladierjean io hvali njegove moralne vrline, njegovo ne-dotaknjenost. vztrajnost, politično spretnost in si-jajno preteklost. Zato splošno spremljajo njegovo prizadevanje s simpatijami in verujejo, da bo še tekom današnjega dopoldneva sestavil novo francosko vlado. »Homme libre« piše med drug>m: Da-'adier zdaj opravrja Herkulovo delo. Novo v'ado bo zato javno toliko gledalcev, Ivi so motrMi krotilca, kakor zdaj Daladierju, kateremu vsi žele. da bi ukrotil zveri. Hoćemo s tem reči, da bi ukrotil /;ud. in dejstva, ki iusprcrtiftjoio srečni usodi repubiikanske Francije. »Le Mami« opozarja takisto na težko* če. Dalad.er ie odkiLonii dosedanji sistem razdeljevanja resorov po parlamentarnih skupinah, ker hoče sestavK; vlado oeeib-nosti. Pariz, 30. januaria. AA. SooĆi se je ss-staja v parlamentu levičarska delegacija. SkleiuJa je, da ne pristane na preekioc franooskiii socijaiistov za ustanovitev pre-iskovcJne^a parlamentarnega odbora ter je večina delegacije bila za to, da se prepusti vladi, nai predioži btsedvo predloga, ki naj bi bii v skladu z on hm predlogom, ka-koršen je bM sprejet pred ostav\o Chau-tempsove vlade. O. Merrioi se je zavzel za to, da se jr. Dailadie-rju prepuste proste roke pri njtgovlh kombinacijah. Nato Je delegacija nekateriii članov stop:.a v sSiHc z g. Daladier jem, s katerim sl popolnoma sporazumela. Po drugI pa je g. Daladier obljubil g. Yvouu Delbosu, da bo podal efcspoze o svojem programu rred radikalno soci'iali«tićno skupmo. še preden ara bo iznesel pred parlament. Pariz, 30. januarja. AA. Da\i sj v poučenih krogiih navajal, da bo odoča Da-ladierjeva vlada šestavliena tako-ie: predsednik vlade in zunanji minister: Daladier, finančni minister Pletri. pravo-sodinjk mioisler Frot, notran;: minister Henry Ro*\ prosvet.,; mmfrtcr Marguet aH De Jon venet, miaiister vojske polkovnik Fabry, letalski mml-ster Pferrt C»t, minister za delo Paganon, m niste r mornarice Chandelaine, trgovinski mentetOT Palmade, minister za kolonije Catala, manjster trgovinske mornarice Guv 1 ichainbre :n minister sa sociiakio poJitoko Aurev. Hud mraz v Ameriki Neu' Vorfc. 30. januarja. AA. Skoraj vse Zednjene države imajo silen mraz. Iz mnogib krajev poročajo o smrtnih primerih zaradi mraza in po drugi strani zaradi ognja. V mestu New Yorku vladajo cilni snežni meteži. Vihar ima hitrost 56 milj na uro. Posebno trpe nezaposleni. Javne kuhinje so razpostavljene po vsem mestu in dele živež med potrebne. Snežni viharji divjajo zlasti v državah Minnesota in Ohiu. V NVashingtonu je vihar rtrval drevesa. Opozorilo novinarjem V smislu brzojavnega obvestHa ceutralne uprave JNU morajo vsi člani JNU vrniti stare železniške legitimacije v svrho izdaje novih. Zato se naprošajo vsi član] ljubljanske sekcije JNU, ki legitimacij še niso vrnili, da to store nemudoma ln najkasneje do 3. februarja opoldne dostavijo sekcH-skemu odboru svoje legitimacije, da ifh sVitnno odpremi centralni upravi. — Tajnik. SorzrM LJTTIfJA2fSlCA BORZA. Devize: Amsterdam 2296.51 — 2807.81, Berlin 1353.47 — 1364.27, Bruaeli 796.35 — 800.29. Curih 1106 95 — 1113.85, London 178.86 — 180.46. Newyork 3547.16—3675.42, Pariz 224.88 — 226.—, Prase 169.40 — 17026. Trst 299.79 — 902.19 (premija 285 od$!.). Avstrijski šfline v privatnem aiirin-2u 9.12. INOZEMSKE BORZE. Curih. 30. ianuaria- Pariz 20.29. London 16.17, Newyork 322.50, Bruselj 71.86, Milan 27.09. Madrid 41.45. Amsterdam 207.20. Berlin 122.3". Dunai 57.35. Praoo 15.286. Var-Sava 58.05. Bukarešta 3.05 Radio kotiček Ljubljana. 30. januarja. Bivšega Slana ljubljanske orx*re baritonima Borisa Popova dobro poznamo, mt\ amo imeli večkrat priliko občudovati njs* sov ^kus is njegovo isrro. Popov je noetovaJ zadnje čaee ▼ znameniti milanski Scali. zdaj se pa vrača is Milan« in d revi ga bomo sav šali v našem radiu. Nastopi ob 20.30 in zapoje nam Borodinovo arijo is opere >Knes Igor«, Grečaninovo romanco »Smrtc. Ehrih oh ovo romanco > Angelc, R^ćkunovo roman« oo >Morjec Cajkovekega romanco »Nooc, Napravnikovo sereoado >Don Juanc, Kuie-vo >Ca rekoše taki kip« ki Karnovsloss; >Mnskoveki zvonovi«. Program je torej izbran tako. da bou» imeli drevi ▼ radiu izreden umetniški i*i-tek. Nt sliki vidimo Popova v vlogi Pojsr-ka is Rimekegs-Korsakova opere >Krtsit. Pristopalte * 9tVodn?hovi družbi" FT A fl O 0«. OM 99. ja?mr% 19» Danes Gustav FrShlich Sen a Ce ft crne fene To Js filmsko delo prelepe godbe in raskošne retije, lepih melodij m NORA GREGOR NOV ZVOČNI ELITNI KINO MATICA Telefon 2134 Predstave ob 4. 7* te t*. Predprodojo od 11—fell Delavstvo v borbi za golo eksistenco Deputacija delavcev Strojnih tovarn in livarn prt toann Nove redukcije Ljubljana, SO. januarja. Nate delavstvo je ie dalje časa v budi stiski. Obrati skoro dnevno odpuščajo delavstvo, ki ga je vedno več nezaposlenega na cesti ln z obupom gleda v bodočnost. Prav hudo je zlasti prizadeto delavstvo Strojnih livarn in tovarn v Ljubljani. Tovarna je bila prisiljena, da je zmanjšala obrat ln je že v sadnji polovici lanskega Ista odpustila 284 delavcev, od teb 144 družinskih očetov io 140 samcev, večinoma ljudi, ki ao bili že 26 do 30 iet pri podjetju. S 8. februarjem Je podjetje odpovedalo se ostalim delavcem in jib bo »opet odpuščenih 150. Savez metalnih radnika Jugoslavije je zaradi tega ukrenil vse potrebno ln Interveniral pri ministrih gg. dr. Kramerju in Puclju, ki sta obljubile svojo pomoć. Savez je poslal tudi resolucijo na ministrskega predsednika, katar tudi na ostale pristojne ministre s naslednjo vsebino: DeJavstvo Strojnih tovarn in liva m, zbrano na zborovanju v velkki dvorani Delavske zbornice v LjuSlijafli dne 24 januarja, je konstatiralo, da krrzls ki vlada v teh tovarnah, ni v toliki meri kriva velika svetovna kria bi deha. katera lahko izvrši domača industrija, oddajala domaćim tovarnam. 2 Ker so se dobave, za katere so se zanimale Strojne tovarne, tako kompHcTale, da Ufa n* biio mogoče v narve£j4 meri sprejeti, d očim se je ki ose neki industrij* v tem pogledu dalo mnogokrat večje olajšave, k a* kor domači. 3. Na pocFagi teh ugotovitev zbrano delavstvo apetira na merodaine činiteb'e, da v bodoče upoštevajo težaven položaj delavstva in delavskih družin, da ga obvarujejo nepotrebne velike brezposelnosti in bede Skušajo naj z vsemi sredstvi omejiti č:«mr>reje že Mak prevel:ko nepotrebno breznose^ost kovinarskega delavstva. 4. Nada!je delavstvo zahteva, da se vzroki ustavitve obrata ob'astveno preiščejo jn v primeru ustavitve obrata preskrbe sredstva za preživljanje brezposelnih. Včeraj popoldne Je vodstvo tovarne obvestilo Savez, da naročila za Hardv kočnice in motorne brizgalne (večja dobavs za prometno ministrstvo) Se niso prispela Delavstvo Je v tem obvestilu videlo nove redukcije V tovarni je med zaposlenimi delavci, kakor tudi med nezaposlenimi, ki so bili lani reducirani nastalo veliko ne zadovoljstvo' Sklenili so, da pošljejo de putacijo b g. ban«, ki naj Jo spremlja korr>orativno vse delavstvo tovarne Danes dopoldne ob 9 30 je vse delavstvo. 2fi0 po številu zapustilo obrat ln odšlo na ban sko upravo, kjer Je ban dr MaruSio spre jel tričlansko deputacijo, vsi ostali so pa čakali pred palačo na cesti Sprejem Je bil zelo prijazen in Je g ban oMjubil. ds se bo z vso svojo avtoriteto zavzel za tel nje delavstva ter je takoj brzojavno ob vestil centralno vlado v Beogradu. Ite lavstvo se Je potem mirno razšlo in ob 11 korporativno zopet nastopilo delo Deputacija je odšla se na oddelek za socijalno politiko pri banBki unravi. kjer jih je sorejel načelnik dr Karlln Deputacija Je intervenirala glede podpore iz Dednost nega fonda vsem onim delavcem ki so že na cesti in pa tudi za primer da bi to varna sploh ustavila obrat Dr Karlin Je obljubil, da bo Btoril vse. da delavci ne bodo stradali. Iz življenja ameriških Slovencev Tti žrtve avtomobilskih nesreč. — Iz strahu pred operacijo v smrt, Zastrupljanje s plinom. Na eni najbolj prometnih cest, Lake Shore boudevarju v Clevelandu, sta trčila skupaj dva avtomobila. V enem se je vozil 22-letni Stanko Lurina, ki je dobil tako hude poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico. Ponoči so bili Lurinovi obveščeni, da je Stanko nevarno pobit in naj hitro pošljejo nekoga, ki bo dal kri in mu tako morda rešil življenje. Temu pozivu so se nemudoma odzvali vei domači ter pohiteli v bolnico, a Stanku ni bilo več pomoči. Fodilegel je poškodbam. Žalostna smrt je doletela tudi Rozalijo Novakovo roj. Gornik, ki jo je na Silve-strovo do smrti povozil neki avtomobilist. Pokojna je bila stara 30 let. Zapustila je moža ln 7-letnega sinčka. 8. januarja je peljala Lidija Hočevarje-va v Clevelandu svojega 7 tednov starega sinčka v vozičku na sprehod Z njo je bila tudi prijateljica Adelina Peters. Na 153. cesti je pa pijani šofer zavozil z avtomobilom na pločnik med obe ženski in zadel v voziček z otrokom. Otroka je vrglo v loku iz voza. pa se mu nI prav nič zgodilo, dočim sta bili Hočevarjeva in njena prijateljica nevarno poškodovani ter so ju morali prepeljati v bolnico. Voziček je bil popolnoma zmečkan. V okrajni bolnišnici v Milvvaukeeju je 6. januarja umrl Jože Zajner, star 29 let. Pokojni bi se moral podvreči želodčni operaciji, pred katero pa je Imel tak strah, da je v hipni duševni zmedenosti popil večjo količino lizola. Za njim žalujeta žena in 7-letni sinček, zapustil je pa tudi starše. Zajnerjeva družina je doma iz Pustega polja v Savinjski dolini. 10 januarja so našli na Fond du Lac Ave v Milvvaukeeju v kuhinji nezavestnega Lovrenca Mesarica, dolgoletnega blagajnika društva »Bratje svobode«. Policija je ugotovila, da Je Mesaric zjutraj pristavil mleko ln odprl plin, a ga je pozabil prižgati. Ko so ga našli, je namreč stala posoda z mlekom ne, štedilniku, iz katerega je uhajal plin Nemudoma so ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je sicer resno, a zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. Posledicam operacije je v Milwaukeeju podlegla Marija Drofenlkova, stara 58 let. _V Shebovganu, država VVisconsin, je na Štefanovo umrla 571etna Ana Krašek. Pred letom dni jI je umrl mož, za katerim je zelo žalovala. Zapustila je hčerko. — V Johnstownu država Pennsvlvanija. je umrl po dolgem, skoraj petletnem boleha-nju Janes Brodnik, ki je zapustil ženo. — V Johnstovvnu Citvju, država Illinois, je umrla 76-1 etna Terezij« Burja, doma iz Porebra pri Kamniku. V Ameriki jt bivala 28 let, zapustila Je 4 odrasle otroke. — V bolnici v Torrtngtonu, država Connectut, je po daljši bolezni umrl 56ietni Jože Skulj, doma Iz Brankovega pri Velikih La-gčah. — V Chlcagu so pokopali Janeza Pogačnika, bivšega predsednika SSPZ. starega 46 let doma Iz Dola pri LJubljani. V Ameriki js bival 28 let. Zapustil le hčerko, v starem kraju pa žaluje ss njim ma- U _ v kraju LIttle Falls, država New- jork, je umrl Jože Simončič, ki je bolehal za rakom. Pokojni je bii doma iz vasi Plače pri Sv. Križu na Vipavskem. Zapustil je ženo in 3 hčerke. — V Readingu, država Pennsvlvanija, je umrla 54-letna Marija Cudovan. doma iz Boršta, fara Podzemelj v Beli krajini Zapustila je moža, sina in hčerko. — Nenadoma je v Clevelandu preminula Uršula Rotarjeva roj Peterlin. Pokojna je bila stara 54 let, doma je bila iz Velike poljane pri Ortneku. V Ameriko je prišla pred 31 letL — Po dvatedenski mučni bolezni je v bolnici v Clevelandu umrla Ivanka Praznik roj. Štrukelj, stara 48 let. Pokojna je bila doma z Iga pri Ljubljani, v Ameriki je bivala 32 let. — 28. decembra je v kraju Fo-rest City, država Pennsvlvanija, umrl Franc Gruden. Pokojni je bil doma iz Spodnjega Logatca, zapustil je ženo, 6 sinov ln 4 hčerke. — Srčni kapi je podlegel v Clevelandu 7. decembra Jakob Jene. star 62 let. Njegov mlajši brat Anton je umrl lani 13. marca. V Clevelandu sta zapustila ženi. Pokojnika sta bila doma iz 2iro-vincev, fara Grahovo na Notranjskem. — 11. januarja je po sedemtedenski bolezni v Clevelandu umrl 38-letni Josip Mihelič. doma Iz Gradišča na Primorskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1921. V Clevelandu je nagloma preminul krojač Alojz Kožuh. Pokojni je imel v svoji delavnici več oblek, ki so mu jih stranke izročile v popravilo in čiščenje. V nekem časopisu so sorodniki pokojnega objavili, naj pridejo stranke po svoje obleke. Toda pred strankami so prišli tatovi, ki so vdrli v delavnico ter odnesli vse obleke, medtemo ko je ležal Kožuh na mrtvaškem odru. Naše eledališče DRAMA Začetek ob 10. ari Torek, 30. januarja: Sonjkin in ajssjova sreča. Red C. Sreda, 31. januarja: Karijera kanclista Vincika. Red Sreda. Četrtek, 1. februarja: Gospodična. Red četrtek. Petek, 2. februarja: ob 16. ari Petrokove poslednje ( sanje. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Ob 20. uri Praznik cvetočih češenj, zven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Za pustne dni nam pripravlja drama izvrstno angleško veseloigro iz dijaškega življenja, splošno znano Charleyevo teto. Režijo Ima g. Debevec. Naslovno vlogo bosta Igrala menjaje gg. Danes in Selesnik. OPERA Začetek ob 20. url Torek, 80. januarja: zaorto. Sreda. 31. Januarja: Jenufa. Red B. * Prihodnji teden pride v naš operni repertoar velika opera Viljem Teli. ki spada me«! starejša operna dela. ki pa so stalno na repertoarju vseh velikih gledališč Onero pripravljata ravnatelj Polič in režiser Milan Skrbtniek. Naslovno vlogo ■bo pel g. Primožič. Svetosavska proslava ▼ Kranja Krasi, 19. januarja. Naše agiSBo Sokolska draltvo Je v soboto g vete. priredio v volilu dvorani Na* rodne?« lotila svetosivsko proslavo. Udeležili so tO Je predstava** aradov io mesu ter mladina. Tem več airtka so imeli oni redki ariaotni. soj JO MI program, ki je trajaj komaj nekaj oad eno aro, poster ta bogat, dobro nastuglraa Mi odlično ievajan. — NajprOl Jt mešani obor garažen g orkestrom pod taktirko fer. Pakina zaoej »Sokolski aoidrav«, nato pO It lovajaJ mešani sbor »Himno sv. Savi«. Br. rrof. Ivan* č* is v globoko tajetrh besedah podal sliko prvoga M največjega srbskega proive-titelja tv. Save. Uvodoma je po v danja* nn;uost sakih vsako leto se ponavljajočih proslav, kajti ie ni njih Jn z njimi se ostvariš io krepi se vest skupnosti m enot-ftosti , ovovenov. Ogromen pomen sv. Save, katerega vsestransko plodonosno delovanje je vodila deviza, da je le kulturo osnovna činjenica narodove svobode in neodvisnosti, za Srbe predvsem in posredno za vse ostale Jufosjovene, je tvoril Jedro predavanja. Govornik Je že* za svoia izvajanja prisrčen aplavz. Sokolsk; orkester je zaigral koračnico »Slovenska moč«, nakar je sledila deklamacija »Sv. Savi« In recitacija »Sv. Sava in žena tka&a«, ki sta jo prisrčno izvedla dva dečtka v krohi. Moški zbor !e odlično za.nei »Fantnsko rožo« in »Slovensko zemljo«, melani zjbor pa »Neven kolo«, ki ga ie na let*' ^r;*otnih m^rat nr>nov;t\. fT7.:t-ka poki večer je zaključil orkester s Ce-rnovo »Jugoslavijo«. DANES ZADNJIKRAT film bojev Is ljubezni CONRAD VEIDT kot General Platof To Je delo bojev in napetih scen Koseška ljube sen Zvočni kino IDEAL Nov zvočni turna! Predstave ob 4„ 7. in 9% ari s:@:@:@:®:®:©:<š>:<§ O lepem vedenja Ljubljana. 30. januarja. Sinoči je g. rrof. O s i p Sest predaval obrtnim vajenkam in vajencem v Vajenskem domu o lepem vedenjn. Marsikdo se bo prezirljivo namrdnil, češ čermi pa »lerpobom« bon-ton. Uotovo bi b.lo pa tudi potrebno, če bi prof. Sest fredava! tud tem air. pa n. pr. naši srednje So toki in akademski mladini, ne škodovalo bi pa tako predavanje tudi marsikomu, ki rad trka na svoje dvorne, vtaIjv ali časti. Sploh, kar se te zadeve tiče. smo prišli tako daleč, kakor bi imeli zadnje hlapce za guvernante, o obrtni mladini smo pa Že več krat s pohvalo napisali, kako se je poboljšala ki se pričela res vljudno in olikano vesti, da je ostalo mladino lahko sram. Kakršen vzgojite*], taiki so pač učenci. Velika dvorana Vajenskega doma menda še pn nobenem predavanju m bila tako polna kakor sinoči, prav gotovo se pa obrtna mladVria Še nobenem« ni zahvalila s tako gromovitim aplavzom, kakor rri-jaznem« in »udi zabavnemu prof. šestu Zato je pa orof Sest na prošnjo voditeljev Vajenskega doma prav rad in z veseljem obljubil, da to mlado rti u»k a željno publiko ki ni, prav nič dfvmiši{jdva, še obišče m resno vzame v roke. Predavatelj je povedal, da se manire ne moremo naučiti iz knjig, temveč nas jo nauči le naše srce. Vse lahko pogrešaš in edino brer, človeka ne moreš biti. Odnos med človekom rn človekom pa vodijo pra-viJa c vedenju Ce ga polomiš m se zaveS. sa drugič ne boš več. Nato ie pa prof. Sest s sugestivnim; besedami or/.sal ogromen pomen vljudnosti in pozdravljanja, razen tega pa seveda tudi dolžnost od-zdravljanja. Omenil je. da imajo naše dame večkrat prav trd tttnik! S pozdravom trgovec in obrtnik snubi odjemalca, zato je pa vrjuden m prijazen nastor večkrat odločilen za vse življenje. Pri op s« pred stavljanja je predavatelj posebno povdar-jaJ. naj nikdar ne molimo roke onemu, ki se mn fredstavHamo. Tudi Ženska se v teb čas h, ko si mora sama s'uži ti kruh. lahko sama predstavi, vendar ss pa dekle nikdar ne predatavija mlademu fantu ki tudi fant naj gleda, da ga dekletu predstavi tretja oseba. Kar st hOje tiče, Ljubljančan ne zna hoditi, kar najlerpše vldrmo na cesti. Hodi desno! Na*"'*: »Ne pljuvaj! Osnaži čevlje! Obnašaj se srodobno!« so v mnogih drugih državah popoinoma nemogoči, ker j^h tam ni treba in »bi zato vzbuiali snlo&no ogorčenje. Tudi o pravilnem sedeni« ki o vedertjju v tuji h*ši Je predavatelj podrobno fouč'J obrtno mladino, zlasti ji je pa povedal kako naj se vedel pri jedi. V tem pog'edn bi pa prav po vseh naš h gostilnah in restavracHah rablH prav mnogo nap'oov. zato pa ne maramo risali o tej stvari, da svet ne bi izvedel, kakšne nerodne padce v tem pogledu smo Slovenci. Sram nas je pred rutici-a ne samo pred tujo gospodo, temveč tudi pred tujimi delavci. Tudi o vseh drugih vprašanjih re govoril rredavateH iti obso-dtt k tudi damice, ki se vprčo drusrh 'Judi ali celo v javnih lokalih lepotici jo In maže jo. Predsednik g. Re bek se je predavatelj prav toplo zahvalil, mi pa izr*Xamo željo, naj bi se predavani g prof. Šesta udeleževal tud' pomočnik' in rrnvMri. sa» mars:kdo nf imel orf'ike da h* te naučil, kako mu ie treba nastopati, če hoče imeti napeli. Večkrat sodi najboljši delavec ali mojster pri svoji pomnabi prorada, ce te na ana lepo vesti. CVETOČI MAJ LJUBEZNI RAJ MASKARADA sokol vie PUSTNA SOBOTA iaProsini| da se me isščiti14 Ljubljana, 30. Januarja. Ob mesarskih stojnicah navadno ni hrupa in slasti je mirno ob koncu meseca, ko je čedalje manj gospodinj, ki se ustavljajo skrbnih obrazov pri kupih mesa. Danes se je pa odigraj zelo značilen prizorček pred mesarske atojnieo, ki je vedne dobro založena s cenenim govejim mesom. Ženska je prinesla nazaj meso ter zahtevala, da ji mesar vrne 2 Din ali ji da drugo meso. Mesar se je pa postavil za svojo čast. Dejal je, da bi naj Ženska nesla meso na pregled na tržno nadzorstvo, če ni užitno, in da ne odgovarja za to, če je obrala meso s kosti ter zdaj pravi, da ji je prodal same kosti. Toda tudi ženska ni odnehala sporni predmet je pa ležal na tleh. 2enska je neprestano moledovala, da ji naj da mesar drugo meso, on jo je pa zavračal, da si ga naj pobere na tleh. — Mislite, da sem vaš peš, da bi pobirala meso na tleh! če mi ne daste drugega, si ga vzamem same! — Samo poskusi! je dejal mesar, oborožen z nožem. — Ce lmas ti nož. misJiS. da ga jaz nimam?! se je čedalje bolj razburjala ženska. — Odstrani se od >štanta«. da bom lahko prodajal! je povzdignil mesar odločno glas. — Ne pojdem, dokler ne dobim denarja! Iz stojnice je priSel mlad mesarski pomočnik, ki je pahni) Žensko od stojnice. To jo je Se bolj pogrelo. Spoprijela se je z njim, a nič ni opravila s slabotnimi rokami, pomočnik jo je pa brcnil s tak£no silo, da se je opotekla ter padla. Borbe pa Še ni bilo konec, ženska je tolkla s pestmi v onemogli jezi po vratih stojnice, dočim ie pomočnik tiščal kljuko. Mesar ln ženska sta drug drugemu grozila s stražnikom. Pred stojnico se je zbiralo čedalje več ljudi. Medtem Je nekdo poklical stražnika. Ljudje so se razdelili v dva tabora, toda mesar je nastopil bolj avtoritativno, dejal je. da mu je ženska grozila z nožem zato je stražnik poučil žensko, da ne sme biti nasilna ln da bi morala meso vrniti takoj, če ni bilo dobro Sicer pa pravijo, da ste prej obrali meso s kosti. Je pripomnil. 2enska je napol jokala, ker je bila upala, da se bo stražnik zavzel za njo. Pred stojnico se je medtem zbrala množica ljudi. Mesar je apeliral na stražnika: — Prosim, da se me zaščiti! Davek plačujem in obrt plačujem! Prosim, da se me zaščiti, da bom lahko prodajal! ženska je pa še neprestano zahtevala nazaj 2 Din. Prizorček se je nenadno končal. Ne^kdo izmed gledalcev, ki se mu je zasmilila ženska. Je posegel v žep ter ji dal dva dinarja, nakar je ženska oddla, mesar si je pa oddahnil. Motnje v želodca in črevesa, Ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »F ran z Josefo-ve« grenčice. JS v Litiji Litija, 29. januarja Gotovo je to lepo spričevalo našemu kraju, da so vsi občni zbori naših nacijo-nalnib organizacij tako mogočno obiskani, kakor doslej menda še nikoli Opazujemo strogo preunJwitaci>o v nacijonalno smer tudi pri mnogih tistih, ki se še do zadnjih let niso opredelili v nacijonalnem po Kietu To so pokazali zadnje dni trije občni zbori: Sokola, JNS in Jadranske straže. Slednja je zb—-»vala ▼ predavalnici litijske osnovne sole Zbor je vodil njen ustanovitelj, sreski načelnik g. Frauc Podboj, ki je podal pregled dela od ustanovitve JS Po izčrpnem predsednikovem poročilu so poročali društveni funkcionarji Blagajnik g J oš ko V a j d e 11 č je poročal, da šteje litijska Jadranska straža 206 članov Tajnik g s reski pod* načelnik dr Vimko Vidmar pa je poročal o tajniških poslih Na njegovo pobudo so se pričeli prodajati društveni znaki, koledarčki JS ter slike pokrovitelja JS našega prestolonaslednika Petra. Člani so se pozivu uprave radi odzvali ter se je društvena zaloga skoro vsa razpečala Poročilo nadzornega odbora Je podal predsednik g. notar dr. Grašič, ki Je podčrtal marljivo odborovo delovanje ter Je predlagal odboru raz resnico, ki je bila soglasno sprejeta. Na predlog učitelja g. tnpasčtea Je bil soglasno izvoljen naslednji odbor. V upravo: za predsednika Sreski načelnik g. Podboj, kot člani pa Juvan Martin, Pertot Milan, Taufer Veno, Gjaja Ivo, Mesek Pavla. Rode Zinka iz smartna. Vajdettč Jole. ini. Kobler, dr. Vidmar Vinko, Jemko Milica, ravnatelj Stritar ARin s Ponovič, učiteljica Marica Koritzkv ii smartna ter sreski tajnik Pleničar Fran. V nadzorni odbor pa kot predsednik notar dr. Ivan Grašič, kot člani pa poštni upravnik gosp. Cvetko Kolbe, župan Lajovic Franc ml. ter postajenačelnik Turk Ivan. Na predlog dr. Grašlča sta bila delegirana v osrednji odbor dr. Tomo Turato in g. Gjaja Ivo. Po poročilu učitelja gosp Zupančiča, ki Je očrta! živahno delovanje podmladka Jadranske straže na litijski osnovni šoli, Je bila kooptirana v krajevni odbor JS noverjenlea PJ8 litijska uči teljlra gdč Klovarjeva Prav s tem se bo še bolj povezalo delo med mladimi in starimi jadranskimi stražarji v Litiji Ob sa kljnčkn, ko se Je g. predsednik Podboj ss hvalil zs ponovno Izvolitev, Je očrtal program f*ela za bodoče leto Litijska IS bo -ie bolj poglobila delo ss gojitev Iju^eTnl do morja Predvsem na bo zastavila ves svoj vnliv. da bo pohitelo čim več naše mladine na obalo Jadranskeea morja kajti, kdor bo spoznal na* Jadran, gs bo tudi vsllubil ln bo pripravljen za njetra tudi na *rtve R klici »čnvolmn na«e mrrje!« ie hila saVMnčena lepa manifestacija za naš sinji Jadran. ± KOLEDAR Danes: Torek, 30. Januarja, katoličani: Martina, Desislav; pravoslavni: 17. Jaguarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Sen alHierne žeae. Kino Ideal: General Platov. Kln0 Dvsr: V avdljenci pri carju Kino tiska: Nocoj ali nikdar. Kjimunaks reprezentanca : fcsmb. Iliri. Ja-vvintefaportklub ob II. na drsališču Ilirije ob Celovški cesti. DEŽURNE LEKARNE a ».•S!,.Mr B,lk*r«»*. Sv Jakoba trg 9; dr. Plccoll, Tyrseva cesta 6 asTsftcd rntta Za itpremembo cvtko t tujrga vrta Na Češkem J* propmdla h* mm« yuzoy j* U9ntm polomom v tvtl en-tfna pravd« Posojilnica v thlrm krmHt * prvd ložila po razglasitvi konkurta lovora« me mce na 168.000 Kč, ki jih je b>la dmia vii-jemu računskemu svetniku mini,tr>t\a socialne politike Josefu Selbicktmu v kritje neke obveznosti ln gospod svetnik J, menice urno eskontirat pri posojilnici. Upravitelj konkurzne mase in upmlki tJb^r sta te pa uprla izplačilu menic, pvehm* ie, ker tta Iz blagajniških knjig ngfcJroi*/*, da je izplačala tovarna gospodu svetniku zadnja leta nekaj stotisočakov presite in sicer že v času, ko ni bilo več denmrju za delavske mezde. Tovarna je ostala Jelm-cem dolina na mezdah 80.000 Kč. In ko je upniški odbor zuhte\*al od gospoda s\*tnt ka, naj vrne od svojih mastnih provu., vsaj 100.000 Kč. da bi dobili delavci svoje krvavo zaslužene mezde, se je gospod seveda odločno uprl in se bo dal raje tirati pred sodišče Od leta 1921 do 1930 }e dobil mož na provizijah 528.432.16 Kč, povrhu pa še za 168.000 menic. Zaslišali so ga, pa je dejal, da njemu ni ostalo mnogo, ker je morat »mazati« naprej, da je kolo gladko teklo. Cemu pripovedujemo to zgodbo? Da se vidit kako je drugod. SPORT Državno prvenstvo v umetnem drsanju Prihodnjo soboto in nedeljo bo na drva lisću 8K Celje v Celju državno prvenstvo t umetnem dreanju. Zadnje leta so se vsa prvenstva vršila v Ljubljani, letos so as p« v propagandne svrbe preloiili ▼ Celje. Tekmovanje bo oolec teg* mednarodno in sodo nastopili tudi inozemski mojstri ss ledu. Med dr mi m i ie obljubil sodelovanje traftki prvak Zettelmann, dalje ga. Schrittwieser. ki spada med prve avstrijske drsalke, prav verjetno pa je, da bodo nastopili tudi nekateri Ceni, med njimi Praznovsk7. Pričakuje se tudi start nekaterih Dunajcanov. od njih oa še manikajo prijave. Seveda so se pri-tatili tudi vsi dobri domači drsalci- Tekmovalo đe bo na ta način, da b* nai boljše plasirani jugoslovanski drsalec poeta I državni prvak, Državno prvenstvo branita pri gospodih Polo Schwab (Ilirija), pri 1a-mah pa ca. Kadrnka (Hašk). Letos se bo prvič vršilo budi {unioreko državno prvenstvo. Tekmovanje se bo obakrat pričelo ob 15. V soboto bo obvezno, v nedeljo pa prosto dreanie. ICafcor vidimo, bo letošnje drsalno prvenstvo res velikopotezna zimsko-sportna prireditev, ki ji posvečaH> vsi poklicani faktorji največjo razornost — Smnrargki klub CHie. Dne 11. februarja s? bo vršila na dr. Jul. Kuayjevi skakalnici v Lieceb (kakor lansko leto) skakalna tekma z mednarodno udeležbo, h katari so prijavili avoj prihod številni inoaemski skakalca. Predvidoma se bo udeležil te prireditve tudi norvfAki trener iueoelov. zmviko-sportnetja aaveza. In Če bo mogoče, bo ori-š?l ta trener že nekoliko dni poprej v Ce-Ife. da bodo imali tjkajšnri skakalci prilike, trenirati po njeerovem navodilu. Obenem se bodo vršile tudi prvenstvene t^ic-m 1 tako v skoku kakor tudi v kombiniranem skoku in dolgem teku. Nekaj izredn*ce P« nam bo prinesel mesec at>ril. Predaval bo g. Franc Scbmid iz Mijnchena, znan in izboren plesal *\ ki L? preplezal severno steno Mat ter bor na in Ortlerja in ie znan tudi v filmu. To predavanje bo dogodek ne samo sa hribolazre, temveč tudi za vsak^ea prijatelja narave, ker nas bo vodil predavaten z lepim številom skiopiičnih slik skozi Alpe od Scbne>berga do Montblanca- Iz Kranja — Zaključek vlsjsgs samaritanskoga tsćaja. Pretekli petek se je zaključil vil jI samaritanski tacaj, ki aa je obiskovalo 43 oseb. Tečaj sta vodila zdTavnika sr? akl sanitetni referent dr. Fajdiaja in drt Bezek, kot poslovodkinja pa gdč. Urtan-čtčeva. Pri zaključku tečaja so vsi obiskovalci polagali Izpit, ki so ga po sklepu obeh zdravnikov ln zastopnikov krajevne ga odbora RK g. sreakega načelnika dr. Ogrina, g. soL aadaornika Rusa, ge. Hel-tsrjsve la g. Bezjaka val polotili, pri čemer ao pokazali veliko zanimanje ta osnovne pojme o splošni algijea! Pri tej priliki js Imel g. srsski načelnik sa sbra ne nagovor, v katerem je očrtal velik stičen pomen samaritanskega udejstvovanja in se tečajnikom za njihovo potrtvoval nost zanvaiil. Izkazila o prestanem izvit se bodo razdelila na obletnem dnevu RK. — Lastniki motornih vozil se opozarjajo, da morajo takoj prijaviti svoja vozila pri areskem načelstvu v Kranju in tamkaj prevzeti nove evidenčne tablice za leto 1934. Tiskovina za prijavo, ki mora biti predpisano kolekcvana, ss dobi pn sreskem načelstvu. Izpolnjeni prijavi treba pri lotiti saobračajno knjižico, v k a terl mora te biti potrdilo davčne uprav« o plačanem drtavnem davku za leto 193?. in 1934. Vsako v prometu stoječe motorno vozilo mora biti do 15 februarja t 1 te registrirano, sicer se bodo prometn< tablice odvzele, vozilo pa na stroške last nika plombiralo Dstum pregleda motor nlh vozil bo pravočasno objavljen — Ka diJii*ko kuhinjo js daroval notar v Kranju f. Ivo Htkovnik 1000 Din. za kar sa mu odbor najtoplejs aahvaljuja. Dobova — IleMia. JNS občlnaka organizacija Dobova ima na prasnlk 2 februarja po ra nI maSI v nrvem raesM* iole rw ova svo lo redno letno sknrttrinn z običajnim dnev nim redom Vsakees nrranizfranees *lana dolžnost je. ds se skupščine sigurno ode leži. — Odbor. ^3^^^33701849^^7025930683775673428164384^367 23482323484848235353232353 rev 24 »8LOVBNBRI NAROD« dne 30. januarja 1934 *tnm S. JUTRI PREMIERA VELEFILMA IZ EGIPTA WILLY FRITSCH RENATE MiiLLER ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Dnevne vesti j— Vsem našim naročnikom, ki še nimajo plačane naročnine, smo v današnji številki priložili položnive. Prosimo, da nam naročnino čim prej nakažejo in se tako izognejo nepotrebnim opominom in ustavljanju lista, ker bomo vsakemu z nad dvomesečnim zaostankom li *=t ustavili. * — Zahtere občinskih n«lutbencev. Predstavniki glavne uprave Zveze komunalnih uslužbencev in delegati banovinskih zvez imeli te dni Skjpno konferenco, ki na na nji razpravljali o novem zakonu o me»tih in o raznih važnih zadevah. Konferenca le traiala tri dni. končno 'e bila pa soroiela resoluoiia. ki se v nji med drugim zahteva, nai bi mestne občine najnozneie Iri me^-t-e po uvelo nst^ča-iu. rvaničn'kc in sl"$itelie • nai bi pa nastavljali župani, da bi plaee mestnih jsluŽ-benrev ne smele biti nižje od plač državnih uradnikov odgovarjajočega položaja, e lam, da bi samouprave odločale višino plac no »voli finančni maci. da nai bi b le plače v Beogradu in na sedežih banovin toliko yi?ie, kolikor ie v teh mestih življenje dražje m gospodarski odnosa i i težji, da bi ee sedanje P*i?e ne smele več zniževati, da bi morala biti klasifikacij za sprejem v mestno službo enaka kvalifikaciji za državno služba po uradniškem zakonu. Resolucija zahteva edinost za vse mestne usl ižbence. zavarovanje pr:dobl:enih pravic in razne olajšave mestnim uslužbencem- V Beogradu, Zagrebu m Ljubliani nai bi se ustanovile komunalne strokovne šole Enake pravice ee zahtevajo tudi za uradnike -»bčinskih podreti i. ^ Diplomirana je b:la te dni na pravni fakulteti zagrebške jniverze gdč. Živa Fer-mevc. hčerka odvetnika dr. Ivana Fermevra v Ptofti. Tskreno č&>t''tamo! I Planinsko veselje, | _ Sklepi občnega zbora Aerokluba. Na občnem zboru Aerokluba »Masa krila«, ki smo o njem poročali včeraj, je bila sprejeta daljba resolucija in storjenih je biio več važnih skiepov. Pravila so bila nekoliko izpremenjena in glavni odbor izpopolnjen. Proračun znaša 700.000 Din. Glavnemu odboru je bilo naročeno, naj s svojimi sredstvi primerno podpira tudi druge klube. V Ljubljani se ustanovi za območje ljubljanskega Aerokluba center za brezmotorno letanje. Sklenjeno je bilo tudi pospeševati domačo industrijo športnih avijonov. _ V Dalmaciji »e ie kxr Dalmaciji in Boki Kotorski ie nao^.-u pravo pomladno vreme. Solnce sije tako toplo, da ee mladina že kjplie. Na tre eo ie prišle prve vijolice. Z otoka Pelješca poro Cajo, da je drevje že v cvetju. — Snežni nieteii. LiŠka proga je med postajama Malovan in Zrmanja zopet zatrpana s snegom, ki ga ie na nekaterih krajih na-medlo nad tri metre. Promet je začasnj ustavljen. Sneg je zapadel v nedeljo ponoči tudi po planinah okrog Splita. Nov sneg so dobili tudi v Varaždinu, v Bosanski Krajini, v Sarajevu ki drugih krajih. _ Vreme, vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, stanovitno, zmerno hladno vreme. Včeraj je snežiio skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 7, v Skoplju G, v Beogradu 2, v Mariboru 1.8. v Ljubljani 1. v Zagrebu in Sarajevu 0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.3, temperatura je znašala —2. — Velikega volka »o ubili te dni i-rvci na Velebitu. Volk tehta 69 kc. — Brez sledu izginil. Iz Zagreba ie pred dobrima dvema tednoma brez sled j izginil trgovec Viktor Franke. Pred 14 dnevi po ^3 še videli v Ščitarjevu, od takrat pa ni o njem duha ne sluha. S seboj ie imel okrog 20 0 Din- Oblasti d minevajo, da ie na ribolovu rodit ali pa da ga ie kdo umoril- Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju migreni, šumenj i v ušesih, omotici, ponitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe-ceriiskih trgovinah . — >e*»reea \ gozdu. Včeraj se je ponesrečil 37-letni dninar Matevž Nikelj is Do»jega - Mojstrane. V gozdu je spuščal debla po riži, pa mu je deblo zmečkalo desno nogo. . _ Napad. V Primskovem pri Kranju je bU v ponedeljek napaden 49-letni posestnik Anion Strekelj iz Spodnje Praproče, občina Velika Loka Neznani ponočnjaki so ga ranili z nožem po obrazu in je moral Iskati pomoči v ljubljanski bolnici. — Ta»t ubil zeta. V Do in jem Krizu blizu čazme sta se sprla Pavel Medved in njegov zet Peter spelič Iz prepira je nastal pretep in Medved Je udaril svojega zeta tako močno po glavi, da mu je počila lobanja, spelič jt odšel se sam domov, k^er je pa kmalu umrl LOV** CRAVEUF poje v veseli opereti Pevčeva ljubezen Iz Lfubljane —Ij Zopet Jalova prošnja. NaiponiineiSe prosimo pristojno instanco, naj odredi, da bo nekdo blagovolil posuti poti v Zvezdi. Ljudje padajo na zledenelih tleh, da se krešejo i^kre, a imajo Še mnogo sreče, ker bi ne bilo nič posebnega, če bi m kdo polomil ude. V nedeljo je padel starejši gospod, ki se je precej potolkel in nekaj časa ni mogel niti vstati, ker ni bilo nikogar v bližini, da bi mu pomagal na noge. Upamo vsaj. da ne prosimo preveč; želimo le, da bi bila Zvezda prehodna. —11 BELOKRANJSKI FILM i lanskega fotoam terskeea izleta bo predvajalo drnšrio >Bela Krajina« gknpne z vodjo izleta g. Be-j nom Gregoričem r dvorani Del. zbornice w I sredo ob pol 9 zvečer. Brezplačne vstopnice se dobe v drogeri'i Gregorif. Prešernova nI. Ker je film. ki so ca izdelali naši najhnliši kinoamaterj; ee. prof. Noč. dr. Moro in prof. -Takar. res odličen. na» se udeleže predvajanja zanesljivo vsi izletniki in prijatelji Bele Krajine. 58-a —M Na >planinskem veselju« dne 1. februarja zvečer na Taboru so dobrod >šle tudi narodne noše in eoortne obleke. Prav tako bomo veseli vsakega posameznika in skupine iz mesta in z dežele, ki bo s svojo Šaluvostio pripomogel, da bo imela vsa prireditev znača' res pravega neprisiljenega planinskega veselja Triglavska stena, navi lioni v obliki planinskih koč in druga deso raeiia s komičnim' planinskimi pnVori. ki io pori vodstvom znanega de^oracijsk-"»ga moistra Skr ižnv'a izvršufeio naši planinski sl'kahski umetniki, bo nudila posetniknm neka i izrednega fVue bodo izredno n;,T^e vstopnin* *«anio 10 Din. 62-n —li Zveza gospođini opozarja, da se bo v n'enib prostorih. Breg Št- 8, juTr; ob 16 predvajalo n?"rnrno pranie po n*ibo!i5em načinu. — Predvajalo se bo tudi pnnje s ^ohirMovfm radionom Vabljene vse gospodinje Vsfrm prost 6*1-n I o], kje si doma? I —Ij O jagodičju. torei o raznovrstnih debelih jagodah malinah, kostiuljab aLi agra su, o Ivanovem trezdiejfci ali ribizu itd. bo jutri ob 19. predaval v okrilju podružnice SVD v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi nadzornik g- Josip Štreselj. Opisal bo najrazličnejše vrste raznega lago dičja in njih vzgojo, razen lega bo pa aiar sikaj povedat udi o porabi pridelka.. Ker ia^odičia še mnogo premalo gojimo po naših vrtovih predvsem zato. ker ne poznamo dobrih žlahtnih vrst. zato naj k predavanju pridejo vsi pri ia tel ji vrtov in gospodi.) ie zlasti pa tudi prijatelji otrok, ki imaio raz ne isgode najraje Vstopnine ni. —ij Kino. Danes gre-no v kino >Matico« pogledat izvrstni film *Sen sleherne žene«, jutri nam pa WiHy Fritsch z Renato Mullerjevo že pokažeta kano bajno lepo je pod piramidami m kako veselo je v Kairu pozimi, ko Egipt greje toplo solnce Vse grozote svetovne vojne nam bo pa ZKD pokazala v četrtek s filmom ^Gali-poli«, kjer bomo videli boje za Dardanele v vsej grozoti. —Ij Uradi mestnega načelstva v Trgovskem domu (Gregorčičeva ul. 27/111» bodo v soboto, dne 3 februarje 1934 sa-radi čiščenja za stranke zaprti. p»Ij Na?el se je Črn žepni koledarček t raznimi beležkami. Lastnik ga dobi v upravi »Slov. Naroda«, u Z Jesenic — Poroka Te dni se je poročil g. Dušan Humer. trgovec in posestnik v Podtabru on Podbrezjah, z gdč Nežiko Zupan. hčerko ugledne drižine iz Dolenie vasi pri Pod brezjah. 2eIimo vrlemu Sokolu in narodnja ku ter njegovi življenjski družici obim sreče. — Deta rej med seboj. Delavec je dandanes tisti, ki največ trpi Zato bi bila tem večja potreba, da bi delavstvo vseh nazirani držalo ekupai in skupno reševalo vsa vn-ra sanja, ki se tičejo delavskih zadev. A temu žal ni tako Med njimi te bite češto hud boi ter so se pripadniki posameznih skupih in političnih nazrani vedno hudo v laseh Tarča vseh napadov pa nai sf bo to z leve ali desne, pa so predvsem nacionalno opredeHeni delavč'. posobno Sokoli in *ni. ki dosledno volijo listo JNS. ne iživaio pa od nje potrebne zaščite in podpore in so često izTvvs-tavlieni raznim nevšečnostim ^n terorju. Tako so se minuli teden delavci, ki so šli iz tovarne domov, medflebofno obrne tavali s snežnimi kepami. Pri tem pa se te delavec K I. znosi nad pristašem JNS na ta naftin. da ga je brez povoda udaril t v»o silo s kanglico v glavo, mu precej ranil obraz in mu izbi! en zob. drugega pa močno omajal. Seveda bo K. 1 za ta svoj tfn odgovarjal pri eodiŠCTJ, še poprei pa se le seveda obrnil na nefte-ga nacionalnega vodlte-!fa, da bi zadevo izravnal. Čudna logika to. Na eni strani nekdo poškoduje brez pravega povoda političnega nasprotnika, na drugi strani pa «e išče pri istih političnih n**oroi-nfkih zasloniba za svovi nele»na de'ania. Ve=ak nai bo toliko iunak In tolTko značaicn. da bo sam nosil posledice svojih prenapetih deiani — Na »iškn smučarske in sankašk* sezone. Smo sredi smučarske sezone, ki ie večino Mudi popolnoma priklenila nase. Vse ie na smučeh in sankah. veČina liudi pa seveda v hlačah, celo na prireditve hodiio ženske v njih ter nosiio kos lo v tovarno in hodijo po poslovnih zadevah- Ce gre mlajša ženska v krilu k Sv Križu, jo vef/ina športnikov zelo pon;ževalno ogleduje in dostikrat ne manjka mnogo, da ji ne rečejo, da »e za luno Tak ie nač svel danes da ne ustr*f * nikomur ker da je mladi na postavljena na glavo, mladina pa trdi ravno nasprotno. Ob nedeljah ia prasnikih le vse na sankah ta sni ičeh, doma so V3či-noma le le starš teniee ia očanei, # gostilnah pa najdeš le Še eviSkarie in zabavljače. V nedelro je bilo pri 8v. Križu ha na vrhovih Karavank gotovo okrog 10t0 ljudi. Nepretrgane verige ljudi so se pomikale na san* kah in smučeh in se v celih procesijah vračale v mesto. Mladina od 0. do 12. leta pa si ie zgradila kar dve skakalnici, eno v Kurjivasi. drugo na zgornjem koncu Jese-nie.Dec%i telo vztrajno veabajo ia tekni iieja na obeh, imaio svoje sodnike ia tidi svojo publiko, ki s velikim zanimanjem sledi drznim skakačem od 10 do 20 m dale*. Na Jesenicah Je dosegel timski spori izredno velik razmah, imamo namreč gotovo nad 1000 smučarjev, med njimi prašno smučar« ako elito, ki dosegi pri vseh tekmah odlične rezultate. Danes poje Marta Eggerth v veseli opereti V avdi jenci pri carja Sodeluje slavni komik Sa5ke Szakall ZVOČNI KINO DVOR Tel. 38-80 Predstave ob 4.. 7. in 9. zvečer Cene 2.—, 4.-^» 6.— in 8.—- Din. Iz Celfa —e Zborovanje JN8 v st. Petru v Savinjski dolini. Občinska organizacija JNS v št. Peti u v Savinjski dolini bo imela na Svečnlco ob pol 9. dopoldne redni letui občni zbor v narodni šoli v št. Petru. Na občnem zboru bosta tudi poročala narodni poslanec g. 'Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Ernest Kalan. Po občnem zboru bo predaval sre-ski veterinar g. M. Srfctar o živinoreji. —c Proračunska taja okoliškega občin* skega aveta bo v sredo 81. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici na Bregu pri Celju. —e Zbornica za TO I bo Imela prihodnjič uradni dan za Celje in okolico v torek S februarja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. — Novi odbor protltuberkulezne lige v Celju, ki je bil izvoljen na rednem občnem zboru 25. t. m., tvorijo naslednji sg. in ge.: predsednik učitelj Bogomir Zdol-šek, odborniki in odbomlce: Ela Kalano-va, Dragica Logarjeva, Marica Sernečeva, Fani Stermecka, Ana Zupančičeva, mestni župan dr. Alojzij Goričar, prof. Anton Oo-rup, dr. Drago Hočevar, dr. Stjepan Ivič, Josip Jagodic, Emanuel JanežiC, okoliški župan Vinko Kukovec, Franc Leten, Aloj- Na Tabora 1. II. 1934 ob 20. uri zij Mihelčič, dr. Ivan Raišp. dr Jakob Re-bernik, Viktor šmlgovc in Josip Vrečar. Pregledovalca računov sta gg. prof. Peter Kovačič in Anton Oratem, delegat sa občni zbor osrednje lige pa g. Zdolsek. ga. Kalaoova ter gg. dr. Rebernik in šmigovc. —c Umrla je v nedeljo 28 t. m. zvečer v Celju (Kralja Petra cesta 26) v starosti 31 let ga Lia Straskova, roj Grilčeva, kontori8tka pri tvrdki D Rakusch. Iz škofje Loke — Občinska organizacija JNS za Skof-jo Loko si je začrtala na svoji prvi seji načelni program svojega delovanja, ki Lo usmerjen predvsem v umevanju socijalnih potreb našega ljudBtva Podrobno delo ee bo se določilo, je pa gotovo, da organizacija od svojega ra maha ne bo popustila prav nič. marveč bo skrbela, da postane njeno delovanje v novem letu še jačje m inicijatlvnejse V tabor članstva mora vse. kar je našega Na tej seji je bil sestavljen odbor, ki ga vodi dosedanji predsednik s 8tevo Sin k — Zadnja nedelja je bila v frkofji Loki sila živauua 2e i jutranjimi vlaki Je prispeto U LjuUljane lepo število »mucajjev. ki so našu svoje iuiiično zatočišče na vzpeiinab za granum. priključilo pa se jim je ueoroj jomatttjov, tako da veselega vrvenja piav do noči ni hotelo biti konec, uopoldne so pritegnili v mesto iborovalci iz smiuske občine, zvečer pa je hitelo »se v Sokolski dom, kjer So kazali izvrsten film tenorista Kiepure. — Ne vlagajte prijav za prldobnlno in rentntno! tako razglasa davčna uprava Ministrstvo financ bo namreč Izdalo nove termine * Skefjeloike iole so zaključile v soboto prvo šolsko polletje Ob tej priliki se je oijaanil mladici pomen sv Save v naši narodni zarodov ini Učni uspehi so dobri, nekateri starši to napram tvojim otrokom premalo pozorni Desko solo je Dosečaio v prvi polovici leta 409 otrok, 4? več kot lani. golsko polletje a te Imeli tudi obrtna nadaljevalna In trgovska gremijal-na šola. — Smučarski tečaj v Poljanah. Kakor Je bilo pričakovati. Je tudi smučarski tečaj v Poljanah kar najlepše uspel, predavatelj g. Janko Slcherl, učitelj lz akofje Loke, Je imel v soboto zvečer v poljanski soli pred nabito polno dvorano teoretično predavanje o smučanju, naslednjega dne pa so se vršile na krasni razgledni točki, tako ivani Ameriki, praktične vaje, dopoldne za odrasle in popoldne ia. mladino. Udeležba je bila oba dneva velika, zanimanje nad vse lepo in vreme ugodno. Istega dne to te vršile smučarske tekme gorenjskega Sokola, kar pa smučarskega tečaja nI prav nič motilo Prihodnjo nedeljo bo smučarski tacaj v Malenskem vrhu. priglasila pa tU te tudi ie Retsče Ig Oabrk Pripominjamo, da Je sodelovalo pri tečaju v Poljanah a prijazno pozornostjo tamošnje učiteljstvo. ki Je tudi pripravilo vse potrebno Videti j«, da rani-manje za smuko ls dneva v dan narašča in da nI več daleč cat. ko bodo med mla dino nesmučarjt redek pojav. Katalka —; Ali veš, kakšna Je rmilika med jo-jo in raaorošitveno konferenco? — Ne. — Nobene -»zlika ni. Oboje visi na nitki. Višek operetnega uspeha v sezoni Zunanji uspeh operete »Ples v Savoy« je bil gotovo velik In popoln Ljubljana. 80. januaria. Svol ie itrapseirtni reklamski boben lahko danes obesim na klin. >Tout Laybach< je ie itak poln slave in triutnfa o kolosal-nosti in nedosežni izvrstnosti senzacionalne operetne novitete madzarskeca Abrahama. Mednarodno ieraelstvo le tako uap^nJ opravilo svofo, vselei brez konkurence izvrševano nalogo, da ie celo v Ljubi ia m i ereh, dvomiti v dofrmo o nezmotljivosti >Plesa v SavoJuc. Dvakrat zapored je bik) naše operno gledališče nabito polno, dvakrat zapored e» hrumeli viharii aplavza in krohota od !al do stropa in deliriiev navdušenja ni bilo konec Lahko smo torei prepričani, da bo »Ples v Savovuc Se nadalie prlvla?eval in prav posebno usraial tudi Lfublian&anom In podeželanom. Zakaj, take senzacije hruoni elas> mora seči v poslednjo slovensko v na. In v diiihu le eledam cele vlake avtobus>v, ki drve1 v na5 kulturni center s trumami abrahamskih jžitkov žepnih crostov fa me steč, trgov in vasi vesoljne dravske banovine. Moja reklama bi bila potemtakem res čJ6to odveč in po tei konstataciji nezaslišanega uspeha se mirne duše lotim resne kritike, ki ne more Škoditi. Stalna libreti-sta Pavla Abrahama, Alfred GrumwaM in Fritz Lohner-Beda sta sestavila dejanje, ki ga v bistvu že poznamo. Heubergeriev >Ples v operic, Gilberto-va >Sramežliiva Suzana< in Strauseov »Netopir« imaio »ste zakonce, ki skačeio Čez ojnice. a iih »zakonika nsihoza« — kakor v >Turških kumarah« — vselei potegne v zakoniti objem, torej brez crehe proti 6. bjžii zapovedi. Nova ie te oblika spletk in uno-raba stranskih figur, a tudi te niso nove. razen ameriške kompon;-*tke Daiey, ki ne-stopi za par trenjtkov celo kot dirigentka. Vse dejanje pa je vendarle približano elegantni vesel >ieri brez erobe grotesknosti in karikaturam ter ie tako v celem znosnejša. Od računati Je seveda treba revijalen konec, cirkuško marširanje preko mostov kakor romani, na hitro prebrani«, a da smo >vni zaljubljeni, zaliubljeni zaljubljeni, sam bt ve. zakaj, zakai. zakaj!« To ie konec, star kakor svet in navduSi morda le Se zelence. Dejanje so god? v Nizzi in sicer v hotelu Savoy kier se zbirajo mednarodni mi-liionnni in aristokrati. Razkošje in vi5ok elegance. potratnoMi in rafinirane razigranosti ie tam doma. Unrava in isobje sta storila morda vse. da bi nam ustvarila vsaj senco iluzij. — ali nravilno bi se imenoval tale ples no na*em Unmn j ... So os? reffi, ki iih ne zmoremo Zlasti zbor. v svoti masi log in pust. ie v svoH nerazgiba-nos»ti za ntzzaneld 5>avo7 pravcata — lloen-tia dramatica . . Prav naS rbor pa zasluži posebno so-čiitje: no51ieio ga — dame z globokimi de-kol»ei:h v lenkih to?»letkah. zlasti balet nanol gol. v»i r>a razgreti in oznojeni — iz vro-retss gledali^a ven na ledeno mrzli hodnik. Tam stoie in drgeta'o oevci in balet ler Pa-kaVo. da se z dnigp elrani no hodniVn r/i-ne! lahko vrneio cez mosi na od*>r. Č'fsti-tamo jim alto se večina ne prehladi. Brez 5kode se frtai dolgovezni konec or>er*»te. in nr^dst^va bo pol ure prej. pa 5e pametneje zakliucena. Iz Maribora — Brivski pomočniki so zborovali. V nedeljo dopoldne so imeli mariborski briv ski pomočniki svoj redni letni občni abOf v dvorani Delavske zbornice Društveni prelselnlk % Knez Je Doz'havil navzoče, posebej pa še delegata zveze iz Zagroba g Trtonja 4z poročil funkcijonarjev se vidi, da je organizacija zasledovala vse važne stanovske probleme in delala v dobro bit svojega članstva Pri volitvah je bi» izvoljen za predsednika g Datosič, za podpredsednika g Cerinski. za tajnika g Metzner in g Brandtst hteter za blagajni ka Občni zbor je sklenil, da se društvo spremeni v borzo dela brivskih pomočn«-kov. — Prijatelj tuje lastnine pred sodniki. V ponedeljek je mali senat tukajšnjega okrožnega sodišča izprasevaJ vest pre drznemu tatu Rozmanu Josipu, čevljarju iz Maribora Nepridiprav je silno nadut človek, ki Je kruto in nečloveško ravnal s svojo Seno in dvema otročičkoma Daai ga je iena rotila naj pošteno živi in ne sega po tuji lastnini, saj mu ona sluii v tovarni, da se preiivljajo Rozman je kaj rad kradel kokoši, ki v mariborskem predmestju kar niso bile varne V zadnjem času je pokradel preko 15 kokoši, ki si jih je seveda sam pekel, ker žena ni hotela Naposled Je okradel celo svojega gospodarja, kateremu je vzel zlato uro. več rjuh In oblek ter 1500 Din gotovine Sodba: 6 mesecev strogega zapora In 2 leti izgube častnih državljanskih pravic. Po prestani kasni ga pa bo policija ga vedno Izgnala iz Maribora — Požar- V VrhovdoJu je Izbruhnil Ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Franca Lešnika. Gasilci poslopja niso mogli več rešiti In so ogenj omejili šalno v toliko, da se ni razširil tudi na niso. Baje gre za požig iz osvete. — Dva eksotična gosta prijeta. Na msji sta bila prijeta dva mlada eksotična gosta, ki sta ta silo lomila francoščino. Obmejne oblasti so ju izročile mariborski policiji. Gre za Arabca Bena Mati Mohameda in Beiajasi Hamata, ki sta služila v kolonljalnem polku ter pobegnila. Policija ju je pa zaslišanju izročila vojaškim oblastem. _ Novi tajnik upravnega »veta mestnik podjetij. Na seji upravnega sveta mestnih podjetij, ki se Je vršila te dni pod vodstvom lupana dr. Lipolda. je bilo sklenjeno, da se razpisano mesto tajnika odda mg. Zupančiču iz Ljubljane. — Smrtna nesreča mladega smučarja. Pred dnev' je pri smučanju neki 131etni deček, edini sin posestniks Iz Vrha pri Slovenjgradcu tako nesrečno pade!, da si jt zapičil smučarsko palico v trebuh Ker starši n:so pozvali zdravnika na pomoć, je nesrečni ftnt naslednjega dne podlegel poškodbi. — Samomor zaradi nesrečne ljubezni Neki posestniški sin iz Vrha pri Slovenj gradcu jt imel ljubavno razmerje s sosedovo hetrko. Ko to mu starši to hoteli preprečiti, ti le vtef k secu. da fc. obuoal nad HvMenfem Vzel ie očetovo lovsko pu-*ko 'n si noenai ves nabol v nrsa V slo-venigrtlki bolnišnici je podlegel poškodbam. O glasbi velja vse isto. kar sem rekel o dejanju. Novega malo, a vse v novi uporabi; veliki valček zveni zelo prijetno v svoji originalni, izpremen polni traljavi, prav popularen postane tango In paso do-ble ie pikantna domislica Da ne djjemo zo pet eaxofonov in jazza, je le simpatično. Melodično** nekaterih peemi zlasti onih, k-imaio oč.vidno narodno« čisto na «lnvan*kn ljudsko pesem spominjafoco znacainoet, ta niHodičnoPt je vsekakor sočna, lepo pevna. prisrčna in oslaia lahko v sluhu. Vsem solistom gre priznan ie. da so storili svoje najbolie. Dialog sicer ni tekel le ?i^to gladko m prizori se ni«o Še vezali dovoli tesno ali ga. Giungjenae, ga- Thferrv in cd?. Smerkoljeva so govorile jasno in razlomio kakor spg. Gostif. Pefek. Danes in Z*Tt>in. postavili temperamentno sli originalno tipične osebe ter ustvarili operetno predstavo, ki io bomo radi hodili poslušat. Pred vsemi ie . da irziva specialne anlavze. Zelo posrečeno nastopa zopet gdč. Smer kol jeva kot Datev. kom-ponistka, srčkano. kot pero lahkotno in gracilno dekletce bistre, vedno ljubeznive humomosti. Izvrsten v petju in igri je bil g. Goslir kot zakonski mož v zadregah in precepih: zopet ie glasovno svež in probo i en in nje gov marki Aristid ie ena najboljših njego vih operetnih kreacij. Poln Saliivih in komičnih domislekov ie zopet g. Peček s sax>iim turškim atašejem, elegantno in okusno vzdržen; prav rsali stično in simpatično postavljen odvet. kon-cipiient g. Danež ter končno groteskni sluga Arhibald g. Zupan, tip kakor izrezan. Ostalih malih vlog ne navalam; vsa so bile ustrežljive. Mani posrečena sta separefa in fover. Izvrstni prevod je oskrbel g. A. dtritof, ki je vodil predstaivo s vrelim terr-^ramen-tom, a težko režijo je imel g. prof. $eet. ki je pač storil vse, kar mu je bito mogoee z osebnimi in materijalniml sredstvi, ki so mu na razpolago. Pri prvi reprizi smo Imeli vendarle celo na odru — v plesni dvorani — pravi isaz orkester, fn sicer naš najbolj ugledni »RonT-iazzf, ki je svi ral najnovejši tango plesnim narom iz ljubljanske družbe. Vodilni par Je bil na plesnih turnirjih odlikovani elegantni par Stojkovič-Seunig. Zal, da se nali plesni jmetniki zaradi majhnega prostora in preproge na tleh niso mogli docela uveljaviti. Gotovo ie bil zunanji uspeh novitets velik in popoln; cvetja je prišlo na kose, a zadovolinost občinstva 6e je izražala v obliki, ki nam daie nado trajnega obilnega po-secanja in navdušenja. Fr 0. — Junak noža. V ponedeljek dopoldn« se je zagovaijal pred malim senatom, a mu Je predsedoval dr. Tombak, 2#letni Si mič Rudolf, doma v Spodnjem Jakobov skem. Glasom obtožnice Je SlnlČ tetko telesno poškodoval Lorberja Antona, Jija ka trgovske akademije v Mariboru. Lani 15. aprila so se zbrali fantje is vasi Ročice ter zažgali velikonočni kres. Seveda so tudi pili. tako da se Je ta narodni običaj kresa končal s krvavim pretepom Obtoženec Je zelo nasilen in prepirljiv fant ter je začel Izzivati svoje tovariše Ker se fantje niso hoteli s njim prepirati, je 81nlč podivjal ln začel s pestmi biti po ostalih Naravno, da s« se fantje branili. Sinie je segel po nota in ga zasadil dijaku Lorberju v trebuh, de se Je ta nezavesten zgrudil ob ognju. Pt* dolgem zdravljenju v mariborski bolnici Je poškodovani končno okreval. Sodišče je obsodilo Siniča na 7 mesecev strogega me- pora. Iz Ptuja — Radio motnje. Državna radiokoatro- la v Ljubljani je dognala potom raznih pritožb, da povzročajo na področju mesta Ptuja brezobzirne ln le neznosne rauio-motnje visokofrekvenčni električni apa.a-ti, ker niso opremljeni z zaščitnimi na-pi*\vf,mi Državna radio kontrola bo v najkrajšem času ugotovila motilce radioapa-ratov na mestu a posebnimi aparati In '■se tisie, k; ne bodo imeli zaščitnih pripr* \ p\ ila sodišču v svrho zasledovanja po S »13. kazenskega zakona. Pozivalo se torej vsi lastniki visokofrekvenčnih električnih aparatov, da Iste takoj Cpromlto t primernimi zaščitnimi pripravami. Kondenzatorji na teh aparatih morajo biti ta* ko modni, da radioposlušalcev aparati se morejo motiti. — Prepovedan povratek. Policija je v mestu izsledila brezposelno Majcen Jull-jano od Uv Tomaža, kateri je po v ra tek v mesto prepovedan za tri leta Majceiova je Izjavila, da Je prišla le po svoje kovčege, kl lih je Imela spravljene v neke r hotelu. Policija pa se je prepričala, 1a ta izgovor ne drži ter Jo Je izročila sodišču Sodnik ji je prisodil tri tedne zapora. — Otočni zbor Sadjarskega In vrtna»*. sKaga društva Podružnica tukajšnjoia Sadjarskega In vrtnarskega društva sklicuje za dne 2. februarja ob 9 uri dopoldne občni zbor v gostilniških prostorih M Brenči« na Ormoški cesti Po obenem zboru bo poučno predavanje o urejevanju kmečkih vrtov ter o MrropUenjn sadnem drevja — Skale se vsle v doline. Nedavno se je zvalilo s hriba Herberstelnove graščine več velikih skal, kt so napravile potett-niko, sodnemu kancllstn g. Ptnterju škole za nad 10.000 Din Plaz je popolnoma zasul gospodarsko poslopje, v katerem Ima shranjen Živež Skala «p ^*utno poškodovala tudi strešni stol, porušil pa se Je te* dl zaščitni zid Komisija mestne občine je ugotovila, da zaenkrat ni več nevarnosti rušenja hriba ter odredila primerne Ba ščltne ukrepe. Iz Novega mesta — Oddajo se takoj opremljene sobe Event s hrano Vprašati v gostilni A Poula, Nove mesto. sn.-. kSLOVUJNSKI NAROD«, dne 30. januarja 1934 Jim. 24 *• ur,,„fi 281 (Dre siroti otnaa Potem sta pa Roger in Rabusson bežala naprej. Kar je pretresla ozračue grozna eksplozija, ki Ji ie sledilo več zamolklih pokov. In velike skale je pognalo v zrak ■z sredice planine, kjer so še malo prej taborili Siouxi in ki se je zdaj izpre-menila v globok prepad, kjer .ie našla strašno smrt skoraj vsa tokpa Indijancev. Zrelo prepada ie zijalo zdaj na krajo planine in na dnu so ležali razmesarjeni ostanki trupel nesrečnih Siou-xov. Ko so si Francozi neko Mik o opomogli od prve groze, je bfla prva misel vseh, iskati poveljnika. Toda krik groze se je i-zviJ u prs vseh v hipu, ko so zagledali svojega povefcjtoika. Roger ni imel kdaj umakniti se rz območja eksplozije. Vrglo ga je in za-kotaMl se je po pobočju soteske, nad katero je baš bežal. Posrečilo se mu je sicer med padcem prijeti se za vejo, toda vojaki so znova krikndli od groze, kajti videli so dobro, da je poveljnik v smrtni nevarnosti. Roge* je visel nad prepadom na veji v sotesko visečega drevesa. Vojaki so videli, kako si v smrtnem stranu prizadeva splezati po veji gori, toda obenem so videli, da nima dovolj moči. In tako je moral opustiti brezuspešno prizadevanje, ki bi moglo samo potešiti grozen konec, če bi nesrečnežu ne prihiteli na pomoč, predno mu omagajo roke. K sreči je bil Rabusson bližje nego vojaki. Tudi on namreč ni brnel časa pribežati do njih. Toda od viteza ga je ločila strma pečina in prepleza tri jo je bilo skoraj »eroogoče. Rabusson bi bil lahko strmoglavil v prepad in se ubil, če bi bdi posktusM priti do viteza. Kljub temu pa ni okleval. Videl je viteza, kako napenja še zadnje sile, da bi se obdržal na veji. Vddel je, da mu lahko on najhitreje priskoči na pomoč. In zato ni več pomišljah Previdno je začel plezati po strmih skalah, oprijemajoč se korenin in grmičevja. Ta čas je pa neprestano vzpodbujaj viteza m ga rotil, naj se krepko držS. Toda čim bolj se je bližal nesrečnežu, tem breziispešnejše se mu je zdelo njegovo prizadevanje. Videl je, kako mu krčevito stisnjene pesti zatekajo, kaloo mu smrtni pot obliva čelo, videl ie njegove izbuljene oči in slišal roe-ao\o zamo"klo stokanje. — Pogum! — pogum! — je kričal Rafrutsson, napenjajoč zadnje sile. Minilo je še nekaj sekund- Toda te sekunde so se zdele grozno dolge vitezu, Rabussoou in vojakom, ki so »orali mirno gleda tri smrtni boj svojega poveljnika. Končno!... Do sanmi utrujen je 'Rabusson dosegel deblo drevesa, kijer ie visel na veji Roger. Hitro je splezal e hVo preveč. Ro^ec ki Rabusson sta videla, da so njuni tovariši izgubljeni. Tudi vojaki sami so postajali malodušni, videč, da ni nobenega upanja na rešitev. Samo Gašper ni obupava!. Toda tudi on si ni mogel prikrivati, da je vse n.egovo prizadevanje zaman. Kar je opazil, kako Roger in Rabusson na skali nekam čudno mahata z rokami in Mma dajeta radostna znamenja. In videti je bilo, da bi rada vojakom nekaj povedala. Gašper je razumel, kaj hočeta povedati. — Pomoč prihaja! — je zaklica! navdušeno in navali z novo silo na Indijance. — Poeum, fantje!... Le pogum! ... Pomoč se bliža... Le po njih! Te besede so čudodelno vplivale na vojake, ki so že izgubljali posnim. Br2 so se pripravili za sirdiit napad. Njihov napad je bil tako hud. da so bili Indftjanci prisiljeni prvi hip umak-nrlti se nekaj korakov. šest zlatih pravil za žene jc samo eao pravilo: „Ne oženiti se*4 — pravijo stari samci V nedeljskih *Lkk>vyh Nov mahe | čitamo: Sedeli smo v kavarni v večji družbi, dame in gospodje, poročeni in sam-ski, in čitali smo inozemske liste. Kar ie vzklikni] prišateij Brieh, zatopljen v »Londoner Daily Express« Jo že imam! In zmagoslavno je pokazal svo-jd ženi članek v angleškem listu. Vsi smo se ozrli nanj brez posebnega zanimanja, ker srno ime H že dolgoletne izkušnje, da išče naš prijatelj Erich po vseh tujih ristih v prvi vrsti proti • ženam, zlasti proti zakonskim ženam in še posebno proti lastnim boljšim polovicam naperjene članke. Hudobni jeziki v naši družbi so trdili, da skrivaj študira arabščino samo zato, da bi se naučil od arabskih fitazofov govoriti ženam pikre in ostre. Njegova žena. ki živi z nk> že 10 let v srečnem zakonu, pa pravi, da mož ne študira orientalskih jezikov. Toda kaj ve žena o skrivnih strasteh svojega moža? Javna Brichova sferast je izrazito sovražno mnenje o zakonu in čTanek v »Daily Expressu«, ki ga je pravkar pokazal svoji ženi, je bil naperjen proti :akonu, zlasti proti ženam. Priiatelj Erioh — in v tem mnenju ni bu* osamljen — je namreč prepričan, da je nesposobni elemerrt v zakonu samo žena. Zakonsko življenje brez žene. to bi bil ideal takih mož. Topio domače ogn$-?re, idealen mir. skrbne ženske roke, lepote, ljubezen, žena, ki jo mož pori sno kaže svetu, ki mu jo ljudje zavidajo, družica, s katero se pa da govoriti kakor s starim prijateljem in ki ie vendar prem^tenejiša od najpreme-(cnejšega tovariša, žena, ki ie pri tem skromna, ki zna pametno misMtti ntd. — na drujri strani pa ne sme imeti nobenih pretenzii na svojega moža, žena, ki ;e ni tu, kadar je ni treba, in. ki se pojavi, kakor v pravljici, kadar jo pokličeš, in ki služi brez ugovora svojemu gospo du — ta bi bKla prava. Članek, ki ga je pokazal naš prijatelj Erich svoji ženi, je napisala angleška pisateljica Joana \Vestova. Bilo je »Šest zlatih pravil srečnega zakona za zakonske žene.« Že smo se začeli smejati, ker smo vsi proučili sto in sto podobnih pravil, pa nismo postali pamet-rejši. 2ene so nam kazale zlata pra-• a za može, mi pa zopet ntiim zlate zakone za žene. Resnici na ljubo bodi povedano, da žene tega niso storile tako pogosto, ker pojma zlata niso vezale z abstraktnimi pravili, temveč z otipljivimi predmeti, kakor so prstani, zapestnice, verižice in druge take malenkosti. Nazadnje so nam možem ostala zlata pravila, žene so pa nosile zlat nakit. To ie bila rešitev, s katero so bile naše žene povsem zadovoljne. Toda čujmo končno Šest zlatih pravil! Angležinje: 1. Bodi vedno potrpežljiva. Ne si h v svojega moža in ne nadleguj ga z neprestanimi vprašanji. Če mnogo vprašuješ, zaslužiš, da ti laže. Ce je tvoj mož utrujen ln hoče v miru obe dovati. ga ne vprašuj, če te ljubi-je že prepir neobhodno potreben, se prepiraj nežno. 2. Ne zanemarjaj niti svojega telesa niti duha. Mnoge žene mislijo, da jim ni treba več skrbeti zase, če se jim je posrečilo omožitr se. To je velika zmota, kajti mož kaj lahko najde pri drugi ženi to, česar ne najde pri svoji. 3. Ne bodi potratna. Ce je pa tvoj mož napram tebi širokogruden. mu ne brani, ker te vršje ceni. če čuti. da je napram tebi velikodušen. 4. Ne delaj se brezpomembnejšo, nego si. Tvoj mož naj nikoli ne misli, da ie nenadomestljiv; pokaži mu, da so na svetu tudi drugi možje, ki bi ga nadomestili, če bi fce hotel zapustiti. 5 Ne pozabi, da hoče tvoj mož včasih usiata sam. pa naj te še tako ljubi. Nikoli si ne prizadevaj prodreti v skrivne kotičke njegove duše. 6. Pomni, da je zakon kakor žametast trak. Ce ga pnestrižeš in zopet za-Sijes\ se da sicer še nositi, toda vreden ni več dosti. Vnela se je debata o teh šestih pravilih. Možem so se zdela pravilna, toda nezadostna, ženam pa nepravilna in predaleč segajoča. Tiho — je zaključil spor star zdravstveni svetnik, srečen samec. Pustite človeka mirno Črtati. Prepirate se po nepotrebnem. Za srečen zakon je samo eno pravik), za žene in za može. Toda rabiti ga je treba profilaktično, to se pravi pred poroko, ne pa kakor delate vi. po poroki. Potem bi ne bilo na svetu n srečnih zakonov. Kaj ie to? je vprašak) radovedno mlado dekle, ki je bilo prvič v naši družbi? Ne oženiti se, je odgovoril stari doktor. Bil je srečen, da je po dolgem času zopet našel nedolžno dušo, ki ji je lahko povedal nedoumljeno modrost svo»>e?a samskega duha. Koliko je stal Balbov polet Polet Bal bove eskadrile iz Rima v Chicago je bil zelo skrbno pripravljen. V Ameriko je letelo 24 italijanskih aeroplanov, kar seveda ni bilo zastonj. Toda Italijanom gre za reklamo, pa naj stane kolikor hoče." Kmalu po poletu se je govorilo, da je morala država žrtvovati v našem denarju okrog 300 milijonov. Upravnik italijanskega letalstva general Valle je pa v proračunski debati izjavil, da je plačala Italija za ta letalski uspeh mnogo manj. Najeti je bilo treba dve ladji za vremenske postaje, opremiti letalce, poskrbeti za propagando, fotografije in filmanje; k temu je treba prišteti še osebne izdatke za 351 letalcev, mehanikov in mornarjev; vse to skupaj je veljalo baje v našem denarju okrog 25 milijonov. Niso pa uračunani stroški za reklamo, pogonske snovi, ki jih je dobila letalska uprava od velikih tvrdk brezplačno, niti obraba motorjev. Znano je, da smatra italijansko letalstvo take polete za svojo posebnost, ki pokaže svetu, na kako visoki stopnji je Italija glede letalske tehnike. železničarja šola za neveste Snovi jc til zaključen že V. gospodinjski in kuharski tečaj za železničarske žene in dekleta Ljubljana, 30. januarja. V krasnih prostorih nekdanje restavracije Ljubljanski dvor v železniški direkciji so v petek zaključili že V. gospodinjski in kuharski tečaj za železničarske žene in dekleta z večerjo, kjer so gojenke odlično dokazale, kako mnogo so se naučile v tečaju, kar se tiče kuharske umetnosti in vseh nalog gostoljubnosti, zlasti pa tudi prikupne in neprisiljene družabnosti. Za tečaj se je prijavilo pred 3 meseci kar 40 mlađih gospa in gospodičen, da so ga morali razdeliti v dva oddelka. Ta naval na tečaj pač najjasnejše priča, kako so železnic a rs k i kuhinjski tečaji zaradi svojih velikih uspehov naglo zasloveli po vsem mestu in tudi po deželi. Tečaje prav za prav prireja železničarska Nabavi jalna zadruga, podpirajo jih pa tudi vsi faktorji železniške direkcije in železničarske organizacije, posebno pa tudi Mladika, banovina in mestna občina. ti, krompir lupiti, kure klati, alanike slačiti in kumarice vlagati ter sploh vse, kar je potrebnega za srečen zakonski stan. Česar jih niso naučile izkušene učiteljice, so se pa gojenke same zmenile. Skratka, same perfektne kandidatlnje za sveti zakon in ni čuda, da so menda že vse oddane. Same so vse pripravUe ter se izkazale za prave umetnice v kulinaričnih zadevah in gostoljubnosti, da so se gostje le » težkim srcem poslovili. se!eč jim srečno pot v življenje. Dolgo vrsto govorov je otvoril ode g. Purlan, ki je pozdravil goste m gojen kani govoril tako lepo ter jim dajal izpodbud-ne nasvete, da so bile ginjene do solz. Direktor g. Cugmus jim je očetovsko pokazal pota, da osrečijo svoje bodoče družine in se nauče z najmanjšimi sredstvi ustvariti topla gnezda in zadovoljne domove, predvsem je pa čestital ravnateljici gdč. Zemljanovi in vsem, ki so pripomogli k Zastopnike teh faktorjev so gojenke povabile k sinoćnji večerji, ki so se je udeležili ŽelezniSki direktor g. Josip Cugmus, banovino je zastopal nadzornik g. Skulj, mestno nacelstvo nadzornik g. Grom, »Mladiko* direktor gospod Anton Jug, Zvezo nabavljalnih zadrug v Beogradu načelnik g. Deriič z go. soprogo, Nabavi jalno zadrugo predsednik g. Puncah, društvo »Sloga« predsednik g. ing. Zelenko, poleg drugih povabljencev sta bila pa prisotna seveda tudi hišni gospodar svetnik g. Pla-ninAek in pa direktor ter očka tečajev, višji kontrolor g. Jo*ip Fmian s soprogo. Po pravici in zaslugi so gojenke posadile na častno mesto voditeljico tečajev ravnateljico gdč. Jerico Zemljanovo, ki je s strokovnimi učiteljicami go. Vero Kome-Uevo, gdč. Vero Santtčevo, gdč. Vero Hum-kovo in z asistentkama gdč. Dano Setino-vo in gdč. Heleno Rožančevo dosegla nepričakovano lepe uspehe. Tudi društvo »Sloga« je pokazalo svoje veselje na ta način, da je poslalo kar 11 najboljših godbenikov svojega orkestra, ki so pod vodstvom znanega temperamentnega kapelnika g. Cvirna skrbeli aa najboljše razpoloženje med večerjo, po večerji pa kakopak tudi za plesno godbo. Tečaji so takorekoč prava šola za neveste, saj jih večina danes ali jutri stopi pred oltar, kar je pa gospa med njimi, pa še zardevajo. Menda prav vse znajo te kandidatke za gospodinjstvo in materinstvo: kruh peči, ribati in tudi plenice p ra- le pemu uspehu. Za banovino je govoril nadzornik Skulj, v Imenu mestnega načel-stva je pohvalU gojenke in tudi prireditelje nadzornik g. G rum, Id je izrekel tudi željo, naj železničarji po vseh večjih mestih organizirajo take tečaje, nato Je pa predsednik Nabavljalne zadruge g. Punčuh poudarjal moč ideje samopomoči in zadružništva. V dolgem govoru je v Imenu Zveze nabavljalnih zadrug načelnik gosp. Deržič slikal pomen osamosvojitve stanu ter pozival gojenke, naj postanejo propa-gatorice vzajemnosti in posredovalke med stanovi. Končno je gdč. Rožica Juvanova s prisrčnimi besedami v imenu gojenk fs-rekla zahvalo vsem faktorjem, ki so priredili in vodili tečaj, nato so pa gojenke obsule ravnateljico gdč. Zemljanovo, učiteljice ln gospode s cvetjem in darili. Ravnateljica gdč. Zemljanova se je zahvalila gojenkam s kratkimi, a iz srca prihajajočimi besedami, ki so vsem prisotnim segle globoko v srce. Pri neoftcielnem delu se je živosrebrna gdč. Danica šetinova izkazala za odlično konferensierko, da ni bUo smeha ne konca ne kraja. Pesem deklet ter čar mladosti 90 pač take sile, da se nikdo ne sme čuditi, da Je slovo trajalo prav dolgo čez polnoč. Tudi mi čestitamo prirediteljem tečajev, gojenkam pa kratek m uspešen predpust! Prihodnji tečaj se prične že 1. februarja in bo trajal do konca majnika. Vpisovanje bo v železničarski menzi v Ljubljanskem dvoru 31. t. m. ob 18 . ZAHVALA. Za številne dokaze iskrenega sočutja in so* šaHa ob težki izgubi nafte Elizabete Lovšin kakor tudi za poklonfeno kramo evetfe ia *ad-vse testno spremstvo aa njeni zadnji poti izrekamo vsem najiskrenefio zahvalo. LfuMjatM, dne 90. fannarfa 1994« Globoko žalujoči ostali. SPALNICE v moderni obliki, šperane, od Din 2400 dalje, pleskane spalnice pa od 1900 Din — nudi mizarstvo B i t e n c, Ljubljana, Gosposka ulica št. 10. 680 - MESEČNO SOBO s posebnim vhodom oddam. — Cena Din 200.- — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 679 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra centa 14. 6/T Garantirano pristno 45 % ŽGANJE se toči na drobno: tropinovec slivovka stara brinjevec Ia rum 43 % Pri večjem odjemu 10—20 % popusta! — Se priporoča Buffetc, delikatesa, S. J. Je-raj, Ljubljana, Sv. Petra c 38. 668 STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike in izvežbance. — šolnina znižana Dijaki (-nje) drugih šol poseben popust. Vpisovanje dnevno. — Christofov učni zavod, LJubljana, Domobranska cesta št. 15 1 Din 20.- 1 > 24.- 1 > 32.- 1 » 26.- KORESPONDENTA veščega več jezikov — iščemo. — Ponudbe na: Svinčeni rudnik, Mežica. 685 MOTOR 40—60 HP kupi Vlastelinstvo grofa Dra-škoviča. Veliki Bukovec, pošta Mali Bukovec. 614 JABOLKA najokusnejša, 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno: Po-stržfn, Maribor. 1VT ■o „TITUS-PERLEN" je priznan neškodljiv kombinacijski preparat, ki vsebuje vse možnosti zvišanja potence z medikamentoznira zdravljenjem. Ta preparat je rezultat nekaj desetletij trajajočih raziskavanj znanega učenjaka na polju seksualne znanosti, zdravstvenega svetnika dr. Magnusa Hirschfelda »TITUS-PERLEN« se izdelujejo pod stalnim kliničnim nadzorstvom berlinskega instituta za seksualno znanost. Seznanite se s funkcijami človeških organov s pomočjo mnogoštevilnih slik v petih barvah, ki so znanstveno raztolmačene in se dobe pri nas zastonj. Zastopnik: mag farm. Drag. Kajzer, tt Smičiklaiiova ulic? 23 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH OfllM ofoferoa od ata. ooe. pol. is nor. »tir. it *J19? m tft.T 1< Uvajoje: Josip pzjiaOe Za »Narodno tiskarno« Fran J _ Um 9 lenari)Ammf